Celje - skladišče
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE:
—	Zakaj dobivamo premijo
—	Stališča političnega aktiva
—	Iz dejavnosti organov upravljanja
—	Za osebne dohodke gre
—	Cas odločitve prihaja
—	Novi izdelki — novi uspehi
—	Varčujemo v korist podjetja, varčujemo zate
—	Halo, 36-17
—	Podmedvednjak raste
—	Vesti iz komune
—	Proti koncu letovalne sezone v Crikvenici
—	Kaj bo z našo malico
—	O delu komisije za štipendiranje
ZAKAJ DOBIVAMO PREMIJO?
Osnovni smisel in namen predložene premije je v tem, da bi njena uvedba pomenila pomemben dvig osebnega dohodka ob istočasnem dvigu odgovornosti in discipline pri gospodarjenju z delovnim časom.
V	danih okolnostih podjetje ne razpolaga s sredstvi in viri, iz katerih bi bilo mogoče povečati raven osebnih dohodkov, predvsem pa dvigniti minimalni OD od sedanjih 500 din na 550 din. Ce pa sprostimo sedanje rezerve, ki brez dvoma obstajajo na področju izkoriščanja delovnega časa, ni težko najti možnosti za povečanje OD.
V	letu 1968 je od skupnega fonda delovnih dni v naši tovarni, ki je znašal 1,157.126 dni odpadlo na izostanke 171.139 delovnih dni oziroma 14,79 odstotkov. Pri poprečnem številu zaposlenih v letu 1968, ki je znašalo 3878 delavcev, je bil zaposleni poprečno odsoten 44,1 dan.
Če izvzamemo objektivne vzroke odsotnosti (redni letni dopust, opravičeni izostanki, porodniški dopusti, orožne vaje), na katere odpade 25,80 dni, še vedno ostane 18,33 delovnih dni poprečne odsotnosti na enega zaposlenega, ki se lahko pripiše vzrokom, na katere bi bilo mogoče vplivati z ustrezno stimulacijo v smislu njihovega zmanjševanja (bolezenski izostanki in neopravičeni izostanki). To vlogo naj bi opravila posebna mesečna premija za smotrno izkoriščanje delovnega časa v znesku 50 din, ki bi se prištela dodatno k doseženemu zaslužku vsakega tistega zaposlenega delavca, ki v toku obračunskega meseca:
a)	ni bil niti enkrat odsoten z dela zaradi bolezni,
b)	ni niti enkrat neopravičeno izostal z dela,
c)	ni bil v obračunskem mesecu niti enkrat odsoten z dela na račun izrednega neplačanega dopusta,
d)	ni zamudil na delo, predčasno zapustil delovnega mesta ali bil med delom odsoten skupno 8 (in več kot 8 ur) mesečno.
Na izplačilo navedene premije za smotrno izkoriščanje delovnega časa ne vplivajo: redni letni dppust, ki je bil na osebno prošnjo delavca odobren vsaj 24 ur pred nastopom, oziroma izredno nujnem primeru pred začetkom rednega dela, porodniški dopust,
javne funkcije, pred vojaška vzgoja, udeležba v civilni zaščiti, vojaške vaje ter opravila na poziv oblastvenih organov, če teh res ni možno opraviti v prostem času.
Iz ekonomskega izračuna je razvidno, da bi se v primeru, če bi se poprečni bolezenski in neopravičeni izostanki na 1 zaposlenega znižali od 18,33 dni na vsega 12 dni, prišlo do prihranka 24.558 delovnih dni.
Pri tako pridobljenih 24.558 delovnih dneh bi se pojavil dodatni dohodek v višini ca. dva milijona 210.000 din. Če bomo s predloženo premijo dosegli pričakovane rezultate, bo na podlagi tega prišlo do občutnih prihrankov v korist delovne skupnosti. Zmanjšali se bodo zneski za priznanje hranarine in drugih plačanih izostankov, istočasno se bo pa povečala vrednost novo ustvarjene proizvodnje. To nam bo pa omogočilo solidno ospovo za že predvideni prehod na skrajšani delovni teden (42-urnik).
Vse te momente je sicer zelo težko preračunati in jih ovrednotiti, vendar je mogoče pričakovati, da bo celotni znesek premije za smotrno izkoriščanje delovnega časa pokrit z dodatno novo ustvarjeno vrednostjo.
Realizacija gornjega predloga ni enostavna, ker bi se utegnilo zgoditi, da pri posameznikih naleti na odpor, ki bi se opiral na trditev, da se s predlagano premijo kaznujejo vsi tisti, ki so bili v določenem mesecu bolani. Vendar se ne' moremo izogniti dejstvom, da tisti delavec, ki je v obračunskem mesecu bil bolan, tudi še vnaprej uživa vse pravice iz naslova socialnega zavarovanja v takšni obliki kot jih predvidevajo zakoni in pravilniki, dodatne premije pa ne more dobiti, ker so z njegovo odsotnostjo nastopile težave, katere je morala delovna skupnost urediti na določen način, kar je vsekakor povzročilo stroške.
Razumljivo je, da morajo vsi vodstveni delavci v naši delovni skupnosti poskrbeti za dosledno in energično izvajanje sprejetih ukrepov, ki naj bi omogočili sprostitev ugotovljenih rezerv. Gre predvsem za dolžnost, da vodilni delavci od direktorjev sektorjev do skupinovodij:
a)	skrbijo in dosežejo, da bo
sleherni delavec temeljito seznanjen z vsebino in ciljem predložene premije;
b)	zagotovijo točnost evidence ob prihodu na delo in preprečijo predčasno prenehanje dela in neopravičeno zapuščanje delovnega mesta med delovnim časom;
c)	skrbijo, da bodo delavci v času prisotnosti polno in koristno zaposleni. Delovna mesta, ki niso potrebna oziroma ne omogočajo delavcu polne zaposlitve, je potrebno ukiniti oziroma organizirati tako, da bodo omogočila polno zaposlitev;
d)	dosledno prenehati z prikrivanjem neopravičenih izostankov s pomočjo naknadnega priznavanja rednega letnega dopusta in podpisati propustnico za privatni izhod samo v primeu, ko je to nujno potrebno;
e)	predpostavljeni morajo biti delavcem za vzgled pri doslednosti in načelnosti svojih odločitev, še zlasti pa v delovnem in disciplinskem pogledu.
Zavedati se moramo, da posebnih sredstev za izplačilo premije ni. Imamo samo toliko sredstev, kolikor jih sami ustvarimo. Zato si moramo tudi sredstva za izplačilo premije sami ustvariti, tako, da bomo zmanjšali odsotnost z dela.
Od vsakega člana kolektiva, še zlasti pa od vseh odgovornih je odvisna uresničitev cilja, za katerega je premija sredstvo. Uresničitev cilja pa bo imela daljnosežne posledice še zlasti v povečanju dohodka podjetja, zvišanju osebnih dohodkgv in možnosti za čimprejšnji prehod na 42-urni delovni tednik.
Stališča političnega aktiva EMO Celje
SAMOUPRAVNIM ORGANOM IN VODSTVU PODJETJA
Na osnovi razprave in preučenih problemov, o katerih smo tudi v preteklosti veliko razpravljali, je politični aktiv tovarne EMO 12. avgusta ugotovil, da je potrebno, da seznanijo samoupravne organe in vodstvo podjetja o nujnosti ukrepanja na osnovi naslednjih stališč političnega aktiva:
1 Po prvem vprašanju, katere službe, obrati ali oddelki so povzročili tako visok odstotek slabe kvalitete v emajlirnici, politični aktiv sodi, da je treba ugotoviti s posebno komisijo nosilce nastale škode.
2.	Po drugem vprašanju, katere službe ali obrati naj trpijo škodo, ki je zaradi tega nastala pri dohodku podjetja in primanjkljaju izplačil za OD v emajlirnici, je politični kolektiv mnenja, da se določen odstotek škode v dohodku prenese na breme odgovornih služb, obratov in oddelkov, po stopnji ugotovitve povzročitelja slabe kvalitete. Emajlirnici pa se v primeru, da se dokaže delna razbremenitev krivde, prizna razlika v masi OD za nazaj.
3.	Po tretjem vprašanju, kako vplivati na tiste službe, obrate in posameznike, ki delajo škodo pri transportu blaga namenoma ali nenamerno, politični aktiv sodi, da je potrebno v instrumente delitve dohodka vnesti kriterije, s katerimi se bo bremenilo vsakega posameznika, skupino ali obrat z določenim odstotkom povzročene škode, odvisno ali je škoda napravljena namerno ali nenamerno. V primerih, če nekdo dela škodo zavestno, ga je treba praviloma odstraniti iz delovne skupnosti.
4.	Po četrtem vprašanju, kako ravnati s tistimi, ki povzročajo škodo podjetju v kakršnikoli obliki, tudi v primerih prekinitve dela, je politični aktiv mnenja, da je v takih primerih potrebno nemudoma formirati strokovno komisijo, da ugotovi krivce ali povzročitelje škode. Pri tem naj se ugotavlja, kdo je zagrešil razburjenje ali organizirano izsiljevanje od strani posameznikov ali služb, nato se delno s škodo obremeni krivce. Za največje krivce pa naj se osvoji pravilo, da se take sodelavce odstranjuje iz podjetja.
5.	Poostrena je končna kontrola, zato predlaga politični aktiv, da se kontrola poostri tudi v začetni fazi proizvodnje.

Iz dejavnosti organov upravljanja
Čeprav je še poletni čas, je bila dejavnost naših organov upravljanja v juliju in tudi v avgustu zelo razgibana. Vsi obratni sveti so imeli svoje,redne mesečne seje z običajnim dnevnim redom, to je operativni mesečni I>lan in delitev presežka delovne enote ter premije za kvaliteto. Nekateri obratni sveti so razpravljali tudi o delovni disciplini ter storili tudi ukrepe, da sfe disciplina v njihovi delovni enoti izboljša.
Uptavni odbor je na nekaj sejah obravnaval dokaj obširno gradivo o raznih predlogih sprememb statuta podjetja in drugih notranjih predpisih.
Delavski svet pa je na zadnjih dveh sejah dokaj obširno obravnaval nekatera vprašanja v zvezi z gospodarjenjem podjetja, spremembo pravilnikov ter spremembo analitične ocene nekaterih delovnih mest.
Komisija za uskladitev predpisov s spremembami ustave si je na treh dosedanjih sejah začrtala svoj program dela, ki ni lahek, vendar prevladuje pri .članih komisije optimizem, da bo. moč zahtevno delo opraviti, pravočasno in predložiti spfcmembe statuta podjetja in drugih pravilnikov v razpravo članom kolektiva.
Na petnajsti redni seji delavskega sveta, ki je bila 6. avgusta, je bilo na dnevnem redu poročilo o jzvfšitvi sklepov, delavskega sveta, ki ga je podal glavni direktor, poročilo o delu upravnega odbora med 14. in 15. redno sejo delavskega sveta, poročilo o gospodarjenju v prvem polletju tekočega leta, o čemer smo že poročali v našem listu, spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, razvojni program, podjetja d& leta 1980 in še nekatera druga vprašanja.
Dnevni red te seje pa ni bil do kraja izčrpan. Seja je'namreč trajala precej časa, tako da so nekateri člani delavskega sveta že odšli in ni bilo mogoče seje nadaljevati, zaradi tega ker delavski svet ni bil sklepčen.
Največ razprave je bilo o predlogu upravnega odbora, naj bi se vsem delovnim mestom, ki so bila ocenjena po analitični oceni od vključno 24. plačilne skupine naprej,, povečala obračunska osnova na takih delovnih mestih, kjer se zahteva srednja ali višja šolska izobrazba za 1,00 din, na delovnih .mestih kjer se zahteva visoka šolska izobrazba pa za 1,50 din. Delavci na takih delovnih mestih, ki nimajo ustrezne izobrazbe, bi dobili pa 0,50 din manj. Čeprav je bil ta predlog razglašen pred predložitvijo delavskemu svetu in je bilo mogoče vsakomur dati pripombe, pa takih pripomb ni bilo, niti ni bi-
lo drugačnega, morda bolj sprejemljivega predloga. Do polemike je prišlo na seji sami.
Iz obširne obrazložitve, ki jo je dal glavni direktor na seji, je odhajanje strokovnega kadra na delovna mesta v druga podjetja, kjer je strokovni kader bolje nagrajen, zelo pereč in obstajajo težave, kako zadržati sedanji naš strokovni kader na delu v podjetju.
Nekateri tovariši, ki so razpravljali o tem problemu., nred njimi tudi podpredsednik občinske skupščine Celje, Dušan Burnik, so povedali, da je odhajanje strokovnega kadra iz Celja na delo v druge občine ali v inozemstvo, pereč problem, ki ga. ne smemo kar tako zanemariti. Nevarno je, da bomo ostali brez sposobnega strokovnega kadra, če ne bomo poskrbeli, da bo ta za svoje delo pravilno nagrajen.
Po končani razpravi je delavski svet sklenil, da bo to vprašanje obravnavano na prvi prihodnji seji delavskega sveta, predlog o povečanju obračunskih osnov pa naj obravnava prej še svet poslovnih enot upravno administrativnih služb in tehničnih poslovnih enot in naj sporoči svoj sklep delavskemu svetil, saj predlog prizadene predvsem službe, ki sodijo v ta svet.
Poleg tega so bile predložene za obravnavo na prihodnji seji še preostale točke dnevnega reda. Seja delavskega sveta pa bo predvidoma proti koncu meseca avgusta.
Dnevni red 16. redne se|e delavskega sveta obsega tako na-
slednje točke: spremembe statuta podjetja v zvezi z zakonom o narodni obrambi, program razvoja podjetja do leta 1980, pravilnik o narodni obrambi, spremembe pravilnika o delovnih razmerij ter nekatere spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Vse predlagane spremembe navedenih pravnih aktov so bile objavljene že na vpogled kolektivu, vendar smatramo, da je prav, če jih v krajši- obliki komentiramo.
Spremembe statuta podjetja zadevajo v glavnem vskladitev določil statuta z zakonom o narodni obrambi. S temi spremembami se konkretnejše določajo pristojnosti delavskega sveta in drugih organov upravljanja ter njihovih -pomožnih organov kot je na primer štab za narodno obrambo, ki ga imenuje delavski svet.
Predlog sprememb pravilnika o delovnih razmerjih pa vsebuje črtanje-dosedanjih 57., 58. in 148. člena> ki so urejali premeščanje iz enega delovnega mesta na drugo ter prenehanje delovnega razmerja zaradi samovoljne zapustitve dela. Ti členi naj bi prenehali veljati, ker so v nasprotju z določili statuta podjetja.
Glede sprememb statuta podjetja, ki zadevajo področje delovnih razmerij, pa je predlagano, naj o premestitvah med krajevno ločenimi enotami ali obrati odloča komisija za delovna razmerja, ki jo postavi delavski svet podjetja.
VAŽNO OBVESTILO
V	počastitev 50. obletnice SKOJ bo v Kozjem osrednja ■mladinska proslava pod pokroviteljstvom predsednika skupščine SR Slovenije Sergeja Kraigherja. Na srečanju bo govoril mladini tovariš Edvard Kardelj. Proslava bo 14. septembra 1969.
Srečanje slovenske mladine bo prikaz njene ustvarjalnosti na vseh področjih, kjer dela in živi (taborniki, planinci, počit-(ž ničarji, pionirji, podmladek RK, ljudska tehnika športne organizacije, kullurno-zabavne skupine, predvojaška, mladinske brigade, JLA itd.), s posebnim poudarkom na razvijanju bratstva in enotnosti mladine socialistične Jugoslavije.
V	okviru srečanja slovenske mladine bo tudi zbor Kozjanskega odreda, udeležencev II. kongresa SKOJ Iz Slovenije, starih brigadirjev, revolucionarjev, skojevcev itd.
Srečanje slovenske mladine v Kozjem je osrednja politična manifestacija mladine v počastitev 50. obletnice SKOJ, ZKJ in sindikatov, zato je potrebno zagotoviti, da se je udeleži kar največ tudi mladine iz našega kolektiva.
Vljudno prosimo, da svojo udeležbo prijavite predsednikom aktivov ZMS v obratih in pri članih predsedstva ZMS EMO. Prevoz' bo zagotovljen z avtobusi in vlaki.
Fric Kotnik
Razne novice
Običajnih letnih nagrad za šoferski praznik, letos šo-ierji niso dobili, ker tako nagrajevanje ni predvideno v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
—o—
S kumunalnim zavodom za zaposlovanje delavcev v Celju bo sklenjena pogodba za usposabljanje.nov'o sprejetih delavcev za delo v obratih in v učni delavnici.
Ker je imela emajlirnica izredno slab uspeh v juliju, je bilo odobreno, da v juliju ne vrne ene tretjine po upravnem odboru odobrenega posojila in da se članom kolektiva tega obrata tudi ne odtegne 5 odstotnega deleža, in se oboje prenese v obračun osebnih dohodkov za naslednji mesec.
—0—
Koordinacijski svet meni brez ozira na to, da je svet poslovnih enot administrativnih 'in tehničnih služb sprejel stališče upravnega odbora po vprašanju dodatka za nekatere strokovne sodelavce, da se tak dodatek veže na rezultate dela posameznega sektorja, službe ali posameznega delavca, da se izdela predlog za tako nagrajevanje in se ga predloži v potrditev delavskemu svetu.
—0—
Sektor poslovnih odnosov mora izdelati sistem osebne ocene za vse zaposlene v režiji do 30. oktobra 1969.
—0—
Vsi direktorji sektorjev so ponovno opozorjeni na sklepe samoupravnih organov glede reda in discipline pri delu. Opaža se sicer nekaj izboljšanja, vendar se s tem kolektiv,ne more zadovoljiti ker red in disciplina še niso na zadovoljivi stopnji.
—0—
Izgleda, da bo plan realizacije za mesec avgust izvršen, kajti koordinacijski svet je postavil alternativo, da mora biti brezpogojno izvršen, za kar mora poskrbeti zlasti sektor prodaje.
—0—
Ker je bilo v preteklih mesecih nabavljenih več strojev, ki pa doslej še niso v pogonu je zadolžen sektor ekonomsko tehničnih raziskav in sektor tehnične priprave, da poskrbita, da bodo vsi stroji v proizvodnji kori-ščeni.
EAHCjfih&O
3
Kdo bi preštel vse pritožbe, ki prihajajo od članov kolektiva na upravni odbor podjetja in ki jih rešuje komisija za prošnje in pritožbe, ki jo je pooblastil upravni odbor. Največ pritožb prihaja zadnje čase iz obrata TOBI v Bistrici pri Limbušu, pa tudi iz obratov v Celju jih ni malo, najmanj pa iz obrata v Kruševcu.
Na zadnji seji je komisija za prošnje in pritožbe pri upravnem odboru reševala '.okog petnajst pritožb sodelavcev iz obrata v Bistrici. Te pritožbe so zadevale v glavnem odločbe o razporeditvi na delovna mesta v teni obratu. Pritožniki pa se niso pritoževali zaradi razporeditve, temveč zaradi prenizke obračunske postavke na tem delovnem mestu.
Analitična ocena delovnih mest za obrat TOBI je bila sprejeta že lansko lato in takrat so bile obravnavane vse pripombe. Takih pripomb oziroma pritožb iz tega obrata je bilo takrat po sprejetju analitične ocene okrog šestdeset in komisija za prošnje in pritožbe je imela v zvezi s tem veliko dela.
Prav je, da se človek pritoži, če se čuti prizadetega, vendar glede sprememb analitične ocene delovnih mest veljajo kriteriji pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in taka sprememba zahteva tudi svoj postopek.
Analitična ocena delovnega mesta mora biti najprej razčiščena, če lahko tako rečemo, pri vodstvu obrata. Ce se je obseg dela na delovnem mestu od tedaj, ko je bila analitična ocena sprejeta, povečal, tedaj je treba seveda analitično oceno v skladu s tem povečanjem spremeniti, če pa se je obseg dela zmanjšal, jo je treba prav tako ustrezno spremeniti. Dosedaj pa ni bilo primera ali pa je bilo to zelo redko, da je bila postavljena zahteva za popravek analitične ocene zaradi zmanjšanega dela, čeprav so prav gotovo primeri, ko bi tak popravek lahko izvršili. Končno pa bi se analitična ocena delovnega mesta ne smela večkrat v letu spreminjati, temveč bi morala trajati nek določen čas.
Spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa zajemajo malo širše področje. Tako naj bi se analitična ocena izvršila za vsa delovna mesta, razen za delovno mesto glavnega direktorja in za delovna mesta direktorjev sektorjev. Za ta delovna mesta naj bi predlagal obračunsko postavko upravni odbor, potrdil pa delavski svet podjetja.
Za posebna delovna mesta, ki so analitično ocenjena, vendar jih ni mogoče zasesti po rednem razpisu, če se na razpis ni nihče prijavil, pa obstaja možnost pogodbene zaposlitve, ki jo predloži upravnemu odboru glavni di-
'reklor, končno pa se jo da v potrditev delavskemu svetu.
Zelo umesten je predlog glede starejših delavcev, Ta določa, da delavec s 35 leti in delavka s 30 leti pokojninske dobe in najmanj 20 let dela v podjetju ter 10 let dela na delovnem mestu ima ob premestitvi na nižje ovrednoteno delovno mesto pravico, da prejema osebne dohodke po obračunu' prejšnjega delovnega mesta. Premestitve starejših delavcev pa se lahko izvršijo praviloma le zaradi fizične ali psihične oslabelosti delavca ali delavke ali pa zaradi spremenjenih zahtev strokovnosti na delovnem mestu.
Za radiatorski oddelek nov delovni čas
Na seji 1.4. avgusta je razprav-ljal upravni odbor o organizaciji proizvodnje v obratu radiatorjev. S pristankom delavcev lahko ta obrat dela' tudi ob prostih sobotah in ob nedeljah dp konca tega leta. Na ta način bi se znatno povečala proizvodnja radiatorjev, po katerih je veliko povpraševanje, Sodelavci v tem obratu pa bi prejeli za delov navedenih dnevih primerno višje osebne dohodke.
Nov način krvodajalskih akcij
Upravni odbor je odobril tudi izvedbo krvodajalske akcije v
podjetju, ki je bila že večkrat med delovnim časom. Tokrat je upravni odbor sklenil drugače. Krvodajalska akcija bo v petek popoldan, 22. avgusta, za dopoldansko izmeno in v soboto, 23. avgusta, -za ostale izmene na transfuzijski postaji v celjski bolnišnici.
Vsak član kolektiva, ki bo navedeni dan oddal kri, prejme 20 din.
Na 'eni iznled zadnjih sej je bila tudi razprava o predlogu za podražitev tople malice. Predlog je bil sprejet glede na podražitev meša in nekaterih' drugih živil tako, da nas stane sedaj en obrok tople malice 2,95 din, prej pa smo plačali 2,55 din.
ČAS ODLOČITVI PRIHAJA...
O dvainštirideset-urnem delovnem tednu srno v zadnjih letih toliko razpravljali in pisali, sestavljali elaborate; postavljali komisije, prešli na dve prosti soboti v mesecu in zopet prešli nazaj na eno prosto soboto ter spet • razpravljali o tej prosti soboti, da mi je neki sodelavec dejal, da je teh razprav in ugibanj toliko, da nam čas za te razprave vzame še tisto prosto soboto. Ne morem reči, da nima moj sodelavec prav, vsaj nekoliko resnice je v tem, vendar pa menim, da ne bo odveč, če ponovno spregovorimo -nekaj besed o tem našem problemu.
Sedemintrideseti člen zvezne ustave določa, da ima delavec pravico do omenjenega delovnega časa in da je zajamčeno, da traja delovni čas največ 42 ur v tednu. Z zakonom pa se lahko določijo pogoji za skrajševanje delovnega časa.
Na podlagi ustave je izšel v letu 1955 Temeljni zakon o uved-na 42-urni delovni teden najkas-določa, da morajo podjetja preiti na 42-urne delovni teden najkasneje v petih letih po uveljavitvi tega zakona, to je do 15. aprila
1970.	leta.
Podjetje lahko preide na 42-urni delovni teden, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon. Ti pogoji so, da je zagotovljen v skrajšanem delovnem času najmanj enak obseg proizvodnje oziroma storitev kot pred uvedbo skrajšanega delovnega tedna, da se ustrezno poveča produktivnost dela, osebni dohodki in da se ne zmanjša rentabilnost poslovanja. Dalje mora biti v skrajšanem delovnem tednu na delavca najmanj enak neto produkt in najmanj enak realni osebni dohodek kot je bil pred uvedbo krajšega delovnega tedna.
Od sprejetja tega zakona je poteklo že štiri leta. V skladu z določili zakona, je bil sprejet tudi načit in program za prehod na 42-urni delovni teden na delav-
skem svetu 1966, ki pa je bil v poznejših letih večkrat dopolnjen. Ta načrt je izdelala posebna komisija, ki je izvedla celo anketo o možnosti prehoda na skrajšani delovni teden.
Konec leta_ 1968 je delavski svet postavil komisijo, ki je imela nalogo, da pregleda, če so izpolnjeni pogoji za prehod na 42-urni delovni teden v skladu z načrtom in programom. Komisija je sestavila o tem obširno poročilo, ki je bilo obravnavano na seji delavskega sveta v mesecu marcu. Komisija je takrat predlagala, da se preide na 42-urni delovni teden s 1. oktobrom tega leta, delavski svet pa je na podlagi raznih predlogov in pripomb sklenil, da se prehod na 42-urni delovni teden predoči članom kolektiva, razpravo o tem pa naj bi organizirala sindikalna podružnica. Taka razprava pa naj bi zajela vse delovne ljudi v podjetju, saj gre za izredno važno odločitev, ki mora biti — raje prej kot pozneje — realizirana. Enajsti člen omenjenega zakona namreč določa, da če delovna organizacija ne ukrene kar določa zakon, da bi lahko do predpisanih rokov ob predpisanih 'pogojih uvedla 42-urni delovni teden, tedaj občinska skupščina po opozorilu delovne organizacije lahko sklene, da jo postavi pod prisilno upravo. Iz tega torej sledi, da mora podjetje občinsko skupščino opozoriti, če ni ustvarilo pogojev za prehod na skrajšani delovni teden v predpisanem roku in zato ne more tudi preiti na 42-urni delovni teden. V tem primera torej lahko sledi sklep občinske skupščine, da se uvede prisilna uprava.
Delavski svet bo sklepal o prehodu ha 42-urni delovni teden še pred 1. oktobrom in se bo moral odločiti, kaj storiti. Nedvomno so še nekatere težave, ki pa jih bo treba odpraviti. Mnogo je govora o uvedbi četrte izmene v nekate-
rih obratih in tak je bil tudi predlog komisije. Toda 'običajno se čutijo prizadeti tisti, hi bi morali delati v štirih izmenah in se za tako rešitev nič kaj preveč ne ogrevajo, pa odprav bi bila morda še najbolj smotrna in uspešna. Skratka, mnogo je takih, ki so za takšna rešitev poleg vseh ostalih ukrepov, ki jih bo treba izvršiti, mnogo je pa tudi takih, ki so proti. Dejstvo pa je le eno. Treba bo storiti to, kar podjetju najbolj odgovarja za ustvaritev pogojev za prehod na 42-urni delovni teden, torej take pogoje, ki bodo zagotovili Članom kolektiva'vsaj enak osebni dohodek, kot so ga imeli doslej ali pa večji s povečanjem celotnega dohodka podjetja. Interesi ožjih skupin ali celo posameznikov pa ne smejo pri tein prevladovati nad interesi celotnega kolektiva. Če bi prišlo v skladu z zakonom do prisilne uprave, tedaj ugasne za določen čas samoupravljanje, vendar do tega ne bo prišlo,' če bomo vsi storili na svojih delovnih mestih to, kar nam je treba storiti kot ljudem ki imajo v rokah ključ, da odprejo vrata nadaljnjemu napredku našega gospodarstva, s tem pa onemogočijo vsako administrativno intervencijo, ki pomeni' propad vsega dosedanjega prizadevanja za splošni gospodarski napredek, ki ga pa pri nas v vsej povojni dobi ni bilo malo, saj je kolektiv dajal skupnosti' mnogo več kot je ta od njega pričakovala.
E. J.
Dopisujte
v naš list!
Najmlajša in seveda najšibkejša v družini sobnih peči na olje EMO-3 prihaja na zagrebški sejem kot novost letošnje jeseni
Kot vsako leto, bomo tpdi letos razstavljali na zagrebškem jesenskem velesejmu poleg standardnega asortimana v naši ' pjsnojpji ptpizvodnji tudi nekatere. novitete. Žal do sedaj nismo uspeli pripraviti, vsega, kar smo m želeli. Vendar to,: kar je prijavljeno za sejem, predstavlja ijov uspeh sodelavcev, ki delajo im razvoju novih izdelkov in izboljšav na obstoječih v sektorju «»konomsko-tehničnih raziskav.
V prvi vrsti gre za naslednje novitete. Nujno potrebno kompleta« j o asortimana oljnih peči smo razvili in osvajamo nove enote sobne peči na tekoča goriva EMO-3, ki ima pri normalni stopnji toplotne izolacije Se« pacitativno moč gretja 3000 do 4000 kcal/h oziroma zadošča za gretje do 70 m’ prostora. Peč je zelo ekonomična in zelo lepega estetskega izgleda. Po zunanjem izgledu in konstrukcijskih rešitvah je podobna naši peči na
olje EMO-8. V prihodnje pa si bomo prizadevali, da bomo vse sobne peči na olje EMO estetsko, dimenzijsko in stilsko usklajevali.
Nadalje naj omenimo pripravo na osvojitev proizvodnje kotlov na tekoča in trda goriva od 20.000 do 60.000 kcal/h EMOTERM po licenci zahodno-nemške firme AKO, ki imajo velike prednosti in perspektivo. Mali so, zanesljivi in ekonomični. Poleg teh pa so v fazi raziskav še nekateri drugi tipi kotlov. Osvojitev omenjene proizvodnje predvidevamo že v letošnjem letu. Razvoj asortimana kotlov za centralno kurjavo in možnosti plasmana narekujejo tudi intenzivno povečanje proizvodnih kapacitet za to proizvodnjo. Kljub zelo močnemu razmahu razvoja novih sodobnih kotlov za centralno kurjavo z vgrajeno avtomatiko, pa ne bomo pozabili na razvoj tudi starih, dob-
rih TRIKA kotlov, ki jih bo tržišče še dolgo potrebovalo.
Nadalje naj omenimo naš novi proizvod, ki ga bomo razstavljali na letošnjem zagrebškem jesenskem velesejmu. To je nova pomivalna dvodelna omarica. Njene prednosti so v vsakem pogledu velike.
Nova pomivalna omarica 'je tehnično, konstrukcijsko in funkcionalno odlično rešena. V stilskem, dimenzijskem in estetskem pogledu prav tako. Dimenzijsko je usklajena s kuhinjskimi elementi največjih domačih proizvajalcev. V pogledu izdelave pa je rešena tako, da nam omogoča manjšo udeležbo ročnega in večjo udeležbo strojnega dela. Konstrukcijsko pa je rešena tako, da bo možno s koriščenjem precejšnjega števila njenih delov z nekaj dodatnih različnih delov izdelati vrsto različnih variant in novih kuhinjskih tehničnih elementov.
Nadalje se bomo pri razvoju posode predstavili z nekaterimi novitetami kot so predvsem SPECIAL posoda z bakelitnimi ročaji v kompletnem asortimanu ter nove vrste dekorjev. Odprta so vprašanja še nekaterih novitet, ki bi jih prav tako želeli predstaviti na letošnjem jesen-
skem zagrebškem velesejmu, vendar je vprašanje časa.
Brez ozira na to, da ne bomo mogli uresničiti vseh želja v zaželenem roku, pa so najnovejši dosežki v razvoju asortimana osnovne proizvodnje veliki. Ti rezultati so še posebej evidentni v času od 1966 naprej, kcš’je delo na razvoju postalo bolj konsolidirano, programirano, sistematično 'in študijsko. Leta 1966 Je pbfljetje’ imelo ca. 164'milijonov :N-din bruto produkta, letošnje leto pa pričakujemo ca. 310— 320 milijonov N-din. V tem času beležimo tudi porast bruto akumulacije. Brez dvoma je to rezultat predvsem intenzivnega razvoja in osvajanja novih večvrednostnih izdelkov in delno korekcije cen. Tega bi se morali vsi bolj zavedati in temu prilagoditi naš odnos do vprašanja razvoja. Vsako delo je na svoj način težko, še posebej pri razvoju in osvajanju, kjer se pri delu pojavlja vrsta novih problemov, ki nosijo s seboj tveganje, a vendar jih je nujno rešiti. Še posebej je moralna podpora v takih primerih nujno potrebna.
Ne le porazi, tudi uspehi imajo svojo ceno.
Čedo Deletič
Če varčujemo v korist podjetja, varčujemo v našo lastno korist
V mnogih slovenskih in drugih podjetjih je že bila uvedena hranilna služba in člani kolektivov so se potem, ko so spoznali njene prednosti, skoraj masovno vključili vanjo. Gre predvsem za tako hTanilno službo, ki koristi podjetju in posamezniku.
Na zadnji seji upravnega odbora je bilo postavljeno vprašanje z ozirom na uvedbo take hranilne službe pri nas. Upravni odbor je že drugič načeloma pristal, naj se začnejo priprave za uvajanje.
Mnogi člani našega kolektiva imajo svoje hranilne knjižice pri bankah. Z njihovim denarjem pa razpolaga banka. Podjetje, v katerem delavec dela in ustvarja pa ne more uporabljati tega denarja preko banke. Ce pa bi dosegli sporazum z banko in vlagatelji, tedaj bi naloženi kapital dala ban-
ka lahko na razpolago podjetju, ki bi ta denar nujno rabilo za izboljšanje stanja obratnih sredstev.
Če bi uvedli tako varčevanje bi dobili tudi več obresti. Banka daje 6 odstotkov obresti, varčevanje pri podjetju ZASE IN ZA PODJETJE pa bi bilo obrestovano s 7 odstotki.
Razumljivo je, da bi bila tajnost vlog pri takem varčevanju povsem zajamčena. Prav tako bi bila enaka merila za dvigovanje vlog kot pri banki. Ko bo način varčevanja obdelan do podrobnosti ter dosežen tudi sporazum z banko, bomo o tem v našem glasilu še podrobneje pisali in tako o vseh predlogih seznanili vse naše člane kolektiva. Naj omenimo le, da je tak način varčevanja koristen in bi bilo treba pohiteti z organizacijo, saj bi imeli od tega predvsem korist vsi posamezniki in naše podjetje
Pripravili smo se za zagrebški jesenski velesejem
NOVI IZDELKI—NOVI USPEHI
HALO 3|6f17.
Z današnjo številko pričenjamo objavljati v »Emajlircu« rubriko Halo 36-17, ki naj bi postala dokaj stalen gost gostitelja, ki se mu pisec rubrike in rubrika sama zahvaljuje za sprejem in izkazano gostoljubje.
Namen rubrike
Vsem, ki ste prelistali pričujočega »Emajlirca« je pisec dolžan najprej naslednje pojasnilo. Številka 36-17 je telefonska številka Servisa EMO Celje, ki skuša in uspeva reševati ugled jubilanta — petinsedemdeset let stare tovarne.
Osnovni namen pisca je v kratkih sestavkih obdelati teoretska dognanja na področju servisiranja in primerjati s stanjem v servisni službi EMO, informirati delovne ljudi o dosežkih servisiranja v svetu in podkrepiti lastne dosežke, posredovati primere reklamacij, informirati delovno skupnost o njihovem reševanju ter posredovati sodelavcem v kolektivu dobre želje in misli potrošnikov proizvodov EMO Celje.
Pisec rubrike si srčno želi, da bo rubrika postala most med proizvodnjo in potrošnjo. Poleg omenjenega si pisec želi in pričakuje od rubrike, da bo dajala objektivno sliko vzdušja potrošnikov proizvodov, da bo stimulativno vplivala na rast kvalitete proizvodnje, da bo stimulirala izboljšanje funkcionalnosti izdelkov itd.
Tako naj bi podprli vsa pozitivna prizadevanja sodelavcev, usmerjena v dvig materialne baze podjetja in posredno dviganju osebnega standarda vseh nas.
Pisec meni, da je s tem uvodom v rubriko jasno uokviril
njen obseg in namen in je prepričan, da bo življenje rubriko pravilno oblikovalo in jo približalo vsem članom delovne skupnosti EMO Celje.
erko
... šefa prosim
Dragi prijatelji!
Prijatelj mi je pravil, da ste zelo pedantni in točni. V prijateljevo pripovedovanje nisem podvomil. Tudi mene ste prepričali, da je to res, ko ste mi popravili v tako kratkem času oba varnostna ventila. Iskreno vam povem, da se veselim in vam želim mnogo uspehov. V prihodnje, ko se bom odločal kupiti nekaj novega, bo to zagotovo eden izmed vaših proizvodov.
Tovariško vas pozdravlja
dipl. inž. Petar 2akov Kočani
Najiskreneje se vam zahvaljujem za poslani bakelitni ročaj za »ECONOM«, posebej vaši ekspe-ditivnosti, ki je res pohvalna. Prej poslani ročaj sem vam vrnila po pošti.
Marijana Tepša Zadar,
Partizanski put 10
Upravi podjetja EMO
V odgovoru na dve vaši cenjeni pismi se vam najprej najlepše zahvaljujem za prejem novega lonca »ECONOM«, ki ste mi ga poslali.
Želim se še enkrat zahvaliti vašemu podjetju za globoko razumevanje do potrošnikov vaših proizvodov. Istočasno moram pohvaliti vaše poslovanje.
Popovič Mihajlo Beograd,
Gospodara Vučiča 22 a I. vhod
Tovarni EMO, Celje Najiskreneje se vam zahvaljujem za hitro dobavo glavnega ventila za moj »ECONOM« lonec. Se vnaprej bom koristno uporabljala lonec, s katerim sem bila tudi doslej zelo zadovoljna.
Se enkrat se zahvaljujem in vas toplo pozdravljanj.
Vera Stojanovič Beograd,
Generala Ždanova
Upravi .tovarne EMO, Celje
Spoštovani tovariši! Prejela sem popravljeni »ECONOM« lonec in vse je v najlepšem redu. Najiskreneje se vam zahvaljujem za pozornost in uslugo, ker ga bom sedaj lahko uporabljala še mnogo let. Pričakovala sem, da mi boste poslali račun za popravilo, če pa ga ne boste poslali, se vam najsrčneje zahvaljujem.
Milica Vrhovac Sarajevo,
Jug Bogdana 18
»EMO« Celje
Vašo pošto in zapirač (varnostnega ventila op. p.) sem v redu prejela. Za vašo »kulantnost« ih hitro postrežbo se vam najlepše zahvaljujem.
Mihevc Marica Kranj	,
»EMO« tovarni peči Celje
Včeraj sem prejel novo kazalo za olje peči EMO-5. Najlepša vam hvala. Ne morem vam povedati, kako sem bil vesel tako ličnega izdelka! Tako bodo tudi drugi imeli tako dober občutek pri vašem izdelku. Vedno vam bo delal vaš izdelek čast dobre tovarne, kar je tudi meni v zadovoljstvo.
Če bi radi, da se vam bom zahvalil v časopisu, mi to sporočite, da to napravim. Trdno sem prepričan, da vam bo vaše delo delalo zadosti propagande.
S spoštovanjem
Potočnik Bernard Ljubljana,
Jarnikova 9
Spoštovani!
Prejela sem vse komade iz valje tovarne za vašo pomivalno mizo (pomivalno omarico op. p), ki sem jih dala montirati. Je vse v najlepšem redu in dobro. Zapira in odpira. Sedaj se vam iz srca zahvaljujem, da ste bili tako dobri in vse točno poslali.
K vašemu pomivalnemu koritu (pomivalni omarici op. p.) se vam iskreno zahvaljujem.
Levstik Mirka Ljubljana, Zaloška
Serviserji menjajo poklic
Z odločitvijo upravnega odbora podjetja in delavskega sveta EMO je servisna služba dobila



Kar nekako »za hrbtom« nam je »zaobratovala« naša nova kotlarna. V prejšnji številki je o tem pisal Rafko Ajdnik, tokrat pa vam že lahko postrežemo s fotografijo.
prostor v Kovinarski ulici 8 v zgradbi, ki jo je podjetje vzelo v najem od GIF Ingrad. Prostori, ki so jih zapustili pleskarji Ingrada, so bili odbijajoči in hladni, nefunkcionalni in prazni. Podjetje Ingrad je v njih pustilo nekaj razmajanih in polomljenih miz in stolov ter krajnikov dvonadstropnih postelj. Sodelavci servisne službe se se znašli pred problemom ustvariti iz nič servisno organizacijo, ki bo zmožna s hitrimi posegi reševati ugled podjetja in prikrivati včasih neustrezno kvaliteto proizvodov. Večkrat sem namenoma uporabil pretekli čas, to pa zato, ker opisane razmere že postajajo črna stran zgodovine razvoja servisne službe.
Z namenom odpraviti neznosne delovne pogoje, so se sodelavci servisne službe na operativne!* sestanku odločili žrtvovati tri popoldneve za ureditev poslovnih prostorov — pisarn servisa. Rečeno je postalo storjeno!
Prejšnji ponedeljek popoldne so serviserji v trenutku menjali poklic in postali najprej sobosli-karji, zatem tapetarji in na koncu polagalci podolita. Z dobro voljo, zavzetostjo do »njihove« stvari in ob materialni podpori podjetja so serviserji vzorno uredili dva pisarni, ki sta sedaj usposobljeni dostojno sprejeti stranko in re-prezentirati podjetje EMO Celje,
Poudariti želim, da v servisu ne nameravajo ostati pri doseženem. Naslednje, kar si serviserji želijo urediti, je delavnica s sanitarijami (servis sedaj sploh nima stranišča) ter skladišče s prostorom za skladiščnika in — no še bi se našlo prepotrebnihstvari.
Z veseljem lahko ugotovim, da bodo serviserji vse zastavljeno dosegli. To trditev krepi izjava po stažu v servisu najmlajšega sodelavca skladiščnika Jožeta, ki je dejal:
»Z veseljem ugotavljam, da sem prišel v dobro delovno sredino, ki solidno sodeluje. V taki delovni sredini mi ne bo žal žrtvovati tudi popoldnevov. Najprej si bom po svoje uredil skladišče in pobelil pisarno, čeprav pleskarska dela’ niso v opisu mojega delovnega mesta. Resno si želim prispevati vse, kar je v moji moči, da servisna služba postane vzorna enota v tovarni.«
_ •
Komentarja ta izjava ne potrebuje, poudarjam pa, da večino sodelavcev serviserjev žene ista misel in isti cilj. Menim, da ne bo odveč serviserjem zaželeti dobro nadaljevanje vzpodbudnega začetka, ker sem z njimi vred prepričan, da je njihova pot pravilna.
erko

TURISTIČNI
\ Zaradi vsakodnevnih nalog in odmaknjenega datuma so že mnogi izmed nas pozabili na sklep delavskega sveta podjetja iz novembra preteklega leta, ko smo se odločili, na predlog glavnega direktorja, da zgradimo dve , depandansi v sklopu celolnega rekreacijsko turističnega centra^ r Med . tem časom je nastala v splošni službi že dokaj zajetna mapa dokumentacije, katere vsebino bi želel sedaj v katkem predstaviti.
Zamisel izgradnje rekreacijsko , turističnega centra na Mozirskih , planinah je stara že toliko let, da je bilo mogoče najbolj preudarno določiti lokacijo za od-govarjajočo objekte, sisteme itd., za katere je projekte izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju ob sodelovanju italijanskega partnerja, ki je poskrbel za projekte- za izgradnjo 'gondolske žičnice. Glavni investitor Izletnik Celje-bo potreboval več kot dve ' milijardi dinarjev za izgradnjo . celotnega kompleksa tj. gondolske žičnice od Zekovca do Pod-f medvedjaka, sedežnice od hotela Gplti na vrh Medvednjaka, ter vlecnic na tem področju. Med te projekte spada hotel Golti. Dograjeni so tudi infra strukturni ' objekti kot so kanalizacija, vpdo-' . vod,, elektrika, okolje pa bo ure-\ jeno do konca dograditve celotnega centra tj. do konca letoš-njega oktobra.
Projekt kot celota daje silen vi is. Verjetno se vsi skupaj ne zavedamo,, da smo si z gradnjo centra pridobili objekt, ki ima sicdnjc-evropske dimenzije. Na-rpert investitorja pa je, da v tem okolju kasneje in izven načrta ne gradi nobenega objekta več. Z gradnjami' hotelskih kapacitet - bodo nadaljevali v Mozirju. Po vsem jasno je, da si največ finančnih uspehov obeta podjetje Izletnik, nič manj pa občina Mozirje. Celotni projekt pa je pomemben za Celjane in sploh za Slovenijo, da ne trdim tudi za Jugoslavijo.
V preteklem tednu, 18. avgusta so vsi zastopnikisoinvestitorji obiskali rekreacijsko turistični center. Gradbena dela so povsod končana, razen nekaterih manjših izjem. Sedaj so v polnem teku montažna dela in do konca oktobra 1969 bi morali biti vsi objekti končani, urejeno pa bi moralo biti tudi okolje. Izvajalec del ne bo do roka končal vseh del in je vprašljivo, kaj bo s pe-nali. Že sedaj, ko š#e ni vse kon-’ čano je pogled na hotel Golte in okolico izreden in nepozaben. Žičnica z gondolo, ki sprejme 60 potnikov in vozi iz spodnje na zgornjo postajo le 6 minut, je največja v Srednji Evropi in nudi potniku lep razgled na zelene globače Mozirskih planin in na Zgornjo Savinjsko dolino vse od Mozirja preko Gore Oljke na
Spodnjo Savinjsko dolino. Vožnja z gondolo v obe smeri bo stala 12 dinarjev.
Hotel Golti je sodoben turistično rekreacijski objekt, ki bo nudil s svojo samopostrežno restavracijo obiskovalcem možnost cenene prehrane, in sicer bo abonma- stal 1.150 S-din. Klasična resfavracija pa bo nudila abonma za 2.500 S-din. Gostišče bo imelo še dancing bar in druge družabne prostore, kar bo verjetno vplivalo na razpoloženje obiskovalcev, td pa je tudi eden pogojev za športno in .zdravstveno rekreacijo delovnega človeka.
Sedežnica na Mecjvednjak in razgledni stolp sta naslednja atrakcija v tem kompleksu. V manj kot, dveh minutah se povzpneš na Medvednjak, od tam pa se lahko smučaš po urejenem smučišču tudi 5 in več kilometrov daleč. Na Medvednjaku pa bodo zgrajene tudi vlečnice, da bi v celoti izkoriščali vse smučarske terene in zagotovili tudi smučarske kapacitete za vse, ki bodo prav gotovo v velikem številu prihajali na Mozirske planine.
Naši depadansi sta locirani in zgrajeni na skrajnem levem krilu (gledano iz smeri hotela Golti). Zgornja polovica depandanse je zgrajena iz betonskega zidu in vgrajena v živo skalo, vsi ostali
elementi so leseni in montažne konstrukcije.
Depandansa ima v pritličju vhod z vetrolovom, družabni prostor, čajno kuhinjo, samske sobe z dvema ležiščema, družinsko sobo z dvema ležiščema, teraso in balkon. Poleg teh prostorov ima še umivalnico s tušem, shranje-valnico za smuči in drugo prtljago ter WC.
Na podstrešju pa so družinske spalnice z dvema oziroma tremi ležišči, skupinska spalnica z dvema ležiščema, skupaj je v vsaki depandansi 16 ležišč, od tega 6 v pritličju in 10 na podstrešju. V pritličnih prostorih se ležiščne , kapacitete lahko povecSjo. Ker sta obe depandansi grajeni na zelo strmem pobočju, je možno ka-~ sneje, kadar bodo sredstva na razpolago, dograditi še nove ležiščne kapacitete ali prostore za druge potrebe in sicer pod prednjim delom pritličja, kjer so do 4 metre visoki stebri in prostor; ki je primeren za zagraditev.
Depandanse bodo oskrbovane s toploto preko elementov centralne kurjave, na razpolago bo topla in mrzla voda, čistilo in vzdrževalo pa bo depandansi osebje hotela Golti. Do depandanse bo vodila dva oziroma meter 20 široka cesta oziroma pot iz mdkadama. Terasa bo nudila vsakemu bivaicu izreden pogled na Podmedvednjak, oziroma v zim-
skem času na smučišča. Terasa je tudi dovolj velika z ozirom na število bivalcev v depandansi in ne bo imel nihče občutka, da je utesnjen, oziroma da ni primernih prostorov, kakor je to običaj v večini planinskih domov. Iz tega lahko zaključujemo, da je v depandansah zagotovljena letovalcem vsa udobnost, od nas pa je odvisno, kako bomo to koristili.
Če upoštevamo osnovni motiv da so ležalne kapacitete depandans namenjene predvsem za rekreacijo članov kolektiva, moramo ugotovili, da bo potrebno v letu 1970 zagotoviti določena sredstva oziroma pipraviti trden plan koriščenja ležalnih kapacitet, da bo moč zagotoviti tudi ekonomiko poslovanja. Dejstvo, da imamo na leto 11.680 ležalnih kapacitet in če odmerimo vsakemu delavcu 15 dni zdravstvene, športne rekreacije, se lahko na na leto zvrsti Ti?78 delavcev, za kar bi porabili 350.400 dinarjev. Če računamo oskrbni dan po 2.500 dinarjev plus 500 dinarjev ostale stroške kot so — ogrevanje, voda, vzdrževanje depandans, pranje, likanje, upravna režija ter turistična taksa.
Seveda v to ceno pa nL vračunana nočnina, oziroma bivanje v depandansi, kar pa moramo predvideti, da bi lahko poslovali s finančnim uspehom.
a»
«¡S
Wm
Tit:

■
d H ~	s
it | V*»....- ‘ŠT' ■	■.....
.	* ..K t **
Takle je načrt rekreacijskega centra v Podmedvednjaku. Prav kmalu bo v resnici izgledalo tudi tako.
EÍM6¡pieC>
Ze sam bežni pogled na mož nosti koriščenja vseh ležalnih kapacitet nam narekuje, da bomo morali vse do maksimuma angažirati v lastni režiji ali pa da oddamo preostale kapacitete na korščenje hotelu Golti, če hočemo, dane bodo potrebne dotacije. Ze vnaprej pa lahko predvidevamo, da bodo. ležalne kapacitete v določenih dneh tedna tj. 'petek, sobota in nedelja skoraj v celoti izkoriščena od naših delavcev, da pa bi lahko ostale dneve oddali po pogodbi hotelu Golti, seveda na osnovi točno definirane pogodbe.
ročju dovoljevati novih gradenj, da bi še lahko vsem letovalcem in obiskovalcem tega centra nudil mir in ugodje, kot sta si to zamislila investitor in ostale delovne organizacije. To naj bi bil kraj predvsem športne in zdravstvene ter turistične rekreacije.
Dosedanja gradnja depandans in cena, ki je bila predvidena po projektu nista višji, toda za urejanje okolja bo potrebno sofinancirati dodatna sredstva. O tem je že tekla razprava na enem zad-
njih sestankov, izvajalec del Gradis in organi občinske skupščine Mozirje bodo pripravili pogodbe, ki jih bomb v delovni organizaciji še proučili in dali v potrditev organom samoupravljanja podjetja. Iz pogodb pa bo tudi razvidno lastništvo nad določenima . komunalnimi oziroma infra strukturnimi objekti in cena oziroma prednost soinvestitorjev komunalnega urejanja celotnega turističnega centra. Zagotoviti si hočemo, da si bodoči lastnik v celoti ne omogoči mož-
nost dviganja cen vodi, toploti, števal, da smo v izgradnjo c.elot-drugim uslugamne da bi upo-nega centra vlagali naša sredstva in zato ne moremo plačevati določenih storitev na osnovi ekonomskih cen.
Zažeijeno bi bilo, da pri urejanju pomembnih problemov sodelujemo vsi, zato bomo vsak predlog, ki bo podan, temeljito proučili in ga upoštevali pri urejanju celotne problematike.
Predloge pošljite splošni službi.	Lojze Pavlič * *
ZAČETEK GRADNJE NOVE TOVARNE
Seveda bo potrebno še doddti, da bo posameznik lahko ceneje letoval na Mozirskih planinah, če bo koristil abonma z vsaj dvema obrokoma v hotelu Golti in to v samopostrežni restavraciji, kjer bo abonma znašal 11,50 dinarjev. Če k temu prištejemo še stroške v znesku 5 dinarjev in' eventualna 10 dinarjev za ležišče, potem lahko ugotovimo, da nas oskrbni dan stane 25,00 dinarjev. Za 10,00 dinarjev pa se podraži bivanje, če bi koristil abonma klasične restavracije. Za abonente in tiste, ki bodo koristili naše ležalne kapacitete, bo Izletnik nudil možnost sezonskih kart na nihalni gondoli —• žičnici, sedežnici in vlečnicah. Prav tako pa Si bo mogoče sposojati smučarsko opremo in se smučati na urejenih izletnikovih smučiščih, ki bodo po zatrjevanju Izletnika v brezhibnem stanju.
Na osnovi zgoraj navedenih dejstev bo potrebno v naši delovni organizaciji predvsem ugotoviti, kakšne kapacitete bomo zasedli z lastnimi interesenti in to tistimi, ki bodo redno obiskovali Mozirske planine v času zimske sezone ali v letnem času, zatem kolikšno bo število naših delavcev, ki bodo odšli na zdravljenje. Vse ostale neizkoriščene kapacitete pa bo potrebno oddati Izletniku. Pri tem pa se bo treba odločiti, ali bomo sami urejali koriščenje bivalnih kapacitet v depandansah ali v celoti prepustimo hotelu Golti s tem, da imajo ob istih pogojih naši absolutno prednost pred drugimi. Pri tem pa moramo priznati, da s tem, če bo kdo izmed nas prišel na Mozirske planine še ne bo imel zagotovljene možnosti koriščenja kapacitet v depandansah, temveč bo potrebno en teden vnaprej prijaviti potrebe recepciji hotela Golti.
Poleg nas so še zgradili depandanse na tem kompleksu podjetja Žična, Gradis, PTT, KK Žalec, KB Celje, Splošna vodna skupnost Celje in Celjski tisk. Na celotnem kompleksu rekreacijsko-turističnega centra bo še ena depadansa z 32 ležišči. Investitor in mozirska občinska skupščina pa nimata namena na tem pod-
V okviru celjske cinkarne so te dni začeli gradnjo nove tovarne za proizvodnjo titanovega belila. Napovedana gradnja tega obrata je sprožila vrsto razprav in negodovanj, češ, da bo še bolj poslabšala že tako kritično stanja celjskega onesnaženega zraka. Prav zaradi tega je posebna komisija obiskala francosko mesto, kjer že več desetletij dela takšna tovarna. Iz njenega poročila smo povzeli, da nova tovarna v Celju ne bo poslabšala stanja, seveda, če bodo zgrajene vse "ustrezne či-■ stilne naprave. Te 'pa so v načrtu in je spričo tega vsaka skrb o povečani stopnji onesnaženja celjskega zraka odveč.
DRUGI SEJEM OBRTI
Od 27. septembra do 5. oktobra bo na atletskem stadionu Borisa Kidriča v Celju drugi sejem obrti, tokrat pod geslom »obrt v službi potrošnika in industrije«. Na njem bo sodelovalo okoli 200 domačih in tujih razstavljalcev. Izredno W>čna bo tudi prodajna služba. Kot lani bodo tudi letos prodajali blago z znatnim popustom. V okviru sejemskih prireditev bo več strokovnih srečanj, vsak dan modne revije, zabavne prireditve itd.
PRVA JUGOSLOVANSKA R A7STAVA
TRGOVINSKE OPREME
Drugemu obrtnemu sejmu bo že od 8. do 15. novembra, prav tako letos, sledila v celjskem mestu še ena pomembna prireditev — prva specializirana jugoslovanska razstava trgovinske opreme, embalaže, strojev za pakiranje ter transportne in skladiščne opreme. Razstavo pripravljata center za napredek trgovine in embalaže iz Ljubljane ter celjsko poslovno združenje za trgovino. Razstava bo v novih prostorih Tehnomercatorjeve veleblagovnice v Gubčevi ulici.
NOVA IZVOLITEV V SZDL
Z odhodom Frančka Knafelca, ki je bil dolga leta sekretar okrajnega in pozneje občinskega
odbora SZDL v Celju (prišel je v našo delovno skupnost), so člani konference občinske organizacije SZDL v Celju izvolili za novega sekretarja Bojana Volka, doslej pomočnika direktorja celjskega zdravstvenega doma.
FLUOROGRAFSKA AKCIJA
Odborniki obeh zborov celjske občinske skupščine bodo na prvi skupni seji po tako imenovanih parlamentarnih počitnicah raz-
VESTI IZ KOMUNE
pravi j ali in sklepali o obvezni fluorografski akciji (rentgensko slikanje pljuč). Predlog o tem preventivnem ukrepu v borbi proti tuberkulozi pripravlja svet za zdravstvo pri občinski skupščini, ki ga vodi dr. Čakš.
ZA UREDITEV PROMETA
Na dnevnem redu ene prihodnjih sej članov obeh zborov skupščine občine Celje bo tudi razprava o ureditvi prometa v mestu. Gre za problem, ki je že dlje časa zelo aktualen in pereč in ki povzroča prometnim strokovnjakom veliko dela. Pristojna služba
bo pripravila kompleksen elaborat o ureditvi prometa, ureditvi krjžišč. v mestu in prav tako o nujni postavitvi še nekaterih semaforjev.
REŠITEV V REGULIRANI
* STRUGI
V močnem in dolgotrajnem deževju konec avgusta smo lahko znova ugotovili, kaj pomeni za . Celje regulirana struga Savinje. Medtem ko mestno središče ni utrpelo nobene škode, pa je bilo prav v tem času večkrat poplavljeno območje severno od Dečkove ceste, kjer se je zlasti Koprivnica razlila čez bregove. Podobno je bilo tudi s Hudinjo pri Arclinu.
KOMORNI zbor POJDE V GORICO
Celjski komorni moški zbor, ki je spomladi letos slavil ^O-letnico uspešnega dela, bo tudi letos, že tretjič po vrsti, sodeloval na velikem mednarodnem pevskem tekmovanju v Gorici (italijanski). Tekmoval bo v dveh skupinah (polifona glasba in narodne pesmi), kjer je že na prejšnjih tekmovanjih dosegel najboljše uspehe. Na povratku domov pa se bodo pevci pod vodstvom Egona Kuneja ustavili še v Trstu, kjer bodo snemali za tržaški radijski program. V Gorico pojdejo 19. septembra.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
V drugi polovici septembra 1968 se pričnejo intenzivni začetni, nadaljevalni, konverzacijski in korespondenski tečaji nemščine, angleščine, italijanščine, francoščine, ruščine in španščine.
Vsi tečaji so po 4 mesece, in sicer 2-krat po 2 uri tedensko, odvijajo se v 3 izmenah: Izmena A se prične ob 16.15 uri in konča ob 17.50 uri; izmena B se prične ob 18.00 uri in konča ob 19.35 uri; izmena C pa se prične ob 19.40 uri in konča ob 21.15 uri.
Šolnina za posamezen tečaj je samo 300,00 dinarjev ter je plačljiva v 4 obrokih; skripta dobite za doplačilo na samem centru.
Prijavite se takoj z dopisnico, na kateri navedite poleg stopnje in jezika tudi izmeno.
O pričetku in urniku tečaja bo potem sleherni pismeno obveščen.	Center za poučevanje tujih jezikov,
Celje, Cankarjeva l/II Tel. št. 32-24 in 25-34
Bliža se konec letovalne sezone... (Ne)zadovoljni?
Že sama tradicija pove, da sektor poslovnih odnosov — oddelek za družbeni standard Vsako leto za člane kolektiva pripravlja in organizira letovanje v našem počitniškem domu Grikvenica.
Ni potrebno posebej govoriti, da se ob vsakem zaključku leto: valne sezone širijo razne govorice o poslovanju in vtisih, ter o teni kakšno je bilo vzdušje med letovalci in kakšen je bil odnos upravnika ter celotnega osebja do letovalcev, ki so se odločili za 10-dnevno letovanje v Crikvenici.
Splošna služba — oddelek za družbeni standard se je odločil, da pokliče nekaj članov kolektiva, ki so letovali v počitniškem domu in jim zastavi nekaj vprašanj v zvezi z njihovim počutjem, da bi dobili vsaj mnenje dela članov kolektiva in bi lahko v prihodnji leto-valni sezoni odpravili morebitne pomanjkljivosti.
ZASTAVLJENA SO BILA TA-LE VPRAŠANJA:
1.	ZAKAJ STE SE ODLOČILI ZA LETOVANJE V POČITNIŠKEM DOMU V CRIKVENICI?
2.	KAKO STE BILI ZADOVOLJNI Z BIVANJEM IN OSKRBO V DOMU?
3.	KAKO OCENJUJETE OSEBJE V NAŠEM POČITNIŠKEM DOMU?
4.	KATERE POMANJKLJIVOSTI SO VAM NAJBOLJ OSTALE V SPOMINU?
5.	KAKO STE BILI ZADOVOLJNI Z ORGANIZACIJO LETOVANJA?
6.	ALI BOStE V NASLEDNJEM LETU ŠE LETOVALI V NAŠEM POČITNIŠKEM DOMU?
7.	CE BI LAHKO OCENJEVALI, KAKO BI OCENILI POGOJE IN SKRB ZA VAS V DOMU?
ODGOVORI PA SO TAKI LE:
SILVA JERAJ, pomivalka emajla:
Z. Ker mi odgovarja kraj in klima.
2.	Oskrba v redu.
3.	V letu 1969 zadovoljna.
4.	Jih nisem opazila.
5.	Organizacija letovanja v redu, samo zaradi vožnje jeza.
6.	Se vedno.
7.	Včasih malo več prijaznosti.
VLADIMIR VEBER — direktor Zlatarne, Celje:
1. Ker je kraj lep, ni predaleč, klima ugodna.
, 2. Zelo zadovoljni, prehrana v redu, morda v začetku več kruha (za nekatere).
3.	Osebje v redu, vsi zelo pridrli, od upravnika do kuharice.
4.	Vpitje malih otrok (krivi starši),
"— dodelitev stalne mize,
— deske za ležanje na plaži (nabaviti več) in razdeliti med družine.
5.	Brez odgovora.
6.	Se bomo šli v Crikvenico, če bomo zdravi.
7.	Narediti se ne da več, kajti organizirano je v najlepšem redu.
SLAVKO RISMAN — topilec frit:
1. Dobil sem preventivno letovanje, zato sem šel na letovanje s celo družino — drugače ne bi šel.
2'Z oskrbo sem bil zadovoljen.
3.	Vse .ostalo je v redu —• razen upravnika.
4.	Zabave ni bilo; ko je bila ura zvečer 9 so zaklenili, tako da nismo mogle gledali televizije.
5.	Organizacija od strani službe je bila v redu.
6.	Če bo še preventiva bom šel, drugače ne, in če bi dobili za 15
dni kakor tisti, ki gredo v zdravilišče se bom morda odločil za kam drugam.
7.	Pogoji bi lahko bili še boljši, kar se tiče samega doma je v redu, le v weekend hišicah so slabe postelje.
LOJZE PAVLIC — vodja splošne službe:
1.	Ker je z malimi izjemami zagotovljena vsa udobnost, dobra kuhinja, domačnost in preprostost.
2.	Izredno.
3.	Strokovno, prizadevno in brez ambicij za kopanje.
4.	Organizacija izletov.
5.	V redu; za moje pojme je zajtrk prelahak, bi raje imel ocvrta jajčka s šunko itd.
6.	Vsekakor.
7.	Prav dobro.
ALENKA AJDNIK — korespon-dent v pravni službi:
Z. Za letovanje v našem počitniškem domu v Crikvenici sem se z družino odločila, ker si nismo drugje organizirali, pa tudi zato ker sem hotela videti, kako je.
2.	Zelo.
3.	Osebje v domu je zelo pridno. Mislim, da jih je premalo in morajo vsi trdo delati.
4.	To, da jih je premalo — osebja — včasih ne moreš dobiti pijače, Vendar pa je vzrok opravičljiv.
5.	Mislim, da na organizacijo ni pripomb.
6.	Verjetno.
7.	Po mojem je glede letovanja vse v redu, le to me moti, da je dom registriran kot dom odprtega tipa, ni pa za to dovolj osebja. Glede hrane, ki je bila odlična in dovolj ter stanovanja moram oceniti z najbolje.
FRANČEK BOŽIC — orodjar I:
Z. Za letovanje v Crikvenici sem se odločil zato, ker je dom lepo urejen, ni tako daleč, predvsem pa je letovanje ceneno in za nezahtevne goste primerno urejeno.
2.	Z bivanjem in oskrbo v domu sem bil z družino zelo zadovoljen in nimam nobenih pripomb razen te, da je osebje v domu preveč obremenjeno.
3.	Na to vprašanje nimam nobenih pripomb, kar je razvidno že iz prejšnjih odgovorov.
4.	Kot pomanjkljivost smatram premajhno število osebja, saj bi lahko, če bi jih bilo več, z manj naporov dosegli še večji eiekt kot sicer.
5.	Organizacija letovanja je v redu s pripombo, da bi gospodarska organizacija kot j& naša, lahko že davno imela moderen, velik in udoben avtobus, ki bi letovalce lahko vozil na letovanje.
6.	Tudi v naslednjem letu bom z družino zagotovo v našem domu.
7.	Ne bi mogel dati neke posebne ocene, vendar mi je ugajalo dejstvo, da vsaj na letovanju ni bilo opaziti razlik med vodstvenim kadrom in ostalimi.
MILOŠ JEVTIČ — vodja alu oddelka:
Z. Crikvenica mi odgovarja kot letovišče, preskrba in hrana je v redu in kot samo bivališče mi odgovarja.
2.	Letos sem bil želo zadovoljen.
3.	Vodstvo in ostalo osebje je pridno in zelo so zaposleni (ves dan).
4.	Delno pomanjkljivost vidim na plaži, je premalo urejena.
5.	Srednje zadovoljen, dvakrat zaporedoma sem bil na bivanju pri drugi stranki od prvotno prijavljene.
6.	Sem pripravljen letovati tudi drugo leto, če ne bi bilo kakšne spremembe.
7.	Naj ostane ista kvaliteta hrane, kot je bila letos, naj bi se uredila plaža, da bi bila gradbeno tako izvedena, da bi voda odtekala (pri sedanji izvedbi je plaža ves dan mokra).
BRANKO ŠLANDER — referent v servisni službi EMO:
Z. V planu letovanja je izpadla doslej poleg ostalih Crikvenica, zato sem se letos odločil letovati v našem domu.
2.	Poudariti želim, da je bila oskrba in samo bivanje nadpo-prečno dopro in se lahko enači z vsemi, ki sem jih doslej videl. Bil sem namreč trikrat v domu Narodne banke v Belem križu nad Portorožem in enkrat v domu »Storski železar« na Rabu.
3.	Osebje v domu EMAJLIRKE je prizadevno in delovno, redoljubno in čisto z določenim pomanjkanjem čistega komercialne-
ga duha. Vendar to zadnje niti ni Histveno vse dotlej, dokler dom ne postane samostojna turistična enota tovarne.
4.	Pomanjkljivosti, ki sem jih opazil so večji del materialnega značaja kot npr. neustrezni šank, tuši itd.
5.	Organizacija letovanja je zelo enostavna in od prijavljenca ne zahteva materialnih, moralnih na-porov. Je skoraj tipska organizacija, ki se verjetno ne more spremeniti.
6.	Bi še letos, če bi bilo dovolj prostora.
7.	Ocena je lahko odvisna edino od kriterija po katerem ocenjujem pogoje. Glede na kadrovsko zasedbo in materialne pogoje dosegajo skrbi in pogoji zadovoljujoči nivo. Predlagam pa v premislek naslednje: — kazalo bi najeti rekreatorja, posebno moč za točenje pijač itd.
VILI KONČAN — orodjar-spe-cialist
Z. Ker nimam svojega prevoznega sredstva, to je zaradi zveze in vožnje (četudi bi lahko bilo tudi to vprašanje bolje urejeno — naš avtobus).
2.	Z bivanjem sem zadovoljen; pri oskrbi pa kar se tiče pijače
,—NEALKOHOLNE ni bilo mogoče dobiti ob vsakem času (tudi ob hudi vročini ne).
3.	Osebje je marljivo in se v danih možnostih trudi zadovoljiti goste. Vendar upravnikov nastop in videz vplivata na razpoloženje in družabnost, katere ni dovolj.
4.	Da ni ventilacije v jedilnici, da ni pijač čez dan, ko je vročina, da za kakršno koli družabnost v našem domu ni poskrbljeno. Da je potrebno na postrežbo (kosilo itd.) predolgo čakati (zaradi pomanjkanja osebja).
5.	Nisem povsem zadovoljen zaradi prevoza, ki bi lahko bil bolj organiziran, ker še nimajo vsi člani kolektiva svoje prevozno sredstvo in je bil naš avtobus za take potrebe nabavljen.
6.	Želim še letovati v našem počitniškem domu, želim pa tudi, da se te pomanjkljivosti, ki pa vplivajo na vzdušje in razpoloženje popravijo oziroma izboljšajo.
7.	Pogoji — kot skrb, ki sem ocenjujem pa zadovoljstvo, lahko pa bi bila boljša, posebno če jo primerjam z drugimi domovi.
VIDA KOŽELJ — tajnica vodstva podjetja
Z. Ker mi kraj ugaja.
2.	Zadovoljna.
3.	Zelo marljivi.
4.	Nekaj bistvenih pomanjklji-_ vosti nisem opazila. Mogoče pa
bi bilo prav, da bi za prihodnje leto imel več osebja, če bi bilo na razpolago za streženje pijač in kuhanje kave.
5: Zadovoljna.
6.	Ne.
7.	Prav dobro — odlično — hrana v redu.
Kaj pravijo...
SLAVKO VIZJAK — v. d. vodja izobraževanja
2. V počitniškem domu EMO v Crikvenici sem se odločil za letovanje predvsem zato, ker je dom »naš« in smo vsi skupaj vložili precejšnja sredstva, da bi se lahko naš človek rekreifal (morda tudi nekoliko ceneje kot drugje) in po končanem dopustu spočit' in zadovoljen delal naprej pri skupnih naporih za naš boljši jutrišnji dan.
2.	Vendar z bivanjem in oskrbo v »domu« nisem bil zadovoljen — prej razočaran — ker sem 10 dni imel občutek, da »dom« ni naš, temveč last upravnika in da je vsakdo bolj dobrodošel, za-željen in postrežen kot pa naši člani kolektiva EMO.
Zadovpljen pa sem bil s sobo, ki mi je bila dodeljena v vili Zupan in lahko lastnici to je Zupan Alojziji izrečem samo pohvalo in spoštovanje.
3.	Če naj ocenjujem osebje v samem »domu«, bi bila moja ocena naslednja: vse osebje razen' upravnika ocena prav dobro in odlično, upravnik ocena — nezadostno.
4.	Pomanjkljivosti, ki so mi ostale najbolj v spominu in ki jih tudi ne bom pozabil in jih ne morem pozabiti, se tičejo predvsem upravnika tovariša Koprivška ter njegovega odnosa do večine letovalcev članov našega kolektiva.
Naše podjetje je vložilo velika sredstva v ta počitniški dom, predvsem za to, da bi se naši ljudje dobro počutili v njem. Prvi dan, ko sem prispel v dom, sem bil od poti utrujen in predvsem žejen, zato sem stopil k točilni mizi in pri upravniku naročil »ali lahko prosim dobim tri oranža-de«. Odgovor je bil robat in surov »NEMA« — »potem pa prosim tri malinovce«, ker sem videl steklenico malinovca na mizi, odgovor je bil ravno tak in še bolj nesramen »NEMA«, in je istega točil drugemu, ki ga je pozneje naročil. Gledal sem primere, ko je od določene mize spodil naše ljudi z besedami »TO JE REZERVIRANO ZA NEMCE«. Lahko bi našteval še in še nepravilnosti in nemogoč odnos, vendar ne bi bilo nikdar konca.
5.	Z organizacijo samega letovanja sem bil zadovoljen od Celja do Crikvenice. V Crikvenici pa sem že povedal v četrtem odgovoru.
6.	Če bi bil upravnik še v naslednjem letu upravnik »doma«, ne bi več letoval v našem domu.
7.	Negativno.
Da bi dobili popolno oceno o počutju v počitniškem domu, smo se odločili, da izdelamo anketno listo vsem članom kolektiva, ki so letovali v počitniškem domu Crikvenica.	— tm —
LE KAJ BO Z NAŠO MALICO?
»Le kdaj bo že deset! Tako sem lačen, da se mi kar megli«.
V obratih ali v upravi, okoli pol desetih boste povod priča po-'dobnim vzdihom. In, kar priznajte, tudi sami se že veselite zvonca. Razumljivo: pol delovnega dne bo kmalu za nami, prišli smo zjutraj v tovarno bolj ali manj »podprti« (ali pa sploh ne), zdaj smo seveda potrebni okrepčila za nazaj in za naprej. Se štiri ure dela nas čakajo in saj veste, prazen Žakelj...
In tisto, da se nekomu že kar megli od lakote«, utegne biti včasih celo res ...
Le kaj bo danes za malico? Danes, jutri, pojutrišnjem ...
Pritožbe na račun naše tovarniške malice so v zadnjem času vedno glasnejše. Sedaj zabavljajo že prav vsi, tudi tisti, ki niso preveč izbirčni. So te pritožbe upravičene?
Vprašajte katerega koli člana našega kolektiva, kaj meni o naši malici. Vsi jo kritizirajo. Kritizirati je kajpak lahko, posebno tisto, kar vam drugi skuhajo. Pa vendar, prisluhnimo tem kritikam. V vsaki je nekaj resnice — ali pa kar precej.
Na vprašanje zakaj ta ali oni član kolektiva ni zadovoljen z malico, so odgovori različni. Tisti, ki imajo naročeno mrzlo malico, trdijo, da se je kakovost le-te občutno poslabšala v zadnjem času. Pravijo, da je to, kar dobijo, včasih v resnici neprebavljivo. Čemu npr. ne dajejo pri kranjski gorčice ali kumaric (dobrodošla bi jim bila celo tista četrtinka uvele kumarice, ki so jo včasih dobivali), in sploh, čemu vedno te kranjske klobase? Čemu tolikokrat ponavljajoča se (tretjerazredna) rebrca, ki obstojijo največ le iz nekakšne trdne kože in maščob in prav malo mesa, ali salama, ki je večkrat — zgodi se tudi to — dvomljivega duha. In zakaj so npr. ribje konzerve, in sploh konzerve, tako redko, da ne rečem nikoli na jedilnem listu?
Nič več iznajdljivosti in ekonomskega čuta pa ni opaziti pri toplih obrokih. Ali je ekonomično, da zdaj, na višku poletne sezone, ko je vsakovrstne sveže in cenene zelenjave in sadja na pretek — prava razprodaja vitaminov! — ko nam kaže termometer 30 stopinj Celzija, dobivamo za malico fižol v zrnju in kranjske klobase (te so, kaže, zares nepogrešljive v vsakem letnem času), ali krompirjevo solato in razne »kisle« juhe in testenine v omaki? Ali ne bi bil npr. fižol v stročju cenejši od tistega v zrnju, bolj zdrav in lažje prebavljiv? S kakšnim veseljem bi sedaj, ko se na našem celjskem trgu takore-koč obmelujejo s paradižniki, pozdravili za spremembo paradižnikovo solato ali fižol v stročju! Zgodilo se je res, da smo nekajkrat dobili tudi zeleno solato, ki pa je morala biti zamešana, so-
deč po barvi in okusu, vsaj že prejšnji dan zvečer. In potem, kakšne neverjetne, duhovite kombinacije: špageti s kruhom, štruklji s kruhom. Čemu takšni dvojni obroki ogljikovih hidratov, brez vsake vitaminske in proteinske vrednosti? Menda pač zato, ker se nekaterim enostavno ne ljubi dosti razmišljati. Pa bi bilo tako preprosto, zamenjati včasih kos kruha z dvema jabolkoma ali eno samo sočno breskvijo
In tako tečejo pri nas (mogoče ne le pri malicah..'.) nekatere stvari po nekih določenih, ustaljenih tirih, ne glede na okoliščine, ki se spreminjajo. Skratka: z nastopom poletne sezone naj bi bila povezana tudi sprememba jedilnika, tako kot je to v vsakem gospodinjstvu, kjer obstoji skrb za zdravo in ceneno prehrano.

NEKAJ JEZNIH A DOBRONAMERNIH PRIPOMB NA RAČUN NAŠE DRUŽBENE PREHRANE
Pri vsem tem pa smo zvedeli, da se bo sedanja cena 2,55 din za topli obrok zvišala na 2,95 din, na okroglo torej 3 din. Sedaj, ko se vsak dan slišijo očitki, da je z ozirom na kakovost še sedanja cena previsoka.
»Čemu neki takšno negodovanje«, bo porekel ta ali oni, »saj prejemajo malico v tovarni zastonj«. Zal, na tem svetu ni ničesar zastonj, še najmanj pa tovarniška malica. Denar za malico gre iz sklada naše ekonomske enote, iz našega plačnega ionda (neverjetno je, kako redki so tisti, ki za to sploh vedo). Z drugo besedo: malico si vsakdo od nas pošteno plača s svojim lastnim zaslužkom. Stroške zanjo nam odtrgujejo od naših bruto OD in sicer doslej povprečno 6600 starih dinarjev, odslej dalje pa kar 7800 starih dinarjev na mesec!) če upoštevamo povprečje 26 delovnih dni v mesecu).
To pa že ni tako majhen denar. Se celo ne za tistega, ki bi ga znal bolje obrniti. Za primer navajam nekaj jedilnikov, za katere sem prepričan, da bi jih z veseljem sprejeli, ne da bi vam bilo potrebno izdati zanje več kot kot
2,50	din.
—	20 dkg sira (1,50 din), kos kruha (0,20 din), četrt kg grozdja ali pol kilograma jabolk, breskev itd. (0,80 din);
—	2 škatla sardin (1,60 dinJ, 2 žemlji (0,50 din), 2 jabolki (0,40 din);
—	jogurt (0,80 din), kruh (0,20 din), pol kg grozdja (1,50 din).
Torej celo pri maloprodajnih cenah bi lahko dobili boljše blago za enak denar. Pri tem pa morate upoštevati, da nabavlja na-
še podjetje živila na veliko v raznih tovarnah ali pri -zasebnikih, po znatno nižjih cenah. Stroški za tako, boljšo malico, bi torej morali biti — kljub režijskim stroškom — še nekaj nižji.
Upravičeno se slišijo glasovi, češ, raje imam 7800 dinarjev več v žepu, malico si bom že sam kupoval. Teh je vedno več 'ih med ostalimi bi tudi pisec teti*vrstit imel raje 17. v mesecu "’ip. spoznanje debelejšo kuverto, kot pa da radodarno prepušča žel ¡nate juhe in kisel krompir in še kaj drugega domačim štirinožcem v nadaljnjo obdelavo, sam pa čaka v vrsti pred kantino za jogurte in.žemlje — vendar se poraja piri tem veliko vprašanje: kolikšen bi namreč bil odstotek tistih, ki bi si za »lasten« denar vsak dan prskrbeli primerno malico? Ali nismo s to »prisilno« malico dosegli, da predvsem naš delavec za strojem vsaj ne bo delal s praznim želodcem) s praznim želodcem pa se, kot veste, slabo dela in malo naredi). Resnica je, da bi mnogi, žal, skušali v takem primeru kar največ »prišparati«, čeprav le sebi v škodo.
Pa še nekaj je treba upoštevati: želodci so kaj različni, pa ne le želodci, ampak dejanske potrebe po energetski hrani. Ne-dvomnc^potrebuje delavec v obratu emajllrnice ali v orodjarni več kalorične hrane kot pa strojepiska za pisalnim strojem ali nekdo, ki opravlja v glavnem le duševno delo. Takemu pretežno kalorična hrana le škoduje, saj je telo ne more pravilno izrabiti. Prav tako bi škodovalo tistemu, ki opravlja težka fizična dela, če bi dobival za malico le kakšne sadne sokove ali solato.
Mislim pa, da morajo kljub tem problemom — in prav zaradi njih odgovorni za našo družbeno prehrano poiskati čimprej čim ugodnejšo rešitev, kajti naši obroki, tako topli kot hladni, bi lahko bili znatno boljši, pestrejši in bolj premišljeno sestavljeni, ne da bi jim bilo potrebno še dvigovati cene — če bi se le nekdo nekoliko zamislil ter s svinčnikom v roki in s kančkom domišljije, ki je potrebna prav vsaki dobri gospodinji, poskušal sestaviti boljši jedilnik 4000-članske-mu kolektivu našega podjetja.
Verjemite mi, splačalo bi se, saj gre za izboljšanje prehrane številnega kolektiva, s tem pa tudi — tega nikar ne pozabite — njegove delovne ustvarjalnosti.
Te vrstice pa so bile napisane izključno dobronamerno, kajti želela bi, prav vsem, ki ob desetih dopoldne ali ob šestih zvečer ali ob dveh zjutraj, veselo pričakujejo, da jim zvonec naznani zasluženi odmor, prav vsakemu med njimi bi želela, danes in vedno odslej — dober tek.
M. J.

SPOMINI NA KORNATE
Akcija podvodnega krožka LT
V svetu tišine - na lovu za ribami, školjkami in amforami


Pred Murterjem
no prevladuje igra po človeških pojmih nežive narave. Pod morjem pa je tista neznana in veličastna sila narave ustvarila svet živih bitij — ambient živali in rastlin. In vendar, kdor ljubi lepoto, skrivnost in morje, bi se težko izrazil, kateri del le velike -in veličastne igre je lepši ih čudovitejši.
Kdor je doživel Kornate, je spoznal ljubezen do morja. Na tem skrivnostnem arhipelagu lahko človek razume velike morjeplovce. Kogar je prevzela ljubezen do morja, tega ne zapusti več. Ta ljubezen je močna in gotova kot smrt, ki pride kasneje, trdna kot obala in čeri, v katere se tisočletja zaletava morje, dan za dnem, uro za uro in trenutek za trenutkom. Njeno občutje je vroče kot pekel in njen žar je ognjen kot plamen, kot sonce, ki tone za morski horizont in ga ne morejo ugasniti vode vseh morij in oceanov. Kdor ljubi morje, lahko ljubi večno, kajti morje je veliko -'In potem vse drugo ne pomeni dosti.
razvitost, se je zaletel v nas majhen skuštran, umazan in še najbolj angora mački podoben pasji potomec. Ko ga je človek pogledal, se je moral nasmehniti.
:>Nikar se ne smejte,« je dejal skozi okno lastnik ščeneta. »To je policijski pes.«
»Vidi se mu ravno ne,« je nekdo pripomnil.
»Se tudi ne sme,« mu je zabrusil lastnik. »Ker je pri murterski tajni policiji.«
Ko smo se sprijateljili s »policijskim« psom, in ko smo našli ladjarja, nas je nekaj najbolj navdušenih potapljačev hotelo takoj preizkusiti svoje znanje v podvodni umetnosti. Ladjar je bil takoj pripravljen in je predlagal, da bi odpluli do bližnjega svetilnika lovit kovale v globino osemnajst metrov. Osemnajst metrov je za nas, kontinentalne amaterje, še po trdnem treningu lepa globina, ki jo med lovom le tu in tam kdo doseže po nakaj-krat na dan.
(Nadaljevanje sledi)
(Nadaljevanje s prejšnje številke »Na pot«j »V teh krajih so vajeni samo žejnih turistov,« smo modrovali, kajti povsod so nam ponujali pristno dalmatinsko be-vandico, o hrani pa verjetno niso še nikoli slišali.
»Prav gotovo se vse življenje preživljajo z vinom in z obiranjem turistov,« smo glasno sklenili.
streženih »u tren oka«, potem pa ni bilo o preljubih gostincih nobenega sledu več.
»Čakajo, da vi pojeste,« je ugotovil eden od lačnih neučakancev. »Potem bodo spravili skupaj vsaj še kake tri porcije.« Mi pa smo jih »zaklali« in polizali krožnike do dna, šele potem se je pojavil lastnik in ob pogledu na prazne krožnike skesano priznal, da je papri-kaša zmanjkalo. Ostali so bili postreženi s telečjo pečenko, na katero tudi ni bilo treba dotgo čakati, ker so imeli ovce za zakol takoj pri roki.
Južna stran Kornatov
V četrti restavraciji so nas sicer debelo gledali, pa kljub temu takoj zaklali konja in nam obljubiti prvovrstni telečji paprikaš. Šest nas je bilo po-
KORNAT1 — SKRIVNOSTNI ‘	- ARHIPELAG
Hrepenenje po kornatskih oto-smo nosili v srcu že dolgo, najbolj smo jih doživljali, kadar smo ob rahlo vzvalovanem morju pluli med njimi.
Ko smo se med vožnjo v Mur-ter ustavili na najvišji točki otoka, se je pred nami odprlo področje, posejano vse do tja, kamor. seže človeški pogled, s številnimi'otoki in otočki najrazličnejših velikosti in oblik, bleščečih se v soncu kot prgišče biserov. Na tem predelu se je narava čudovito poigrala s svojo domišljijo in z radodarno roko razsula po morju čarobno tajinstve-no otočke. Ko smo stali tam na vrhu Murterja, smo bili priče nepozabni lepoti; njeno ime je KORNATI.
Kornati so sestavljeni iz otokov, iz vode in iz sonca. Če piju-
ješ skozi arhipelag, moraš razmišljati in vendar podvomiš, katera sestavina v tem svetu lepote prevladuje. Otokov, otočkov in čeri je, kot pravi legenda, toliko kolikor je v letu dni, voda je prozorna in čista kot kristal, sonce pa se s tako silovitostjo odbija od skoraj golih skal, da dovoli obstoj samo najtrdovratnej-šemu rastlinju. Nad vodno gladi-
SPREJEM V MURTERJU
V Murter smo prispeli ob enih popoldne. Sprejeli so nas zelo gostoljubno, zlasti ko so zvedeli, da smo potapljači. Iščoč ladjarja, na katerega barki smo kasneje preživeli šest čudovitih dni, nas je najprej pozdravil sosedov psiček. Z glasnim lajanjem, neprimernim za njegovo starost in
Kornati — vedno nov pogled
J(acUcwk& vedi
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
GREGORIČ Ljudevit, KAČ Danilo, KOS Albert, MESTINŠEK Anton, PIRC Rudi, PIRC Slavko, RADANOVIČ Antun, REMUS Ervin, WIEGELE Andrej, ŽLIČAR Anton, JEKL Aleksander, GLOGOVŠEK Dominik, GOLOB Milan, LEGAT Alojz, GRILANC Anton, LIPOVŠEK Stanislav, LUBEJ Jože, MOHORKO Josip, TOMAŽIČ Franc, ROVŠNIK Stanko, VE-LENŠEK Ivan, STOPAR Avgust, SITAR Marjan, ARNŠEK Franc, DOŠLER Jože, JEKL Drago, KAR-LATEC Franc, KERŠ Anton, PUŠNIK Marjan, SEVER Janez, SA-LAMADIJA Ilija, ZUPANC Kost-j a, POTOČNIK Bogomir, KNEZ Dušan, KOMPLET Ivan, LIPAR Martin, NAREKS Branko, POD-JAVORŠEK Ivan, PANIČ Ivan, SUŠNJARA Slava, GOLEČ Ana, DJOKOVIČ Dragica, KAČ Dra^~ gica, PODJAVORŠEK Marta, TOMAN Vera, TKALČIČ Mihaela, VODONČNIK Irena, DRAGANO-VIČ Ajka, BRENKO Irena, MAR-TTK Frančiška. Obilo zadovoljstva in delovnih uspehov v naši sredi!
IZSTOPILI SO:
ZORKO Marjan — samovoljno, PAULIN Anton — umrl, KEBER Božidar — samovoljno, ZORKO Vojko — samovoljno, STRNAD Henrik — inv. upokojen, PAVLIČ Jože — sporazumno, FI-LJAK Andjelko, — sporazumno, PAJK Vinko, sporazumno, KREBS Stanko — samovoljno, VIDEČNIK Rudolf — inv. upokojen, PFEIFER Avgust — samovoljno, DOBRAVC Bogomir
—	samovoljno, ROT Ivan — sporazumno, KAČ Peter — sporazumno, KAKER Jakob — sporazumno, SOTLAR Vlado — samovoljno, ŠTORMAN Andfej v JLA, ŠOTLI Vladimir v JLA^_ SELIČ Stanislava, PERC Ivan
—	upokojen, PREVOLNIK Rudolf — inv. upokojen, HAUPT-
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Franc Berginc, Drago Hempt, Tone Krebs, Franc Knafelc, Vera Tržan, Vili Končan in Eva Orač. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 245. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
MAN Marjan — sporazumno, PUH Franc — samovoljno, PREMU š F ran j o — samovoljno, KOROŠEC Janez — samovoljno, LIPOVŠEK Jože — samovoljno, GRABLER Franc — samovoljno, SLEMENŠEK Stanislav, samovoljno, KOŠTOMAJ Franc — samovoljno, VUČENO-VIČ Ilija — sporazumno, VIZJAK Branko v JLA, SOBOT Špiro — samovoljno, PETRE Jože — samovoljno, ZVONAR Alojz — samovoljno, KRAMAR Franc v JLA, BERGLEZ Franc v JLA, PLANKO Oto v JLA, GERDAK Rudi — sporazumno, Dr. ZUPANČIČ Franc — redna odpoved, KOŽUH Anton — sporazumno, Ing. ANTLEJ Franc
—	delovna odpoved, PANGERL Stanko — inv. upokojen, HOL-CINGER Zvonimir — samovoljno, BORNŠEK Maks — inv. upokojen, MIRNIK Milan — sporazumno, ŠPES Stanka — samovoljno, KOTNIK Marjana
—	samovoljno, LAZIČKI Dragica — sporazumno, VRABIČ Danica — sporazumno, MARKOVIČ Jelka — sporazumno, KUGLER Dragica — samovoljno, VIDENŠEK Marija — samovoljno, TIMIČ Elza — samovoljno, KRISTANŠEK Kristina
—	upokojena.
ŽGANK Marjan, — sporazumno, SMEH Srečko v JLA, KAČIČNIK Jože v JLA, ŽUPERL Zvonko v JLA, PERC Franc, LEDNIK Anton, ROZMAN Franc, KA-RAIČ Zvonko, ŠKORC Franc, vsi samovoljno zapustili, ŠPE-GLIČ Albin inv. upokoj, KALEM Stipo samovoljno, BERK Franc — samovoljno, KOšTRIC Stanislav — -sporazumno, ŽOL-GER Vinko v JLA, KOSTAJN-ŠEK Silvo v JLA, BRATINA Janko v JLA, NAPRET Branko v JLA, ARNŠEK Bruno — sporazumno, ČIŽIČ Stjepan — sporazumno, POTOČNIK Janez — sporazumno, STRAŠEK Ivan — samovoljno, OROZOL Ivan — sajnovoljno, TOPOLOVEC Stanko — samovoljno, BRZULOVIČ Ljubomir — sporazumno, INKRET Maks — samovoljno, JUHART Marija — samovoljno, BRATUŠEK Marija — ■ sporazumno, LEŠNIK Jožefa — sporazumno, JANČIČ Marija — inv. upokojena, ČREŠNIK Ane-Marija — sporazumno, ROBIČ Friderika — sporazumno, STOŽIR Jožefa — sporazumno. POROČILI SO SE:
PELKO Marija GABER, GABER Franc, TOMAN Vera —-DOKLER, DOKLER Hinko, BRAČIČ Mira — LAPAN, PRIMOŽIČ Emil, JURAJA Ana — ZUPANC, ZUPANC Ivan, KQŽELJ Franc, RABUZIN Štefanija — FIJAČKO, KOŠENINA Milena — HABJAN.
Vso srečo na novi življenjski poti!
0 DELI »«MISIJE ZA ŠTIPENDIJE
Na podlagi potreb v prihodnosti in razvojnega podjetja je komisija za štipendiranje, razpisala določeno število štipendij za študij na visokih, višjih ter srednjih šolah in sicer:
10 štipendij za študij na ekonomski fakulteti,
10 štipendij za študij na fakulteti za strojništvo,
5 štipendij za študij na višji ekonomsko-komercialni šoli, 2 štipendiji za študij na višji tehnični šoli — strojništvo, 1 štipendijo za študij na višji tehnični šoli — kemija in
10 štipendij za šolanje na tehniški šoli — strojni oddelek.
Rok za oddajo prošenj je potekel 10. avgusta 1969. Do tega roka je komisija prejela skupno več kot 40 prošenj, izmed katerih je izbrala kandidate, ki so izpolnjevali razpisne pogoje in določila pravilnika o štipendiranju v EMO. Tako je komisija dodelila:
4	štipendije za študij na ekonomski fakulteti,
6	štipendij za študij na fakulteti za strojništvo,
1 štipendijo za študij na višji tehniški šoli — kemija,
5	štipendij za študij na višji ek.-komercialni šoli in
6	štipendij za šolanje na tehniški šoli — strojni oddelek.
Poleg navedenih rednih štipendij je komisija odobrila izredni študij oziroma šolanje članom kolektiva v skladu s pravilnikom
in sprejeto kadrovsko politiko in
sicer:
Turnšek Jože za študij na visoki ekonomsko-komercialni šoli — II. stopnja.
Uldrih Slavko VEK5 — II. stopnja, tehniško-ekonomski oddelek.
Vrabič Franc VEK§ —• II. stopnja, tehniško-ekonomska smer.
Krempuš Marjan VEKŠ — n. stopnja, tehn.-ekonomska smer.
Brglez Majda VEKŠ — I. stopnja.
Košir Cecilija VEKŠ — I. stopnja.
Vengust Anton, Višja šola za organizacijo dela — proizvodna organizacija.
Šarlah Anton, Višja šola za organizacijo dela — proizvodna organizacija.
Poleg teh je komisija dodelila še nekaj izrednih štipendij članom kolektiva na srednjih šolah in 2 socialni štipendiji otrokom članov kolektiva. Odobrila je še enkratni znesek iz sklada za štipendije v višini 1.500.— din upravnemu odboru sklada za štipendiranje pri SZDL Celje.
V eni naslednjih številk Emaj-lirca nameravamo člane našega kolektiva podrobneje seznaniti o tem, koliko članov kolektiva se trenutno izcedno šola, koliko rednih štipendistov ' ima naše podjetje in koliko sredstev v podjetju porabimo , v te namene.
Slavi-
Vpisujmo otroke v glasbeno šolo
Glasbena vzgoja je pomemben sestavni del celotnega vzgojnega procesa mladega človeka. Neprecenljive vrednote sistematičnega muziciranja so na splošno še premalo znane in cenjene. Ce bi starši vedeli, kako ugodno vpliva glasbena vzgoja na razvoj otrok, bi se v znatno večji meri odločali pošiljati svoje otroke V glasbeno šolo. Usmerjati mladino, da goji nek instrument, pomeni odvračati jo od ulice in kvarnih vplivov. Glasba otroka plemeniti in ga umsko razvija. Kar najbolj ugodno vpliva glasba na discipliniranost, vztrajnost, požrtvovalnost, vrline, ki so v življenju izredno dragocene.
GLASBENA SOLA je odprta vsakemu otroku, ki ima po naravi dovolj razvite glasbene sposobnosti. Glasbena vzgoja začne z najmlajšimi, ki končajo prvi razred osnovne šole (izjemoma sprejemamo učence prvega razreda). Otroci v starosti 8—9 let se lahko uspešno lotijo igranja violine, flavtice ali klavirja, slednjega le tedaj, če je klavir doma na razpolago.
MLADINI V STAROSTI 11—12 let (peti in šesti razred osnovne šole), priporočamo naslednje instrumente: - iolonče-lo, klarinet, trobento, rog, pozavno in kitaro.
Razen klavirja in kitare posoja vse instrumente učencem glasbena šola.
ROK ZA VPIS 4. september 1969.
Sprejemni preizkus za novince bo v četrtek, 4: septembra 1969. Za vpis v pripravnico ni sprejemnega izpita. Vpis za katerikoli instrument je vezan na sprejemni preizkus, pri katerem mora vsak novinec zapeti vsaj eno narodno pesem in dokazati, da je glasbeno sposoben.
Šolnina znaša 20 din mesečno. V tej vsoti je vračunana najemnina za instrument. Podrobne informacije daje pisarna glasbene šole od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Glasbena šola Celje, • Slomškov trg 10 Telefon 27-12

“?nÍnvctbic: Pehei v fjordu
37.	Mosquitosi so juri šali drug za drugim. Hoteli so izkoristiti prehod, ki ga je odprl njihov tovariš, ki je treščil in potopil ladjo z močno protiletarsko artilerijo. Vendar so nemški letalci opazili njihove namere. Besno so se zagnali za prvimi Mosquitosi, ki so prodirali proti tankerju. Prvemu se je približal F očke Wulf in odpiral ogenj. Drugi Mosquitos je na lovca tedaj odprl ogenj iz vseh štirih topov,.. Prav tedaj pa je zabobnelo tudi po njegovih krilih ...
38.	V ledene vode ijorda sta zadeta omahnila istočasno Focke Wuli in Mosquitos ... V ognju in eksploziji sta se razletela po površini vode, ne daleč drug od drugega... Nemški lovec je uspel ¡skočiti, s padalom se je spuščal proti vodi.. Vse okrog njega je gorelo, letalski benzin je gorel na vodi ... Fjord je bil osvetljen kot podnevi, povsod eksplozije, svetleča zrna gorečega letala in uničene ladje... Divjal je neusmiljen boj... v polarnem mraku na severu Norveške. Pravi pekel!
39.	Nemci so odbijali napade Mosquitosov z vsemi sredstvi in načini. Poleg protiletalskega topništva, strojnic in lovcev so uporabili tudi težke topove z vojnih ladij... Niško leteči Mosquitos, ki se je prebijal proti tankerju, so zasuli z točo granat težkih ladijskih topov! Njihove eksplozije so vzdigovale prave stolpe vode, napravili so vodne pregtaje... Moquitos je z brzino 600 km ule tel v tako vodno zaveso... Močno se je zasvetilo... letalo se je preklalo na pol in zgorelo.../
40.	Maxovi piloti so drug za drugim napadali, mnogi med njimi so že izginili v globinah in na bregovih ijorda. Medtem, ko so njegovi piloti izginjali v peklu pod njim, je Max skoval svojo odločitev — odločitev, vredno heroja svobodne Francije! Vrnil se ne bo.. .1 Na svojih krilih nosi še vseh osem raket! Radio oddajnik mu je še deloval »____Vodja »Revolver« grupe gre v po-
noven napad« je s težavo izgovoril v svoj mikrofon...., medtem pa je njegovo letalo skozi oblake ponovno spuščal v ijord!
41.	Vzhodno od otoka Barry je Maxov Mosquitos iz oblakov ponovno poletel v Ofet ijord. Usmeril je letalo po fjordu k Nar-''vicku in Remback fjordu. Komaj je izšel iz oblakov že so njegovo letalo obkrožili dimi protiletalskih granat, iz nasprotne smeri pa so brzeli nemški lovci... Max je levemu motorju dodal plin, nekaj trenutkov za tem pa je že izginjal v okrilju nizkega oblaka ... Max je strogo držal svojo smer leta, bližnji vrhovi z obeh strani ijorda, so mu nevarnejši od lovcev ...
42.	Kmalu je iz oblaka prišel na čisto področje. V polarnem mraku je naziral pobočja ijorda, v daljavi pa je opazil ognjene odseve iz Remback ijorda. Za čudo, tu je vladala tišina, ki je bila Maxu neprijetna in nevarna. Nikjer lovcev, nobenih eksplozij? Postopoma spušča svoje letalo niže, levemu motorju dodaja plin! Brzina postopoma raste, Max se hitro približuje mestu cilja. Mora vzdržati še nekaj časa, tako on kot njegov Mosquitos! Max dobro ve, da pod krili še vedno nosi osem raket...