Tri Villonove balade o nestanovitno«ti zemskih stvari
Anton Debeljak
Angleški književnik Swinbume je 1866 v Londonu na neko vprašanje takole odgovoril: »Srednji vek je rodil tri velike pesnike: Danteja, italijanskega plemiča; Chaucerja, angleškega gentlemana; Villona, francoskega prostaka.« Villon stiska svoje misli v preživele oblike umirajočega trubadurstva, balade in rondele. Toda njegova osebnost in obilica doživetij premagujeta tesno obleko, da učinkuje mladostno čilo med jato sodobnih pesmarjev. Postal je prvi moderni francoski pisatelj, pa tudi pevec mladinske nespameti. Pri vsem tem je cesto udaril na strune, doneče o minljivosti vsega posvetnega, o neizbežni smrti. Helenstvo in rimstvo se ga je malo dotaknilo. Klasični spomini v njegovih delih se zde zajeti iz starofrancoskih predelav, manj iz izvirnikov. Tem bolje pozna sv. pismo in ga pogosto navaja.
Pričujoče balade nudijo skupno misel o nestanovitnosti pozemskih stvari. Prva, Bal-lade des Dames du temps jadis — nanjo cika Komarjev Odlomek v DS 1942, 288 — vsebuje znamenito krilatico, pripev: Mais ou sont les neiges d'antan! Flora, rimska boginja cvetic, je izvoljenka Zefiru in mati pomladi. Arhipiada utegne biti slabo zapisana atenska hetera Aspasia, Periklejeva žena, ali pa po večini tolmačev — moški Alkiblades, ki so ga spričo pisne pomote v srednjem veku šteli za žensko! Thais ali Tajda, znana lahkoživka iz Aleksandrije, priseljena v Atene, ni s prejšnjo osebo v rodu. Anatole France je 1890 porabil snov za zgodovinski roman, Massenet pa je motiv uglasbil. Jeka ali Echo, bajeslovna postava, opevana v rimskih klasikih. Heloise (1101—1163) je bila miljenka filozofa in rektorja Abelarda (1079—1142), čigar latinske nabožne kitice utegneš brati delno prevedene v zbirki Die schčnsten Gedichte der Weltliteratur, Phaidon, Wien, 1933. Obeh nagrobni spomenik na pariškem pokopališču Pere La Chaise obiskujejo nesrečni zaljubljenci. Kraljica... Tu je prva priča o vencu pripovedk, nanizanih okoli Nesleskega (nelskega) stolpa. Zapisan je bil šele 1. 1600. Glasi se: Hotljiva francoska kraljica je vabila v Tour de Nesle mlade moške, zlasti visokošolce. Ko se je naveličala igračkanja z njimi, jih je dala pahniti z okna v mimo tekočo Seino. Smrti je ušel zgolj eden: Buridan, kasnejši rektor pariške univerze. Ujetim pticam je na glavo nalepil papir, kjer je opisal svoje strašno doživetje, in jih nato izpustil. Tako se je razvedelo kraljičino hudodelstvo. Zgodbo je obdelal nemški frančiškan Tomaž Murner v satirični knjigi »Geuchmat« (Bazel 1519). Morilko imenuje: Alba eine Kiinigin. Enako Johannes Secundus, tajnik cesarja Karla V., opisujoč ogabno dogodivščino v pesnitvi »In arcem Reginae Albae Parisiis« (Leyden 1631). V misel jo jemlje med drugimi Brantome v »Vies des dames galantes« v 16. stol. in Tallemant des Reaux v Spominih. Snov je prodrla celo v zbirko »Des Knaben Wunderhorn«. Gaillardet in Dumas sta jo spravila na oder: La Tour de Nesle (1832). — Pod naslovom »Berte as grans pies«, »B. z velikimi nogami«, opeva junaška pesnitev iz 13. stol. ogrsko knežno Berto, namenjeno Pipinu. Ker pa ji slikajo bodočega soproga kot Sinjebradca, so z njim zvijačno zaročili njeno hčer Alisto, naposled se prevara razkrije in prava Berta mora iti zamož ter postane mati Karlu Velikemu. Alista je morda Villonova Alis, če ni to Alix, hči kralja Ludvika VIL, zaščitnica umetnosti kot nje mati Eleonora. Bietris je nemara burgundska Beatrix, druga žena cesarja Friderika L, ki ji je Gautier d'Arras posvetil roman »lile et Galeron«. V starofrancoskem romanu o Labodjem vitezu nastopa tudi neka B. Ni pa dognano, da je bila Dantejeva Beatrice znana Villonu. Kraljica B lan k a Kastiljska, mati sv. Ludoviku. — Haremburgis ali Eremborg, edinka Mainskega grofa (Gesta poti-ficum Cenomannensium) ali pa krasotica iz prastare popevke o hčeri frankovskega vladarja, sedeči in vezoči tik okna, ko mimo jase grof Rajnald, najlepši junak iz cesarjeve vojske. — Jeanne d'Arc, pastirica iz Domremvja (1412—31). Villon je prvi francoski pesnik, ki omenja vrlo Lorenko, sežgano na grmadi v Rouenu.
Prehod tvori druga, Ballade des Seigneurs du temps jadis. — Papež K a -likst III. je vladal 1455—58. Preminul je tri leta prej, kakor je Villon pričel svojo Oporoko. Od raznih Alfonsov je I. (748—765) preganjal Mavre, X. (1252—84) pa zaslužil vzdevek: Modri. — Enega od burbonskih vojvod je bil Villon svoj čas v šegavi Prošnji navrtal za posojilo. — Bretanjski vojvoda Artur, obče znan po keltskih pripovedkah Okroglega omizja. — Škotski kralj Jakob II., 11460. — Ciprski kralj, Ivan III. Luzinjanski, 11458.
Glede Španca pesnik otroško priznava svojo nevednost, a pri češkem vladarju je Ladislava spremenil v Lancelota (t 1457). »Ballade des menus propos« se spominja Hu-sovih rojakov: Je congnois la faulte des Boesmes«, »poznam zmoto Pemcev« (husitstvo). Nemška prevajalca Peter Welf, Das grosse Testament, Wien 1937, in Martin Lopelmann, F. Villon, Dichtungen, Mtinchen 1937, puščata kljub svoji načitanosti taka mesta brez pojasnil, ali pa vidita v Boemes — cigane! Cehe pač nerada omenjata. — Claquin je Ber-trand du Guesclin (t 1380), največji francoski junak, vitez brez bojazni in brez madeža. — Auvernjski grof, Beraud III. (t 1426). — Duc d'Alencon je Ivan IV., ubit v bitki pri Azincourtu (1415), ali pa Charles de Valois, padel v boju pri Crecvju 1346 poleg slepega češkega kralja Ivana Luksemburžana.
Tretja sličnica, Ballade a ce propos en vieil frangois, skuša posneti staro francoščino, dasi ne povsem uspešno. Naš prevod je zato v trubarščini in popolnoma posnema obliko izvirnika. Šali, zli, zlobni; viner, vendar; more, mora; je, jih; bizantinski cesarji imajo cesto na sliki zlate roke; fran(co)ski kralj je sv.Ludovik; Dijon, Vienne, Dolles so francoska mesta; hlapčič, mladenič, dečko.
59
Balada žen iz darnih dni
Povejte mi, v kateri kraj je šla prelepa rimska Flora, kje Arhipiada je zdaj, kje rodna Ta j da biti mora; pa Jeka, nadčloveško mila, ki preko jezer, preko rek je vedno rada se glasila? No, kje je neki lanski sneg!
Kje je premodra Heloisa,                  Beatrice, Berta z njo nogata,
ki bil je radi nje skopi j en                kraljica Blanka, roža bela,
Pierre Abelard iz Saint-Denisa,        ki zvonko je ko slavec pela,
nato menih blagoslovljen.                  Alice, Eremburga bogata,
Kraljica še, ki neki dan                    Ivana, vajena orožja
bil radi nje čez Seine breg              — Angleže je pognala v beg
je v vreči vržen Buridan?                 kam prešle so, Devica božja?
No, kje je neki lanski sneg!             No, kje je neki lanski sneg!
Pripis
Pustiva prej ko slej vprašanje, kako z lepoto je brez peg. Saj večni je odgovor nanje: No, kje je neki lanski sneg!
Balada mož iz davnih dni
Potem pa, kje Kalikst je tretji, ki leta tri in pol sedel na rimski je stolici sveti? In kam se neki je predel kralj Alfons Aragonski pa mili vojvoda Burbonski in Artur, bretski korenjak, kje Karel Veliki, junak?
60
Kje neki škotski kralj je tisti, ki lice je na pol imel rdeče kakor ametisti, pravilen ves pa drugi del? Pa Janko Ciprski predragi ter oni vrli Španec blagi ne vem čigav že imenjak, kje Karel Veliki, junak?
Podrobneje ne bom govoril, da v svetu vse je pih in puh. Smrtnjak bo vsakogar umoril, naj zvija se telo in duh. Za tegale bi še dejal: Kje kralj je češki Ladislav in kje očetni mu prednjak, kje Karel Veliki, junak?
Sklep
Izginil je Klakin Bretonski, Beraud omahnil v sarkofag. Kje vojvoda je Alensonski, kje Karel Veliki, junak?
Balada u' ftari gouorizi
Meruikjhi far, kir brumnu moli Jtim plajhzhem majhniJhkim odeit ter zhejtu hodi u' Jueti Jhtoli — hudizh ta šali, od Jerda sgreit, pograbi viner ga pojleid. Ta shlahtnik ter niega drobish pujtiti more greijhni Jueit, uji koker de ie iemle pijh.
Sam zejar bisantinjki bodi, kir slatorok ie koker deid, lohku ie franjki, snan poujodi, Jai lepjha ga Jhe bol objtreit, poboshen ushe od mladih leit mozhnu pouikjha sueti krish... uji koker de ie iemle pijh.
Moshie u' Dishoni, Vieni, Doli, sajtopni ujeh kunjhti inu veid, tar knesi delezh naokoli, kar vidite ih krishem Jueit, zhe Jhe toku Jo Jiti uijh, po nih nei Jhkorneu niti dreit, uji koker de ie iemle pijh.
Per Jtavik
Hlapzhizh al mojki zhuerjtu sdeit, sabjtoin Je plakajh ter iesijh, zilu zejarju bo sapeit: uji koker de ie iemle pijh.
61
A
III.
rVa sredi vasi pod košatim orehom v gorsko tiho poletno noč fantje so zbrani in poj o svoje sanje, v vas gredoč.
Dre j a poje kakor slavec naprej o soncu, ki je za gore šlo, in luno, kaj bi povedala, vpraša, ko je prišla na nebo.
Luna se za oblake skrije, odgovora mu ne da — O Dre j a, o Dre j a, še zdaj te slišim v pesmi, vsega hrepenečega...
O, kadar bom prišel spet domov in bo vse, kot je bilo včasi, ob nedeljah popoldne med možaki pod orehom se ustavim na vasi.
In bomo modrovali in med nami boš ti in vsi naši dragi z gospodom vred in kljub žalosti veselje bo pred krejskimi pragi...
Opombe: Pisatelj Andrej Cebokli (1893—1923) je umrl kot mlad profesor doma v Kredu 17. oktobra. Pokopan je na domačem pokopališču pri cerkvi sv. Miklavža, kjer počiva tudi dolgoletni krejski vikar Jakob Fon (t 1917), ki je v svojih mlajših letih nabral in priobčeval narodno blago, ustanovil dve dijaški štipendiji in bil navdušen lokalni zgodovinar. — Zidana voda = Nadiža, kot jo je C. v metatezi krstil v svoji prvi povesti iz Kobariškega kota »Podlokarjev Tine« v Lj. Zv. 1914. — B e č j e njegov »Otok« iz Doma in sveta, v katerem je priobčil še »Velikonočno pismo«, »Otrok gladu«, »Idijot Marko in oni«, »črnček«, »Solnce se smeje nad črnimi rakvami«, »Pod mrtvimi drevesi«, v Mladiki »Ločene svetove« itd. Tudi v Almanahu kat. dijaštva je nekaj njegovih črtic in še drugod. — Jurecev, hišno ime pri Ceboklijevih. Rut ar Simon, znani goriški zgodovinar. Zaršče itd. krajevna imena v krejski okolici in ob Nadiži. — Prvi moj pogovor s C. glej Dom in svet 1933.
59