40
Dopisi.
Iz Dunaja 28. jan. (Sodnija senozeska in kostanje-viska; kokerska cesta na Kranjskem.) V odboru za državne stroške je 16. t. m. dr. To man razlagal potrebo imenovanih sodnij opiraje svoje razloge na sklep dež. zbora in na tadašnje temeljito poročilo. Prašal je ministra prava: ali je v naštetih stroških tudi preskrbljeno za to, kar boste te dve sodniji potrebovale itd., in ko je izvedel, da ne, je predlagal, naj odbor sklene, da se ima za to skrbeti, in ko se še drugi za napravo novih sodnij oglasili, je bil potrjen dr. T o man o v predlog ter se je v ta namen v stroškovnik za leto 1869. postavilo 20.000 gold. Tedaj smemo gotovo upati, da dobimo te dve sodniji, kterih ljudstvo imenovanih krajev tako močno želi in potrebuje. — Ravno tako je 27. dne t. m. v ravno tistem odboru govoril dr. Toman za kokersko cesto, da se na več krajih predela, posebno pa naj se preloži Ljubeljica in Jezerski vrh, ter naj se sploh dobra cesta med Kranjskim in Koroškim naredi. Minister dr. Giskra je obljubil, da hoče skrbeti za to, in potrdilo se je za letos 10.000 gld. za pre-ložbo ljubeljskega klanca v Kokri. — V odboru za pre-naredbo davkov se g. Svetec tudi možato obnaša.
Iz Trsta 30. jan. — Drage „Novice", povejte tudi ve svojim bralcem, da smo 28. dne t. m. imeli strašen oginj na kolodvoru naše železnice in da je zgorela cela vrsta magazinov z blagom vred. Ker se je vnelo tudi veliko špirita, gorelo je tako in celo doli do morja, da je bilo groza. Škodo so cenili v prvem hipu na pol-drug milijon, pozneje na pol milijona. Pravo se še ne vć, a tudi ne, kako se je požar pričel; pravijo, da iz hudo razbeljene železne peči. 4 asekuracije imajo zavarovano poslopje itd. — Naj vam dodam še to, da častiti predstojnik čitalnice Rojanske gosp. Zor je po ljubljanskem knjigarju — naročil za več čitalnic okolice tržaške podučnih in zabavnih knjig, ki jih bojo poredoma dobivale, kakor se bo denarja za ta koristni namen nabralo.
Iz Rojane na Primorskem 28. jan. — Po sklepu glavnega zbora 6. dec. 1. 1. je kmečka čitalnica naša poslala gosp. dr. J. Bleiweis-u diplomo častnega uda se sledečim pismom: „Slavni rodoljub! Že v časih, ko smo bili Slovenci politično in narodno še mrtvi, delali ste Vi z gorečo ljubeznijo za naš narod; in ko se je začelo daniti med nami, niste ostali samo zvesti našemu narodu, ampak bili ste vseskozi njegov vodja, podobni ste bili, ter ste še danes, v morji skali, na ktero se zastonj zaganjajo sovražni valovi."
„Na Vas se je slovenski narod, kakor na trden steber opiral, Vam je največo hvalo dolžan. Tudi mi na obalih jadranskega morja  smo Vam hvalo dolžni,   ker
Vi ste nam prižgali narodne zavednosti luč, ktera nam je vzlasti v zadnjih izkušnjah tako jasno svetila."
„Zato si je podpisana čitalnica štela v svojo dolžnost, Vas za častnega svojega uda izvoliti, kar Vam s tem naznanja."
V imenu  glavnega zbora kmečka čitalnica v Rojani
odbor.
v
Iz doljnega Štajarja 30. jan. —n— Dve volitvi deželnih poslancev imamo o 4 tednih: eno 27. svečana v M ariboru, ker gosp. dr. Dominkuš-a ni potrdil lanski deželni zbor, — drugo 1. sušca v Celji, ker se je gosp. dr. Razlag odpovedal poslanstvu. Treba bo tedaj skrbeti, da ljudstvo slovensko dobi zastopnika svojega, a ne tujca, če tudi ga je rodila zemlja slovenska, ktero pa zatajuje. Srce nas zaboli vselej, ko spominjamo, da je neprecenljivi naš Razlag slovo dal poslanstvu in to tem več, ker so morali razlogi tehtni biti, da se je poslanstvu odpovedal rodoljub , ki ima vse lastnosti za prevažni ta posel tako, kakor malokdo* Narodni volilni odbor v Mariboru, kakor ne more drugače biti, za poslanca mariborskega, št. lenarskega in slov. bistriškega okraja priporoča volilcem spet gosp. dr. Dominkuša, — za naslednika Razlagovega pa smo čuli za zdaj (volilni odbor še ni nikogar priporočal) največ imenovati gosp. Ivana Žuža, posestnika v Grižah pri Celji in pa gosp. Fr. Kosar j a, dekana v Kozjem. Se ve da volilcem samim gre odločna beseda; al to jim moramo priporočati, da se ne razcepijo na dvoje, in bi po takem izvoljen bil kdo drug, ki bi bil nesreča Slovencem! — Izvrstni rodoljub in marljivi pisatelj slovenski gosp. K. Šauprl je nagle smrti 28. dne t. m. umrl. Po pravici Slovenija solze preliva na gomili njegovi.
Iz Smarske okolice na Dolenskem. A. P-r. — Izvedel sem iz zanesljivih ust, da se popis dogodbe v mojem zadnjem Novičinem dopisu „Tagblattu" dvomljiv zdi. Vem, da resnica oči kolje; v potrjenje mojih undanjih besed pa čujte, kaj se je še dalje godilo. Jaz, oskrbnik mlajega brata, sem naredil tožbo pri sodniji zarad njegovega imetja, kakor se v spisu glasi. Obravnavo smo imeli pri čast. gosp. pl. Gariboldi-u. Upnik, ki nekoliko nemški zna, reče gospodu nemški: naj mene vpraša, ali morem iz oporoke ali pa iz „ein-folenge" skazati resnico? Jaz sem vlovil že tudi toliko nemških besed, da sem razumel upnikove besede. Gosp. Gariboldi me niso še vprašali, ko že upniku sežem v besedo rekoč: Jaz se na oporoko in „einfolengo" cel6 nič ne opiram, in sicer zato ne, ker je slovensko narekovana nemško pisana bila; a tudi zato ne, ker v njej nič od tega ne najdemo, kar smo v pričo treh mož govorili na smrtni postelji rajncega. Ko sem to izgovoril, obrnejo se  gosp. Gariboldi  k upniku rekoč:
41
Babnik! jaz poznam tega moža; on spriča, kar govori; zato vam svetujem, da odstopite od tožbe; saj sami veste, da zarad tožbe imata oba sitnosti in stroške. — Na tehtne te besede gosp. Grariboldi-ja odstopi upnik od tožbe, in premoženje mlajega brata je brez večih stroškov za vselej zavarovano. — Tako pa le dela gosp. Gariboldova beseda, ker on je mož v vsakem oziru. Izrekel sem potem vročo željo, naj bi se vendar povsod postavno ravnalo ter slovensko pisalo, kar se slovensko govori! Slišal se je žalosten glas po sobi; ali kaj nam pomaga? Glejte Dežmanovci, kako nam služi nosilno vrivanje nemščine! vidite žalostne nasledke vaše „kulture" za naše premoženje! Jaz sam sem tudi imel stroškov že 5 gold. in 4kratno pot v Ljubljano. Vsega tega bi pa ne bilo, ako bi se ne ravnalo s poštenim našim jezikom kakor — s pankrtom!
Iz Dolenskega blizo Ljubljane  30. jan.   F. Z. (O novih  davkovskih   bukvicah.)    Lani   po  vseh   Svetih smo dobili od c. kr. okrajne gosposke nove davkovske bukvice.    Prišedšemu v GK mi jih pokažeta dva moža, rekši: poglej no! zakaj je samo to pisano po slovensko: „cena:  5 kr. a. v." — in druzega nič.    Kdor je znal to besedo po slovensko „cena: 5 kr. a. v.", zna gotovo tudi drugo,   kar  je   pa   samo   po   nemško pisano; naj bi bilo vse v obeh jezikih." — 28. t. m. sem nesel zaostali davek za leto  1868. v davkarijo,  in ko davkovske  bukvice   podam  gospodu  v kanceliji,   me  precej vpraša: ali sem že nove davkovske bukvice dobil? Ko mu potrdim,   da,   mi reče,   da   bi jih bil mogel saboj prinesti.    Na to mu odgovorim,   da   se  pri nas menijo soseskini možje,  da bodo vse nove davkovske bukvice nazaj poslali, ker jih ne razumejo.   Pa kakor da bi bil v sršenovo gnezdo dregnil,  se  v kotu  kancelije oglasi en gospod in  me vpraša:   „ali poznate numare?"    Jaz mu odgovorim, da jih poznam.   „No, da le numare poznate,   da veste,   koliko je treba davka plačati,   pa je za vas zadosti;   druzega  ni   nič  tacega notri pisanega, da bi ljudje mogli vedeti."   Na to mu odgovorim:   gospodje!   meni je vse eno,   ali je po nemško ali pa po slovensko;  jaz razumem   to in uno;   al  drugi  pravijo, da ne,   in ne vejo,  zakaj  je  samo  to   po   slovensko: „cena: 5 kr. a. v." in druzega nič; kdor je znal ceno po slovensko pisati,   zn& tudi drugo,  zakaj   ne vse ali pa nič! —   Vsi drugi uradniki so se  na  glas pogovarjali:  „Die   Bauern  haben  recht"   (kmetje imajo prav), samo uni v kotu je hudo mrmral, rekši: „Das ist einer von den Aufwieglern"! inje med drugim dostavil togotno: „pritožite se tam, kdor je rekel take bukvice narediti".— Ta čas,   ko je  pogovor  s togotnim  gospodom  v  kotu trajal, je drug gospod v bukvice plačani davek zapisal; in ko dobim bukvice nazaj, rečem: z Bogom! in grem, misle si: če so judje celo Kristusa „aufwieglerja" imenovali, zakaj bi se jaz pritožil? — Po tem pa, kakor sem danes previdel, imamo pri davkariji samo še enega,   kteremu je   ,,Aufwiegler",   kdor   svoje   pravice   zagovarja;   vsi drugi uradniki so molčali   ali   pa   se   po nemško pogovarjali „die Bauern haben recht."  Zato pa tudi rečem: Čast in hvala takim,   ki priznavajo ,   da nimamo samo pravico davke  plačevati,  ampak  da nam  gredć  še tudi druge pravice!
Iz 1'odbreiij nad Kranjem. (Varite se žrjavice v zaprtih poslopjih,) V Dupljah, pol ure od tod, ste dve dekli imeli prenočišče na vrhu v mrzli izbici. Zarad prehudega mraza ste šli ležat v Čumnato poleg kuhinje. Da bi jima pa še toplejše bilo, ste pustili kuhinjo odprto, v kterej je na ognjišči in pod kotlom še gorelo. Cez malo časa jima je začelo prihajati slabo, zato druga drugo nagovarja, naj zapre kuhinjska vrata; al nobena noče. Poslednjič ju je dim že tako omamil, da nobena ni mogla do  vrat.    Ko gospodar  zjutraj  vstane in sto-
kanje sliši, gre iz kuhinje v čumnato ter dobi 19 let staro deklo mrtvo na tleh, drugo nekaj čez 20 let staro pa v postelji že tudi malo živo. Vendar je pa popolnoma ozdravela s pomočjo gosp. Pirca, zdravnika v Tržiču. — Res, treba bi bilo, da bi v začetku vsake zime se ljudstvo povsod s prižnice in v šoli opominjalo nevarnosti, ktera je gotova, ako človek biva v zaprtem hramu, kjer živo oglje ves dobri zrak na-se potegne in človek le zadušljivo ogeljno-kislo sapo dihati da.
Iz Ljubljane. Tudi naši kmetijski družbi je došlo od slavnega mini s ter stva za kmetijstvo pismo, ki ga današnji list omenja na 35. strani. Družbe kmetijske dobe po tej ministerski odločbi važna opravila v svoje roke.
— (Tretji občni zbor narodnega političnega društva) je 23. januarja nadaljeval svoj dnevni red z obravnavo, o vladnem načrtu nove postave za prenared bo zemljiščnih in hišnih davkov.
Ko je predsednik dr. Jan. Bleiweis ob kratkem opisal zgodovino tega načrta, ki ga je c. kr. finančno ministerstvo poslalo deželnemu odboru v prevdarek, deželni odbor pa, v svesti si velike odgovornosti, ga je predložil deželnemu lanskemu zboru, je poprijel dr. Poki u k ar besedo in sporočal v imenu odborovem blizo tako-le: Bati se je, da se nam po novih davkovskih postavah ne nalože še težja bremena, kajti videli smo organizirati politične in sodnijske uradnije tako, da dobivajo uradniki mesto 400 gold., 600 gold., 800 gold. zdaj 600 gold;, 800 gold., 1200 gold. itd.; dobili smo tudi novo vojaško postavo, po kteri število vojakov znaša 800.000 itd.; večidel za vsako reformo rad tiči veči strošek. Država bo tedaj zopet več denarja potrebovala, in nakladala ga bo plačevalcem davkov. Vladno sporočilo, tem postavam dodano, samo pričakuje od novih davkovskih postav večihdohodkovza državo. Oe tedaj so nove davkovske postave zelo pomenljive za vsako deželo, so to tem več za kranjsko; prejšnji stanovi kranjski in sedanji deželni zbori so že velikrat dokazali, daje celo mimo druzih dežel preobložena z davki, in velikrat se je prosilo revizije katastra. Zdaj se ima prenarediti davkovska postava; al čuti je treba nad tem, da namesto manjih ne dobimo viših davkov. — Preglejmo prav na kratko jedro novih postav po vladnem predlogu:
Cenitev dohodkov zemljiščnih in hišnih, ki so podlaga davkom, imajo izvrševati 3 komisije: najviša komisija na D u naj i, v vsaki deželi posebna deželna komisija, in v vsakem okraji okrajna komisija.
1.    Okrajne komisije, kterim minister denar-stva imenuje predsednika, so sestavljene še iz 4 po mi-nisterstvu, in iz 4 po ljudstvu izvoljenih udov. Tem komisijam je naloga: a) odločevati število vrst rodovitnosti vseh zemljišč dotičnega okraja, b) tem vrstam staviti ceno (tarifo), c) vrediti vse zemljiščne okraje v dotične vrste, d) in izvršiti natančni popis okraja.
2.    Deželnim komisijam ima redno predsedovati cesarski deželni glavar; one izvršujejo na podlagi prejete tvarine in svojega prepričanja tako za vso deželo , kakor okrajne komisije za svoje okraje, in to razun predsednika z 6 do 10 udi, kterih polovico spet ministerstvo, polovico pa ljudstvo voli.
3.   Najviša komisija na Dunaji je, pod pred-sedništvom ministra denarstva, sestavljena iz 30 udov, kterih 15 minister voli, 5 gosposka zbornica in 10 zbornica poslancev. — Ta komisija dokončno odobruje ali prenareja cenitve poslane iz vseh dežel.
Poročevalce (referente) pri vseh komisijah voli vlada, — in v vseh komisijah se sklepa po večini glasov.
Hišni davek'se  naklada  po  najemščini v tistih
42
krajih, kjer se poslopja redno v najem davajo, — drugod pa tudi dohodek iz poslopij ravno tako vredjene komisije po cenitvi odločujejo, kakor pri zemljiščih.
Iz kratkega posnetka teh postav po vladinem načrtu se razvidi, da v vseh komisijah, ktere odločujejo o cenitvi dohodkov, imajo zmiraj po vladi voljeni komisarji večino, — ljudski zastopniki bili bi le bolj figuranti, in nikdar bi zoper gotovo večino ne mogli zmagati s predlogi, kteri so na korist ljudstvu, ktero plačuje davke.
Dolžnost društva našega, ki ima braniti ljudske pravice, je toraj po svoji moči skrbeti, da se te postavi ne sprejmete po vladinem načrtu, ampak da se pre-naredite tako, da ljudski zastopniki — zastopniki tistih, ki davke plačujejo — imajo v vseh imenovanih komisijah večino glasov.
Državni zbor, ki se tako rad liberalnega imenuje, ima zdaj sijajno priliko pokazati svetu, da je tudi v tisti zadevi, ktera gotovo vse državljane n a j b o 1 j tišči — to je, o davkih -— liberalen. A tudi mini-sterstvo, ki se tako rado „ljudsko" ministerstvo imenuje, zdaj lahko pokaže, ali ga je volja d j a n s k o kaj storiti za ljudstvo, ktero pod težo davkov že komaj diha. Naše društvo pa ima tudi nalogo, ljudstvo podučiti o novih postavah, da si takrat, ko se bojo nove postave izvrševale, ne bode samo nakopalo večih davkov. Dr. Jan. Ahačič podpira predgovornikove nasvete in še dostavlja, naj se naši poslanci na Dunaji potegnejo tudi za pravico deželnega zbora, ktero so že nekdaj deželni stanovi imeli, da davke naložene naši deželi, sam po svoji volji razdeluje. Gosp. Kreč omeni, da je že sedanje merjenje zemljišč veliko napačnih misli in zmešnjave izbudilo, in s tem podpira potrebo poduka ljudstva o teh stvareh. Dr. Costa po-vdarja posebno to, da nam najboljše postave ne pomagajo nič, če se ne izvršujejo dobro — izvrševalci postav imajo vse v rokah, toraj tudi pri postavah, o kte-rih seje tukaj razgovarjalo. V okrajnih in deželnih komisijah imajo ljudski zastopniki gotovo zmiraj en glas premalo, v glavni komisiji na Dunaji pa imajo ljudski zastopniki celo le 10 glasov zoper 21, ker tistih 5 glasov, ktere gosposka zbornica vmes ima, se ne more šteti v vrsto ljudskih zastopnikov zato, ker gosposke zbornice ne voli ljudstvo, temveč vsako ministerstvo po svoji potrebi, tako, da je ta zbornica zmiraj vladina. — Po nekterih  opazkah,   ki jih je   dodal še
Eredsednik, kazaje na nesrečno prvo katastersko cenitev 1817, so se soglasno sprejeli sledeči nasveti: 1. Da se odbor „Slovenije" s prošnjo obrne do naših poslancev na Dunaji, da skrbijo za to, da se postave o pre-naredbi zemljiščinih, in, ako se ne more doseči, da bi zarad hišnih davkov ostalo pri starem, tudi hišnih davkov izdelajo v tem smislu, da v komisijah, ktere bodo izvrševali cenitev zemljiščinih in hišnih dohodkov, ljudske zastopniki imajo večino. 2. Društvo naj ob pravem času skrbi za to, da se ljudstvo po časnikih in po posebni brošuri poduči, kako se ima vesti takrat, ko se bojo cenili dohodki, kteri bojo podlaga novemu davku* 3. Naj odbor naroČi našim poslancem na Dunaji, da se potegnejo za deželnega zbora pravico, po kteri bi njemu prihajala razdelitev deželi naloženih davkov.
Potem se oglasi gosp. dr. Karol Bleiweis in omenivši važnost taborov pravi, da je „Slovenije" dolžnost , skrbeti za to, da se napravijo tabori tudi na Kranjskem ter stavi predlog: naj zbor sklene, da ima odbor prevdarjati, kje bi se napravil tabor ali kje bi se napravili tabori in da ima o tem poročati prihod-
njemu občnemu zboru. Gosp. dr. Costa omeni, da je odbor enaki predlog danes hotel staviti po tajniku J. Murniku. Pri tej priložnosti pa tudi omenja, da se do zdaj ni napravil tabor za to, ker je deželni zbor trajal do časa, ki ni bil več ugoden za zborovanje na prostem, poprej se pa ni mogel napraviti za to, ker je deželni zbor zboroval in le čez 5 milj oddaljeno od deželnega zbora sme taboriti. Konečno podpira v imenu odborovem predlog dr. K. JBleiweisa, kterega zbor enoglasno sprejme.
—  Cent ledii se prodaja po 4 kraje. Že smo se bali, da ga letos ne bode, zdaj ga je dosti. Naj pri tej priliki povemo, kakošni špekulanti so ljudje po svetu. Ko je zima tako dolgo brez ledu bila, prišli so v Prago iz Norvegije (daljne dežele severne) agenti, ki so led ponujali po 40 kr. cent. Tako nizka cena za led iz tako daljnih krajev je pa le mogoča, ker bi cel vagan ledu, na ladiji pripeljan v Stettin, od tod pa po železnici v Prago, stal le 80 gold., — vagan ledii iz Semeringa (blizo Dunaja) na Dunaj pa 126 do 140 gold.   Tako drage so naše železnice!
—  Po 19dnevni obravnavi je bila tožba o pona-reji in izdaji bankovcev končana. Sodnija je kazen še više odločila kakor je predlagal državni tožnik, in znaša za vse skupaj 223 let, 2 meseca in 14 dni. — Drugi pot povemo več o tej zadevi, ker — kakor je obravnava kazala — je treba našim ljudem poduka o tem, kakošno hudodelstvo je tudi to, aka kdo vedoma ponarejene bankovce izdaja.
—  Društvo „Sokolovo" se je v svojem poslednjem shodu poprijelo lepe prilike, da je darilo gosp. Šarca po loteriji izsrečkati dalo in po tej spominku Vodnikovem naklonilo 11 gold., ki so se izročili odboru „Slovenije."
—  Včerajšna narodna slovesnost Vodniku na čast bila je sijajna na vsako stran, dvorana prepolna. Drugi pot več.