BWhih t totovMi
Leto XI., št« 274
Ljubljana, torek 25. novembra I930
Cena 2 Din
tipravoištvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5 - Telefon št 3122. 3123. 3124 M 25 3126 Inserarn' oddelek: Ljubljana. Selen« burgova ul — Tel 3492 n> 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrov.
cesta št 13 - Teleton it 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica
«t 2 - Telefon št 190 Račun' Dr pošt ček zavodih: LJub» Ijana št IIS42. Praha čislo TStsm W'en «♦ 105 241
Naročnina znaša mesečno 25— Din. za inozemstvo 40,— Dm
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 m 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te«
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Silni vihar]! na zapadli
Velika opustošenja na Dunaju — Veliko Število človeških žrtev — Orkani so divjali tudi po vseh za* padnih državah ter povzročili ogromno Škodo
Dunaj, 24. novembra, d. Včeraj je divjal nad Dunajem in njegovo okolico silen vihar, kakršnega ne pomnijo že dolgo časa. Že v prvih jutranjih urah so se pričeli veliki nalivi, spremljani z grmenjem in bliski, okoli 10. pa je začel divjati nad mestom pravi orkan, ki je napravil silno škodo. Koliko je bilo divjanje orkana, je najbolj razvidno iz tega dejstva, da so bili ognjegasci 700 krat po-gvani na pomoč v najnujnejših slučajih.
Orkan je zahteval tudi dve človeški žrtvi, in sicer so v Goldschlagstrasse nekega delavca ubila vrata, ki jih je vrgel orkan s tečajev. pri Augartenskem mostu pa so zadeli deli porušene ograje neko 241etno pomožno delavko ter jo tako poškodovali, da je ponoči umrla Dve drugi osebi sta bili smrtnonevar-no ranjeni. V Landstrasser Hauptstrasse je padla na 24letno pomožno delavko napisna deska ter ji prebila lobanjo, nekega delavca pa je orkan zalotil v mali leseni kolibi, ki jo je nenadoma dvignil v zrak ter treščil nekaj metrov proč na zemljo. Pri tem si je delavec razbil lobanjo in zlomil roko. Njegovo stanje je izredno kritično.
Poleg omenjenih je bile samo na Dunaju še 56 oseb težje poškodovanih, tako, da so morali iskati pomoči pri reševalnem društvu. Lažje ranjenih je bilo okoli 200 oseb.
Škoda, ki jo je povzročil orkan, še ni pre cenjena, vsekakor pa je zelo velika Orkan ie odnesel tudi streho neke barake, kjer je bilo nastanjenih 30 rodbin, ki so sedaj brei strehe.
Orkan je divjal tudi v dunajski okolici ter ni tako ostala v Dunajskem Novem mesta niti ©na hiša nepoškodovana Posebno hudo je zdelal vihar bivšo vojno bolnico, kjer prebiva več sto delavskih družin. Vihar Je r-ornšil številne barake * bližini letališča in
Ikril skoro docela letalsko vojašnico. Zagrabil je tudi ogromno streho iz pločevine na stari vojaški akademiji ter jo treščil na tla. Zaradi silnih sunkov orkana so morali ustaviti ves promet.
V	Hennersdorfu je med viharjem ubilo neko bruno poljedelca Leopolda Mosserja. njegov prijatelj Ueberer pa je bil težko poškodovan
V	okolici Puffsteina na Tirolskem ie orkan napravil posebno ogromno škodo v goz dovih, podrl pa je tudi številne drogove električnega daljnovoda, razbil nešteto šip in prevrnil nad 100 dimnikov. V mnogih va seh je vihar odkril vse hiše ter potrgal vse električne in telefonske zveze.
Neukirchen. 24 novembra d. Silni vihar, ki je divjal nad okolico Dunajskega Novega mesta, je povzročil tudi težko železniško nesrečo. Orkan je namreč izru-val številna drevesa Db progi južne železnice ter jih pri kraju St. Aegyd nagomilil na progi. Zaradi tega je moral vlak št 748, ki je vozil proti Dunaju, voziti po drugem tiru do Dunajskega Novega mesta. Dve minuti za njim je sledil na istem tiru osebni vlak št. 714 ter se zaletel vanj. Pri tem sta bila dva železničarja težko ranjena, 6 potnikov pa lažje.
Opustošenja v Nemčiji
Berlin. M. novembra. AA. Včeraj je po Nemčiji divjalo strašno neurje. Najbolj sta prizadeti Bavarska in Badenska. Brzojavni drogovi so se podrli, telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Promet je jako otež-kočen, deloma nemogoč. Mnogo hiš je zelo poškodovanih. Burja je ruvala drevje s koreninami vred. Vode so povsod naraslo
Mimchen, 24. novembra, d. Včeraj je divjal nad Miinchnom in okolico silen vis har, ki je med drugim porušil tudi stolp za oddajanje radijskih brzojavk v Stadeb heimu. V mestu samem je bilo porušenih mnogo dimnikov in ubitih veliko število šip.
Stuttgart, 24. nov. s. Orkan v nedeljo na
Wirtemberškem povzroči! veliko škodo.
Berlin. 24. nov. AA. O usodi nemškega parnika »Louisa Leonardta«, ki je v sobo* to izginil na potu iz Hamburga, še ni ni» česar znanega. Sodijo, da je parnik zašel v vihar in da je posta! žrtev valov. Posad« ka je štela 30 ljudi.
Poplave v Franciji
Pariz, 24. novembra, AA. Zaradi hudih nalivov je Sena močno narasla. V pariški kotlini je velika nevarnost poplav. Neurja divjajo po vsej zapadni Evropi.
Iz Angersa poročajo, da je reka Sarthe prestopila bregove, vdrla v mnoge hiše in napravila velikansko škodo.
Pariz, 24. novembra. AA. Reka Seine
še vedno narašča. Promet na njej je ustavljen.
Pariz, 24. novembra. Seme je v pretekli noči zopet narasla za 40 cm. Rešilne postaje so v pripravljenosti. Položaj je zelo resen. Pri mostu v Austerlitzu je stanje vode 5 m nad normalo. Vsi otoki v Seini in Mar-ni so popolnoma poplavljeni. Mestec Viry Chatitlon južno od Pariza je za tretjino poplavljeno.
Orleans, 24. novembra a V okolici Cha-teau Neuf sur Loire je ciklon opustošil 60 km širok pas ter popolnoma uničil malo naselbino, štiri rodbine so ostale brez strehe. Človeških žrtev ni.
Pariz, 24. novembra Težka nezgoda se je pripetila včeraj na reki Seine. V bližini pariškega predmestja Vitry so zadeli skupaj trije vlačilci in se potopili. Dva ;noža posadke sta utonila ostale pa so s težavo rešili.
Neurje nad Madžarsko
Budimpešta. 24. novembra AA Nad Budimpešto je včeraj divjala nevihta s to« 6o, ki je povzročila mnogo škode Ziasti prizadeti so krap Kečkemet M;školc tn Sehetsk: Tehešvar V okolic- Bud-mptsts ie utonil nek: ribič
Sneg na češkoslovaškem
Praga, 24 nov. s Včerajšnji vihar je divjal po vsej Češkoslovaški. Na Češkem je divjal močan vihar z deževjem, v višjih legah pa je zapadel tudi sneg Vihar je zru-val mnogo dreves ter občutno poškodoval telefonske zveze.
Praga 24. nov Potok Hodava pri Kar lovih Varib je prestonil bregove ter je po. plavil okoli.-o Dirkališče v Karlovih Va« rih je n^d vodo. Ogrožena je tudi hodov« ska >rcelanskr> -<-->rnica.
Morje preplavilo belgijsko obalo
Bruselj, 24 novembra AA Vsa belgij* ska obala je hudo prizadeta po neurju m viharjih Morje se je zagnalo čez obalo m je voda vdrla v hiše. v kleti in pritlična stanovanja Viharno morje je razbilo tudi mnogo oken Tudi v okolici Bruslja 'n Ostenda je škoda, ki jo je povzročiti vihar zelo velika
Antweipen, 24 novembra. A Nasip ob reki Scheldi je popustil ter je reka presto* pila bregove Poplavljenih je nad 100 kv% dratnib kilometrov ozemlja ter znaša Sko* da več milijonov belgijskih frankov. Na krai nesreče je odhitelo večje število vo. jaških čet, da pomaga utrjevati ogrožene nasipe.
Orkan nad Anglijo
London, 24. novembra. AA. V soboto je divjal nad Anglijo silen vihar, ki je do» segel v Midlandu 80 milj hitrosti na uro. Na Škotskem je v več krajih zapadel 6neg. Pri Bulyerhythu v bližini Hastingsa je mor* je odplavilo na tisoče ton zemlje in je ogražalo glavno železniško zvezo med Hastingsom in Brightonom, ki so jo pa naglo zavarovali.
London, 24. novembra, d. Obrežne brez* žične postaje sprejemajo klice na pomoč številnih ladij na visokem morju, ki se na« hajajo v veliki nevarnosti. Posebno ljuto je gospodaril orkan v Birminghamu, kjer je dosegel na uro hitrost do 78 milj.
Snežni viharji v Ameriki
Newyork, 24. novembra g. Iz Texasa prihajajo alarmantne vesti o veliki poplavni katastrofi. V bližini mesta Corpus Cbristi so se porušili jezovi jezera. Valovi so poplavili dolino reke Nueces. Dve mesti sta popolnoma poplavljeni, vendar pa se je moglo prebivalstvo pravočasno rešiti. Ma-terijalna škoda se ceni na več milijonov dolarjev. Podrobnosti o katastrofi še manjkajo.
Denver, 24. novembra, d. V državah No« va Mehika, Colorado, Arizona, Kalifornija, Nevada, Texas in Oregon divjajo z ne« izmerno silo snežni viharji. Po dosedanjih poročilih so snežni viharji zahtevali že 50 človeških žrtev, večje Število oseb pa še pogrešajo. V Kaliforniji je treščilo med vi« har jem na tla neko potniško letalo. Izpod razvalin so potegnili trupla treh potnikov Na jugu Kalifornije so morali zaradi snež« nih viharjev ustaviti ves promet
KAJ SE GODI V RUSIJI?
Nasprotujoče si vesti iz Moskve - Vest o umoru diktatorja Sta* lina ni točna - Situacija v Rusiji še ni pojasnjena
Berlin, 24. novembra, d. Položaj v Moskvi je še vedno nepojasnjen. Direktne brzojavne ali telefonske zveze med Berlinom in Moskvo še ni mogoče dobiti. Prihajajo le uradne brzojavke, a tudi te po velikih ovinkih. Ruske vesti zatrjujejo, da so vsa poročila o kakršnihkoli izgredih v Moskvi neresnična in le zlobne izmišljotine komunizmu sovražnega kapitalizma. Vsekakor pa se je pokazalo, da je bila vsaj vest o zavzetju Kremla po ruskih upornikih in o umoru diktatorja Stalina neresnična.
Ta vest, kakor tudi večina drugih poročil je prišla iz ruskih obrobnih držav. Zato je bila sprejeta s precejšnjo skepso, ker se od tam vsake kvatre ponavljajo več ali mani alarmantne vesti o ruskih revolucijah. Sobotne vesti pa so se glasile tako določno in odločno, da so vznemirile vso evropsko javnost in da so jih zabeležili vsi listi. Potrdilo jo je xe dejstvo, da so bile v noči od petka na sobote prekinjene spioh vse zveze z Rusijo.
Kljub demantijem sovjetskih poslaništev so tudi v resni javnosti prepričani. da sobotne alarmantne vesti niso nastale brez podlage, temveč da se v zadnjem času res pojavljajo po vsej Rusiji in tudi v Moskvi resni nemiri, ki so dokaz izredno napetega stanja. Prevladuje mnenje, da ie v noči od petka na soboto res prišlo v Moskvi do izrednih dogodkov, o katerih pa zaradi drakonične sovjetske cenzure še ni mogoče doznati točnih Dodatkov.
Včeraj je prišel v Berlin moskovski dopisnik Scherlovega konzorcija, ki je
izjavil, da so vesti o revoluciji v Rusiji preuranjene. Resnica je, da se vrši v ruski komunistični stranki tako huda borba med posameznimi skupinami, kakršne ne pomnijo najstarejši komunisti. Ugotoviti pa je treba, da ima doslej še vedno vso oblast v rokah Stalin, ki mu je uspelo pravočasno preprečiti še vse načrte svojih levičarskih in desničarskih nasprotnikov.
Berlin, 24. novembra, g. »Vossische Zeitung« javlja, da ji je danes uspelo, dobiti direktno telefonsko zvezo z Moskvo. List ugotavlja, da je v Moskvi sedaj vse mirno. Ceste kažejo običajno lice. O nemirih ne more biti govora. Telefonski razgovor se je seveda vršil ood sovjetsko cenzuro.
London, 24. novembra, č. »United Press« poroča tz Moskve, da so delavske organizacije na poziv vlade sklicale veliko protestno zborovanje proti sabotaži v industrijskih podjetjih. Zborovanja v Moskvi se je udeležilo nad 100 tisoč delavcev, ki so po zborovanju priredili demonstrativno povorko po mestu.
Pariz, 24 novembra č. »Journal« poroča iz Varšave, da pripovedujejo potniki, ki so nazadnje prišli iz Rusije, da je prišlo na mnogih krajih do krvavih spopadov. Moskovska vlada je mobilizirala štiri letnike rdeče armade. Vse čete iz Besarabije so bile pozvane v Moskvo in druge večje centre. Agenti GPU vršijo aretacije na veliko.	4
Pariz, 24. novembra, č. »Liberte« objavlja nove senzacije o protiboljše-viškem pokretu v sovjetski Rusiji. Po
teh vesteh so se čete rdeče armade ▼ vseh večjih centrih pobunile in je povsod prišlo do krvavih uličnih borb. Posebno hude so bile borbe v Moskvi. Sovjetsko-ruska agencija »Tas« te vesti demantira in naglasa, da so izmišljene. »Liberte« pa ugotavlja, da so po njenih zanesljivih informacijah vesti o pobunah točne in jih potrjuje tudi dejstvo, da so vse zveze s sovjetsko Rusijo prekinjene.
Varšava, 24. novembra, č. Telefonske in brzojavne zveze s sovjetsko Rusijo so še vedno prekinjene. Neznatno število potnikov, ki je davi prispelo z moskovskim vlakom, pripoveduje, da so izbruhnili v vsej Rusiji veliki neredi in nemiri.
Varšava, 24. novembra c. Z vlakom, ki je odšel v petek popoldne iz Moskve, se je pripeljalo več potnikov, ki pripovedujejo, da je bilo v času njihovega odhoda v Moskvi še vse mirno Na vsej poti iz Moskve v Varšavo je bilo idealno lepo vreme in zato atmosferič-ne motnje ne morejo biti vzrok prekinjenih telefonskih in brzojavnih zvez. Preko poljsko-ruske meje je pribežalo tudi več beguncev, ki pripovedujejo, da so se vnele v vseh večjih krajih krvave borbe med kmečkim prebivalstvom in režimovci.
Newyork. 24 novembra č. T\i se trdovratno vzdržujejo vesti, da je v sovjetski Kusiji izbruhnila vojaška revolucija. Demantijem sovjetskih predstavnikov nihče ne veruje in vse je prepričano, da so napočili v Moskvi zelo kritični dnevi.
Borba za v!ado v Avstriji
Grožnje krščanskih socialcev z razpustom novega parlamenta — Socialisti zahtevajo mandat za sestavo vlade brezpogojno zase
Socialisti vztrajajo še vedno pri zahtevi, jim mora predsednik Miklas izročiti kot
Dunaj, 24. nov. d. Iz krščansko«skoc alnih krogov se širijo vesti, da bo zvezni pred* sednik Miklas razpusti! novoizvoljeni av» strijski državni zbor, če se ne bo posrečilo krščanskim sociatcem sestaviti delovno me«, ščansko večino. S temi Vestmi hočejo kr» ščanski socialci preplašiti dr. Schobra in poslance njegovega bloka, da bi brez pri« držka sprejeli sodelovanje s krščanskimi socialci ter podpirali njihovo vlado.
V nasprotju s temi vestmi pa izjavljajo socialisti, da zvezni predsednik Miklas niti od daleč ne misli na razpust novoizvoljene zbornice, ker je znano, da se je protivit celo razpustu zbornice po nepričakovanem padcu dr. Schobrove vlade. Zvezni pred« sednik je trdno odločen, čuvati ustavo ter izvrševati svoje predsedniške posle samo v duhu ustave, pri čemer se ne bo oziral na posebne strankarske interese kršč. soci* alcev. V tem smislu je podal izjave tudi raznim zastopnikom krščanskih socialcev, ki so se pri njem inform rali, kako stališče bi zavzel v primeru, če bi mu bila pred« lagana ponovna razpustitev komaj izvolje* nega parlamenta.
najmočnejši stranki mandat za sestavo vla« de, češ, da imajo pravico na ta mandat kr« ščanski socialci šele tedaj, ko se izkaže, da socialisS he'morejd sestaviti dela zmožne
večine.
Duna], 24. novembra g. Glede na kočljiv položaj v katerem se po volitvah nahaja krščansko-socialna stranka in glede na to, da bi se krščanskim socialcem v parlamentu še dalje zagotovilo vodstvo, ie zunanji minister dr. Seipel danes v »Christlichso-zlale Parteikorrespondenz« objavil predlog, namenj-:n javnosti, naj se »stanovi v parlamentu ahthnarksistični blok osnovan tako, da bi krščanski. socialci postavili zveznega kancelarja, ki bi. imel vsa pooblastila. Levičarski krogi so sprejeli ta predlog zelo ironično. Odklonile ga bodo seveda tudi ostale stranke.
Duna], 24. novembra AA. Novi avstrijski parlament je sklican na dan 2. decembra ti.
Volitve v poljski senat
Vladni blok je tudi pri nedeljskih volitvah v senat dobil ogromno večino glasov
Neprillke italijanske politike v Afriki
Abesinija, ki jo je smatrala Italija za svojo kolonijo, se je popolnoma
odtujila italijanskemu vplivu
Milan, 24. novembra. M. Italijanski tisk je zelo vznemirjen zaradi politike novega abesinskega kralja, ki se vedno
bolj odtujuje od Italije in naslanja na Ameriko. Prodiranje ameriškega vpliva v osrčju Afrike italijanski zunanji politiki ne gre v račun in italijanski tisk daje temu dokaj jasno izraza. Kljub ita-lorilskim manifestacijam ob priliki kronanja abesinskega kralja je izvedba vseh vazneiših javnih del v Abesintji poverjena Američanom. Za finančnega svetovalca države je bil pozvan ameriški finančni strokovnjak, čigar politika se seveda naslania na ameriške finančne kroge in popolnoma izločuie Italijo Se bolj prizadeto se smatra Italija po prosvetni politiki novega režima, ki je prav tako popolnoma v ameriškem duhu. Zgradba vseh važnejših cest. železnic in drugih javnih naprav je poverje-
na ameriškim strokovnjakom. Italija je sicer zastavila vse sile, da ustavi to prodiranje ameriškega vpliva, vendar pa doslej brez vsakega uspeha.
Angleška mornarica poset! Zedinjene države
London, 24. novembra o. Prvič v zadnjih sto letih bo angleško brodovje, obstoječe iz velikega števila križark in oklopnic. službeno posetilo ameriško vojno brodovje. Odkar so se Zedinjene države odcepile od Anglije, še ni došlo do takega po se ta. Angleške vojne ladje bodo- najnovejšega tipa. Poveljeval jim bo admiral sir Mihael Hodges. Poset bo trajal od 23. do 28. januarja. Ameriško in angleško brodovje se bosta zbrala v Colonu na severnem koncu Panamskega prekopa. Obenem se bodo vršile važne pomorske vaje, ki naj pokažejo uporabnost raznih tipov bojnih ladij pod tropskim podnebjem.
Varšava, 24. novembra. AA. Senatske volitve so potekle v popolnem redu. Udeležba ni bila velika, največ zaradi dežja in viharjev.
Zanimanje za včerajšnje volitve v senat je bilo zelo veliko, čeprav nI bila agitacija zanje tako živahna kakor pri volitvah v poslansko zbornico, število vloženih kandidatnih list je bilo dosti manjše kakor tudi število volilcev, ker so Imeli volilno pravico samo nad 30 let stari moški. Volilci so bili razdeljeni v tri glavne tabore in sicer v nadstrankarski blok za sodelovanje z vlado, v pristaše stroge opozicije in narodne demokratske stranke.
Pri senatnih volitvah je bila Poljska razdeljeni na 17 volilnih okrajev. Z direktnim glasovanjem je bilo izvoljenih 93 senatorjev, 18= senatorjev pa se Izvoli na državnih kandidatskih listah v sorazmerju s številom dobljenih mandatov pri prvem skrutiniju. V vseh 17 volilnih okrajih so bile postavljene vladne kandidatne liste, dočim bo" bile kandidatne liste ostalih strank vložene samo v nekaterih volilnih okrajih. Vse skupaj je bilo vloženih 12 kandidatnih list
Varšava, 24. novembra. A A V Varšavi sami je dobil vladni blok pri senatnih volitvah, ki se jih je udeležilo samo 50 odstotkov volilcev, 4 mandate, dočim je imel prej v senatu samo 2. Za vladni blok je glasovalo 110.000 volilcev Za narodne demokrate je bilo oddanih 60.411 glasov in so dobili 1 mandat žldje, kf so prej imeli 1 mandat, so šil v te volitve razdeljeni in sicer na sijoniste ln na ortodoksne. Prvi so dobili 24.650. ortodoksni pa 22.697 glasov. Levičarski blok je dobil 14.536 glasov.
Varšava, 24. nov. č. Parlamentarci ki so bHi zaprti v Brestlitovsku. so bili v soboto prepeljani v Orojek pri Varšavi. Proces oroti njim se bo pričel prve dni decembra Trije od njih bivši minister Ta mi V. socialista Mastek in Pragier so bili izpuščeni proti kavciji	i
Varšava, 24. novembra s. Rezultati vče-rajšnjih volitev v senat so naslednik Vladni blok 76 (preje 46) centrumaška levica 14 (31), narodni demokrati 12 (9), Ukrajinci in Belorusi 4 (13), Židje 2 (6), nemški blok 3 (5), skupina Korfanty 2 (1). Komuni-so ostali popolnoma brez mandata. Med drugimi so izvoljeni Zaleski, knez Mislav Ljubomirski in voditeljica opozicije ga. Kluszynska.
VoBtve v štezijski sejm
Varšava, 24. novembra a. Pri volitvah ▼ Gornji šleziji so dobile stranke vladnega bloka 19 mandatov, Korfanty 19, Nem-oi 7, socialisti 3 (od teh 2 nemška socialista), komunisti nobenega mandata. Pri prejšnjih volitvah je dobil vladni blok 10, Korfanty 16, Nemci 15, komunisti 2.
Razkol v angleški delavski stranki
London, 24. novembra s. Sir Oswald Mosley namerava s 30 poslanci izstopiti iz delavske stranke, ako se bo pričalo disciplinarno postopanje proti tajniku stranke poslancu Brownu. ki je v spodnji zbornici navedel nekaj mest iz zaupnega dokumenta.
Ameriški delavci proti prohfbiciji
Newyork, 24. novembra AA. Vodja delavske stranke je izjavil, da bo njegova stranka sestavila odbor, ki bo zastopal 3 milijone delavcev in zahteval, naj se iz-premenijo prohibicijsKi zakoni tako, da bo dovoljeno proizvajanje piva z 2.75 % alkohola. Industrija piva bi mogla na ta način zaposliti poldrag milijon delavcev, ki so sedaj brez dela.
Zanimanje Nemcev za Jadran
Split, 24. novembra n. Monakovska tuj-sko-prometna pisarna je najela za božične praznike parnik >Kumanovo«, s Katerim bo priredila za večjo Bkupbto nemških turistov božično potovanje po jugosloven-ski rivijen.
Puč pangalistov v Grčiji?
Atene, 24 novembra p. Včeraj zjutraj je nastal v prvem armadnem zboru nov po-kret oficirjev, ki je vzbudil mnogo komentarjev. Krožile so vesti, da gre za novo akcijo pristašev Pangalosa. V tem pokretu je sodelovalo zelo mnogo oficirjev. Zanimivo je, da so poduzete obsežne varnostne odredbe iit da sta vojaštvo In orožništvo stalno v pripravljenosti. Iz Soluna javljajo, da je tamkaj vojaštvo zasedlo vse javne zgradbe, predvsem pošto, brzojav in železniško postajo, ker se je pričakovalo, da pri-de do prevrata Pangalosovtfi pristašev.
Atene, 24. novembra s. Oba sina bivšega diktatorja Pangalosa sta bila v Atenah aretirana in bosta zaradi udeležbe pri nedavno odkritih zarotah postavljena pred sodišče.
Volitve predsednika finske republike
Helslngfors, 24. nov. d. Zadnje dni se je vršila tu seja izvršnega odbora finske stran« ke naprednjakov. Na seji so r-zpravljali predvsem o kandidaturah za novega pred« sednika finske republike. Sklenjeno je bilo, da bo stranka podpirala kandidaturo pro« fesorja Stahlberga, ki so ga nedavno, ka« kor znano, ugrabili pristaši lapovcev ter ga imeli dalje časa zaprtega.
Stranka zedinjenja je postavila za kan« didata dosedanjega predsednika finske zbornice, Kalio, dočim misli zveza poljem delcev podpirati kandidaturo sedanjega predsednika finske republike Relandora. Lapovci se za enkrat še niso odločili, koga bodo postavili kot svojega kandidata, ter se bo o tem vršila razprava na veliki skup« ščini te organizacije.
Nova akcija generala Avaresca
Bukarešta, 24. nov. d. Vprašanje povrat« ka zastopnikov opozicijske Avarescove stranke v parlament še ni definitivno re» šeno. Sklicana je bila konferenca glavnega odbora stranke, ki bo razpravljala o bodo« či taktiki. Vodja stranke gtneral Avarescu napoveduje, da bo pričela stranka spomla« di z živahno politično akcijo ter organizi« rala številne protestne shode proti dana* šnjemu vladnemu režimu. Prvi veliki zbor Avarescove stranke se je vršil včeraj v Ki* šinjevu. Na shodu sta govorila general Ava« rescu in bivši notranji minister Oktavian Goga.
S posebnim zanimanjem pričakuje ru» munska javnost veliki zbor Avarescove stranke, ki bo v Bukarešti po proračunski razpravi v rumunski zbornici.
Potres v Albaniji
Rim, 24. novembra s Listi objavljajo podrobnosti o zadnjem potresu v Albaniji. Najmočnejši potresni sunek so občutili ob 3. zjutraj. Prvemu sunku so sledili še trije sunki. Potresno ozemlje je bilo pri Tepe-leniju, 40 km od Valone. Zveze z Valono sc bile prekinjene. Ena oseba je bila ubita, šest pa ranjenih. Najbolj sta trpela kraja Brataidemi in Derbak, kjer se je zrušilo 950 hiš. Tukaj je bilo 30 mrtvih in nad sto ranjenih.
Samomor ministrove hčerke
Bratislava, 24. novembra g. V noči na nedeljo je izvršila samomor 25-Ietna hčerka prvega polnomočnega ministra za Slovaško dr. Šrobarja ga. Elizabeta Rajnova, soproga posestnika. Vrgla se je iz stanovanja v IIL nadstropju na cesto, kjer je obležala mrtva. Kot vzrok samomora se navaja bolestna nervoznost.
»'JUTRO'*; sf. 27?


Predsednik vlade
v
Ministrski predsednik g<ntfal 2 dni obiskal vardarsko ba*Ovino sprejet z iskrenim navdulen}«
za Sokolstvo
Ministrski predsednik general Petef
Živkovič se je včeraj vrnil iz Južne Srbije, kjer je posetil Skoplje in nekatere druge kraje vardarske banovine, med njimi tudi Tetovo, od koder izhaja predsednikova rodbina in kjer so ga /aro kot ožjega rojaka sprejeli še posebno prisrčno in navdušeno. Kakor povsod, kamor pride, se je g. predsednik tudi v Južni Srbiji živo zanimal za vse kulturne, gospodarske in socijalne institucije in sploh za razmere, v katerih živi in dela prebivalstvo. Porabil ie zopet vsako priliko, da je prišel v čim nepo-srednejši stik z ljudstvom ter spoznal njegove želje in potrebe. Povsod so ga sprejemali in pozdravljali ne le svečano in navdušeno, temveč tudi nad vse iskreno in zaupljivo. Prebivalstvo Južne Srbije, ki je bilo pred 6. januarjem morda bolj kakor prebivalstvo katerekoli druge pokrajine predmet strankar-skopolitičnih manevrov in kupčij, se dobro zaveda, da pomeni novi težim v Jugoslaviji baš zanj še posebno korist in srečo. Zato je tudi s tako radostnim srcem sprejelo predsednika vladi, prvega kraljevega pomočnika in sodelavca pri velikem delu preroditve Jugoslavije.
Kakor v drugih pokrajinah, se je predsednik vlade tudi v Skoplju in ostalih krajih, ki jih ie posetil, toplo zanimal tudi za stanje in razvoj Sokotstva Ponosno je tudi ob tej priliki ookazal, kako zelo mu je pri srcu napredek te naše največje in najvažnejše vsenarod-ne organizacije. Tako je ob posetu učiteljišča v SFoplju vprašal dMVse. ko.i-ko je med njimi Sokolov. Ko so mu odgovorili, da so vsi, jim je oted-?dnik rekel:
»Veseli me to. Prosim vas, storite vse, da se Sokolstvo razširi med narodom, ko končata svoje šoSe in odidete na učiteljsko Jojžncst. Dehir^ ua Soko>-stvu vzporedno s širjenjem racijonali-zacije narodnega gospodarstva in narodno gospodarske zavesti.«
Tudi v višji muslimanski verski šoli, ki nosi ime Nj. Vel. kralja Aleksandra, so predsedniku povedali, da so skoro vsi gojenci Sokoli. Gojenci, muslimani iz vseh pokrajin Jugoslavije, so pred-
sednika	s sftoo o^JftševfjcSfc^tio
svojih mladih src. Komaj so jih toliko pomtfili, da jih >je predsednik lahko kratko nagovoril'. Tudi njira Je poje« drugega priporočal:
»Ostanite gokoli tudi, ko pri lete po končanih Izpitih med narod. Ustanavljajte kmečke sokolske čete in bodite propovedniki Sokolstva, ki naj privede naš narod do prave iizične in viteške kulture. To svojo nalogo bos'e vršili tem lažje, ker slišim, da ste tu zbrani iz vseh krajev naše lepe domovine.
V	nedeljo, ko je prispel g. predsednik v Tetovo, ga je tam poleg drug.n organizacij pričakala tudi močna četa skavtov. Ko je prišel do njih. se ii začel ž njimi pogovarjati. Tudi njim je dejal, ko je opazil pri mnogih sokolske zna\e: »Potrebno je, da ste vsi skavti tudi Sokoli, ravno tako dobri Sokoli, kakor ste skavti. Saj je to tudi v vašem interesu zaradi ugodnosti, ki jih imate kot Sokoli pri vojakih.«
V	Skoplju je predsednik vlade obiskal tudi kuhinji za dijake in dijakinje in več dijaških zavodov in konviktov, od mladine in njihovih vzgojiteljev povsod nad vse oduševljeno sprejet. Bodočim učiteljem je polagal na srce, naj delajo kasneje med narodom za povzdi-go pametnega gospodinjstva, ki tvori važen pogoj za napredek prebivalstva. V soboto zvečer je imel predsednik r.a banketu pomemben govor, ki smo ga zabeležili že v nedeljski številki in ki je izzval burno odobravanje vsei r.v-vzočih, združeno z ovacijami Jugoslaviji, kraliu in ministrskemu predsedniku.
V	Tetovu, odkoder izhaja, kakor že omenjeno, predsednikova rodbina, se je v nedeljo dopoldne zbralo k sprejemu odličnega in dragega rojaka, okrog 20.000 ljudi z bližnje in daljnje okolice. Ministrski predsednik je bil ves čas bivanja v mestu predmet iskrenih in navdušenih ovacij; nato je posetil še Go-stivar in nekatere manjše kraje, zvečer pa nazaj v Skoplje. od koder se je z nočnim brzovlakom vrnil v Beograd. Tudi ob slovesu mu je prirejala v Skoplju ogromna množica prebivalstva velike ovacije.
»Zagreb" bi kmalu zadela usoda „Karadjordja"
Italijanska vojna ladja se v zadrskem prelivu zopet ni hotela izogniti našemu potniškemu parniku
Šibenik, 24. novembra, č. V noči od nedelje na ponedeljek bi se v zadar-skem prelivu kmalu pripetila slična katastrofa, kakor se je meseca julija povodom trčenja parnika »Karadjordia« z italijanskim parnikora »Marosinijera«. Jugoslovenski parnik »Zagreb«, last ladranske Plovitbe, je plul iz Sušaka proti Šibeniku. Okrog 10. zvečer, ko je bil sredi zadrskega preliva v bližini rta Mika, je priplula nasproti neka italijanska vojna ladja. Dasi je bilo za križanje dovolj prostora in dasi so z »Zagreba« dajali signale, se italijanska vojna ladja ni hotela izogniti, marveč je plula di-
rektno proti »Zagrebu«. Videč, da je katastrofa zaradi netnornariškega postopanja poveljnika italijanske ladje neizogibna, je poveljnik »Zagreba« v zadnjem trenutku naglo zavi! v stran, in le res spretnemu manevriranju poveljnika in posadke »Zagreba« se je zahvaliti, da se parnik ni ponesrečil in nasedel na plitvini. Med potniki je zavladalo zaradi tega postopanja italijanske ladje veliko ogorčenje. Ko je priplul parnik »Zagreb« v Šibenik, Je bila zadeva takoj prijavljena pomorski oblasti, ki bo podvzela nadaljnje korake.
jporaba civilnih letal za vojaške svrhe
Debata o pomenu civilnega letalstva za vojaške namene v ženevskih razorožitvcnih pogajanjih — Nenaden odhod ruskega delegata Litvi«
nova
ženeva, 24. novembra, s. V pripravljalnem razorožitvenem odboru so danes 'razpravljali o vprašanju civilnega letalstva v okviru razorožit.vene konvencije. Nemčija, ki nima nobenih vojaških letal in jih tudi no uvaža, je vedno zastopala stališče, da je neupravičeno ozirati se pri razorožitvenem vprašanju na civilno letalstvo.
V debati je francoski delegat Massigii skuša! z očividnim namigavanjem na Nemčijo pripisovati civilnemu letalstvu vojaško važnost. Izjavil je, da je zelo težko razlikovati ined vojaškimi in civilnimi letali. Massigii je omenil Junkersovo letalo >G 38« ter je izrazil mnenje, da je to letalo primer, kako hitro se more trgovsko letalo izpremeniti v vojaško letalo.
Grof Bernstorff je v odgovor o pomenu nemškega civilnega letalstva navedel mnenje strokovnjaka, predsednika francoske letalske komisije polkovnika Procarda, da se trgovsko letalo ne more uporabljati kot vojaško letalo. Polkovnik Procard sicer izraža mnenje, da ima Nemčija morda interes na tem. da bi v slučaju potrebe uporabljala trgovska letala kot vojaška, ker nima vojaških letal. Grof Bernstorff je končno izjavil, da bi bila Nemčija zelo
Nastop našega poslanika v Argentini
Buenos Aires, 24. nov. č. Novo imenova« ni jugoslovenski poslanik Stražnicki je ne» davno prispel semkaj ter jc v nastopni av= dienci izročil predsedniku Ibanezu svoja poverilna pisma. Listi so pri tej priliki ob« javili daljše članke o razmerah v Jugosla« vi j i ter so s priznanjem beležili politični, kulturni in gospodarski napredek Jugosla« vije. Takoj po svojem prihodu je poslanik -Stražnicki posetil večje jugoslovenske ko* lonije. V Santiagu de Chile mu je tam o* šnia jugoslovenska kolonija priredila sve čan sprcem in sijajen banket. Na banketu je govoril med drugimi predsednik tamo« šnje kolonije Barbarovič. ki je izrazil ob« enem tudi zahvalo kraliu za njegovo veli« ko delo na konsolidaciji Jugoslavije.
zadovoljna, ako bi se vse države izven konvencije obvezale, da bodo resno objavljale stanje svojega civilnega letalstva, vendar pa ne more pristati na to, da bi se tak dogovor smatral kot del pogodbe, v kateri je govora samo o vojaških stvareh.
ženeva, 24. novembra. AA. Davi je nenadoma odpotoval iz ženeve delegat sovjetske Rusije v pripravljalni komisiji za razorožitev Litvinov. ž njim je odpotovala njegova soproga, ki je istotako delegati-nja. Litvinova bo nadomeščal Lunačarski. Tukajšnji doplomatski in novinarski krogi pripisujejo Litvinovemu odhodu velik pomen. Mnogo spravljajo njegov odhod v zvezo z vestmi o revolucijskem pokretu sovjetskih čet. Litvinov bo imel nocoj sestanek s sovjetskim poslanikom v Rimu, nakar odpotuje preko Berlina v Rusijo.
Ženeva, 24. novembra s. Sovjetska delegacija izjavlja, da Litvinov odhod ni v nobeni zvezi z govoricami o nemirih v Rusiji. Nadaljno bivanje Litvinova v Ženevi je postalo brezpredmetno, ker je imel že priliko obrazložiti stališče Sovjetske Rušile glede na odločilna razorožitvena vprašanja.
Likvidacija agrarnih odnošajev v Dalmaci ji
Beograd, 24. novembra. AA. Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo odlok o izvedbi zakona o likvidaciji agrarnih odnošajev na področju pokrajine Dalmacije. Ta odlok daje podrobna navodila vsem oblastvom in organom, ki delajo na izvedbi tega zakona, zlasti pa o sodnem postopku v posameznih deželah. Glede posestev italijanskih državljanov so izdane posebne odredbe. ki pravijo, da bo sodišče vzelo vloge samo tedaj v nadljno postopanje, ako lastnik zeinlje, italijanski podanik izjavi, da se sklada s postopkom ocenitve itd. na podlagi tega zakona. Drugače bo sodišče na-daljni postopek ustavilo glede na odredbe paragrafov 56 in 57 sanmargeritskih konvencij iz leta 1932. in nettunskih konvencij iz lerta 1925.
Delavski sanatorij kralja Aleksandra I.
n
Prepoved uvoza ruskega blaga v Ameriko
!l§njt urad «tt Beogradu otvori.
Beograd, 24. nor. AA. Sredi* za vari/vanje delavcev v
27. t. m. svoj sanatorij v Vrnjački Banji« Sanatorij bo nosil z dovoljenjem Nj. Vel.f kralja ime Delavski sanatorij kralja Ale« ksandra I.
Znižana vožnja za sokolske funkcionarje mmmmm
Beograd, 24. nov. AA. Na prošnjo sokol* tkega tavezti kraljevine Jugoslavije je mb nistrstvo za promet odobrilo 50 odstotni popust na železnici vsem župnim načelni« kom iz države, vsem članom tehničnih odi borov in ostalih sokolskih odborov, ki potujejo na sejo zveze dne 7. decembra 'v Beogradu. Prt odhodu kupljeni vozni listek velja s potrdilom predsednika seje o ude ležbi tudi za povratek. Olajšave veljajo za
2.	in 3. razred potniških in brzih vlakov od
3.	do 10. decembra.
Uvedba radioaparatov v osnovnih šolah
Subotica, 24. nov. n. Prosvetni oddelek banske uprave je izdal šolskemu nadzor« niku odlok, po katerem sc morajo v vseh osnovnih šolah instalirati radio»sprejcmni aparati. Instalacija radioaparatov bo naj« prvo izvršena na podeželskih šolah, šele na« to pa v mestu, kjer bo krila tozadevne stro» ške mestna občina.
Ukinitev mestne trošarine v Beogradu
Beograd, 24. nov. b. Danes je beograj« ski občinski odbor sklenil na svoji seji uki* nitev občinske trošarine razen na alkohol z namenom, da se na ta način počene živ« Ijenske potrebščine. Namesto trošarine bo uvedena jx>večana občinska naklada, ki je mnogo bolj praktična. Predpisana bo po premoženjskem stanju na podlagi osnov« nega davka, ki ga sedaj plačujejo Beograj« čani.
Kolonizacija v okolici Subotice
Subotica, 24. nov. n. Subotiška mestna občina bo od^rodala okrog tisoč hektarov svojega zemljišča, ki leži v bližini državne meje. Zemljišče bo parcelirano in oddano kupcem slovanske narodnosti, ki se mora« jo obvezati, da bodo na dotičnem zemlji« šču zgradili hišico in zemljo obdelovali. S poseinim reverzom se morajo obvezati, da zemlje ne bodo nikdar prodali tujerod« cem. Da, se omogoči nakup zemljišča tudi revnejšim, bodo dovoljena dolgoročna ob« ročna odplačila.
Brezposelnost v Argentini
Buenos Aires, 34. nov. č. Jugoslovenski listi, ki izhajajo v Buenos Airesu, se ob* širno bavijo s krizo na delovnem trgu in svare pred izseljevanjem v Argentino. Mnogo naših izseljencev, ki so ostali brez dela in sredstev, so argentinske oblasti od« poslale nazaj v domovino. Repatriacija se vrši v smislu tozadevne konvencije na stro» ške paroplovnih družb.
Tragična usoda mlade neveste
Zagreb, 24. nov. n. Včeraj dopoldne bi se imela poročiti v šestinah pri Zagrebu ISletna posestnikova hčerka Anka Sabljič. Za svatbo je bilo že vse pripravljeno in balo so že v soboto prepeljali na ženinov dom. Zvečer so pili na njenem domu še li* kof in se dobro zabavali. Nevesti pa jc nenadoma postalo slabo in tožila je o ved« no hujših bolečinah, tako da so jo nazad« nje pozno ponoči pripeljali v zagrebško bolnico. Zdravniki so ugotovili akutno vnetje slepiča ter so jo takoj operirali, kljub temu pa je bila zdravniška pomoč že prepozna. Včeraj dopoldne je umrla v bol* niči baš ob uri, ko bi se imela vršiti jx» roka.
Bivši orožnik kot morilec pred sodiščem
Beograd, 24. nov. p. Pred beograjskim sodiščem se je danes pričela razprava pro« ti bivšemu žandarju Gjorgju Zivaljeriču. ki je pred tedni na bestijalen način urno« ril v Topčiderskem parku ugledno beograj« sko damo Dano Milenkovičevo ter nato vrgel njeno truplo v staro opuščeno stra* nišče. Za razpravo vlada v beograjski jav* nosti ogromno zanimanje. Davi je oblega« la sodišče skoro tisočglava množica, ki pa je zaman prosila za vstop v sodno dvora« no. Prostori sodišča so že itak tesni, a dvo* rano so zasedli večinoma novinarji. Za publiko je bik) izdanih le malo število vstopnic, tako da masa radovednežev ni prišla na svoj račun. Obtoženi živaljevič je prišel pred sodišče v civilni obleki. Po ugotovitvi personalij se je takoj pričelo zasliševanje obtoženca, ki je obtožen šti* rih zločinov m sicer roparskega napada, posilstva, umora m prikrivanja zločina. Ži* valjevič kljub svojemu prejšnjemu prizna« nju kratkomalo zanika vsako krivdo in no« če o vsem ničesar vedeti. Zaslišane so bile tudi številne priče, ki ga zelo obreme* nju je jo. Kot glavna kriča nastopa orožni« ški kaplar Komljenovič, kateremu je Ži« valjevič sam priznal svoj zločin in tudi označil mesto, kamor je skril svojo žrtev. Na podlagi njegove ovadbe je bil sprva za« gonetni umor pojasnjen in morilec areti* ran. Živaljevič oporeka vse navedbe Kom* Ijenoviča. Razprava se bo jutri nadalje« vala.
Izobrazba vodnikov v Splitu
Split, 24. novembra n. V svrho pospeševanja tujskega prometa je mestna občina organizirala poseben trimesečni tečaj za izobrazbo vodnikov. V tečaju se bodo vršila predavanja o splošni zgodovini, geografiji, folklori, arhitekturi, zgodovinski umetnosti in sličnih predmetih. Meseca februarja se bodo vršili izpiti in v bodoče bodo smeli nastopati kot vodniki tujcev samo izprašani vodniki.
Megatoni v zagrebški katedrali
Zagreb, 24. novembra n. V zagrebški katedrali so, menda v prvi cerkvi v naši državi, instalirali megafone, da bi se pridiga v vseh delih cerkve slišala enako razločno.
Newy0*W®4. novemhfa,. M. »N«w-Vork riarjja poroča i t Washmstona, da nuMfiva vlada ZedinfMft draav t
najkrajšem času izdati splošno prepoved uvoza ruskega blaga v Ameriko. Mativ mhih peeetao oaredbo, D».
kateri bo dovoljen uvoz samo onega blaga iz sovjetske Rusije, o katerem bo predloženo potrdilo ameriških konzulatov v Rnsfjr da blago ni plod prisilnega dela. Ker pa Zedinjene države v Rusiji sploh nimajo nobenih konzulatov, niti kakih drugih oficijelnih predstavnikov, pomeni ta naredba popolno prepoved uvoza ruskega blaga. S tem hoče vlada preprečiti ruski dumping. zaščititi domačo industrijo in omiliti brezposelnost. Ameriški trgovski krogi, ki so zainteresirani na gospodarskih zve-
e vlade proti ruskemu dumpin-priseljevanja za dobo dveh let
I zah s sovjetsko Rusijo, so vložili proti tej nameri vlade protest, ki pa ga ie vlada kratkomalo zavrnila.
V nadaljnjem izvajanju svoje akcije za omiljenje brezposelnosti namerava | ameriška vlada tudi izdati začasno pre-[ poved priseljevanja. Senator Rides je i že vložil tozadevni predlog v senatu, ki ! predvideva za enkrat dveletno preno-j ved priseljevanja. Priseljevanje bo do-; voljeno samo onim. čijih rodbine odnosno rodbinski poglavarji žive že najmanj dve leti stalno v Ameriki ter labko dokažejo, da imajo stalno službo. Prepoved priseljevanja naj bi po tem predlogu stopila v veljavo s 1. julijem prihodnjega leta. do takrat pa naj bi se ustavilo izdajanje vsakega dovoljenja za naselitev v Ameriki.
Sprememba občinskih mej
Beograd, 24. novembra. AA. Na podlagi člena 1., zakona z dne 12. februarja 1929 o spremembah in dopolnitvah občinskega zakona je minister za notranje zadeve in predsednik ministrskega sveta predpisal uredbo O spremembi meja upravnih občin Svetega Jrroninia. Motnika in Trojan v dravski banovini. Iz upravne občine Sv. Jeronima se izločita katastralni občini Gornji Motnik In Zapla.iina. Katastralna občina Gornji -Motnik se priključi upravni obč ini Motnik. a katastralna občina Zaplanir.a upravni občini Trojane.
Rudarska sekcija zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
Beograd, 24. nov. AA. Zavod za pospe« ševanje zunanje trgovine je obvestil vse gospodarske organizacije, da je bila pri za« vodu Osnovana sekcija za rudarstvo na podlagi § 2. uredbe o osnovanju imenova* nega zavoda. Zavod prosi vse zbornice za najožje sodelovanje s sckcijo za rudarstvo. Zavod naglaša v prošnji potrebo informa« cij in propagandnega materiala, ki se tiče našega rudarstva. Zavod m sekcija pa bo« sta storila s svoje strani z uradnim in pol« uradnim aparatom vse potrebno za koristi rudarstva.
Zadušnica za žrtve osvoboienja in uedinjenja
Beograd, 24. novembra p. V novo posvečeni cerkvi Aleksandra Nevskega se je vršila danes dopoldne slovesna zadušnica za pokojnim kraljem Petrom, ruskim carjem Nikolom in vsemi legijami žrtev za osvobojenje in uedinjenje. Službo božjo je celebriral patri jarh Varnava ob številni asistenci duhovščine. Kralja je zastopal general Pekič, zastopani pa so bili tudi ministri, uradništvo, razne narodne in kulturne organizacije ter posebno številno ruska kolonija v Beogradu.
Upokojitev
Beograd, 24. novembra AA. Na predlog ministra za zunanje zadeve je bil upokojen naš delegat v reparacijski komisiji v Parizu Mate Boškovič v l/I.
Pravilnik o drž. poboljševalnicah za mfajše mladoletnike
Beograd, 24. novembra AA. Na podsta-vi §§ 457 in 452 zakona o sodnem kazenskem postopku sta minister pravde in prosvetni minister predpisala uredbo o delu in vzgoji v državnih poboljševalnicah za mlajše mladoletnike.
Smrt pod avtomobilom
Zagreb, 24. novembra 6. Včeraj dopoldne se je pripetila v selu Breznički hum avtomobilska nezgoda, ki je stala življenje štiriletnega Rudolfa Baloga, sina tamoš-njega občinskega tajnika. Iz Zagreba je privozil neki avtomobil. V tem trenutku je hotel dečko preko ceste, a se je zalete) . avtomobilu naravnost pod kolesa. Z zmečkano glavo so ga prepeljali v bolnico, a je že med prevozom umrl.
Važni sklepi ljubljanske tramvajske družbe
Ljubljana. 24. novembra.
Danes ob 5. popoldne se je vršil v mestni posvetovalnici občni zbor Splošne malo-železniške družbe, ki ga je otvoril predsednik dr. Fettich. Na občnem zboru je bilo od 4 tisoč delnic zastopanih 3900. Občni zbor je odobril letno bilanco za leto 1929, poslovno poročilo in pa poročilo o stanju razširjevalnih del prog cestne železnice.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bila razprava o novi službeni pragmatiki za nameščence družbe; pragmatika je bila soglasno prejeta. Službena pragmatika ureja materijalni in moralni položaj n* meščencev napram podjetju, ki je z njo zasiguralo svojemu nameščenstvu boljš" bodočnost. Posebno važna je ustanovitev pokojninskega fonda.
Po sprejetju službene pragmatike so s«3 vršile nadomestne volitve, pri katerih je bil z vzklikom izvoljen za predsednika z<.' pet dr. Fettich, za podpredsednika pro: dr. Vidmar kot zastopnik firme Siemeiis & Schuckert, dalje sta bila izvoljena v upravni svet tudi prof. Jarc in inž. Kraus od firme Siemens & Schuckert.
Takoj po zaključku občnega zbora se je vršila prva javna seja upravnega odbora, ki je po konstituiranju sklenil, da se oddif takoj v izdelavo izvršitev detajlnih načr tov in proračunov za obnovo stare proge r dvojnim tirom do Ambroževega trga. odnosno do bolnice in za podaljšanje te proge do konca Most. Drugič je bilo skle njeno, da se razpiše takoj izdelava načrtov in proračunov za progo Dunajska cesta—Linhartova ulica—Sv. Križ in Dunaj ska cesta —Jezica; odnosno Ahacljeva cesta—Šmartinska cesta—Sv. Križ. Končno je bilo sklenjeno, da se izdola general;!: projekt s približnim: proračuni za podaljšanje proge v Tac«n, na Rudnik in za zvezno progo od križišča Bleivveisove in Tržaške ceste do Celovške ceste in pa po Rimski cesti—Emonski cesti in Cojzovem grabn u do Sv. Jakoba* odnosno po Rimski in Emonski cesti, po Gradiški ulici na Krakovski nasip in od tu do Sv. Jakoba.
Polovična vožnja za strelsko tekmovanje v Kragujevcu
Beograd, 24. novembra AA. Minister za promet je odobril 50% popust na državnih železnicah vsem strelcem, članom strelskih družin v Jugoslaviji, ki želijo sodelovati pri strelskih tekmah, ki bodo od 27 do 30. t. m. v Kragujevcu.
Vremensko poročilo
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Precej nestalno, razmeroma toplo vreme. — Situacija: Močna barometrska depresija leži nad severno Evropo, dočim je nad srednjo in vzhodno Evropo visok barometerski pritisk. V južnovzhodnem delu vladajo velika neurja s hladnimi vetrovi. V splošnem je pritisk porasel za 3 do 9 mm razen v Dalmaciji, kjer je padel za 1 do "2 mm. Temperature so padle za 3 do 17 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za toreV: Vedno močnejši južni vetrovi, na zapadu pa davine.
Žrebanje v drž. raz. loteriji
Zadnji (milijonski) razred
Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti.
Včeraj, dne 24. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki: 10.000 Din srečki št.: 39.158, 52.312; 4.000 Din srečke št.: 27.825, 47.788, 85.598, 98.759; 2.000 Din srečke št.: 291, 1.220, 5.410, 8.311, 11.734,
21.372, 23.273, 33.919, 34.109,
46.238, 64.410, 77.446, 97.636,
50.638, 65.821,
23.803,	23.973, 24.192,
36.543,	38.219,
51.484,	53.003,
68.330,	68.385,
85.194,	85.534,
38.955, 40.799, 53.067, 54.513,
26.913, 28.341, 30.457, 40.977, 42.891,
70.021, 86.156,
71.820, 87.840,
57.070, 72.207, 89.385.
58.171,
73.556, 89.529,
12.682, 12.860,
32.033, 33.329, 43.937, 44.313, 58.951, 60.405,
73.722, 90.145.
74.593, 90.821,
Dne 22. novembra 1930 so bili izžrebani naslednji dobitki : 4.000 Din srečki št.: 67.526, 96.672; 2.000 Ditt srečki št: 46.624, 96.821;
300 Bte strečke št.: 8.018, 8.085, 9.766, 9.775, 9.795. 16.001, 16.003, 16.062, 17.921, 17.927, 17.946, 27.715, 27.779, 29.257, 29.279, 34.177, 34.191, 35.359, 35.391, 36.681, 37.715, 37.716, 37.728, 37.739, 38.103, 38.110, 38.132, 38.184, 38.197, 39.524, 39.551, 39.584, 39.588, 39.592, 42.993, 44.150, 46.641, 46.677, 46.700, 47.430, 48.333, 48.344, 49.449, 49.470, 49.495, 56.075, 57.313, 57.339, 58.801, 59.554, 66.436, 66.444, 66.467, 66.472, 67.556, 68.721, 68.763, 68.765, 68.766, 69.187, 69.415, 69.458, 72.062, 73.758, 73.779, 73.957, 73.986, 75.046, 75.097, 75.137, 76.633, 76.695, 77.216, 77.292, 77.323, 77.333, 77.367, 77-368, 77-370, 78.068, 78.085, 81.297, 82.498, 84.196, 86.907, 87.219, 87.220, 87.255, 87.853, 87.874, 87.879, 87.921, 87.972, 89.121. 89.179, 96.619, 96.627, 96.686, 96.690. 96.866, 96,893, 98.108, 98.151, 98.935, 98.979.
Izžrebane dobitke pričnemo izplačevati dne 15. decembra. Ker so vse srečke razprodane, Izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati.
Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutra« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19
16.086, 36.613, 39.521, 47.429, 58.835; 68.771, 75.106, 77-376, 87.862, 96.803,
Maši kraji in ljudje
Kralj pri blagoslovitvi nove cerkve
Beograd, 24. novembra.
Preftolnica je v nedeljo praznovala ve* liko cerkveno svečanost. Ob navzočnosti kralja, predstavnikov vlade mnogostevil« n h visokih dostojenstvenih m številnih pravoslaviih vernikov je bila izvršena bla« nove cerkve sv. Aleksandra predstavlja impozanten božji
goslovitev Vevškega, ki pr -hram. Že rano zjutraj so se pričeli obredi, jih ie vršil sam patriarh Varnava z asi« stenco -štirih škofov in mnogoštevilnega pravoslavnega sveeenistva. Po treh obho« d h ie patriarh izvršil blagoslovitev.
Točno ob 10.30 se je pred novi božji hram z avtomobilom pripeljal Nj Vel. kralj Aleksander, ki ga je množica živah« no pozdravila. V imenu odbora za zgradbo cerkve je kralja nagovoril predsedn:k g. Milan Banič, ki se ie vladarju obenem toplo zahvalil za bogate kraljevske poklo« nitve novi cerkvi. Krali se je predsedniku kratko zahvalil z besedami:
»Delali ste, trudili ste se in dosegli uspeh.«
Ob burnem vzklikanju se ie nato kralj podal v cerkev in se ustavil pred kra= Ijevskim prestolom ter prisostvoval litur« <i;ji, po kateri je patriarh Varnava v sve« čani prepovedi p&zdravii kralja kot velike« ga zaščitnika vere in jugoslovenske misli. Kralj je nato poljubil patriarhu roko in ostal z njim nekaj časa v razgovoru. Po« ljubil je tudi zlati križ. izredno drago« ceno darilo zlatarja Jevtoviča. Ko je nato zapuščal cerkev in mimogrede doznal. da se bo v novi cerkvi izvršila prva poroka, je takoj naročil svojemu adjutantu polkov« niku Kostiču. naj v njegovem imenu pri« sostvuje poroki. Takisto je nato kraljev pribočnik prisostvoval prvemu krstu v no« vi cerkvi in je novokrščencu v kraljevem imenu podaril darilo.
Smrt sivega Sokola
Litija, 24. novembra.
Dopoldne ob 10. je umrl v čestiti starosti 72 let ugledni narodnjak g. Joško Modic, poštni upravitelj v pokoju. Smrt ga je ugrabila nepričakovano naglo: še v petek je bil na sprehodu, toda zavratna pljučnica je v kratkih dneh storila svoje.
Pokojnik je kot poštar nastopil svoje prvo mesto v Zagorju, kjer se je začel - mladeniško vnemo udejstvovati v narod-rih in naprednih organizacijah ter je Lil
pred 40 leti tudi soustanovitelj zagorskega Sokola. Posebno se je tudi navduševal za planinarstvo in je mnogokrat pohitel v kraljestvo gorenjskih gorskih velikanov, na nižje planine pa je zahajal še pred par leti. Nadalje je kot poštar služboval v Kamniku in v Litiji, kjer je tudi preživel zasluženi pokoj, deležen splošnih simpatij kot vedno delaven narodnjak in prijeten družabnik. Bil je tudi član upravnega odbora litijske Hranilnice in posojilnice.
Inž. Bogomir Troha f
Ljubljana, 24. novembra.
Davi ob 2.45 je v bolnici podlegel po= škodbam, dobljenim pri nesreči z motor« nim kolesom, mladi inženjer Bogomir Tro« ha. Vsa vestna nega ni mogla oteti mla« dega življenja, umrl je po osemdnevnem trpljenju, ne da bi bil izpregovoril besedo v slovo. Pri nesreči, ki ga je zadela prej« šnjo soboto zvečer blizu Brinja, so se mu pretresli možgani in v nezavestnem sta«
mu inženjerju, ki je štel šele 25 let. obe« tala še lepa bodočnost. Toda usoda je ho« tela drugače.
Nepričakovana smrt sina je za starše ter njegove tri brate in dve sestri, ki vsi ži« vi j o v Idriji bridek udarec. Zelo trpko je vest o smrti inženjerja Trohe prevzela tu« di številne njegove tovariše, prijatelje in rojake, bivajoče v Ljubljani in širom do« movine.
Naj bo mlademu inženjerju ohranjen časten spomin, njegovi rodbini pa izreka« mo najiskrenejše sožalje!
Jubilej delovnega moža
Ljubljana, 24. novembra.
Danes praznuje širom Slovenije, zlasti pa v ljubljanski okolici znani ključavni« čarski mojster g. Janez Zorko svoj 60. rojstni dan. Rodom jc iz novomeške okoli« ce in se je svoje obrti izučil pri znani
kar je treba izvesti v najkrajšem
nju so ga prepeljali v bolnico. Šele pred par dnevi se je toliko osvestil, da je lahko na koscek papirja napisal, kje čuti boleči«
Doma Je biI Pokojnik iz Idrije, kjer je njegov oce rudniški jamomerec. V vzorni skrbi za svoje otroke je oče tudi sina Bo« gomira posvetil obširni izobrazbi in tako je Bogomir v domačem kraju študiral re« alko, nato pa je prišel v Ljubljano in se vnisal na tehnično fakulteto, ki j0 je ab= sol vira I pred lanskim. Kmalu nato pa je bil sprejet h gradbenemu odseku oblast« ne. odnosno sedaj banske uprave in je bil zadnje čase zaposlen pri gradbi fundamen« ta za daljnovod Velenje«Crnuče. Njegovi predstojniki so dobro znali ceniti njego« vo nadarjenost in vsekakor se je mlade«
tvrdki Košiček v Novem mestu, nato pa odšel kot ključavničarski pomočnik v šir« ni svet. Leta 1910. se je naselil na Glincah kot samostojen mojster in si tam postavil ob železnici lično enonadstropno hišo. Moj« stra Janeza pozna in čisla mlado in staro ter se mnogobrojnim čestitkam k njego« vemu jubileju pridružujemo tudi mi.
Beograjski Kalemegdan
Beograd, v novembru. Kakšen je Kalemegdan danes, a kakšen je bil v prvih časih po vojni! Da ni ostala staTa trdnjava s svojim ogromnim obzid« jem in svojimi trdnjavskimi jarki, svojimi mostovi in vrati, kdo bi ga danes še po« znal!
Kako je bilo tedaj vse razbito in potep« tano; v parku drevje večinoma brez vr« hov, ker so mu jih odnesle granate, v trd« njavskem obzidju ogromne luknje in jarki polni razdrobljenega zidovja med bujno poganjajočim robidovjem in v trdnjavi sa« mi vse razbito. Vojni vihar ni prizunesel niti cerkvi Ružici, zgornji, nadzemski, kaj« ti podzemska je ostala nepoškodovana. Tujec, ki je prišel, da si ogleda prestolico troedine kraljevine in si napase radoved« nost na njenem razdejanju, ni našel na Kalemegdanu nič posebnega, saj trdnjava ni bila opremljena za obrambo proti mo« dernim vojnim sredstvom temveč je bila skorajda še vedno taka, kakor je biia te« daj, ko je pod Lavdonom »za gradom te« kla rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri«. Mnogo tistih, ki so se prve čase po vojni prihajali ogledovat Beograd, je pač smatralo na vsem Kalemegdanu s trdnjavo vred za najzanimivejši oni prostorček. od» koder med vojno tedanji »vsemogočnik«, sedanji neprostovoljni doornski »samotar«, iznad zliva Save in Dunava gradil most germanske nadutosti od Belta do Perzij« skega zaliva. Ta prostorček je sicer tu« di še danes ohranjen v trdnjavi, toda kdo se meni zanj! Ali drugače, kako se je iz« premenil v zadnjih letih Kalemegdan z »gradom«!
Park so sicer nekoliko preveč prečistili, ko so napravljali nove nasade, ali sčasoma se bo pač zopet obrastel; vzlic temu pa nudi šetaleu v vročih dneh poletja prijet« no senco. Trdnjuvski jarki so sicer še, to« da izpremenjeni v pestre nasade in igra« lišča za tenis. Ostal je samo še majhen del v svoji stari dSvjosti, toda tudi tu bosta rovnica in lopata kmalu izravnala svet in pretvorila jarke v iiova igrišča in zabavi« šča. Trdnjavsko ozidje je skoraj že v ce« loti popravljeno, zakrpano, a tam iznad zliva Save in Dunava pa zre z visokega stebra tja gor proti Bežanijskem gričem, izza katerih so pred šestnajstimi leti hru« mele avstrijske granate na trdnjavo, Me« štrovičev »zmagovalec«. Kakor popek rde« če vrtnice, ki se pravkar hoče razcvesti v buien cvet, se dviga iznad trdnjave stolp cerkve Ružice s svojo oblo rdečo streho, a iznad prvega jarka ob Kalemegdanskem parku se dviga mogočno poslopje vojaške« ga zemljepisnega zavodia, ki tvori sbkovi« to ozadje pred kratkim odkritemu sporne« niku hvaležnosti Franciji.
Splošni obrisi Kalemegdana in trdnjave 60 pač res tudi danes isti, kakor so bili, ali v podrobnostih je izpremenjeno skoraj vse in prav sedaj se začenjajo v beograj« ski javnosti nove razprave, kako naj bi se končno do temeljev preuredila Kalemeg« dan in trdnjava kot najznačilnejša točka prestolnice, kot spomenik štiristoletne sla« ve Beogradja, kot njegovo in vse države zgodovinsko kulturno središče, obenem pa tudi prometno torišče za svetovni promet, ki gre po Savi in Dunavu in se bo gotovo še znatno ojačil, ko se mu odpreta oba nova mostova, pančevski in zemunski. V tem smislu se predlaga, da naj bi zemlje« pisnemu zavodu in umetniškemu paviljo« nu Cvete Zuzoriča sledile še druge koltur« ne ustanove s svojimi zgradbami, a dolnji del trdnjave ob savskem in dunavskem obrežju pa naj bi se preuredil v trgovsko prometno četrt mesta, ki bi bila dostopna i železniškemu i rečnemu plovbenemu prometu. Vse ostalo — ves svet meri okoli 75 ha kar bi se ne zazidalo, pa naj se iz« premeni v parke in nasade. Trdnjava naj naj bi bila nekak zgodovinsko » kulturni muzej, a tam doli na obrežju naj bi se na« šlo mesta tudi za velesejem med zapadom in vzhodom. In vse to se zahteva kot zelo
nujno, času.
Ko tako stojim na Kalemecc|anu na vz« nožj-u spomenika »zmagovalcu« in pre« udarjam te načrte, mi nehote prihaja na um, kako sijajno bi se bilo preuredilo vse to, če bi se bil sprejel načrt našega moj* stra Plečnika!
Ni ga človeka, ki prihaja od zunaj, da si ogleda našo prestolnico, da ne bi, gre« doč po ulici kralja Milana mimo obeh »konakov«, pripomnil z obžalovanjem, da se kraljevi palači nahajate v tako ozki ulici, stisnjeni med ostalimi zasebnimi, mestoma res zelo neznatnimi, celo samo pritličnimi stavbami. In potem ozadje, vrt in hlevi, s svojo neokusno, visoko, zidano ograjo, kakor je v navadi pri ženskih sa« mostanih v najlepši ulici, Aleksandrovi, nasproti monumcntalne ncdiovršcne palače »novega parlamenta«. Kako vse drugače lice bi dobila Aleksandrova ulica, ako bi tu zrastla moderna palača, in kakor bi se dvignila Kalemegdan in grad, ako bi se tu zgradila, po načrtu mojstra Plečnika, mogočna stavba kraljevega dvora, tu, na najprometnejšem mestu prestolice, ki ga je zgodovina posvetila z največjimi juna= škimi deli, na kraju, odkoder se odpira očarujoč pogled na vse strani naše zemlje: odtod, kamor so stoletja butali z vsemi svojimi močmi vsi mogoči sovražniki na« šega naroda, naj bi se vladalo našemu na« rodu v miru in blagostanju!
Lep, prelep je bil ta načrt našega moj« stra Plečnika in le škoda, da se ni uresni« čil! Naj se preurejata Kalemegdan in trdnjava kakor koli, tistega, kar je tako <3av= no zasnoval mojster Plečnik, ne bo v tej preuredbi: telo pač bo, ali duše ne bo v njem!
DANES PREMIERA
ob 4., 7« in 9* zvečer!
■I ••'/*■ i/: ••>;-•'•.:. , ;.<»' - ■ *
Willy Forst Liane Hali! Ernst Veretias
v sijajni opereti ljubezni, razkošja, najnovejših popevk in sijajnega
humorja
(Pes
tftf
Iz obmejnega kota
Kranjska gora, novembra.
Naše tujsko-prometno društvo, ki je najstarejše v Sloveniji, je ves čas svojega obstanka kazalo silno živahnost in delavnost. Ustvarilo je marsikaj, česar človek ne bi pričakoval, in je delalo vedno z lepimi akti-vami. Zato se človeku zdi skoro neverjetno, da bo letošnja bilanca izkazala pasiva, kljub temu da je bila poletna sezona tako bogata kakor še nikoli, odkar obstoji letovišče. Kakor se sliši, bo ta primanjkljaj precejšen in bo tem bolj občuten, ker trenutno društvo nima nobenega kritja in se bo moral prenesti v proračunu prihodnjega leta, ki ga bo znatno obteževal.
Toda radi tega primanjkljaja ne zadene nobena krivda naše tujsko - prometno društvo. ki se je letos prav tako kakor druga leta trudilo, da ostane gospodar situacije, bodisi v denarnem, bodisi v moralnem oziru. Ta primanjkljaj izhaja po večini samo iz dejstva, da je bilo skoro vse poletje slabo vreme in je bila kopalna sezona skoro popolnoma mrtva. Radi tega novozgrajeno kopališče ni moglo donašati onih dohodkov, ki jih je predvideval proračun. Med sezono se je uvedla godba in računalo se je s tem, da se uvede godbena taksa, kakor je ob čajna po drugih letoviščih in kopališčih. Ta taksa bi bila donesla približno toliko, kolikor znašajo pasiva. A taksa se ni mogla uvesti, ker jo je odklonil občinski odbor.
Ta primanjkljaj obremenuje tujsko - pro metno društvo precej, ker ne razpolaga s premičnim premoženjem, ki ga sproti investira v prepotrebne zgradbe in naprave. Zato bi bilo zdaj po sezoni skrajno potrebno in umestno, da se ga spomnijo naši tujsko-prometni interesenti in ga podpro s primernimi zneski. Saj društvo deluje samo za njihove interese in njihov dobrobit. Obenem bi se ga morala spomniti tudi banska uprava, ker naše letovišče resnično zasluži državno subvencijo, da živi in se razvija v interesu države in naroda. Samo od sebe bo šlo težko naprej in škoda bi bila, Če bi pričelo društvo padati zdaj, ko je doseglo tako lepo višino. Do izpopolnitve manjka letovišču še mnogo, mnogo, a brez podpore domačih interesentov in brez državne pomoč! nikakor ne bo moglo uresničiti vsega onega, kar zahtevamo mi in javnost od njega.
Dasi nima letovišče še nobenega regulacijskega načrta, se je vendar nepremišljena zgradba novih stavb omejila v toliko, da sinejo ljudje zdaj zidati samo s privoljenjem banskega stavbnega odbora. Ta prepoved te bila skrajno potrebna, ker je letovišče žp drvelo naravnost v nezmisel, kar se tiče enotnosti in skladnosti vsega okoliša. Vendar pa ta prepoved ne sme biti preveč riso-rozna, vsaj pri onih zgradbah ne. ki že stoje in so namenjene izrecno samo v svrho tujskega prometa, namreč hoteli in gostilne, ki hočejo svoj obseg povečati in tako prestopiti sedanjo linijo, ki je jako nerodna ln v livar zgradbi sami. To se posebno opaža pri kavarni, ki stoji na najlepšem prostoru borovškega letovišča in je radi svoje zuna-niosti in svojih lokalov naravnost prikup-ljiva. Toda zgradba stoji na tako tesnem in omejenem prostoru, da komaj diha. Lastnica bi jo zaradi tega rada razširila na severno stran, kjer je odprt svet in za zidavo drusih hiš neprikladen ter pripada občini. Za kavarno bi bil v poletnem času potreben prostor pod milim nebom, kjer bi se tuji gosti ob mizah lahko solnčili. A gostje morajo sedeti ob najtoplejšem solncu v zaprtih prostorih, kvečjem v pokriti verandi. Ker je to edina kavarna v vsem letovišču, je naravnost nesmiselno, da pristojni urad zabranjuje povečanje zjrradbe in ne izda potrebnega dovoljenja. Za tujski promet pač to ni nikakor koristno.
Zaradi ustanovitve borovškega Sokola se še ni ukrenilo ničesar. Zadeva izgleda precej neverjetna, dasi šteje občina Kranjska gora šest vasi. izmbed katerih so tri tako velike, da bi si lahko vsaka zase ustanovila svoje posebno sokolsko društvo. *0 koristih Sokola ie ljudstvo premalo poučeno in ima menda še vedno stare, predvoine predsodke, dasi so bili že ti popolnoma krivi in vsiljeni, a koliko šele zdaj, ko ie postal Sokol državna in naciionalna institucija. Mlajši svet bi se z navdušenjem oklenil društva in deloval v njem. kot delujejo drugod v še
Trdovratno zapeko, katar črevesa, napetosti želodčne motnje, zastajanje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravnike strokovne veličine izpričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« voda celo pri zdraž-Ijivem črevesu brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
te
V filmu nastopi in poje prvikrat v našem jeziku
Marica Lubejeva
znana slovenska subreta.
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. pop.
Elitni kino Matica
Telefon 2124.
bolj zakotnih vaseh kot je naša vas. Toda manjka organizatorja, ker oni, ki bi bili poklicani za to, se drže preveč pasivno in jim ni menda dosti do društva. A vseeno upamo, da bodo našle tudi pri nas odmev one krasne besede, ki jih je o priliki poseta v Sloveniji izgovoril o Sokolu predsednik vlade gosp. general Živkovič in bo v kratkem Sokol zamahnil s svojimi krili tudi nad našo planinsko vasjo ...	V.
Najbolj pošteno
Vas postreže z zimskimi oblačili
1 Maček
Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 -
Palača konsorcija HIP
Ljubljana, 24. novembra. V soboto ob 15. so si člani Udruž. jugo-slovenskih inženjerjev in arhitektov sekcija Ljubljana ogledali gradnjo palače Hranilnega in posojilnega konzorcija državnih nameščencev v Ljubljani
Inž. arhitekt g. Platner. ki ima stavbno vodstvo pri gradnji palače, je zbranim obrazložil projekt in njegovo praktično izvedbo.
Palačo grade v Gajevi ulici ob pričetku Beethovnove. Parcela meri 570.90 nr, kvadratura zazidane ploskve pa 444 m2 pri tleh, to ie 23% parcele, v gornjih etažah 414 nr, 27% parcele, in v mansardi 350 nr 42% parcele. Po predpisih sme biti zazidane parcele le 15 odst, zato je temu pogoju zadoščeno.
Stavbni gospodar, to je Hranilni in posojilni konzorcij, ie želel, da bi se na tej parceli, ki je zaradi svoje centralne lege velike vrednosti, zgradilo za državne nameščence čim več cenenih stanovanj. Zato so st.iii projektanti inž. arh. gg. Kos, Fatur in Plat-ner pred težko nalogo; projektirati rentabilno, veliko in vsem modernim zahtevam odgovarjajočo palačo. Nalogo so rešili sijajno; tloris je naravnost idealen, vsi prostori so direktno razsvetljeni, svetlobna dvorišča (troje) pa so še izrabljena za čiščenje (čistihio dvorišče za iztepanje m zračenje posteljnine) in pranje (pralno dvj-rišče direktno zvezano s pralnico).
Da jim je bil? rriojroča izvedba tega tlo-črta, so se odločili za takozvani skeletni sistem gradnje. Skelet ali ogrodje sestavljate železobetonski stebri povez?"' - ^"ranjenimi železobetonskimi konstrukcijskimi prekladami, ketere nosijo železobetonske stropne konstrukcije. Vsi srednji nosilni zidovi zaradi tega odpadejo, s čimer je dosežena takozvana mobilnost stanovanja; to je možnost poljubnega razpolaganja s prostorom, razdelba prostora ni odvisna od srednjih zidov, grupiranje posameznih sob je poljubno, le kopalnice in stranišča so nepremična zaradi instalacij vodovoda in odtokov.
Gaieva ulica je ob stavbi široka 14 m, po predpisih smejo biti zgradbe ob njej visoke primerno njeni širini. Zaradi tega je mansarda umaknjena za 4 m na noter od čelnega ziJu, ker bi bila drugače previsoka; sedai pa imamo vtis, da je višina nrm-sarde. prav za prav višina navadne strehe.
Palača je razdeljena v levi in desni trakt. Oba dela sta ločena z močno poglobitvijo ob Gajevi ulici, kar poživlja fasado zvezana pa sta s skupnim stopniščem. Levi trakt je za pol etaže višji od desnega, ima pa etažo manj. Neenaka nadstropna višina omogoča, da sta izrabljena oba stopniška podesta (pločnika), kar *">1:kes?a pomena.
Levi trakt ima klet, pritličje in tri nadstropja z mansardo. Desni pa prizemlje, ki je že prav za prav pritličje, je le 60 cm pod višino ceste, mezanin, tri nadstropja in mansardo. V levem traktu so v pritličju poslovni prostori konsorcija s sejno dvorano, klubsko sobo in pritiklinami. V nadstropjih v obeh traktih skupaj je 14 kompletnih trisobnih stanovanj, v mansardi pa ie 9 samskih stanovanj s sobo za postrežnico, umivalnicami, stranišči in predsobami.
Vsa stanovanja bodo opremljena z najmodernejšim komfortom. V stopnišču bo instalirano seveda tudi dvisralo.
Obrat pri gradnji je najmodernejši, mešanje betona se vrši z električnim strojem, dvigalo beton dvigne in strese v poseben žleb, ki se da poljubno premikati, tako da beton teče neposredno na kraj kjer ga rabijo. Tudi za dviganje lesa za opaž imajo posebno dvigalo na električni pogon.
Stavba bo. kot upajo, do 20. decembra pod streho. Drugo leto 1. avgusta pa se že vselijo v njo stranke.
•. «* v*.« . • ^i^kM .J? • ?. v '«
Oblastni zbor Ferijalnega saveza Dravske banovine
Ljubljana. v novembru. Zadnji kongres FS iz vse država v sep« tembru v Beogradu je obrnil zaradi svojega predčasnega razpusta pozornost javnosti aa Irerijalni Savez. Povod temu je borba v društvu med naziranjem, da se vse društve« no življenje podredi avtoritativni moči pro« fesorjev, katerim naj gre odločujoča oblast m pripadajo vse odlične funkcije, ter med naziranjem, ki sicer pozdravlja čim večje zanimanje profesorjev za društvo, poudarja pa. da naj bo sodelovanje med profesorji in dijaštvoni v društvu prisrčno m ob ena« kopravnosti vsega članstva, ne da bi se s tem načinom medsebojnih odnošajev krši« lo prirodno razmerje spoštovanje mladine napram starejšim. Tega mnenja so v ost.j« lem tudi mnogoštevilni profesorji sami. po« znani prijatelji mladine, ki ne žilijo sv j. jega dela dijaštvu in društvu vsiljevat;
V tem znamenju je dokaj ogmevito po« tekel tudi nedeljski oblastni zbor v Ljub« ljani, na katerem je sodelovalo 25 de;ega. tov s 46 glasovi, ki so zastopali vse podruž« niče FS srednješolskih zavodov Dravske banovine. Spor se je vnel o vprašanju veri« fikacije delegacije podružnice na ljubljan« ski univerzi, katero je skušal prejšnji, od glavne uprave postavljeni predsednik tli. oblasti g. prof. Vladimir Lapajne protipra« vilno razpustiti tik pred septemberskim kongresom, zaradi česar naj bi buo uniče« nih 6 glasov opozicije proti glavni upravi na kongresu. Tega razpusta oblasti na upi« verzi niso priznale, niti ni bij postavljen za podružnico komisar, tako da je Tudi nedelj« ski verifikacijski odbor smatral razpust za neveljaven in delegacijo za upravičeno. Za« radi tega je v znak protesta g. prof Lapai« ne. prepustil vodstvo zbora podpredsedni« ku g. prof. Prebilu, kar je zbor vzel z na« vdušenjem na znanje. S tem je -binem oblastni odbor obvarovan proti neuteme« ljenemu predčasnemu razpustu, proti čemur je zbor že preje zaprosil pomoč pri pri« stojnih oblasteh. Po poročilu oblastnega od« bora in podružnic, ki so pokazala da je bilo delovanje društva izredno z v.itino. za kar gre predvsem zasluga odboru, je bil pozvan na oblastni zbor g. ViKtor Maček, adv. pripravnik m društveni starešina, fci je bil zadnji od oblastnega zbora izvoljeni predsednik. Zbor ga je ob prihodu orisrč« no pozdravil, nakar mu je izglasoval abso« lutorij s pohvalo, ker tega absoiutorija za« radi odstavitve dotedaj še ni mogel dobiti. V zahvali za tako priznanje njegovega do takratnega mnogoletnega predsedovanja oblasti je g. Maček med drugirr. rzvaial, da diiaštvo vsak čas prisrčno pozdrav t ja v vrstah društva profesorje, ki se lotijo dela s prisrčnostjo m s pravim razumevanjem za težnje temperamentnejš^ miaaine. da pa društvo odklanja brezploj 10 :n škod« ljivo izigravanje ogromne večine dijaških podružnic in svobodne volje članstva, s re« mur se je oblastni zbor popolno.no strinjal. Po absolutoriju odboru in sprej tju deiav« nega načrta je bil izvoljen nov jhiasrni nd= bor na čelu mu g. dr. Josip Miiiaiek., sup« lent na trgovski akademiji v Ljubljani. Pro« ti izjavi g. prof Lapajneta. da or- poskrnei z višjega mesta v Beogradu za r i?.veljavlie» nje sklepov nedeljskega oblastnega zbora se je oblastni zbor zavaroval s teru da ie določil petero g. profesorjev, znan-b prija« teljev mladine, katere naj se zaprosi v pn« meru razpusta oblastnega zbo^a po beo« grajskem društvenem komisarju za prevzem komisarijata v Ljubljani.
Po opravljenih slučajnostih ie g. prof. Prebil, kateremu se je zbor še p »sebno pri« srčno zahvalil za njegovo pomnč v pravic« nem boju, zaključil lepo uspdi oblastni zbor.
Delegati so se razšli po podružnicah v trdni nadi. da je s tem zopet napočili do« ba mirnega dela v društvu.
Vlado Gaspari, tajnik.
Primorske novice
Na letošnji mednarodni razstavi v Be« netkah sta izložila nekaj svojih del tudi kipar Gorše in slikar Tone Kralj. Poseb« no sta ugajali občinstvu Kraljevi litogra« fiji »Božič« in »Dobrotnik«. Beneški knez Giovanelli, poslanec Ciarlantini in Amerl« čan Buston Emmet so pokupili vse Kra« Ijeve litografije.
V	Dornbergu so pridelali vina za sred« njo letino. Staro vino je razprodano aH to se je zgodilo šele v poznem poletju, kar ni bilo ravno v prid vinogradnikom. Dokler je bilo mogoče prodati mnog« mošta, je bilo dobro za vinogradnika, v novih razmerah je pa vedno slabše.
V	goriški bolnici je preminul g. Alojzij Bizjak, znani mesar in posestnik v St. Vi« du pri Vipavi.
Kuracija v Otaležu je povzdignjena v župnijo. Novi župnik je g. Krapež.
119. balilska legija, ki jo tvorijo otroci Vipavske doline, bo nosila po odredbi Predsednika balilske organizacije, ime po I rančišku Sottosantiiu, na Vrhpolju ustre« ljenem laškem učitelju.
Gospodarska škoda za obmejno Gornjo Radgono
Gornja Radgona, novembra.
Po prevratu leta 1919. je pripadlo prebivalstvo levega in desnega brega reke Mure dvema različnima državama, katerih državno mejo tvori reka Mura ravno v sredini murskega mosta. Na levem bregu leži avstrijsko mesto Radkersburg, na desnem pa naš obmejni trg Gornja Radgona ter sta ta dva kraja tesno zvezana z železobetonskim mostom. Po določitvi te nove državne meje je postal za tukajšnje prebivalstvo popolnoma nov neprije ten obmejni položaj, ki je obojestranski obmejni promet silno oviral in deloma tudi onemogočal. Sčasoma pa so se te razmere zboljšale in trg Gornja Radgona se je začel polagoma razvij-ati in napredovati ter je posebno v zadnjem času poka' zal najlepše nade bližnje bodočnosti, ki bi se brez dvoma tudi uresničile, če ne bi bilo vmes stalnih ovir v osebnem prometu. Vobče znano je, -la se vrši po novem murskem mostu med Gornjo Radgono in avstrijsko Radgono izredno živahen osebni in blagovni promet, ker se vrši ves izvoz in uvoz preko tukajšnje glavne carinarnice.
Do nedavnega časa je bil špecijelno za obmejni trg Gornjo Radgono dovoljen prehod preko mosta v zimskem času do 21., v letnem pa do 22. ure. Ker pa z ozirom na gospodarske potreb? ta čas za prehod meje obmejnemu prebivalstvu iz Gor. Radgone in okolice nikakor ni zadostoval, si je tukajšnja občinska uprava že leta in leta prizadevala, da bi se špecije"'-eo za to obmejno postojanko podaljšal čas za prehod preko mosta Ce že ne za celo noč, kakor je to izreden primer med Sušakom in Reko, pa vsaj do 24. ure; vložila je več pismenih prošenj, pa tudi z deputacijo pri merodajnih činiteljih v Beogradu, uspela pa je, da je do 12. t. m. ostalo pri starem. Navedeni dan je •rajšnja občinska uprava prejela nepričakovano potom tuk. carinarnice obvestilo, da je ministrstvo financ — carinski oddelek — gori navedeni čas za prehod preko mosta skrčilo v zimskem času na 18. oziroma 19. uro. Ta odredba pomeni za obmejni trg Gornjo Radgono ogromen gospodarski udarec.
iz gornjeradgonskega okraja ima 131 posestnikov del svojih posestev na avstrijski strani in obratno 189 avstrijSKih posestnikov na naši strani. Za te dvolast-nike je tako odpiranje in zapiranje mosta velika ovira, ker večkrat pri najboljši volji ne morejo opraviti vsega dela na svojih posestvin, da bi se vrnili ob pravem času do obmejnega murskega mosta. Posestva teh dvolastnikov so namreč oddaljena po 5 do 12 km od mosta. Ravno tako ne morejo pasirati meje obmejni prebivalci, kadar potujejo z vlakom v obmejni coni v Maribor in obratno. Jutranjega vlaka, ki odhaja iz postaje Radkersburg ob 6., se ne morejo posluževati, ker se most na naši strani odpre šele tedaj, ko vlak že odpelje, istotako se ne morejo vračati potniki od vlaka, ki prispe v Radkersburg okrog 23. bodisi iz Maribora ali kod drugod, ker je most na naš; strani že davno zaprt. Te zveze so namreč za obmejno prebivalstvo zelo ugodne, ker traja vožnja do Maribora in obratno komaj 2 uri, med tem ko se voziš preko Ormoža— Ptuja v Maribor in obratno celih 5 ur. Vobče znano je tudi, da se preko naše carinarnice izvozi precej vsakojake živine in drugega blaga. Ob izvoznih dneh se zamudijo naši izvozničarji dalje časa zaradi obračunavanja z avstrijskimi kupci. Vsaka najmanjša zakasnitev pa ima za posledico to, da morajo prenočevati za-kasnjenci izven doma, kar jim ne povzroča samo ogromne zamude časa, temveč tudi precejšnje stroške.
Ne glede na vse to pa je rano zapiranje obmejnega mosta splošno v ogromno gospodarsko škodo obmejne trške občine. Kakor povzamemo vsakodnevno iz časopisnih vesti, vlada v naši državi splošna huda vinska kriza; ta kriza je občutna posebno v našem obmejnem trgu, ki leži v vinorodnem okraju ljutomerskih goric. V občini Gornja Radgona se konzumira okroglo 80.000 1 vina letno, od katerega konzuma odpade nad polovico na avstrijske državljane, ki so prav radi zahajali v naše gostilne v večernih urah, ker je vino v Avstriji neprimerno slabše in zaradi uvozne carine mnogo dražje kot pri nas. Ker pa je poset naših gostiln od strani avstrijskih gostov v večernem prostem času zaradi prerane zatvoritve mostu nemogoč, bo seveda tudi vinski konzum padel za najmanj polovico t. j. 40.000 1 letno. Na ta način pa bo občina Gornja Radgona občutno oškodovana na občinski trošarini za okrog 40.000 Din letno, kar zna-či za tak kraj težak gospodarski udarec. Zelo občutno bodo prizadeti naši vinski producenti, ki vina pri sedanji vinski krizi ne zamorejo lahko vnovčiti in seveda tudi gostilničarji; oškodovana pa bo tudi državna blagajna, ker bodo dohodki na državni trošarini istotako padli na najmanj 40.000 Din letno.
Obmejna občina Gornja Radgona ni navadna vas, temveč velika trška občina, ki šteje okrog 1500 prebivalcev, avstrijska mestna občina Radkersburg pa okrog -000. Naravno je potemtakem, da vlada medsebojno silno živahen osebni promet, od katerega imajo največ koristi ravno r.aši obrtniki. V smislu čl. 2 sporazuma o ureditvi obmejnega prometa med našo državo in republiko Avstrijo kupujejo namreč meščani iz Radgone pri nas razna živila kakor meso, jajca, moko. zelenjavo in dr. in sicer navadno v večernem času za prihodnji dan. Jasno je, da bo s preranim zapretjem mosta naše tr-govstvo občutno prizadeto in bo seveda tudi davčna moč radi zmanjšanih dohodkov silno padla.
V evidentnem narodno gospodarskem in državnem interesu je torej, da bi ,'e prehod preko obmejnega murskega mosta Gornja Radgona—Radkersburg podaljšal vsaj do 24. ure, ne pa, da se je isti skrčil v zimskem času celo na 18. uro. Trška občina gornjeradgonska je ukrenila vse potrebno; izdala je precejšnje vsote za sijajno razsvetljavo obmejnega mostu ter napravo potrebne finančne stražarnice. Organi finančne kontrole vrše službo na naši, kakor tudi na avstrijski strani vso noč ter je stroga kontrola pri taki razsvetljavi ponoči ravno tako mogoča kakor podnevi in je vsako tihotapstvo popolnoma izključeno. Tudi tukajšnja carinarnica bi nikakor ne bila obremenjena z večjim posebnim poslom, ker se ne gre za blagovni, temveč samo za osebni promet.
Občina Gornja Radgona je te dni vložila ponovno pismeno prošnjo na pristoj-
no carinsko oblast, da se nujnim gospodarskim potrebam obmejnega prebivalstva odpomore na ta način, da se podaljša prehod preko murskega mosta špecijelno za Gor. Radgono vsaj do 24. ako že ne vso noč. Ker ni zakonite ovire, se nadejamo, da se bodo upravičene želje in težnje obmejnega prebivalstva upoštevale ter končno vendar enkrat tudi to vprašanje rešilo v splošno zadovoljstvo.
Junak
z nožem
Novo mesto, 24. novembra.
V Biški vasi pri Mirni peči se je poročila Pepca Zupančičeva, hčerka bogatega posestnika. Na predvečer poroke so se zbrali fantje iz Mirne peči, Ivanje vasi, Vrhpolja, Biške vasi in okoliških naselj v gostilni pri Špendalu, kjer se je razvil razgovor sa« mo o tem dogodku, kajti fantje iz sosed« nih vasi, ki jih je bilo samo iz Biške vasi kakih 20, so naprosili domače, da smejo iti k Zupančičevim oglarit. Domači fantje temu niso nasprotovali in so nato skupaj z njimi odšli k Zupančiču, kjer jim je ne« vestin oče postregel z jedjo in pijačo Oglarji, ki so stali zunaj hiše, so ubrano peli in tudi vriskanje se je čulo daleč čez plan.
Kakor pa je že navada, da mora ob ta« kih prilikah teči kri, tudi tu m bilo izje* me. Oglarit je prišel z ostalimi fanti tudi 271etni posestnik Florijan Jaklič iz Biške vasi, ki je bil že precej vinjen in ki se je pričel takoj prepirati s 231etnim posestni® kovim sinom Antonom Jarcem iz Ivanje va« si. Pomirjevanje ni nič zaleglo in Jaklič je v prepiru hitro potegnil iz žepa kr.vec in prizadel z njim Jarcu pet globokih vbodov, in sicer na desnem sencu, na tilniku, teme* nu in desni strani glave nad očesom.
Ko je videl 241etni posestnikov sin Aloj« zi Lužar, da je njegov prijatelj Jarc v ne« varnem položaju, je skočil proti Jakliču, ki pa tudi njemu ni prizanesel. Sunil ga je z nožem v desno lice ter mu ga prerezal do ustnic. Oba ranjenca sta prišla iskat zdravniške pomoči v kandijsko bolnico.
Klub trgovskih akademikov v Liubliani
Letos je poteklo osem let, odkar je bil ustanovljen klub trgovskih akademikov od tedanjih dijakov trgovske akademije, ali z drugo besedo, ustanovljen je bil v tretjem letu obstoja našega dotlej najvišjega slovenskega trgovskega zavoda.
Pobuda za ustanovitev kluba je izšla od nekaterih dijakov. Ki so se zavedali pomena te organizacije, tako za člane kluba, kakor za trgovsko akademijo samo, kajti klub naj bi bil tudi nekak tra-dicijoneien most, ki bi "ezal absolvente z zavodom. Da pa je tak klub za vsakega zavednega člana res pomemben, nam prav posebno dokazujejo klubi trgovskih akademikov v Češkoslovaški. Nemčiji itd., ki so s svojo izborno organizacijo glede na-meščenja članov zelo upoštevani od raznih gospodarskih krogov in institucij.
Kaj je v bistvu na.rer kluba? šola ne more posebno v današnjem času, ko se stavijo vsakemu posamezniku velike zahteve. pri najboljši volji vzgojiteljev popolnoma izpolmti naloge, ki ji jo nalaga bodočnost dijakov. Odmerjena ji je prekratka doba in še v tej dobi je vedno dovolj mladih ljudi, ki obiskujejo šolo samo za to, da se izšolajo: ne zavedajo pa se življenske naloge, katere reševanje postaja pozneje precej otežkočeno in dostikrat združeno z žrtvami, da mora na primer dijak, ki je študije dokončal, opustiti misel na boljše nameščenje, ker za isto ni sposoben.
Klub trgovskih akademikov si je stavil za svoj smoter, da nudi članom s predavanji in diskusijami o gospodarskih vedah možnost, da si razširijo obzorje. Res je sicer, da lahko vsakdo bere sam knjige, važneje pa je. da ume čitati knjigo kritično in da si o njej ustvari subjektivno mnenje.
Važno za p imen in uspeh predavanj je tudi to, da je strokovno znanje vseh članov približno enako usmerjeno, ker imajo vsi isto strokovno predizobrazbo in je torej kolaboracija mnogo lažja kakor tam, kjer se vrše predavanja poslušalcem raznotere naobrazbe.
Ni pa potrebno samo to, da je mlad človek natrpan z najrazličnejšimi nauki, važneje je. kako ume podati znanje in kakšen vtis napravlja na okolico. Zaradi tega so v klubu predvidena tudi predavanja o lepem ponašanju in o gojenju družabnosti.
Mnogo je absolventov, ki v današnjem času težko dobe nameščenje. Organizacija, ki priporoča svojega člana in jamči zanj. da bo v vsakem pogledu odgovarjal zahtevam, zamore brez dvoma več doseči kot poedinec. Naloga kluba je, da oskrbuje brezposelnim članom nameščenja, da posreduje in priporoča tiste, o katerih ve, da so priporočanja vredni. Zato bi Lil klub tudi zelo hvaležen tistim podjetjem in posameznikom, ki bi se v primeru, da potrebujejo novih moči, hoteli obrniti neposredno na klub.
Vseh teh navedenih glavnih nalog, da ne omenimo knjižnice, poučnih izletov itd., pa klub ni mogel izpolnjevati v toliki meri v času. ko so bili člani kluba istočasno še dijaki. Klubovo delovanje je bilo pred leti omejeno le bolj na gojenje družabnosti, na plesno šolo, na prireditve itd., med tem ko stremi sedaj v čim večji meri za dosego glavnega smotra, t. j. namestitve absolventov, ki zapuste zavod, in prilike, da se izpopolnjujejo v naukih ter da dobe oglajenost nastopa.
V ta namen prireja klub ob četrtkih predavanja, ki so namenjena članom kluba. Od nekaterih odličnih gospodarskih delavcev so mu bila zagotovljena predavanja ne samo za posamezne večere, temveč tudi za vodilne smeri pozitivnega dela.
Ker pa je za dosego vsakega smotra potreben poleg volje in zanimanja tudi denar, se je klub obrnil na nekatera podjetja s prošnjo za podporo, kajti zelo potreben bi bil tudi fond, iz katerega bi se lahko podpiralo tiste člane, ki so trenutno brez službe in so res brez vsakih sredstev. Prošnji kluba se je že odzvalo nekaj podjetij; prav veliko naklonjenost in razumevanja sta pokazali Kranjska industrijska družba in tvrdka Bata.
Ako želiš imeti lepe kntk«. pristopi k Vodnikovi dražbi
KULTURNI PREGLED
G. F. Stepnowski v ljubljanski operi
V korist Udruženja gledaliških igralcev smo slišali v soboto zvečer v naši operi Caj-kovskega Jevgenija Onjegina. Kot Lenski je gostoval Poljak tenorist J. Stcpnjo\vski iz ka-toviške opere, ki je bil prva leta po vojni tudi £Jan naše opere. Ni me bilo takrat še doma in zato ne vem, v kolikšni meri se je pri nas tedaj uveljavil in za koliko je od te-naj napredoval. Moral je biti tedaj še zelo mlad, ker še sedaj dela vtisk prav mladostnega pevca. Njegov lirični tenor je miniaturnega formata, manjka mu tudi probojno-sti, zvočnega metala in svobodne višine. Njegov glas ni baš zelo ugodno postiran, toda pevec je dobro šolan in močno muzikaličen. Na manjšem odru se utegne prijetno uveljaviti. Igralec pa je odličen. Njegov Lenski je vreden najresnejše pozornosti in posnemanja. Ze njegova prijetna zunanjost in lična figura se ulogi Lenskega izredno prilegata. Posebno prijetno pa nas je presenetilo, da je pel svojo ulogo v slovenskem jeziku in to prav lepo in razločno z glagolskimi in drugimi končnicami, kakor so bile v navadi še, ko je bil angažiran v našem gledališču. V tem oziru naj bi služil za vzgled n. pr. lahko g. Primožiču, ki je že več let stalen član naše opere in do sedaj še ni smatral za potrebno, da bi opere, ki spadajo k železnemu re-pertorju našega gledališča, preučil iz hrvaščine v slovenščino. Prepričan sem, da bi v obratnem slučaju Zagreb ali Beograd kaj kmalu krepko opozorila stalnega pevca, kako mu je treba peti. Morda je to omalovaževanje jezika in publike, mogoče tudi, da pre-učenje sedaj že ne gre več tako lahko, vse-kako pa bi morala tankočutnost in takt pokazati gosp. pevcu že davno pravo pot.
Ostala zasedba »Jevgenija Onjegina« Je bila običajna. Opero je vodil gosp. Štritof. Gledališče js bilo razprodano, predstava živahna. ploskanja in cvetja mnogo. —č.
Zagrebško pismo
Zagreb, v novembru
Pretresljiva Sherifova drama »Konec poti« sicer ni za Zagreb absolutna novost — videli smo jo lani ob gostovanju angleške gledališke skupine — toda njen učinek je vedno velik in trajen. To je brez dvoma najmočnejša vojna drama, kar jih je bilo doslej spisanih. Naše gledališče jo je dalo
v dostojni umetniški formi.
*
V operi smo imeli gostovanje nemškega tenorja Erika Enderleina, ki je pel Tannhauser ja in Eleasarja (»židovka«). Gledališke vesti so nas poučile, da je Enderlein mnogo pel v Bayreuthu. In res: ta pevec ima izrazito vvagnerjevsko kulturo in je rutiniran; pozna se mu, da je študiral svoje vloge pod dobrim vodstvom. Enderleina odlikujejo tudi dobre igralske sposobnosti; zlasti mu uspevajo dramatski prizori. Toda glasovno nas danes ne more več zadovoljiti. Grlo je izgubilo vsakršen blesk, višina je zelo forsirana, najbolj pa moti njegovo prenizko petje. Tako je sicer ugodni dramat-sko-igralski vtisk skaljen po pevčevi nečisti intonaciji.
*
Dr. Dragan Plamenac je, kakor sem že zabeležil, napovedal šest večerov zgodovinske glasbe; prvi se je bil že vršil. Ta večer je bil posvečen komorni glasbi baroka v Nemčiji. Pred koncertnim delom je imel dr. Plamenac kratko, a stilistično in idejno lepo zaokroženo predavanje, v katerem je karakterizira! baročno glasbo in nje glavne predstavitelje. Po predavanju je Plamenac ob sodelovanju nekaterih instrumen-talistov odsviral kompozicije G. Philippa Telemana (1681—1767), Heinricha Ig. Fr. Biberja (1644—1704) in J. Seb. Bacha (1685 —1750). Lepota del teh starih mojstrov je prišla zelo skladno do izraza v interpretaciji izvajalcev, ki so se polotili dela s pravim umetniškim zanosom. Prireditev žal
ni bila tako obiskana, kakor bi zaslužila.
*
Cez nekoliko dni bomo imeli v Narodnem kazalištu premijero nove domače opere, ki jo je opisal Božidar širola. Libreto tega dela je prirejen po neki noveli Večeslava Novaka »Neobični svatovi« (Izdala jo je Matica Hrvatska). Libretist dr. Velimir Deželic ml. je dal naslov »Citara i bubanj« in sicer po začetku narodne pesmi: »Citara i bubanj, to su dva štrumenta.« Ker ta dva instrumenta nikakor ne harmonirata, naj se že z naslovom poudari, da se dva človeka, okoli katerih se vrti dejanje, nikakor ne ujemata. Dejanje se odigrava v nekem primorskem mestecu in je polno zelo ostro karakteriziranih ljudskih tipov, širola je prepletel svojo muziko s primorskimi narodnimi motivi, pa smemo upati, da se je >Citaro in bubnjem« rodila naša narodna komična opera, ki jo že dolgo željno pričakujemo. Premiera tega dela je napovedana za soboto 22. t. m. Dirigira Krešimir Ba-ranovič, ki si je z izvedbo te opere pridobil rnvo zaslugo za razvoj naše domače scenske umetniške tvorbe. žiga Hirschler.
Umetnost Marijana Trepše
Zagreb, v novembru.
Sodeč po prodanih slikah zadnjih zagrebških razstav, se pričenja doba, ko bodo originalne slike in statue postale neobhodno nujne v stanovanju inteligenta: tudi na razstavi Marijana Trepše, nameščeni od 31. oktobra do 12. novembra v zagrebškem salonu Ullrich, so že v prvih dneh prodali četrtino slik.
V naslednjem se hočemo poslužiti pozitivnih kvalitativno najboljših del te razstave, da primerjamo prirodno-umetniški stil nekaterih razstavljenih slik s tu izborno zastopanim stilom takozvane oo-ve stvarnosti«, ki je moderen tudi v toliko, da dopušča radi poenostavljanja in stiii-ziranja detajlov razmeroma lahko in hitro izdelavo (kar je vzrok, da se ga tudi manj sigurni začetniki tako radi poslužujejo).
Karakteristični deli te vrste sta »Ilustracija« in »Kvartopirca«, ki povesta, da more dati ta način zanimive, z videzom večnostnega obžarjene slike — če zna umetnik tej iz strojno-mehaničnega, in-dustrijsko-materijalnega sveta dedu irani (in torej v najglobljem smislu prot.iumet-niški) formi in tehniki vtisniti dovolj močnega, zadržanega življenja, ki kot da se duši pod pezo te forme; s tem zadobi delo kozmopolitsko-moderno noto, odraz specifično velemestnega, v materijo in strojnost tragično in brezpomočno usuž-njenega. zapadnega življa. Poudarek tega stila leži v mehanično-formalnem: iz zma-terijalizirane vnanjosti išče v dušo in človeka, v sintezo moderno-civilizatoričnega
čualizma — ne pa, da bi iz močne, človeč-no-pretresljive, vseobčutene vsebine orga-nično poganjal v adekvatno, samorodno, živo-umetniško formo.
Podobno temelji ;Dekle s sadjem I.« -»a dualizmu med spiritualno zasanjanostjo dekleta in stiliziranim mehanizmom teii-nike, a »Dekle s sadjem II.« razen te^a še na kontrastu udanega izraza de-tieta ao drzno odkrite noge; v obeh takorekoč vzdihuje prirodno-življenjsko ter žensko-kulturno pod tujo, importirano, razumsko-brezdušno formo mehanizma, civilizacije in intelektualizma.
V »Delavcu« in zlasti v »Vaščanki« se slikar odmika od te stvarnosti — približujoč se s tem eo ipso intimnemu, čuvstvo-nemu ter zdravo-našemu.
Dočim je umetniku v gornjih primerih figuralnega slikarstva uspelo, prikazaci tri faze v iskanju in spajanju novostvar-nega ter samosvojega, se to o njegovih pokrajinah, izdelanih v isti tehniki, ne more trditi. Toliko lepše delujejo sredi teh pokrajine, katerim se je bližal umetnik s preprostim, naivnim očesom, tako as'i »Most«, dalje »Vratnik« in v zgolj-slucar-skem smislu »Brinje Humac«.
Radi popolnosti naj omenim še »kartone za okna«, v katerih se prepleta formalno-estetska tradicija zapadna z epično-ilu-strativnimi, zgolj-dekorativnimi tipi sentimentalnega in romantičnega značaja; za te, kakor predvsem tudi za tu neomenjene slike te razstave velja glede prostornega in umetniškega podobno kot je bilo nedavno povedano za razstavo ženskih likovnih umetnic.	Ivo Sever.
Sarajevsko gledališče. Dosedanji vodja sarajevskega gledališča dr. Mirka Karolija bo v kratkem odpoklican. Na njegovo mesto bo imenovan beograjski književnik dr. Janko Mladenovič.
601etnico Vit'ezslava Novaka, enega največjih čeških živečih skladateljev, bodo proslavili 27. t. m. tudi v Beogradu. Na koncertu Narodnega konservatorija nastopita Zaludo-va in Knittl, Hajek in z uvodno besedo Mi-hailo Vukdragovič.
Večer Igorja Severjjanina, modernega ruskega pesnika, ki je zapustil sovjetsko ozemlje in se- naselil v inozemstvu, se je vršil v Beogradu. Pesnik je sam čital svoje pesmi.
Uspeh nove Medkove vojne igre. Rudoll Medek, avtor češke vojne drame »Plukovnik Švec«, ki se je lani uprizorila v nekoliko mesecih več kot 700 krat, je spisal drugo vojno igro >Srdce a valkat (Srce in ljubezen). Igra se je minuli teden z uspehom uprizorila v praškem Narod divadlu.
Leoš Janaček in Francozi. Za tekočo sezono je v Parizu napovedana cela vrsta koncertov, na katerih se bodo izvajale skladbe genialnega češkega komponista Leoša Janač-ka, ki je nedavno umrl v Brnu in ki ga štejejo v ozvezdje Smetana, Dvorak. Daniel Miiller je izdal pri Riederju v Parizu daljšo francosko študijo o Janačku.
Šestdesetletnice smrti K. I. Erbena, češkega pesnika in preporoditelja, so se spominjali češki listi minule dni.
»Zlatna knjiga«, mesečnik, ki izhaja v obliki knjige v Beogradu (cirilica), prinaša v 3. zvezku serijo sestavkov o Lindberghu in njegovih predhodnikih. Med njimi se spominja tudi Slovenca Edvarda Rusjana, prve jugo-slovenske žrtve v boju z zračnim oceanom, ki je padel v Beogradu.
Repertoarfi
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20. Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: A-OUOOOl. D. Četrtek, 27.: Gostovanje ljubljanske drame v Kranju: Ob 15. Snegulčica, ob pol 21. Svoti plamen. Petek, 28.: Sveti plamen. E.
LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Torek, 25.: Moč usode. B. Sreda. 26.: Zaprto.
Četrtek, 27.: Prireditev Rdečega križa. Izv. Petek, 28.: Tosca. Gostovanje baritonista g.
Baklanova. Izven. Sobota, 29.: Vesela vojna. C.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20. Torek, 25.: Lutka. Kuponi. Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek, 28.: Življenje je lepo. B.
Šport
Zimskosportni program v 1. 1930./31.
30. XI. Medklubski stafetni tek, 20 km v Planici, priredi Sm. k. Ljubljana. 26. XII. Medklubski smuški tek na Pokljuki 15 km, priredi SK Bled. 28. XII. Medklubska kom« binirana tekma v Kranjski gori, priredi SPD Kranjska gora. 38. XII. Medklubski smuški tek na 15 km na Sljemenu, prire> di Hašk. 4. I. Medklubska skakalna tekma z inozemskimi gosti na Bledu: SK Bled. Medklubska tekma za prvenstvo Medved* niče, 18 km: HPD agreb. 3 l. Mladinska tekma 6 in 10 km: v Ljubljani: SK Ilirija. 6. I. Medklubska vztrajnostna tekma na 30 km: Smučarski klub Bohinj. 11. I. Klub« ski dan. prireditve raznih klubov za klub« sko prvenstvo. Medklubsko stafetno tek« movanje na 30 km: Runolist, Zagreb. 18. I. Vztrajnostna tekma na 30 km za prven« stvo dravske banovine na Pohorju in isto« časno za prvenstvo mariborskega podsave« za: MZSP, Maribor. Medklubska pntrolna tekmovanja v smuku na 10 km: Sljeme. Zagreb. Medklubska stafetna tekma na 24 km in propagandna skakalna tekma na Je« senicah: SK Bratstvo. Medklubska tekma v smuškem teku na 18 km in prvenstvo kluba v Ljubljani ali Planici: SK Ilirija. Medklubska tekma v smuških skokih za prvenstvo Ljubljane v Liubliani Smučar« ski klub Ljubljana. 25. I. Tekma v skokih za prvenstvo dravske banovine na Bledu: SK Bled. Tekma v skokih za prvenstvo MZSP v Mežici: MZSP Maribor Medklub« ska tekma na 18 km in propagandno ska« kanje z udeležbo inozemskih gostov v Kranjski gori: SPD Kraniska gora. 2° i°« nuarja do 3. februarja. Bled « Boh nj Pr« ve mednarodne zimskosportne tekme za prvenstvo kraljevine Jugoslavije na 30 km. vojaške na 30 km v patrolah in s strelia* niem. 18 km vojaške, skoki fn mednarodna skakalna tekma SK Bleda na Rledu. JT Medklubska kombinirana tekma v Krapi« ski gori na IS km: Smučarski klub Dovje« Mojstrana. Medklubska tekma za prven«
stvo podsaveza, tekme v skokih: ZZSP Za« greb. Medklubska vztrajnostna smuška tekma na 50 km za zlati pokal tt. Meinel & Herold na Pohorju: Smuški klub Mari« bor. Srednješolska tekmovanja v slalomu v Tržiču: SK Ilirija. 15. II. Sokolsko tek« movanje v smučanju: patrolna tekma Go« renjske sokolske župe. Smučarski dan v Gorskem Kotarju v Deln.cah: ZZSP Za« greb. Skup nski tek na Pohorju: SPD Ma« r:bor«Ruše. Medklubska vztrajnostna tekma na 30 km: SK Ilirija. Medklubska tekma v skokih za prehodno darilo »Slovenca« na Bledu: SK Bled. 22. II. Medklubska smu« ška tekma na Pohorju za prvenstvo Ma« ribora: ISSK Maribor. Medklubski smuški tek Celjska koča : Apnenica: SPD Celje. Medklubska smuška tekma v slalomu: SKI klub Zagreb. Medklubska tekma v smuku s Kočne: SK Bratstvo Jesenice. Medklub« ska tekma v smuku z Zelenice: SK Tržič. 1. III. Sokolska smuška tekma za prven« stvo Sokola Kraljevine Jugoslavije: SSKJ. Medklubska tekma v slalomu na Poklhiki: SK Bled. Medklubska tekma v smuku Rib« niška koča Ribn;ca: SPD Ribnca Marbor« Ruše. 8. III. Medklubska smuška tekma na 18 km v Gorjah: SK Gorje. 15. III. Med« Klubska smuška tekma v smuku z inozem« skimi gosti v Planici in mladinska smu« ška tekma v smuku na 2 km: SMK Ljub« ljana. 22. III. Medklubska patrolna tekma v Krmi: Smuški klub Dovie«Mojstr3na. Medklubska skakalna tekma v Mojstrani: Stv Ilirija. 29. III. Medklubska visokogor« ska smuška tekma v smuku s Kredarice: Smuški klub Dovje«Mojstrana v zvezi s še en m klubom.
Tekme so se prepustile klubom, kakor so jih napovedali. Želje po iznremembi je javiti najkasneje 6 dni po cbjavi. Zaradi obsežnega programa se je rezerviral samo termin za državno prvenstvo z zaporo ostalih prireditev, drugih prireditev pa sa« vez ne more vezati.
Kaj ie s table tenis savezom?
Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili v številki od 19. t. m. in ki smo ga dobili iz športnih krogov, nam je Jugosiovenski table«tenis savez poslal v svrho obvestitve javnosti naslednje informacije:
JTTS obstoji v Zagrebu že več kot pol le* ta ter je v kratki dobi zbral v svojih vrstah 12 članov, in sicer: SK Marathom (Za« greb). SK Željezničar (Zagreb). Udruženje absolventov akademije v Zagrebu, SK Uskok (Zagreb), SK Cepin (Zagreb), SK Ilirija (Ljubljana), SK Mura (Murska So« bota), LSK (Ljubljana). Somborsko šport« sko udruženje (Sombor), A K Vojvodini (Veliki Bečkerek) in čakovečki SK (Čako« vec). Savez je dosedaj verificiral 132 igračev.
Najvažnejše je, da je JTTS verificiran član ITTF ter bo kot tak imel pravico na« stopa pri tekmovanju za svetovno prven« stvo v table^tenisu. ki se bo vršilo mcseca februarja 1931. v Budimpešti.
Dosedaj so v Zagrebu dvakrat gostovali svetovni prvaki, kompletno moštvo bu« dimpeštanskega MTK, ki ga je JTTS po« vabil v Zagreb, čeprav je vedel, di se bo to gostovanje končalo z deficitom. JTTS jc prevzel nase finančno stran tega gosto« vanja, samo da nudi širši športni javnosti možnost, da spozna ta šport. Da zadovolji željam ljubljanskih športnikov je JTTS pridobil gg. Szabadosa in Kabosa za to, da sta gostovala v Ljubljani. V interesu tega športa je JTTS predvidel še eno go« stovanje v Somboru.
Meseca dccembra se bo vršilo v Zagrebu tekmovanje za prvenstvo države, obenem pa tudi izredna glavna skupščina JTTS, na kateri bodo oni, ki niso zadovoljni z dosedanjim delovanjem upravnega odbo« ra, imeli priliko, da bodo sodelovali v nas dalnjem delovanju in da obenem zahteva« jo prenos sive za v Ljubljano. Za JTTS: tajnik I. Korenčič m. p.
SK Ilirija (table tenis.) Od srede da« Ije se bo vršil interni table tenis turn r za prvenstvo SK Ilirije v vseh disciplinah in to: single gospodov, single dam, mix dou« ble, double gospodov in double dam. V to svrho se vrši v sredo ob 17. sestanek, katerega se morajo udeležiti vsi in sicer: Griinfeld Janez in Franjo Gosak, Grgon, Lokovšek Ivan in Mirko, Murav Lukič, Berclev, Adamič. \Vorm, Lowe, Peče. La« hajner, Payer, Banko, Jerančič in gdč. Tratnik Jelka in Marija, \Vorm, Dečman Marija in Mihela, Korene, Geržinič Neda, Geržinič Hani in Karla ter Zirovn:k Neda. Sestanek se vrši ob 17. kakor vsakdanji začetek turnirja v klubskih prostorih »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Vstop imajo vsi prijatelji table«tenisa.
Gozdni tek SK Ilirije za smučarje. Poročilo »Ponedeljka« o gozdnem teku SK Ilirije je treba popraviti takole: Teklo se ni po Celovški cesti, ampak na tekališču in okoli tekališča. To je nov način cross« country tekmovanja, ki so ga uvedli Fran« cozi in se vrši tudi pri nas vsako leto v cross country tekmovanju za državno pr« venstvo. Rezultati senicrjev so bili nasled« nji: 1. Majhenič Alojz 28:23, 2. Marchiotti Silvo 29:12, 3. Os\vald Stane 29:48.
Iz SK Ilirije. Težkoatletska sekcija se preseli drugam ker je sedaj v velesejm« skem paviljonu za trening prehladno. Cas in novi prostor se v kratkem objavita.— Damska gimnastika vsako sredo od 19.15 v telovadnici klasične gimnazije, vhod iz Ga« ieve ulice. Član ce mesečno 15 Din. necla« niče 30 Din. Mesečnina se plača vnaprej. Dame, ki se zanimajo za gimnastiko do« brodošle. Prijave vsako sredo v telovadni« ci v navedenem času.
Smuški tečaj %na Pohorju. Mariborski smučarski klub priredi za božične prazni^ ke od 25 decembra do 1. januarja pri koci na Pesku na Pahorju smuški tečaj za za« četnike in nadaljevalni tečaj za že izvež« bne smučarje. Za ta tečaj se je izbral naj« lepši teren Pohorja, kjer bodo snežne po« Ijane Rogle. Vitanjske in Pl.mnke nudile smučarjem dovolj prlike, da izpopolnijo svoje znanje. Tečaja se lahko udeleže čla« ni kluba, kakor tudi nečlani. Udeleženci odidejo iz Maribora v dveh skupinah 25. decembra. Ena skupina z jutranjim, dru« ga z onoldansim vlakom do postaje Sv. Lovrenc na Pohorju. Tu bo na razpolago že naročen avto. Vi bo ude1»'e^ce preva« žal do podnožja Pohorja, odkoder se do« seže Pesek po dveurni lahki hoji. Vsako skunino bodo spremljali ->aši člani, ki bo« do šli posebno začetnikom vsestransko na roko. Prehrana, prenočnina, kurjava in pri« javnina za tečai. to je za 7 d^i. bo stala za člane 290 Din. za nečlane 320 Din. Pri« iave se spreiemaio pri tajniku v trgovini Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. do 20. de« cembra. Ker je število udeležencev omeje« no, je v interesu vsakega, da se čimprej prijavi
Domače Testi
*	Vojaške vesti Diplomirani pravnik Ciril Spindler ie imenovan za poročnika sodne stroke, nižji vojaški uradnik 1. razreda ekononske stroke Miroslav Vavroh pa je trajno upokojen. Prideljeni so na službovanje: nižji vojaški uradnik 3. razreda Janko Turk doslej V artiljeriisko-tehničnem oddelku ministrstva vojske in mornarice, kot vršilec dolžnost; adiutanta smodnišnici v Kamniku: zrakoplovni poročnik Drago Brezovšek, doslej učitelj pilotske šole 1. zrakoplovnega polka, kot pilot 2. zrako-plovnemu polku, zrakoplovni poročnik Josip Kranjc, doslej na službi v štabu 1 zrako-plovriega polka, pa kot izvidnik 3. zrako-plovnemu polku.
*	izprememba v državni službi. Carinik Dragotin Ukmar pri carinarnici v Ljubljani j-j po službeni potrebi premeščen k carinarnici I. reda v Baru v Zetski banovini.
*	Premeščen je od komisarijata obmejne policije v Celje pisarniško-upiavni uradnik g. Vinko Danilo.
*	Nov odvetnik v Višnji gori. V imenik Odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan Miroslav Kvas s sedežem v Višnji gori.
+ Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo kraljevine Jugoslavije ie sprejeta Marica Zajceva, privatna uradnica v Ljubljani, z domovinsko pravico v mestni občini ljubljanski.
*	Francoska mornarica na našem Jadranu. Po vesteh iz Splita prispe v teku prihodnjega tedna v jugoslovenske vode eska-dnla francoske vojne mornarice. Francoske vojne ladje bodo pristale v Boki Kotor-ski, v Dubrovniku, v Splitu in na Sušaku.
*	Slovenski oder povabljen na Hrvatsko. Delavski oder »Svobode« v Ljubljani bo gostoval 29. in 30. t. m. na povabilo delavskih organizacij v Varaždinu v tamkajšnjem mestnem gledališču s svojo novo n>a-študirano dramo Gorkega »Na dnu« in z Gogoiievo komedijo »Zenitev«.
*	Kongres Čehov in Slovakov v Jugoslaviji. Dne 7. decembra se bo vršil v Osi-jeku kongres Zveze čeških in slovaških društev v Jugoslaviji. Kongres se bo pričel s slavnostnim koncertom osiješke Filharmonije ter hrvatskih pevskih društev »Ku-hač« in »Zriniski«. V imenu mesta bo kongres pozdravU osiješki župan dr. Hengel.
*	Spomenik padlim bojevnikom. V Piro-tu je bil v nedeljo dopoldne na svečan način odkrit spomenik bojevnikom iz Pirota in okolice, padlim v vojni od leta 1912. do 1918. Slavnosti ie kot kraljev delegat prisostvoval brigadni general Vlaiič. Spomenik, k' je bil postavljen po inicijativi pi-rotskih meščanov, ie blagoslovil niški vla-dika Dositej.
*	Spor z avtorsko centralo. Zastopnik avtorske centrale v Zagrebu g. Kamnikar je imel te dni konferenco s tamkajšnjimi lastniki kavarn glede plačevanja pristojbine avtorjem glasbenih komadov. Do sporazuma ni prišlo. Kavarnarji so izjavili, da so v principu pripravljeni, plačevati pristojbino za glasbo pavšalno, a ne nad 50 Din dnevno.
*	Pogrešanci iz svetovne vojne. Okrožno
sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešanci iz svetovne vojne: Anton Kumar v Gorenjem, občina Sv. Kunigunda na Pohorju, ki je meseca julija 1914. z 87. pehotnim polkom odrinil na rusko bojišče v Galicijo. Zadnjič je pisal dne 24. avgusta 1914., potem ni bilo o njem nobenega glasu več. Valentin Kukovič, rojen leta 1880. v Dramljah, nazadnje rudar v Hrastniku, je s 87. pehotnim polkom odrinil začetkom vojne v Galicijo: zadnjič se je oglasil leta 1918. Franc Radej, kočarja sin iz Pokleka pri Blanci, je prišel leta 1915. v rusko ujetništvo, odkoder je svoji materi pisal zadnjič leta 1917. Anton Vehovar, rojen leta 1SS5 v Novi vasi pri Konjicah, je januarja 1915 šel s 47. pehotnim polkom v Galicijo. Od meseca junija 1915. ni več glasu o njem. Franc Srečko, rojen leta 1886. v Veliki Mislinji, oženjen, nazadnje na Glažuti štev. 54, je septembra 1914. s 87. pehotnim polkom odšel na srbsko bojišče in je baie tam padel koncem septembra 1914. Franc Koren, rojen leta 1892 v Trebčah, občina Št. Peter pod Svetimi gorami, ie začetkom leta 1915. odrinil na rusko bojišče s 26. domobran-
KINO IDEAL
Najslavnejši četveronožni zvezdnik
RIn - tin' tisi
v filmu senzacij, ko reši sloviti pes otroka iz krempelj velikega orjaškega orla!
Krik z neba
Predstave ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
Vremensko poročOo
Meteorološkega zavoda v Uublianl
dne 24. novembra. 1930.
Številke m označbo Kraja pomenijo; i- c as opazovanja, 2. stanje barometra i temperaturo, 4. relativno vlago v % o smer m brzmo vetra, 6. oblačnost 1—10 < vrsta nadavm naaav-ne v mm
7, 765.1, 2, 84, ENE4 O ~
765.0. 6, 82, mirno 9 _ ~VSk°P,je Z'
n 54 ° - - « ? ™T11'
U 45 N8 1 ' - RVh- P74°rica 7>7iak Ji, IN 8, j, —, — Vi s 7, 761.4, 9, 92, N8,
'Temperatura je bila v Ljubljani najvišja '3.2, najnižja 0.1, Maribor 1. Mostar 8 Zagreb 5. Beograd 1. Sarajevo 2. Skopi je 4 kumbor —. Split -. Rab, Podgorica —
Vis —.
Solnce vzhaja ob 7.9, zahaja ob 16.23 Luna vzhaja ob 12.12, zahaja ob 20.25.
skim polkom. Pisal je samo decembra 1914. iz Maribora, potem pa ni bilo o njem več glasu. F/anc Iljaš rojen leta 1873. v Gornji Sušici na Bizeljskem, po poklicu viničar, je odrinil na italijansko bojišče. Od leta 1917, ni b!lo več glasu o njem. Vsakdo, ki bi o kateremkoli teh pogrešancev kaj vedel, naj to sporoči okrožnemu sodišču v Celiu.
+ Glavni dobitek državne razredne loterije. Iz Beograda poročajo, da je glavni dobitek državne razredne loterije v znesku 400.000 Din zadela številka 13.078. Polovica te srečke je bila prodana v Nikšiču sodnemu tajniku Stevanu Katuriču, ki je torei dobil 200.000 Din.
+ Novi grobovi. V ljubljanski javni bolnici je umrl za jetiko vlakovodia 42 letni g. Ivan Miši č, stanujoč v Rimskih toplicah. Poleg jetike, ki ga je mučila že dolgo časa, je bolehal tudi za hudo srčno boleznijo, ki si jo je bil nakopal ob priliki neke železniške nesreče. Zadnji čas je nesrečnik iskal pomoči po bolnicah, ki ga pa niso mogle več rešiti. Pokopali ga bodo danes ob pol 15. pri Sv. Križu. Pokojnik je bil miren mož in blaga duša. Bil ie tudi član Sokola, Zapušča ženo in 9 letnega Ivčka. — V Pod-lehniku pri Ptuju je umrl včeraj g. Franc Majcen, centralni direktor posestev Štajerske hranilnice in brat načelnika Prve južnoštajerske hranilnice v Celju. Odličnemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin! — V Novem Vodmatu v Ljubljani je umrl v starosti 72 let hišni posestnik m tiadspre-vodnik v pokoju g. Rajmund M a g e r 1. Pogreb bo v sredo ob pol 15. — Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Prav lične razglednice za Miklavža, božične in novoletne, je izdala Družba sv Cirila in Metoda. Dobe sepo knjigarnah in tra fikah. Kupujte jih!
*	Maline še kar zorijo. Z Bleda nam je poslala šopek zrelih malin prijateljica našega lista Otilija Zupančeva. Do dozoren.ia ie pač pomagalo sladkemu sadu zadnje toplo vreme. Sedaj prihaja počasi že mraz, ki bo napravil konec naravnim igram.
+ Smrtna nesreča. Iz Kranja r.am pišejo: Kakor je bilo javlieno že v soboto, se je smrtno ponesrečil posestnik Košir po domače Štefe iz Hotemaž. Nesreča se ie pripetila pri nakladanju desk . ^mii sušilnici v žagi industrijca Dolenca v Hotema-žah. Ponesrečenec je tu nakladal na voz deske, katerih kup se je zrušil in Koširja pokopal pod seboj. Krik ponesrečenca je opozoril voznika Javha in Sajevica, ki sta odnašala deske iz istega sklada, da sta še pravočasno odskočila in se rešila. Svojega tovariša sta takoj rešila neprijetne teže in obvestila o nesreči zdravnika v Predvoru ki je konstatiral pri ranjencu hude notranje poškodbe in poškodbe na glavi. Ker ni bilo upati, da preživi prevoz v Ljubljansko bolnico, so ga pripeljali na dom. Nesrečnik je umrl še tekom noči.
iTO — zobna pasta najboljša !
*	Ustrelil moža svoje ljubimke. Kmet Stanfto Novakovič iz Graduše pri Petrinji se je bil zaljubil v ženo svojega soseda Petra Čoviča. Da odstrani njenega moža, ki mu je bil na potu, je pregovoril njegovega hlapca Klisuriča, naj ustreli svojega gospodarja. Neke noči, ko se je Covič vračal domov, sta v šumi streljala nanj. Klisurič ga ni zadel, pač pa ga ie ustrelil Novakovič Te dni sta oba sedela na zatožni klopi pred sodnim stolom v Petrinji. Novakovič je bil obsojen na 18 let, Klisurič pa na 12 let težke ječe.
*	Neznan nožev junak. 30 letni tovarniški delavec Andrej Gašperlin iz Šenčurja, po poklicu tovarniški delavec, zaposlen v predilnici v Kranju, je stal v nedeljo zvečer pred domačo hišo s svakom. Med tem je prišla mimo družba neznanih ljudi, od katere je nekdo Gašperlina napadel. Gašperlin in njegov svak sta se branila, napadalec pa je potegnil nož in Gašperlina zabodel v hrbet in vrat. Smrtno nevarno ranjenega Gašperlina so ponoči pripeljali s kranjskim reševalnim avtom v ljubljansko bolnico. Storilca še niso izsledili.
*	Surov nočni napad. 24 letni Janez Mi-lač iz Luž pri Šenčurju se je s tovariši vračal domov in se med potjo spri s tovarišem Janezom Štirnom, ki je postaja] vedno na-silnejši. Naenkrat pa je Štirn potegni! nož in začel z njim obdelovati Milaša. Zadal mu ie več hudih ran in so morali Milača prepeljati v splošno bolnico v Ljubljani. Milačevo stanje je zelo resno. Štirna so orožniki aretirali.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. REICH.
Iz Ljubljane
u— Na letošnjem prvodecemberskem koncertu ljubljanskega Udruženja jugoslo-venskih novinarjev bodo sodelovali: višji kapelnik dr. Josip Čerin z orkestrom 40.
(Triglavskega) pehotnega polka; pevski zbor ljubljanskih realcev (100 pevcev) pod vodstvom izkušenega učitelja petja g. Kra-molca; pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom pevovodje g. Prelovca; prvi tenorist zagrebške opere Marij Šimenc in pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom opernega ravnatelja Mirka Poliča. Imena sodelujočih jamčijo za prvovrsten večer. Spored bo vsebinsko prekosil vse dosedanje novinarske prireditve na državni praznik Jugoslavije. Rezervirale vstopnice v Matični knjigarni!
u— Včerajšnja premijera nove filmske operete »Pesmi je konec« je vzbudila zopet mnogo zanimanja in vse kaže, da bo ta zvočni film ostal zopet precej časa na repertoarju Elitnega kina Matice. Glavni junak Villy Forst se je Ljubljančanom močno prikupil, a v novi opereti je še posebno simpatičen, izvrsten v glumi in petju. Oprema je razkošna, dejanje razvedruje od pričetka do kraja — ne, konec pa tokrat ni opereten, temveč za originalno izpremem-bo čisto drugačen, kakor so ga sicer vajene posebno mlade oboževalke filmskih Iju-bavnih parov. Imeniten intermezzo tvor!
ljubka zvočna lutkovna igrica, posebna novost za Ljubljano pa je kratek vložek z nastopom naše subrete Marice Lubejeve. Glas bena oprema Roberta Stolza prija ušesu kakor vedno. Seveda tudi ta nova filmska opereta nima nobenega drugega namena kakor ugajati publiki in jo zabavati, a prijetna zabava je vedno in vsakomur dobrodošla.
u— Poroki. Včeraj sta se poročila v pravoslavni kapeli g. Boris V. Borodin, geodetski kapetan I. ki. iz Beograda in gdč Lav-ričeva iz Nove Vasi pri Rakeku. Dalje se je poročil g. Vincenc Borštnar, poštni uslužbenec, z gdč. Brigito Mohoričevo. Bilo srečno!
u— Koncert španskega violinista Manena
bo kakor že iavljeno, v sredo 3. decembra v veliki dvorani hotela Uniona. Spored: Beethoven: Sonata v a-duru op. 47 (Kreut-zerjeva sonata); Paganini-Manen: Koncert v a-molu; Manen: Balada op. 20; Schubert: Čebela; Gluck-Manen: Balet lento; Manen: Iberski ples. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Razstava umetniške zapuščine Franja Sterleta je zbudila do sedaj med ljubljanskim občinstvom še več zanimanja, kakor so pričakovali prireditelji. Poset je za naše razmere ugoden, dokaz, da uživa umetniško delo pokojnega mojstra portretista povsod veliko spoštovanje. Vendar pa je opažati, da so naši šolski zavodi do sedaj pokazali premalo zanimanja za to razstavo. To je treba obžalovati tem bolj, ker imajo posebno učene1 risarji priliko videti tu vzorno risane glave. Opozarjamo posebno na priložnost, da šole lahko spojijo pregled Strah-love zbirke v Narodnem domu in poset Sterletove kolektivne razstave. Razstava bo trajala nepreklicno samo še ta teden. Izletniki z dežele si jo lahko ogledajo Se v nedeljo.
u— Nov mestni rastlinjak Sedanji mestni rastlinjak in poslopja za razmnoževanje ter prezimovanje rastlin in cvetlic so postala premajhna in zato je bila uprava mestne cvetličarne prisiljena povečati sedanje naprave, oziroma zgraditi nove. Nedavno so začeli graditi popolnoma no v cvetl.čnjak, ki je dolg približno 30. visok 12 in širok 8 metrov. Cvetličnjak bo služil za prezimovanje raznih eksotičnih in tropičnih rastlin, zlasti palm vseh vrst, ki so zdaj zelo na tesnem. V zvezi s tem bodo izvršena še nekatera druga dela Zgradi se tudi priključno poslopje s pisarniškimi prostori in stanovanjem za vrtnarje, urejena bo kanalizacija in nabavljen nov kotel za centralno segrevanje vseh cvetličnjakov. •
u— Iz gledališča. V četrtek bo gostovanje drame v Kranju na odru tamošnje Narodne čitalnice. Ob 15. bo igra za mladino Snegulčica in škratje, ob pol 21. pa angleška drama »Sveti plamen. — Opera bo izvajala drevi Verdijevo opero »Moč usode« z Juraničevo v glavni ženski partiji. Poleg nje bodo sodelovali: Kogejeva, Španova Marčec, Grba, Janko, Rumpel, Zupan, San-cin, Perko, Magolič in drugi. Nastopi tudi celotni baletni zbor. Opero bo dirigiral Nef-fat, režija ravnatelj Polič. Za red B. — V petek 28. t. m. bo gostoval svetovnoznani ruski pevec Georgij Baklanov, ki že okrog 20 let žanie največje uspehe po vseh velikih odrih Evrope in Amerike. Umetnik bo gostoval kot Scarpia v »Tosci«. Ta večer bo prav zanimiv tudi zaradi tega, ker bo pela ga. Thierry.ieva prvič vlogo Toske. Predprodaja vstopnic se že vrši pri dnevni blagajni v operi. Interesenti naj si takoj kupijo vstopnice, ker se te ne bodo rezervirale nikomur. Kdor vstopnice naroči, jih mora tudi takoj vzeti pri blagajni.
u— Adaptacija in povečanje bivše Meja-čeve vile. Te dni povečava.io, modernizirajo in adaptirajo bivšo Mejačevo vilo Pod Rožnikom, ki jo je, kakor znano, kupil inž. Dukič na javni dražbi. Vila bo moderno preurejena. Za temelje prizidka porabljajo podpeško kamenje.
u— Zoo popolnoma likvidiral. Društvo Zoo je pretekle dni popolnoma likvidiralo. Večino živali ie prodalo ali pa poklonilo raznim šolam in znanstvenim zavodom. Zadnja dva eksemplara sta bila gamz in volk. Gamsa so utrelili, volka pa ubili.
u— Tudi hrastova živa meja pada. »Ponedeljek« je poročal, da so v glavnem tivolskem drevoredu, ki bo, kakor znano, reguliran po načrtu mojstra Plečnika in preurejen v moderno preomenadno avenijo s cvetličnimi nasadi, v soboto začeli sekati kostanje, včeraj je pa na vrsto prišla tudi živa hrastova meja v glavnem drevoredu. Mejo izkopavajo s koreninami vred in prevažajo v mestni rastlinjak, ki io bo porabil za Bleivveisovo cesto, kjer je živa meja vsa raztrgana ali je pa sploh ni.
u— Trgovine bodo v nedeljo 30. t. m. dopoldne odprte. Gremij trgovcev v Ljubljani javlja, da bodo v smislu sporazuma trgovine v nedeljo 30. t. m. odprte od 8. do 13. dočim morajo biti v smislu čl. 33. naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic v ponedeljek 1. decembra na praznik uedinienja ves dan zaprte
u— »Za čast domovine.« Jutri v sredo 26. t. m. ob 20. bo predvajala ZKD v prostorih kina »Ljubljanski dvor« premijero prvega domačega našega nacijonalnega filma »Za čast domovine«. Film je grandioz-
V, ' f / • r ■ *..:; '»
visoki Wimpassing-Trotteur snežni čevlji, povse iz gume z originalnim angleškim »Zipp«-zaponom.
MIRNA ELEGANCA SNEŽNIH ČEVLJEV DIANA SE PRILAGODI HARMONIČNO KOŽUHOVINASTEMU PLAŠČU, KAKOR TUDI CHIC-SPORTSKEMU KOSTUMU. MILOSTLJIVA GOSPA, ZAMORETE JIH IZBRATI POVSEM PO SVOJEM OKUSU: ČRNE, SVETLO RJAVE ALI LEŠNIKOVE BARVE Z OBŠITKOM IZ KRIMERA ALI BARŽUNA.
Vsi pravi Wimpassing gumi čevlji imajo na vsakem podplatu s strani utisnjeno marko.
te n ta j
Tvorniško skladišče: »PALMA«, Zagreb, poštni pretiuac 226.	15831
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Pevci se najlažje osvobode hripavosti glasu, nahoda in prehlada, ako jemljejo okusne ANA-COT-PASTILE dra. \Vandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah.
Cena malega zavitka Din 8.—, velikega zavitka Din 15.—-
na epopeja onim brabrim borcem in junakom, ki so s svojimi žrtvami ustvarili današnjo našo kraljevino Jugoslavijo. V filmu so nam predočene mnoge bitke naše slavne in z zmago ovenčane armade. Pri slavnostni predstavi bo' govoril uvodno besedo znani naš književnik pisatelj prof. Ivan Lah. Vstopnice za slavnostno predstavo že danes v predprodaji pri blagajni kina »Ljubljanski dvor« od 16. do 18. ure. Oglejte si film!
u— Ob priliki 40-letnega jubileja zaslužnega našega glasbenika in višjega ka-pelnika majorja dr. Čerina sta priredila v soboto na predvečer godba dravske divizije in pevsko društvo »Grafika« pod-oknico. Pred jubilantovim stanovanjem na Gosposvetski cesti nasproti Kolizeja se je zbrala velika množica ljudi, ki je poslušala podoknice in prirejala jubilantu ovacije. Dr. čerinu k lepemu jubileju še enkrat čestitamo in mu kličemo: še na mnoga leta!
u— Zanimiva svetovna potnika. Sinoči sta se v našem uredništvu oglasila svetovna potnika esperantista Nemca Edmund Zscheile in njegov tovariš, ki sta od leta 1923. prepotovala peš 40.000 km po vseh delih sveta in sta med potjo vršila propagando za esperanto. Potovanje sta nastopila 1. avgusta 1923. iz Leipziga. V četrtek zvečer bosta predavla v Esperantskem klubu v Narodni kavarni.
u— Prireditev Rdečega križa. Mestni odbor Rdečega križa v Ljubljani bo imel v četrtek 27. t. m. prireditev v opernem gledališču. Otroci bodo igrali dve otroški igri, ki ju je napisala Manica Komanova. Prva je enodeianka in ima naslov »Čarobna košara«; naštudirala jo je gdč. Vencajzova. Drugo, trodeianko »Sestrin varuh«, pa je naštudirala gdč. Marija Grošljeva. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi.
i— Trgovskim nameščencem v LJubljani
Zveza privatnih nameščencev, podružnica v Liubliani priredi v torek 25. t. m. ob 20. v zeleni dvorani hotela »Uniona« predavanje o načrtu obrtnega zakona glede na trgovske nameščence. Predaval bo tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Zaradi važnosti snovi vabi ZPN vse trgovske nameščence na predavanje.
u— Dobrovoljci bodo imeli svoj sestanek v četrtek 27. t. m. ob 20. pri Cinkoletu.
u— Znanstvena predavanja. Jutri v sredo ob 20. se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje. Predaval bo g. dr. Škerlj o važnosti milSeia za prostitucijo, II. del. Vstop samo ženske. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za luč in kurjavo.
u— Idrijčane in ostale primorske rojake pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže pogreba tragično preminulega tovariša inž. Bogomira Trohe. Pogreb bo v sredo 26. t m. ob 15. iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
u— Poziv železničarjem. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl Ivan Mišic, vlako-vodja z Zidanega mosta. Pogreb pokojnika bo danes ob pol 15. iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Oblastni odbor UJNŽB poziva tovariše železničarje, da spremijo pokojnega tovariša na njegovi zadnji poti.
u— Železniškim upokojencem. Društvo železniških upokojencev obfavlia: Umrl je naš član g. Rajko Magerle, nadsprevodnik v pokoju. Pogreb bo v sredo 26. t. m. ob pol 15. iz hiše žalosti, Ribniška 1, Novi Vodmat. Upokojenci vljudno vabljeni, da se pogreba udeleže.
u_ Nesamostojni zobotebnlki bodo imeli v sredo 26. t. m. važen sestanek ob pol 20. v Narodni kavarni.
u— Redna plesna vaja JNAD »Jadrana« bo danes v veliki dvorani Kazine pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetek točno ob pol 20.
u— Umetnik čarodej. V sredo 26. t. m. začne s svojimi predstavami Albert Oferi-
ni, svetovno znani hamburški umetnik-ča-rodei in iluzijonist. Prva predstava bo v sredo ob 20. v veliki dvorani Uniona. Sodelovala bo tudi godba 40. polka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— V znamenju noža. V nek; gostilni v Zeleni jami je v nedeljo zvečer nekdo med prepirom sunil 22 letnega elektromonterja Antona Jazbarja z nožem v hrbet. K sreči vbod ni bil preglobok in bo Jazbar najbrž ostal pri življenju. — V Kolodvorski ulici je neki razboriti gostilniški gost z nožem oklal pekovskega pomočnika Rudolfa M. in tipografa Stanka B. Oba so morali prepeljati z reševalnim vozom v splošno bolnico.
Iz Maribora
a— Gospodarsko prosvetni tečaj mariborske ZKD se je vršil v nedeljo 23. t. m. v Narodnem gledališču v Ptuju, ki so ga napolnili kmetje ter kmečki fantje in dekleta iz bližnje in daljne ptujske okolice. Bili so celo poslušalci od Sv. Andraža in Sv. Urbana v Slov. Goricah, od Sv. Marjete pri Moškanjcih, št. Janža na Dravskem polju itd. Od Sv. Marjete jih je prišlo kar 50 korporativno. Vsi so z velikim zanimanjem sledili odličnim strokovnim predavanjem g. Priola, ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru o velikem pomenu umnega sadjarstva za gospodarsko bodočnost naših kmetov ter g. Pavlice, strokovnega učitelja za mlekarstvo o važnosti in nalogah moderne živinoreje in mlekarstva v našem narodno gospodarskem življenju. Oba predavatelja, ki sta navzočim odkrito povedala mnogo trdih resnic, sta bila deležna navdušenega odobravanja kmetskega naroda. Predavanjem je sledilo predvajanje enega gospodarskega in enega zdravstvenega poučnega filma s primernimi poučnimi pojasnili. Tečaj, ki ga je vodila ZKD, je trajal od 8. do 13.
a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila opereta »Lutka« z izredno veselo vsebino m ljubko muziko. Ab A. Kuponi. — V četrtek bo piva repriza zanimive komedije »življenje je lepo«. Ab. B.
a— Umrla je včeraj zjutraj v Slovenski ulici 40 zasebnica Ivana Fischer, stara 80 let.
a— Nevarni ljubimec. V nedeljo je bil aretiran ključavničar Alojz K. na ovadbo neke Š., kateri je izvaoil 4500 Din pod pretvezo, da mu je ta denar potreben za ločitev od svoje žene, nakar bi takoj poročil gospodično Š. Gospodična mu je dala denar in ker je le predolgo čakala na izpolnitev obljube, je zadevo prijavila policiji. K. je na policiji zatrjeval, da je imel najboljše namene, a ga je zadela nesreča, da je tedaj, ko je dobil denar, padel v roke nekemu hazardistu, ki ga je oskubel, da ni mogel izvršiti ne ločitve in tudi ne skleniti novega zakona.
a— Kolo so ukradli v nedeljo zvečer delavcu Ivanu Koletniku izpred gostilne »Pri domovini« na Glavnem trgu.
a— Predrzna tatvina. Nameščenec tvrdke Pelikan na trgu Kralja Petra je v nedeljo popoldne stopil iz trgovine k bencinski črpalki, da bi neki stranki oddal bencin, trgovino preko pota pa je med-
Knnajte samo
PENKALA BATERIJE
ker gorč najdalje!	300
Pletene vesfie
puloverje za dame, gospode In deeo priporoča	386
I. Urbančič, Miklošičeva z o
tem pustil odprto. Cez par minut se je vrnil ter ugotovil, da je predrzni tat med tem že odnesel iz miznega predala 800 Din. Tatvino je prijavil policiji, ki pa zločinca ni mogla izslediti.
Iz Celja
e— Prihodnja seja mestnega občinskega
sveta je sklicana v sredo 26. t m. ob 18. v sejno dvorano celjskega mestnega načelstva. Dnevni red seje obsega volitev novega upravnega odbora celjske Mestne hranilnice in slučajnosti.
e— Poroka. Včeraj dopoldne se je poročil v celjski župni cerkvi poročnik g. Stan ko Rupnik z gdč. Heli Kolškovo, hčerko upokojenega majorja iz Celja. Mlademu paru želimo vso srečo!
e— Tudi Celje bo končno dobilo zvočni film. Iskrena želja vsega celjskega prebivalstva je bila že davno, da bi tudi v Celju dobili zvočni film. Podjetni najemnik celjskega mestnega kina g. Ferdo Ceplak se je sedaj odločil, da nabavi prvovrstno zvočno filmsko aparaturo. Zadevno pogodbo je te dni z dobavno tvrdko že zaključi! in bomo najbrže slišali prvi zvočni film v Celju že sredi decembra letos.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 34 letni delavec v celjski Cinkarni d. d. Jože Stožir iz Zgornje Hudin.ie pri Celju.
e— Nesreča v steklarni. V steklarni pr! Rogatcu je 22. t. m. eksplodiral 14 letnemu delavcu Aleksandru Kostanjšku pri delu velik steklen balon in so stekleni drobci prerezali Kostanišku kite na desni roki. Ko-stanišek je moral poiskati potrebno zdrav-n:ško pomoč v celjski javni bolnici.
e— Razne nesreče. 15 letni kovaški vajenec Josip Gabrovec z Dobrove pri Konjicah se je udaril s kladivom po levi roki in si zmečkal kazalec. Posestnik Franc Ma-hen iz Trnovelj pri Celju je 21. t. m. žagal z motorno ž-ago hmeljevke. Ena hmeljevk se je zadela ob steno in zdrsnila iz rok, pri čemer je Dahnova levica zašla k žaginl ostrini, ki mu je gladko odrezala 4 prste V rovu premogovnika Hude jame p« Laškem se je 21. t. m. ponesrečil 40 letni rudar Ciril Zelič. Na glavo mu je iz višine priletel velik kamen in ga hudo poškodoval. Pri sekanju se je zadel s sekiro po zadnji strani leve noge 25 letni dninar Jakob Polak iz Lastnica pri Podčetrtku in se hudo poškodoval. Vsi se zdravijo v celjski bolnici.
e_ Nočni požar v Tremerjah. V noči od
nedelje na včeraj so bili gasilci v Celju okrog 2. zjutraj alarmirani, da je nastal v smeri proti Tremerjam večji požar. Nemudoma so celjski gasilci odhiteli na mesto požara s svojo motorno brizgalno, ki je že v nekaj minutah stopila v akcijo. Gorel je novi kozolec posestnika Cenclja v Tremerjah. Enak kozolec je na istem mestu popolnoma pogorel že lansko leto, zažgan od zločmske roke. Najbrže je tudi vzrok včerajšnjega požara iskati v sličnih okoliščinah. Kmalu za celjskimi gasilci so prispeli v Tremerje tudi gasilci iz Laškega. Ogenj je bil pogašen do pol 5. zjutraj, nakar so se celjski gasilci vrnili v mesto. Poleg kozolca, ki ga cenijo na 30.000 Din so zgoreli tudi vsa krma in vsi leseni deli kmetijskih strojev, ki so se nahajali v mogočnem dvodelnem kozolcu. Skupna škoda še ni preračunana. Orožništvo je uvedlo obširne poizvedbe o požigalcu.
Iz Kranja
r— Gostovanje drame. Opozarjamo, da popoldansko, mladinsko predstavo pose« ti jo tudi lahko odrasli. Vstopnice se naha« jajo v predprodaji v trgovini g. Hlebša.
t_ Vačelstvo kmetijske podružnice v Trbovljah vabi člane na podružnično zborovanje, ki bo v nedeljo 30. t. m. ob 8. dopoldne v osnovni šoli v Trbovljah. Razen podružničnih funkcijonarjev bosta poročala tudi župan g. Vodušek o občinskem gospodarstvu in g. Pavlin o davkih in avtonomnih dokladah.
r— Razstava kuncev. Kmetijska družba, odsek za rejo kuncev, namerava prirediti v dneh 30. t. m. in 1., 2. decembra raz« stavo kuncev. Opozarjamo vse ljubitelje malih živali, da bo razstava v verandi pri »Petrčku«.
Z Bleda
bi— 1. december kot državni in sokol« ski praznik bo proslavljal blejski Sokol letos zelo slovesno. V ponedeljek 1. de« cembra ob 20. bo v dvorani nekdanjega Sokolskega doma slavnostna seja društve« ne uprave, združena z zaobljubo novo pri« stopivšega članstva. Nastopili bodo tudi tamburaši in pevski zbor.
bi— Kanalizacija Bleda. Na zadnji ob« činski seji je razpravljal odbor o oddaji gradbenih del kanalizacije, za katero je napravil načrt g. inž. Klopčar. Znana so« lidna tvrdka Slavec, ki je bila izmed vseh ponudnikov najcenejša, je prevzela izved« ho kanalizacije. Delo se bo pričelo takoj in bo dovršeno do prihodnje sezone. Ker bo pri kanalizaciji zaposlenih mnogo de« lavcev, se bo nudil brezposelnim delav« ccm lep zaslužek.
Iz Črnomlja
čr— Rdeči križ. V nedeljo 23. t. m. se jc pod spretnim vodstvom notarjevega si« na, akademika g. Krisperja Leona vršila animirana propagandna in dobrodelna ve« selica Rdečega križa v prid gladjnim in po« stavitvi Zdravstvenega doma v Črnomlju. Prireditev, ki se je vršila v Sokolskem do« mu, je bila številno obiskana. Program je bil ob danih skromnih sredstvih prav sreč« no izbran in zelo .dobro izveden. Mnogo zanimanja je vzbudilo vsebinsko bogato predavanje podpredsednika ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa prosvet« nega inšpektorja g. prof. Westra o ciljih in nalogah Rdečega križa in o zaščiti ljud« stva v plinski vojni. Tudi ostale točke programa so obsegale za vsakogar kiaj le« pega: Alegorična slika Rdeči križ (gdč. Brenova), violinski koncert s klavirjem (g. Steiner « ga. Poljančeva), pestra slika o življenju v Orijentu s primernimi klavir« skimi akordi (najlepše žene in gospodične Črnomlja), otroška deklamacija (8 šolarč« kov) in ijubki ples »Snežinke« (gdč. Fra« nja Krisperjeva in ga. Tinca Kostjukov« ska). Z vsemi točkami je bilo občinstvo prav zadovoljno. Godbe in plesa je bilo dovolj in postrežba dobra. Pohvale vredni so vsi sotrudnilci te lepe prireditve, zlasti pa gospe Kiisslova. Krisperjeva. Poljanče« va, Štepčeva in gospodične Krisperjeva, Majerletova, Primožičema, Vrhnjakova,
Zupanova, Škofova in druge. Kakor čuje« mo, se pripravlja za zimo samaritanski te« čaj in bo mogoče poslati nekaj pridnih otrok na letovanje na Gorenjsko in mor« da celo na morje.
Iz Višnje gore
vg— Sokol pridno vežba svoj pevski zbor za 1. decembra, ki ga namerava proslaviti prav svečano. Zbor, ki je v zadnjem času dobil dokaj novih grl, predvsem v ženskem oddelku, lepo napreduje.
Iz Krškega
kr— JAD »Triglav« r Zagrebu se iskreno zahvaljuje cenjenim krškim damam za njihovo vsestransko sodelovanje ob priliki tri-glavanskega večera v Krškem, s katerim so pripomogle k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu prireditve.
Iz Trbovelj
t_ Sokolsko društvo v Trbovljah priredi na državni praznik 1. decembra ob pol 20. svečano akademijo. Dolžnost vsakega člana in članice je, da se akademije udeleži. Vabljeni vsi!
t— Staroupokojenci naj vložijo prošnje
na lokalni odbor II. skupine v svrho pod« pore najkasneje do 15. decembra. Prošnje se sprejemajo vsak torek od 4.—6. popol« dne v lokalnih prostorih Rudarskega doma.
Iz Ptuja
j— Gledališki abonma v Ptuju. Na
splošno željo razpisuje mariborsko narod« no gledališče abonma v Ptuju, obsegajoč 5 dramskih in 5 glasbenih predstav in plačljiv v zaporednih mesečnih obrokih, začenši z decembrom. Cena abonmaju, ka« terega sprejema g. Christof v pisarni dr. Farmeva do 29. t. m., so: sedeži v ložah 300, 250 in 200 Din: parterni sedeži 225, 200. 160, in 130 Din, ba'konski po 160, gale« rijski po 80, ložni sedeži po 110 Din. V abonmaju se oddajo le cele lože.
Iz Braslovč
br— Tamburaši. Pred kratkim ustanovljeno Tamburaško društvo v Preserjah pri Bra-slovčah je imelo v nedeljo 16. t. m. svoj prvi javni nastop v gostilni gosp. Riissnerja v Braslovčah. Društvo, ki ga tvorijo sann kmetski fantje in dekleta, je pokazalo, aa je v složnem delu uspeh. Le tako naprej!
Iz Konjic
nj— Sokolski praznik, obenem praznik uedinjenja, proslavi Sokol v nedeljo '30. t. m. ob 20. v prenovljeni dvorani Narod.ie« ga doma. Istočasno se bo praznovala pro« slava osvobojenja češkoslovaškega naroda.
nj— Lutkovno gledališče. V najkrajšem času otvori Sokol lutkovo gledišče, ki si ga je nabavila iz Češkega. To bo nova pa« noga mladinske vzgoje.
nj— Mariborski smučarski klub priredi med božičem in novim letom pri \Vinter> jevi koči na Pesku smučarski tečaj. Dra> vinjska podružnica SPD je letos kočo opre« mila z vsem potrebnim za udobno zimsko bivanje.
Iz Šoštanja
št— Obrtne vesti. Hotelir in mesarski mojster g. Ivan Rak je dal svojo mesnico v najem g. Josipu Piberniku iz Motnika. s— Sedlarski mojster g. Anton Koradej je premestil svojo sedlarsko delavnico iz Velenja v Šoštanj. Vzel je v najem na Glavnem ir-gu lokal, v katerem je imel svojo pletarsko delavnico v Zagreb odišli pletarski mojster g. Ornik Franc.
št— Predavanje s skioptičnimi slikami o Izvoru in razvoju življenja na zemlji, katerega drugi del je bil v dvorani Zadružnega doma v sredo 19. t. m., je privabil že drugič pred predavatelja okrož. zdravnika dr. Koruna mnogo občinstva. Pestrim slikam in zanimivi razlagi predavatelja so sledili navzoči z vidnim zanimanjem. Kulturna misija, ki jo vrši s temi predavanji delavsko društvo »Svoboda«, zasluži polnega priznanja.
Iz Slovenjgradca
sg— Ali nam je Hugo VVolfova ulica potrebna. Ob priliki sestanka glede imenovanja ulic so stavili tuicajšnji Nemci predlog, naj se ena mestnih ulic imenuje po nemškem komponistu Hugu Wolfu. Predlog je bil seveda od večine navzočih kakor tudi pozneje od občinskega odbora odbit, a žalostno je pri tem dejstvo, da so se za nemški predlog zavzemali celo nekateri Slovenci, t ki jim pač niso znane nemške izzivalne plebiscitne manifestacije in zatiranje slovenske manjšine na Koroškem. Smo dovolj tolerantni, da trpimo na Wolfovi rojstni hiši nemško spominsko ploščo in da ne sledimo vzgledu onih mest, ki so odstranila vse slične spomine na one čase, ko se je naš slovenski jezik teptal in zaničeval. Mi nobenemu narodu ne odrekamo njegovih zaslužnih mož, častili smo in bomo pa pred vsem svoje ljudi, kar je naša dolžnost. Torej: noli tan-gere circulos meos!
sg— Elizabetni živinski in kramarski sejem je bil zelo dobro obiskan, vendar se nI opažala ona kupčijska živahnost kakor v prejšnjih letih, kar je pač najboljši dokaz velike gospodarske krize. Živina in polski pridelki nimajo nobene prave cene, a lesna kupčija, ki je tukaj glavni vir dohodkov, skoro popolnoma počiva zaradi česar je pomanjkanje denarja tako veliko, da kmet ne more kupiti niti onega, kar najnujnejše potrebuje.
Iz Dobove
do— Zopetni polom mlekarne ne ob= stoja. K notici o tej zadavi smo prejeli naslednje pojasnilo: Podjetnik ni ostal oddajnikom mleka menda še za pol meseca dolžan. Mlekarna ni bila ustanov« ljena na nezdravi podlagi. Podjetje je za« druga z omejeno zavezo, ki je 15. oktobra letos začasno prenehala s poslovanjem in prične redno obratovanje zopet 1. Becem« bra letos. Že 2. t. m. so bili vsi oddajniki mleka z javnim razglasom obveščeni, da dobijo kupnino za oddano mleko v Hra« nilnici in posojilnici v Dobovi. Prešnji podjetnik ni ostal dolžan oddajnikom mleka.
Iz Slov. Bistrice
sb— Zborovanje iižiteljstva iz slovenjbi-striškega okraja se je po daljšem presledku vršilo 15. t. m. v hotelu »Beogradu«. Izmed 61 društvenih članov je bila večina navzočih. Predsednik gosp. Tajnik je uvodoma izčrpno poročal o pokrajinski skupščini v Novem mestu in o glavni skupščini v Beogradu, ki sta se vršili v letošnjem poletju. Omenil je tudi zadnjo sejo širšega sosveta UJU v Ljubljani. na kateri se je predvsem obravnavalo vprašanje gmotnega položaja in regulacije plač. Tajniško poročilo gosp. Čeha je obsegalo kratek referat o internih društvenih
zadevah in o poslovanju v preteklem poslovnem letu. Iz blagajniškega poročila g*. Faiglove je bilo razvidno, da premore društvo 5186 Din gotovine. Najdragocenejšo imovino pa reprezentira okrajna knjižnica, ki šteje preko 700 zvezkov razne, deloma zelo redke literature. Z vzklikom so se nato izvršile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili gg. Tajnik za predsednika, Janžekovič za podpredsednika, gdč. Logarjeva za tajnico in ga. Faiglova za blagajnico, vsi -z Slov. Bistrice. Kot odborniki fungirajo še gg. Strigl (Črešnjevec), Zivko (Studenice). Logar in Logarjeva (Laporje), Vari (Poljča-ne) in Rajner (Polskava). Mesečna članarina se jt z večino glasov določila na 15 Din, za omožene učiteljice pa na 8 Din. Med slučajnostmi se je umestno predlagalo prirejanie perijodičnih sestankov šolskih upraviteljev iz vsega mariborskega sreza. Po končanem obenem zboru je predaval gosp. Logar o ro-kotvornem pouku. Obrazložil je metode, ki so se uporabljale pri letošnjem mariborskem tečaju. Prihodnje zborovanje bo v januanu prihodnje leto.
Iz Ljutomera
'j— Regulacijski načrt -mesta. Arh. Ivan ^upan iz Ljubljane, ki mu je mestna obči« na poverila izdelavo regulacijskega načr« ta, je pričel delo. Dva geometra sta zapo« poslena z merjenjem točk na podlagi do« sedanje mape, ki jo bo treba izpopolniti z vrisanjem novih stavb in izprememb.
lj— Kmetijska nadaljevalna šola se je ustanovila na sestanku zastopstva občin in kmetijskih organizacij v nedeljo 23. t. m. v sobi Trgovskega gremija. Sklical je se« stanek ravnatelj meščanske šole g. Bau« kart. ki je tudi poročal o pomenu kmetij« ske nadaljevalne šole in opisal njen ustroj. Določena sta dva tečaja, ki se bo« sta vršila vsako leto. Pouk bo z>a to zimo dvakrat v tednu, in sicer v četrtek in so« boto od 2.-6. v meščanski šoli. Sklep je določen za konec marca, ko se zopet prič« ne, čim dospe od banske uprave dovolje« nje za šolo, ki je namenjena kmetskim mladeničem iz občin Ljutomera, Noršin« cev. Kamenščaka, Stročje vasi, Slamnjaka, Presike in tudi Cvena. Slednja občina ima sicer svojo osnovno šolo, ker pa ni priča« kovati, da bi se za Cven ustanovila poseb« na kmetijska nadaljevalna šola, zato ga je pripravljalni odbor j>otegnil v okoliš tu« ka jšnje šole. V pripravljalnem odboru, ki
je obenem širši šolski odbor, so zastopniki kmetskih organizacij, občin in cekve. Ožji odbor je sestavljen takole: načelnik in vodja šole Baukart Jan, namestnik Dijak Janko, tajnik Ciril Mihi, blagajnik Karbaš Franc, odborniki Bajk Jakob, mons. Lovrec Andrej in Štampar Vekoslav. Sredstva za stvarne potrebščine so zagotovljena. Kmetski mladeniči iz omenjenih občin, ki se zanimajo za kmetijsko nadaljevalno solo in so dovršili 16. leto, se naj javijo pri županstvu in v nedeljo 30. t. m. ob 9. uri v meščanski šoli, kjer se-bo vršilo vpi« sovanie.
lj— Javna varnost pri nas precej pojema. 0 tem priča nastopni dogodek. Pred dnevi je hlapec g. Žemljica vozil s konji od kolodvora proti mestu. Srečal je na cesti nekega Brunčiča iz Babincev in nekega Stojka z Mote. Oba sta znana pretepača. Brez povoda je eden nepridipravov pograbil kamen in ga vrgel v konja. Ker ga je hlapec zaradi tega oštel, sla ga oba napadla, potegnila z voza in medtem, ko je Stojko držal konje, je Brunčič hlapca še pretepel. Dogodek preiskuje orožništvo.
Iz Pilštanja
pi— Na notico o izredni lovski sreči
nam pišejo, da se je lova udeležil iz Pla« nine le gospodarski upravitelj in da si on ni prilastil ustreljenega divjega merjasca. Resnica je, da so si ga prilastili udeležen« ci lova iz občine Sv. Vid pri Planini. L prava graščine Planine je vedno na sta« hšču, da je v smislu zakonskih določb divji merjasec last onega, ki ga ustreli.
Iz Murske Sobote
mr— Še enkrat upravi bolnice. Tolike
kritike, privatne in tudi javne, kakor uprava bolnice, ni zlepa deležna v Murski Soboti kaka druga institucija. 2e leta se moleduje. naj se posekajo obrobne smreke, ki povzročajo stalno blato na naiprometnej-ši soboški cesti in da se naj cesta razširi za dva metra. Vse prošnje so zaman. Prejšnji g. upravitelj se je že pogodil z nekim lesnim trgovcem, da poseka smreke, a sedaj ie bolnica dobila zopet novega gospodarja in zadeva je obtičala, kjer je bila. Ce se tu ne bo napravil enkrat končen sklep, bodo občani pa primorani iskati pomoči drugod.
GOSPODARSTVO
Občni zbor ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo
V prostorni dvorani Kajfeževe gostilne se je vršil v soboto zvečer občni zbor ljubljanske Sadjarske in vrtnarske podružnice, ki je najmočnejša podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo. Šteje skoraj 400 članov. Ker je pri takem številu članstva težko doseči pri občnem zboru potrebno sklepčnost, je tudi tukaj ni bilo. Zato je moral predsednik, nadzornik šolskih vrtov v p. gosp. Štrekelj otvoriti zborovanje šele ob pol 21. Poleg članov je predsednik pozdravil tudi člane glavnega odbora, zastopnika Čebelarskega društva gosp. nadsv. Bukovca, dv. svet. inž. Rustijo in univ. prol. dr. Jesenka. Tajnik inž. Skubic se je opravičil, da mu ni mogoče zaradi uradnih poslov prisostvovati občnemu zboru, nakar je predsednik preči tal njegovo poročilo o delovanju društva v preteklem letu.
Predsednik gosp. Štrekelj je obžaloval, da je bilo opažati v preteklem letu manj zanimanja za to koristno društvo in je tudi članstvo padlo za 32 članov. Društvo je priredilo na jesen več predavanj, ki so bila prav dobro obiskana in je imelo na programu tudi 26urni vrtnarski tečaj, ki pa se je žal moral odložiti za nekaj tednov. Predavali so: upravnik mestnih vrtov Lap »O pospravljanju vrta v jeseni«, inž. Jeglič »Olepšanje naših pokopališč«, Kač »Cvetlice — naše zdravjem, nadzornik Štrekelj »Škodljivci našega sadnega drevja« s praktično demonstracijo raznih načinov cepljenja, inž. Jeglič je napravil dendrološke oglede v Tivoliju, gosp. Petkovšek pa je predaval ^>0 rasti in hrani rastlin«. Letošnje poletje je odbor zasnoval obsežno akcijo za olepšanje oken in balkonov s cvetlicami ter je dosegel prav lepe uspehe. Društvo so znatno podpirali Kmetijska družba, ljubljanski dnevniki ter predstojnik botaničnega instituta naše univerze gosp. prof. dr. Jesenko. V to svrho so darovali: konzorcij »Jutra«, mestna občina, ljubljanski vrtnarji in firme I. Samec, R. Koll-mann ter Kleinmayr & Bamberg lepa darila in znatne vsote, da je mogel odbor primerno nagraditi najlepša okna. Predsednik se Je zahvalil darovalcem in spodbujal člane, naj se oklenejo društva, ki nudi svojim članom poleg vsestranskega brezplačnega pouka, predavanj in tečajev še znano društveno glasilo »Sadjar in vrtnar«. Nato je podal blagajniško poročilo blagajnik gosp. kapetan Dre-nik. Podružnica ima 19.592 l>in čistega premoženja, mimo tega pa ji dolgujejo še zamudniki na članarini 2000 Din.
Pri volitvah so bili izvoljeni v novi odbor: za predsednika zaslužni dosedanji predsednik nadzornik Štrekelj, za blagajnika kapetan Drenik, za tajnika Kač, za odbornike pa: dvorni svet. inž. Rustija. nadzornik Hu-mek, nadsvet Bukovec, prof. Lovše, upravnik Lap, vrtnarja Herzmansky in Ložar, inž. Jeglič, občinski svetovalec Olup ter urednik Gaber. Zaradi slabih izkušenj v preteklem letu, ko je nosil gosp. predsednik Štrekelj sam vse delo in odgovornost v društvu in ni našel v odboru prepotrebne podpore, je g. Štrekelj z zahvalo odklonil ponovno izvolitev. Šele po izrecnem zagotovilu, da ga bo novi odbor v polni meri podpiral, je končno gosp. Štrekelj prevzel zopet na svoje rame to težavno nalogo. Kako priljubljen je gosp. predsednik v podružnici, so pokazale burne ovacije, ki so mu jih prirediti člani ob njegovi zopetni izvolitvi. Na občni zbor Osrednjega društva, ki se bo vršil v Mariboru, pošlje podružnica predsednika Štreklja, univ. prof. Jesenka in nadsvetnika Bukovca. Ker ima podružnica pravico na 23 delegatov, se je priglasilo še nekaj delegatov.
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata zlasti glede namere ustanoviti skupno kmetijsko revijo ter se je soglasno naročilo delegatom, da zavzamejo na občnem zboru v Mariboru odločno stališče proti združitvi. Obravnavale so se nato še druge pereče zadeve ter so nišli polno umevanje razni nasveti članov in strokovnjakov. Upati smemo, da bo prišel z novim odborom v društvo tudi svež duh, ki bo rodil najlepše sadove v prospeh našega vrtnarstva in sadjereje.
Spominjajte se slepih!
V sovjetski Rusiji so spoznali, da ne morejo odpraviti denarja
Kakor znano, je Rusija, ki si je pred leti v červoncu (10 starih rubljev) ustvarila nekako zlato veljavo, v zadnjem času doživela popoln polom denarstva. Zaradi inflacije bankovcev je kupna moč denarja rapidno padla, zlasti v prosti, zakotni, odnosno verižni trgovini, dočim cene blaga, ki ga dobivajo delavci na nakaznice, niso bile v enaki meri povišane. Napetost med ofieijelnimi cenami in cenami v zakontni trgovini se je v taki meri povečala, da je nastal pravi kaos, saj so se cene življenskim j>otrebščinam, ki se kupijo od kmeta ali od zakotnega trgovca, dvignile na 5—6 kratno višino oficijelne cene. Ta nezaželjen razpad denarstva pa so sovjetski mogotci v stiski neoficijelno proglasili kot prvi korak za odpravo denarja kot plačilnega sredstva, ki naj ostane le še edi-nica za obračunavanje, dočim naj bi v prometu zavzele ulogo denarja v giavi#in nakaznice za blago. Ta reforma pa se je kmalu izkazala kot teoretnična zabloda, kajti gospodarski kaos se je v zadnjem času še povečal. Računanje s fiktivnimi obračunskimi enotami se je kaj kmalu pokazalo za neizvedljivo. Nepravilna kalkulacija na podlagi aekretirane stalnosti rublja kot računske enote, je povzročila, da so izdane izkaznice znatno presegale količine izdelanega blaga, kar je imelo za posledico, da državne kon-sumne prodajalne niso mogle zadostiti povpraševanju po blagu. Delavci so prejemali namesto mezde v glavnem nakaznice, za katere pa niso mogli dobiti življenskih potrebščin. Sovjetska vlada je bila zato zopet pri-morana zateči se k izdajanju novega denarja za izplačevanje mezd in tako omogoči delavcem nabavo življenskih potrebščin tudi v prosti trgovini, v glavnem od kmetov. Da se razčisti vprašanje sovjetske denarne veljave, je bila pred kratkim sklicana konferenca strokovnjakov, ki jo je vodil finančni komisar Grinko. Konferenca je zavrgla tako zahtevo po zopetnein povratku na zlato bazo. ki jo je zagovarjala skupina Kondratjeva, kakor tudi hiperradikalno teorijo Koslova, ki je utemeljeval degradacijo denarja kot obračunske enote. Te napačne teorije so povzročile veliko praktično škodo. Moskovska »Izvestja« so te dni z velikimi napisi objavila izjavo referenta te konference, Majnina. ki ugotavlja, da mora sovjetsko gospodarstvo preiti še veliko število razvojnih stopenj. V tem času pa mora biti uloga denarja kot plačilnega sredstva in sredstva za avtomatično kontrolo gospodarstva ohranjeno.
Nazadovanje svetovnih cen tudi v oktobru
Kakor je razvidno iz doslej objavljenih indeksov cen v trgovini na debelo, se nazadovanje svetovnih cen tudi v oktobru ni zaustavilo. čeprav opažamo nekoliko počasnejši tempo v padanju cen. Indeks cen v Zedi-
njenih državah je v teku oktobra popustil od S4 na 83, v Angliji od 105 na 104, v Franciji od 113 na 112, v Italiji od 102 na 99 in v Švici od 123 na 122. Edino v Nemčiji se ie indeks za malenkost dvignil od 120.5 na 121.
Kakšen obseg je zavzelo splošno nazadovanje cen od srede leta 1928.. nam nazorno prikazuje naslednja primerjava indeksov: avgust oktober
Zedšnjene države
Anglija
Nemčija
Francija
Švica
Jugoslavija
1928 99 189 140 127 144 106
1929 90 129 135 123 142 97
1930 83 104 121 112 122 81
Pri gornjih indeksih je za podlago vzeta povprečna višina cen v letu 1914., odnosno 1913. (enako 100), le indeksa Zedinjenih držav in Jugoslavije sta zgrajena na podlagi povprečnih cen v 1. 1926. Kakor je iz gornje primerjave razvidno, je v teku dveh let povsod nazadoval indeks za okrog 20 točk in še več, le indeks Zedinjenih držav kaže nekoliko manjše nazadovanje.
= Pred ustanovitvijo kmetijskih zbornic. Kakor se zdi. bo vprašanje ustanovitve kmetijskih zbornic kmalu rešeno. Iz Beograda poročajo, da je kmetijsko ministrstvo izdelalo projekt zakona o ustanovitvi kmetijskih zbornic, ki bo v kratkem predložen na odo-brenje in soglasnost predsedniku vlade. Po tem projektu dobi vsaka banovina svojo kmetijsko zbornico, ki bo zastopala interese kmetijstva in bo delovala tako z ministrstvom. bansko upravo in s kmetijskimi organizacijami ter ustanovami pn delu za čim uspešnejše pospeševanje vseh panog kmetijstva. Sestava tega zakonskega načria je bila poverjena posebni komisiji strokovnjakov, ki je bila v zvezi z gospodarskimi organizacijami.
= Trgovinska pogajanja. Iz Beograda poročajo, da se bodo že v početku prihodnjega meseca pričela v Carigradu pogajanja med našo in turško delegacijo zaradi sklepa trgovinske pogodbe. Ta pogodba bo velikega pomena za poglobitev naših trgovinskih odno-šajev s Turčijo, s katero smo še vedno v brezpogodbenem stanju, kar ovira medsebojni trgovinski promet. V kratkem se bodo pričela tudi trgovinska pogajanja z Albaniio, ki se bodo vršila v Beogradu. Glede pogajanj s Poljsko in Češkoslovaško pa se trenot-no še proučujejo predlogi.
—	Bančne zbornice in zakon o bankah. K proslavi 10-letnice obstoja beograjskega bančnega udruženja, ki se bo vršilo 30. t. m., je predsednik udruženja dr. Vlaiia Markovič podal daljšo izjavo, v kateri med drugim razpravlja o bančnih zbornicah in zakonu o bankah. Načrt zakona o bančnih zbornicah, ki je bil izdelan v soglasju z vsemi domačimi organizacijami in zbornicami (?) bo v kratkem predložen mero-dajnim činiteljem zaradi vzakonjenja. G. Markovič se nadeja, da bodo bančne zbornice kmalu ustanovljene ker ima zaupanje v obljubo, da bo ta zakonski načrt sprejet. Načrt zakona o bankah bo te dni prišel v razpravo na seji udruženja in ie predvideno, da bo razprava trajala 3 dni, nato pa bo sklicana širša konferenca.
—	Nakup plemenske živine pri domačih živinorejcih. Minister za kmetijstvo je otvoril kredit od pol milijona Din za nakup plemenske goveje živine in plemenskih svinj od domačih živinorejcev. Nakup-Ijena živina bo nato razdeljena med siromašne kmetovalce in živinorejce v krajih, kjer je treba osvežiti živinsko pasmo. 3o-vejo plemensko živino bodo nakupili predvsem v savski in moravski banovini, plemenske svinje pa v dravski in dunavski banovini.
—	Tečaj za mizarsko luženje v Maribor«. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani priredi v soboto in nedeljo 6. in 7. decembra tečaj za mizarsko luženje v Mariboru. Tečaj se bo vršil oba dneva celodnevno. Poučevalo se bo luženje raznovrstnega mehkega in trdega lesa, pri čemer se bodo uporabljala lužiia po najmodernejših receptih. Dana bodo tudi navodila glede nabave lužil in vsak udeleženec dobi vrhu tega še seznani preko 100 receptov za sestavo lužil. Sprejmejo se v tečaj v prvi vrsti mojstri, po razpoložljivosti prostora pa tudi pomočniki. Prijave je poslati neposredno Zavodu za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani najkasneje do 2. decembra. Pristojbina za mojstre znaša 50 Din, za pomočnike 25 Din. Vsak udeleženec nosi tudi stroške za nabavo 65 komadov deščic iz raznovrstnega lesa v dimenzijah 20 X 10 cm, katere preskrbi za vsakega udeleženca zavod sam.
= Tečaj za pršenje barv. Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani ponovno opozarja ličarsko - pleskarske, kleparske, mizarske, strugarske, usnjarsko in čevljarske obrtnike in pomočnike na tečaj za pršenje barv, ki ga zavod priredi od 3. do fo. decembra v Ljubljani. Prijave ie poslati pismeno na zavod do p^tka 28. t. ni.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 3000 kg riža in 200 kg papirnatih vrečic. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. decembra ponudbe glede dobave 57 komadov nosilcev in 1000 kg železa. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 4. decembra ponudbe glede dobava 3950 kg žebljev, 160 komadov ključavnic, 400 komadov žag za železo, 350 komadov lopat, 100 kg kleja, 100 kg zelene suhe barve, 100 kg modre suhe barve, 25 kg krede, bakrenih vodov, zobatih koles, ste-

gospoda ozamurnika
in druge zabavne knjižice za mladino po Din lz.— za
MIKLAVŽA in BOŽIČ. Dobe se v vseh knjigarnah ter pri vseh podružnicah
„ Jutra".
J:'a. 40.000 kg portlandskega cementa in ; ."» l;g podkovnih žebljev." — Direkcija orli. wnega rudnika Kreka sprejema do 5. dtcembra ponudbe glede dobave jeklenih p8ii<-. — Dne 28. novembra in 15. decembra se bosta vršili pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železn e v Beogradu otertni licitaciji glede dobave že! : ni Skih pragov. (Predmetni oglasi so na pogled v pisarni Zbornice za TOI.) — D.n> 6. decembra se bo vršila pri računski ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertna licitacija gle dobave bakrenih cevi. (Oglas je na vp< 'cd v Zbornici za TOI, pogoji pa rri intt.a oddelku.)
SOKOL
BORZE
24. novembra.
N;i ljubljanski borzi ie bil danes_ devizni
prni;,. t slab, Ie v devizah London, Berlin in
Dunaj jc
• \v •
bilo nekaj več prometa. Deviza se je nekoliko okrepila od 56.435 ■ ■a -r: ''). tečaji ostalih deviz pa so v glav-n -m obdržali stare tečaje.
Na /a1.: reb.-koin efektnem tržišču je bilo danes nekaj več prometa v Vojni škodi kakor zadnji teden, in sicer za aranžma po 430, za fcaso po 42S — 42S.5 in za februar po 41 >.5. Promet ie bil tudi v 8% Blairovem po--"iiln po 01.2.3, v 1% Blairovem posojilu po M.25 in v investicijskem posojilu po 87. Med t>.;-i>':i'it!i vrednotami je bilo nekaj več za-kljii. ivov v Jugobanki i>o TS — 79, v (Jnion-banki no 101.5 — 192,'v Praštedioni po 930, obeležen pa je bil tudi promet v Zemaljski i>o 129 in v Poljodelski po 56. Od industrijskih delnic so se trgovale Vevče po 124. Secirana po 297 — 298. Drava po 235 in Slavonija po 200.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.76. Berlin 13.4675 — 13.4975 (13.4825). — Bruselj 7.88(6. — Budimpešta 9.8839 — Curih 1094.4 — 1097.4 (109.5.9). — Dunaj 794.68 — 797.68 (79 O 8) — London 274.26 — 275.06 '274.66). — Newyork 56.455. — Pariz -2.24 - Praga 167.68. — Trst 294.90 — ."'6.90 (295.90).
Zagreb. Amsterdam 22.7238 — 22.7838, : ■ ■; 11 aj 79-l.GS — 797.68. Berlin 13.4675 do '-•"3. Bruselj 788.66. Budimpešta 987.39 do 1.39, London 274.26—275.06, Milan 294.972 •296.972, Newyork ček 56.445 — 56.645, 221.24 - 223.24. Praga 167.28—168.08. rib 1094.4 — 1097.4.
< iirili. Zagreb 9.128, Pariz 20.2775. Lon-25/16125. Newyork 516. Bruselj 71.97, . i 27.0125, Madrid -58.35. Amsterdam "'2. Berlin 123. Dunaj 72.63, Sofija 3.7325, ■ 13.30. Varšava 57.83. Budimpešta ■i. Bukarešta 3.06375.
Efekti
iiibljana. S % Blair 92 bi., 1% Blair 82 Celjska »60 den.. Ljoblj. kreditna 122 Praštediona 9:>0 den.. Kreditni zavod -180. Vevče 124 den.. Ruše 280—300 >r!:f 400 b!. /■• ob. Državne vrednote: Vojna škoda t- oa 428 — 428.5. kasa 428 — 429. za fe-r -'X 417.5 — 420. investicijsko 85.5 do - atrrarne 51.5 — 52.5. 8% Blair 91 do '.25. 1% Blair 81 — 81.125, 7% Drž. bipot. banka SO — 81.23. 6% beghiške 73 bl.; bančne vrednote: P.aštediona 930 — 932, Jugo 'S — 7-s-3. Union 191.75 — 192, Narodna 8050 - S100. Srpska 189 _ 195. Zemaljska 129 — 131, Pol jo 56 — 57: industrijske vrednote: Narodna šumska 23 den.. Gutmann 138 '■en., Slaveks 50 — 55. Slavonija 200 — 201. i)rava 233 — 236, Šečerana 297 — 298, Brod 'agon 90 den.. Vevče 124 — 125. Isis 42 do Dubrovačka 398 bi.. Jadranska 590—605, hov!je 373 — 378.
ograd. Vojna škoda 448.5 zaklj.. investi-cii-Uo .S6.-"> zaklj.. agrarne 32.5 zaklj.. 7% 81.75 zaklj.. Drž hipotek, banka KI .5 — 82.5.
Blagovna tržišča
i.E-S
Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za le- nosiirenvojena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 1 vagon oglja, 2 vagona drv in 1 vagon remeljnov.
ŽITO
Ljubljanska borza (24. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključenih je bilo 11 vago-in sicer 5 vagonov pšenice in 6 vago-
iov koruze. Nudi se (feo slovenska postaja, >o tylevski tarifi, plačljivo 30 dni): pše-
nov nov po
niča: baška. 80/81 kg po 200 — 202.5; srbobranska. 80. kg in uornjebaška. 79 80 ku pr 197.5 - 200: baška. 79 k<? po 185 do__ 187.5. baranjska. 79/80 kg po 182 do 185. jcfmeit: ozimni. 63'6(3 kg po 155-157.5: koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška. nova, umetne sušena »o 132.5 — 1.35, pri navadni voznini po 137.5—142: baška, času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 - 125. i>\es: baranjski po 182.5 do 185: moka: ?0g« po 340 - 345.
Norosadska blagovna borzo (24. t. m.) Tendenca za koruzo trdna, za ostalo žito nespremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice. 45 vagonov koruze, 6 vagonov moke, 9 vagonov otrobov. Pšenica: baška. 79/80 kg težka • 142.5: gornjebaška, 79 80 kg 135 do 137.5: banaška. Tisa, šiep 139 — 141; gomjebanaška, 79/80 132.5 _ 135; sremska, 78 kg 127.5 — 130. ©res: baški. sremski 135 dn 140. Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 102.5 — 105. Koruza: baška, stara 90 — 92.5'; nova 68 — 70; za december - januar 70 do 72.5; za marc - maj 85 — 87.5; sremska, ometno sušena 77.5 — 80. Moka: baška »Og-in S0gg< 235 — 245; 2 : 205 — 215; ?5 c 175 — 185: 26 ISO — 155; »7< 103 — 110; •-8 77.5 — 82.5.
Budimpešta»>ka terrnmska borza (24. t. m.) Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: za marc 15.77 — 15.78 (15.80), za maj 15.7, (15.80); rž: za marc 9.40 do 9.42 (9.40); koruza: za maj 12.31 — 12.32 (12.30). tranzitna za maj 10.20 — 10 25 (.10.30).
Odborova seja sokolske župe Ljubljana
V nedeljo 23. t. m. se je vršila v Sokolskem domu na Taboru prva seia župnega odbora Ljubljanske sokolske župe. Sejo je otvoril ob 9. dopoldne br. župni starosta dr. Josip Pipenbacher. Navzočih jt bilo od 43 v župi včlanjenih društev 37. Seji je prisostvovalo 71 društvenih zastopnikov ter vsi člani župne uprave. Po kratkem pozdravnem nagovoru br. župnega staroste je bila konstatirana sklepčnost in za zapisnikarja seje je bil izvoljen br. Ljubo Dermelj.
Nato je župni tajnik br. S'.£.ne Flegar podal izčrpno poročilo o današnjem stanju jugoslovenskega Sokolstva s posebnim ozirom na območje Ljubljanske sokolske župe. Iz njegovega poročila posnemamo, da je Sokolstvo v zadnjih mesecih zelo narastlo. V vsej državi je Lilo v času ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije 443 društev, konec septembra pa že 700 sokolskih edinic (društev in čet), število organiziranih pripadnikov je znašalo konec septembra 114.506 napram 72.806 leta 1929. Od tega je članstva 66.731 (lani 44.848), naraščaja 16.183 (lani 11.933), dece 31.612 (lani 17.250). Ljubljanska sokolska župa šteje po stanju od 31 oktobra 43 edinic, v katerih je organiziranih 11.500 pripadnikov (lani 6420). Od tega je moškega članstva 5106, ženskega članstva 1728 (skupaj 6834), moškega naraščaja 1062, ženskega 737 (skupaj 1799 naraščaja), moške dece 1481, ženske dece 1387 (skupaj 2868 dece). Šte vilo telovadcev pa ne raste sorazmerno i številom članstva, zato bo treba temu vprašanju posvečati v bodočnosti več pažnje. Razveseljiv je tudi pojav, da mnogi načelniki srezov aktivno sodelujejo v sokolskem pokretu. V tem oziru je treba posebno naglasiti delo bratov sreskih načelnikov v Kočevju in Litiji. Mnogo zaslug za širjenje Sokolstva ima tudi napredno časopisje, za kar mu gre posebna hvala.
župni podstarosta br. dr. Riko Fux je poročal o predpripravah za udeležbo jugoslovenskega Sokolstva na IX. vsesokol-skem zletu v Pragi 1. 1932. ter o pripravah za proslavo 100-letnice Tyrševega • rojstva. Opozarjal je društva, naj že sedaj mislijo na zletno blagajno in tako omogočijo udeležDo mnogim, ki sicer ne bi mogli v Prago. Naša dolžnost je, da v čim večjem številu pohitimo v zlato Prago in tako vrnemo veličastni obisk češkoslovaškega Sokolstva ob priliki vsesokol-skega zleta Beogradu. Za udeležbo na praškem zletu je potrebna tudi dobra tehnična in idejna priprava. V pogledu tehnične priprave bo izdelalo potreben program župno načelstvo. Za idejno pripravo pa bo skrbela Jugoslovenska Sokolska Matica, ki je začela izdajati brošure idejne vsebine V proslavo 100-letnice Tyr-ževega rojstva se naj 1. 1932. po vseh društvih vršijo svečane prireditve.
Br. dr. Milan šubic je zatem podal praktična navodila za ustanovitev novih društev in čet ter poročal o organizaciji našega Sokolstva. Poročilo o vprašanju aktivnega sodelovanja učiteljstva v sokolskih društvih je podal br. Vilko Turk. O tem vprašanju so je razvila daljša debata.
Izvrstno je bilo poročilo predsednika župnega zdravniškega odseka br. dr. j Frante Misa o zdravstvenem delu v dru-! štvih in župi. Na njegov predlog je bilo j sklenjeno, da morajo vsa društva ustanoviti odsek za borbo proti alkoholizmu in za propagando antinikotinizma.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih, nakar je br. dr. Pipenbacher zaključil sejo ob 13. uri.
S seje je bila poslana, Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije v Beograd pozdravna brzojavka.
Zbor društvenih načelnikov
Istočasno, kakor seja župnega odbora, se je vršil na Taboru zbor društvenih načelnikov Sokolske župe Ljubljana. Zbor je otvoril in vodil župni načelnik br. Lojze Vrhovec, ki je podal izčrpno načelniško poročilo, kateremu je sledila daljša debata in je bilo stavljenih več predlogov, kako v sokolskih vrstah poglobiti vztrajnost. disciplino i. dr. Sklenjeno je bilo, da naj izdela župno nače'ništvo tozadevni referat do prihodnjega zbora, ki se naj vrši že tekom meseca decembra.
Določen je bil program dela za leto 1931. župa bo priredila v zimskih mesecih osemdnevni smučarski tečaj ter smuške tekme v vrstah in patrolne tekme. Tekom zime se morajo po vseh društvih vršiti društvene tekme, ki bodo obsegale predvsem va.ie na orodju. Tekom poletja bo župna lahkoatletična tekma ter tekma v odbojki in plavanju.
Z večine glasov se sklene, da se vrši prihodnje leto večja župna prireditev, katere program bo sestavilo župno načelni-štvo do prihodnjega zbora.
Soglasno se sklene, da naj župno načel-ništvo in župna uprava najdeta primerno sredstvo, da se doseže striktno izvajanje telovadne obveznosti do 26. .eta. Preprečuje naj sc ustanavljanje društev tam, kjer ni že v naprej danih pogojev za obstoj društva. Mnogo se je razpravljalo o
izboljšanju javnih društvenih nastopov. V tej zadevi je bilo storjenih več sklepov. Soglasno je bilo tudi sklenjeno, da »e uvede župno nadzorniStvo.
Sokolska predavanja v radiu meseca decembra. Meseca decembra se vrše v ljubljanskem radiu sledeča sokolska predavanja: 1. decembra predava br. Drago
štrbenk iz Novega mesta o vplivu sokolske vzgoje na mladico, 8. dec. br. Bojan Drenik o sokolski telovadbi, 15. dec. poje sokolski dijaški kvartet sokolske pesmi, 22. dec. predava br. Jože Kregar iz Zagreba o sokolskih okrožjih, 29. dec. pa govori br. Stane Trček iz Ljubljane o koristi sokolske telovadbe. Kakor smo že poročali, se vrše ta predavanja vsak ponedeljek od 20. do pol 21. ure.
Sv. Jurij ob Šfavniei. V našem sokolskem društvu je zadnji čas delo znatno oživelo, posebno še. ker se bliža državni in sokolski praznik — 1. december, za katerega čim do-stojnejšo proslavo se društvo marljivo pripravlja. Proslava se bo vršila v nedeljo 30. t. m. popoldne s slavnostno akademijo, na katere sporedu so govor, deklamacije, telovadne, pevske in tamburaske točke. Po akademiji bo bakljada. K udeležbi vabimo vse naše občinstvo, korporacije, zlasti še starše, da bodo spoznali ter se sami prepričali o našem delu in da bodo videli svoje malčke, našo sokolsko deco, kako bo znala pokazati svoje sposobnosti. Zdravo!
Dr. Josip Ciril Oblak:
Slovenski tip
Med mojo malenkostjo in dr. Henrikom Turno so načelna. ne osebna nasprotja. Ker pa se pri nas rado podtakne vsaki stvari osebnost, zato se v le-tej razpravi, tičoči se predmeta, glede katerega sem načelno drugih nazorov kakor moj čislani g. tovariš kot turist in alpinist, posebno potrudim in pazim na vsako besedo, ki jo zapišem, da bi se ja ne moglo podtikati kake osebne osti; zato rajše rečem eno, dve manj. kakor bi to sicer storil. Vem pa. da bodo premnogi, ki so željni senzacije in komaj čakajo na kake ogabne osebnosti, razočarani, ker ne bodo prišli na svoj račun.
Zato takoj v prvem početku z vsem poudarkom naravnost priporočam in trdim, da je kulturna dolžnost vsakega Slovenca, ne samo alpinista, da si nabavi dr. Tu-movo knjigo »O pomenu in razvoju alpinizma«; da jo vsakdo sam prebere in bo samo videl, kaj je v njej in na njej. če drugega ne, mu bo dala vsaj pobudo, ca premišljuje o problemu, ki ga skušajo rešiti sicer nam tuji avtorji; kajti dr. Tuma jih v obilni meri ekscerpira in prevaja. Zlasti pa se bo seznanil s takozvanim »tretjim ciljem« te knjige, ki je originalen, in ki hoče iz nomenklature in drugih izrazov izvajati, da je vsa evropska pra-kultura slovensko-pastirska. V tem oziru se res ne more g. kolegi očitati tuje učenosti, čeprav je je sicer nagromadene v knjigi precej in je avtor tudi kar nič ne skriva. Da manjka ponekod navodnic, je bržčas tiskovna pomota.
Mene najbolj zanima oni del knjige, v katerem govori o takozrvanem »slovenskem tipu« alpinista in predstavlja pokojnega dr. Juga in sebe kot pravi slovenski tip alpinista, potem ko nam je navedel nekaj »nemških« tipov (Kugyja, Meyerja, Lammerja), na naslednji skromni način: »Ako navedenim nemškim tipom primerjamo slovenske tipe, dr. Juga in mene (debelo podčrtal avtor knjige), vidimo, kako je vsak človek globoko ukoreninjen v svoji okolici« itd. Poprej pa še v svoji avtobiografiji konstatira, da je bil v oni dobi v zadnjem desetletju 19. veka (poleg par Čehov) edini slovenski alpinist, osamljen in neopažen — in to »v smislu nemškega gorskega športa« —, vsi ostali (tako ustanovitelji planinskega društva in vsi drugi tedanji organizirani in neorganizirani slovenski planinci in turisti) pa so bili menda sami nedeljski izletniki, SPD pa da je začelo gojiti visoki šport šele po vojni... Ako k tej karak-terizaciji še omenim, da g. dr. Tuma pripisuje sebi prvenstvo in edinstvo tudi v socijološkem in psihološkem utemeljevanju alpinizma, ne preseneča niti končna izjava: »Danes sem prvi alpinist, ki je poiskal med alpskimi Slovenci temeljne, morfologične, prirodopisne in gospodarske besede,« — izjava, ki je menda povsem utemeljena. Kakor se torej vidi, je opremljen g. avtor s precejšnjo porcijo samozavesti. Moje skromno mnenje pa je, da bi bilo bolje, da bi vse to ugotovil kdo drugi. Saj, če mu gre v katerem oziru prvenstvo, se ni bati, da bi mu ga kdo odvzel. Pa recimo, da je v vseh teh ozirili prvak, se vendarle ne morem strinjati z nazorom, ki ga je vsaj indirektno izrekel neki kritik, da bi ne bilo dovoljeno izraziti svobodno in odkrito mnenje o T-knjigi. Samo radi velike samozavesti au-torja se je še ne more proglasiti za nedotakljiv evangelij. Nobena knjiga ne more in ne sme računati na nerazsodnost ljudi, ki jo čitajo, še manj pa onih. ki imajo voljo o njej povedati javno svoje mnenje.
4li ste že naročeni na
»ŽIVLJENJE IN SVET"?
Oblastveno koncesijoniran?
Šoierska šola I. Gaberščik
bivši komisar za šoferjk'-i7.pi:e, Bleiweisov» eeata 53. Prihodnji redni tečaj prične t. decembra. 48534-4
V elementarnih strokah verzirano, akvizicije in organizacije
zmožno, prvovrstno moč SPREJME kot
ruzmee
velika angleška zavarovalna družba.
Ponudbe z obsežnim curriculum vitae in navedbo plačilnih popgev pod Assecuranz-Fachmann« na Jugomosse, Zagreb —
Jelacicev trg 5.	15782
Podpisana obžalujem in preklicujem vse žalitve, ki sera iih govorila o Požar,ju Francetu, sedlarju v pravicah, kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da
je odstopil od kazenske tožbe
Bemastja Uršula,
zasebnica v Dravljah štev. 85.
15850
(Dehra Ševaiiteta - po ceni btago t
Prodamo
po reklamnih cenah:
6 komadov rjuh (plaht) za posteljo, zarobljenih, širina 150 cm, dolžina 220 cm, iz dobrega češkega bomba-zastega platna st. 36 Din 400.—, boljša vrsta št. 40
6 kosov! ' 12 pravega lanenega platna Din 575.— za
Ostanke (Reste) izključno češkega tekstilnega blaga in to: « raznega pravega češkega šifona, platna za perilo m posteljnino, širina 80 cm, dolžina posameznih kosov 3 do 8 m, vse za 260.— Din.
30 m raznega pravega češkega cefirja, kanafasa, druka itd.
za perilo m posteljnino, dobre barve, širina cca rv Co^n ma P°sameznih kosov 3 do 8 m, vse za um ^ou.—.	Zahtevajte posebne ponudbe.
Prepričajte se o solidnosti našega podjetja.
Prodajamo samo zajamčeno ČEŠKO BLAGO. Po poštnem povzetju pošilja
češki trgovačkl muzej: Roubiček I drug Sarajevo.	17751
MONTBLAMC
.prosi da

njegov novi Stossfueller.
Zahtevajte ie danes ali jutri v kaki papirni trgovini da Tam pokažejo novi Montblanc - "Stossf ueller". Poizkusite pisati. Ke stane Vas nie in je brez-obvezno. Samo v novem Montblancu bodete našli karakteristiko res modernega, elegantnega nalivnega peresa.
Gn prilisek - on }e napoln* | f Jen! Automatična kontrola ' polnjenja.
1 n M potrebno odvijati posa-*/ k I meznih delov.	r
Nobene otprtine na stroc* nlci. Elegantna harmonična linija.
/
Posebne cevke sta zrak črnilo. Ne maže kaplja.
rak in t/ in ne ^
Individualno zlatno Prikladna konica tu Vašo pisavo.
JTz°a/
Plemeniti črni materija!, f/ Apartnc pisane barve.
Steditc že sedaj za Vaš božični
MOi\TBLANC! MONTBLANC-MEISTERSTijCK 4810 z garancijo za celo življenje.
Din. 304,— 400— 4S0.— 640.^
Kritiki se ne more odtegniti prav nobeno delo, niti kompilacija.
Ako se proglaša knjiga za evronsko, utegne imeti dotični kritik v toliko prav, da so reproducirani citati morda res od avtorjev evropskega glasu, manj pa morda oni »najdrznejši sklepi«, ki jih baje dela avtor sam. Objektivno moramo priznati avtorju ogromno načitanost, kakor stoji temu nasproti dejstvo, da so največji in najoriginalnejši pisatelji razmeroma malo čitali — med njimi tudi naš Cankar — in da najbolj načitani največkrat niso izvirni, izgubijo pregled niso logični in dosledni. Avtor, ki napiše na svoj prapor »skromnost in resničnost«, mora sam protestirati proti vsakemu hvalisanju in pretiravanju. Dr. Tuma je v istimi sam izrekel željo tudi proti uredniku »Plan. Vest-nika«, da se ga naj nikar ne hvalisa, in tej želji mu tudi rada ustreže moja malenkost.
Toda danes se ne spuščam v razmotri-vanje glede raznih prvenstev, ki gredo g. tovarišu, nego mene zanima v tej razpravi poglavje o »alpinizmu z individuelnega stališča«, s katerim je v zvezi tudi tako-zvani »povzetek«. V tem »povzetku« ravno predstavlja sebe in Juga kot poseben slovenski tip poleg priznanih nemških, katere kategorizira sledeče: Kugy je estet, Lammer etik, Meyer pa poet, dasi končno mora priznati, da po bistveni vsebini ni med njimi razlike, ampak le v poudarjanju enega ali drugega elementa v »športu«. Dočim Kugvju prisoja mirno uživanje lepote prirode, pravi o Jugu in sebi, »kot članoma tlačenega naroda«, da ju je gnal v gore »odpor proti obdajajo-čemu socijalnemu pritisku, ki skuša najti odrešitev v svobodni prirodi in zajeti moči v borbi s težavami gor«. Dočim je za poetično dušo Meyerjevo bila podana prva vsebina bogatega uživanja, stopi pri
Lammerju na dan »upornik proti izprijeni velikomestni kulturi in mehanični šoli, ki oklepa duh mladine«. Tako naj bi bili »germanski borbenik« Lammer, Jug in on ena kategorija, Kugy in Meyer pa nekako druga, čisto jasna pa ta opredelitev ni, ker se enostavno to udejstvovanje človeka kot planinca in gorskega potnika ne da opredeliti ter spravljati pod a, b, c. To pa je tudi povsem brezplodno delo, kakor vse tisto »estetiziranje« in »eteti-ziranje« skozi cela poglavja.
(Se nadaljuje.)
ZA
O I N ARA mr -
mesečnooobijate kartoniranu
D ' N .A R A>
mesečno u plat. povezu knjk3u
SSSr
....... w„„
11955 1—lj
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki ste nam ga izkazali povodom prerano preminule naše iskreno ljubljene sestre, tete, svakinje itd., gospodične
Karle Zmrzllkar-jeve
učiteljice v pokoju
Posebno zahvalo izrekamo častiti duhovščini gg. župniku Krošeljnu, Maksu Goričarju, P. Akvinu iz Nazarij ter definitorju g. P. Gratusu iz Maribora; dalje gospodu dr. Romanu Lešniku v Mozirju, učiteljskemu zboru Mozirje, Šmartno ob Paki, Rečica ob Savinji, nežni in od pokojnice tako srčno ljubljeni šolski mladini osnovnih šol Šmartno ob Paki, Mozirje, Lepenjive in Rečice ob Savinji, gospe j Pistotnikovi in gospodični Pevni-kovi ter njunemu nežnemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalno petje, blagemu šolskemu upravitelju gospodu Rozmanu iz šmartne ob Paki za ginljiv poslovilni govor ob s cvetjem in venci zasutem grobu, vsem gg. stanovskim tovarišem in tovarišicam, darovalcem krasnih vencev in cvetja, rodbinam gg. Melavčevi in Brinovčevi, ki so nam ob času najbrid-kejših ur bile stalno ob strani in v tolažbo, vsemf ki ste nam izrazili so-žalje ter vsem znancem in prijateljem, ki ste v tako častnem številu s spremstvom na poslednji poti izkazali pokojnici spoštovanje. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj!
Mozirje — Celje — Maribor, dne 22. novembra 1930.	15855
Žalujoči rodbini ZMERZLIK AKJE V A, KOSTANJŠEKOVA in ostali
sorodniki.
Iz življenja in sveta
Novost na madžarskih železnicah
Na Madžarskem so tudi v tretjem razredu uvedli radio in, kakor nam kaže slika, napravljajo potniki prav zbran in pobožen vtis. Pravijo, da je ta uvedba zelo blažilna in da v vozovih ni več krika in prepira, kakor se je to često dogajalo prej.
Razžaljena Amerika
Neka bogata Američanka, ki je šele par mesecev bivala v Parizu, se je silno razjezila na pariške telefonist-ke. Opetovano je dobila napačne zveze in ko si je nekdaj dovolila netaktno opazko, da kaj takega v Ameriki ne bi bilo mogoče, je dobila enako netakten odgovor: >Merde pour 1' Ame-rique.s Ta fraza pomeni po naše nekako: Amerika naj me v uho piše Američanka se je razsrdila in je te kla h konzulu, da se mu pritoži Kon zul pa je resno dejal, da tu ne gre za žalitev osebe, marveč za žalitev Ame rike in je vso stvar predložil poslani štvu. To se je zavzelo za čast Ameri ke ter je hotelo iz incidenta napraviti diplomatsko afero Predno pa je došlo do izmenjavanja not, je francoska vlada ukrenila prav pametno in je poslala na poslaništvo uradnika, ki se je v njenem imenu jradno opravičil in izrekel obžalovanje vlade nad nepri jetno dogodl-ico S tem je bila zadeva diplomatsko izčrpana, toda Američanka je gnala stvar dalje in je zahtevala pri ministru pošte in brzojava, da se kaznuje doticna telefonistka, ki je ža lila Ameriko. Ravnateljstvo telef ma je izjavilo, da ne more ugotoviti storilke, ker jih ima istočasno službo dvajset. Vztrajna Američanka pa je vrtala dalje in zahtevala naj ji pred vedejo vseh 20 teiefonistk, češ da ima tak dober posluh, da bo po glasu spoznala krivca Res je prišlo pred Američanko 20 deklet, ki so morale po vr sti ponoviti ljubko rečenico: sMerde pour 1' Amerique <t Pri osemnajstem dekletu je Američanka vzkliknila: »Ta je k Ko so devojko zaslišali, je med jokom priznala, da si je res dovolila dotično opazko Dobila je disciplinarno kazen, Američanka pa je ponosno odšla; dobila je popolno zadoščenje morda tudi s tem, da je morala še 18-krat slišati psovko na svojo domovino.
Blago za damske plašče
krasni vzorci, dalje pliš, imitacija krzna, perzianer in drugo najceneje pri tvrdki
Srhuiab. Ljubil trna
Usodna lepota
Londonska policija je po dolgem iskanju ujela tolpo kitajskih zločincev ki jo je vodila mlada lepa Rusinia, 24 letna Tamara Goljeva Pred meseci se je naselila v beraški stanovanjski ka sarni enega izmed vzhodnih london skih predmestij skupina beguncev z Daljnega Vzhoda: 7 Kitajcev, neki pri letni Rus in njegova mlada rojakinja Tamara Od kraja so si pošteno služili denar z izdelovanjem in krošnjar-jen.iem porcelanskih, lesenih ter papirnatih drobnarij Tamara je bila za kuharico Kolonija je živela v najboljši slogi Sicer so bili vsi moški zaljubljeni v Tamaro, a ta ni napram nobenemu kazala posebnega nagnjenja in ni obujala ljubosumnosti To mirno življenje je bilo prekinjeno, ko je pričel Kitajec Sen Pat v družbi dveh dru gih prodajati opij, da bi zaslužil več
Jeuaija in se prikupil Tamari. To se mu je tudi posrečilo, a roman je bil kratek Tamara se je kmalu naveliča-Sen-Pata in pričela ljubimkati z Li-Ku-Sinom Sen-Pat je postal ljubosumen Življenje je postajalo vedno bolj neznosno Kolonija, ki ie dotlej do bro zaslužila, bi morala naposled razpasti Tamara tega ni marala, na videz se je spravila 8 Sen-Patom in ga pregovorila, da ji je najel stanovanje v centru Pravila je, da ie sita Li Ku-Sinovega zalezovanja Sen-Pat je šel oa lim in ga je tekmec zaklal med tetn, ko je prvič spal v novem stanovanju. 3 Tamaro sta polila truplo z bencinom in ga zažga'a. da bi prikrila zločin Drug dan sla odkrila morilca svoje dejanje ostalim tovarišem in vsi so sklenili držati jezik za zobmi, da na bi kaj izvedela policija Najbrž bi ostal umor nepojasnjen, da ni kmalu nato Tamara zepet zamenjala ljubčka To pot je osrečila Kura kija in ie postal ljubosumen Li Ku-Sin Zdaj je temu podtaknila Tamara v riževi juhi cian-kalij Nato je s Kurakijem stlačila truplo v košaro, ga z avto.uobiloaa odpeljala k Temzi in ga ^rgla v vodo. Pristaniške oblasti, ki so kmalu potegnile mrliča iz vode, so od kraja mislili, da je padel kakšen rameni lor-nar slučajno v vodo in utonil A zdravnik je ugotovil da je bil Kitajec zastrupljen Tudi zdaj ni imela ,>oliciia nobenega sledu, a kmalu ji je zopet pomagala ljubosumnost Tamara ;e izvedela, da ji je postal Kuraki nezvest z neko Angležinjo Zagrozila mu ie. da ga bo umorila kakor oba njegova rojaka, pa še z ljubimko vred. Prestrašeni Kitajec je vse zaupal Angleži nji. neki perici in ta je takoj obvesti la Scotland Yard Stražniki so še isti dan zaprli vso družbo Zanimivo je, da so poskušali Kitajci pri zasliševauju pomagati Tamari in so policiji zatrjevali. da ni kriva Toda sodnik je kmalu ugotovil resnico Zdaj bosta odgovarjala Goljeva in Kuraki za '-mor in vsi ostali /a prikrivanje oziroma manjše prestopke, kakor tatvine ter prodajanje prepovedanega opija.
Stara panja
V mestecu Milazzu na Siciliji je sklenil te dni zakonsko zvezo parček, ki šteje skupaj 144 let. On kakor ona stoji v 72. letu svoje . . . mladosti.
Umna živinoreja v Ameriki
Priprava za gtolžo 50 krav naenkrat. Ogromne amerižke farme so uvedle nov način snažen ja in molže. Krave poženo v oddelke, ki so postavljeni v obliki kroga, nakar jih stroji očistijo, umijejo in posuše. Ko je snažen je gotovo, se krave pomolzejo takisto
mehaničnim potom.
Iz puščave rodovitna polja
Na pobudo sovjetske vlade so bili preteklo leto izvršeni obširni poskusi z namakanjem nerodovitne turkestan« ske puščave Karakum Za prvi poskus so namočili južne dele puščave, ki ob' stoji iz črnikastega peska in je po njem dobila tudi svoje ime. V turškem jeziku pomeni Kara kum »črni pesek« Puščava je zato črnikasta, ker je nje pesek močno pomešan z rodovitno čr« no prstjo. Zavoljo popolne brezvod« nosti pa doslej v puščavi niso mogle uspevati niti najmanjše rastline. Kopa so na pusta tla napeljali vodo, so po« stala tla najrodovitnejše polje, primer« na zlasti za sajenje bombaža. Za po* skušnjo so posejali tudi žito, ki je le« tos že drugič obilno rodilo. Tudi bom« bažni nasadi so se tako vrlo obnesli, da je vlada sklenila namočiti vso pu« ščavo ter jo tako spremeniti v ogrom« no žitnico in v obširne bombaževe na« sade. Puščavo bodo namakali po nači« nu starih Egipčanov ter so v ta na« men že izkopali obsežno mrežo preko* pov. Dežela je pridobila na svojem pomenu osobito zaradi turkestansko« sibirske železnice, ki je odprla temu bogastvu pot v Rusijo in Sibirijo.
Ponos pisca filmskih besedil
Hollywoodski pisec filmskih besedil Walker trdi o sebi, da je Viktor Hu« go modernega svetovnega filma. On je avtor naslovov, podnaslovov in uvo« dov 2889 filmov, ki so doslej šli v svet z njegovimi opazkami. Kdor je opazil, kako lahkodušno kazi gospod Walker razne umotvore, s kako lahkoto po« tvarja zgodovinska dejstva in kako brezobzirno zamenjava stoletja in ti« sočletja. si bo misiil pač svoje o go« spodu Walkerju. Viktor Hugo si je res včasih dovolil stvar, ki jo imenujemo »pesniško svobodo«, ali v glavnem pa je ostal pri resnici, česar o gospodu Walkerju ni mogoče reči. On s svoji« mi uvodi in spremembami naravnost poneumnuje gledalce in jim zmeša še tisto trohtpo znanja, ki so si ga oteli iz šole. Vse delo Walkerjevo ni druge« ga nego ponarejanje pravih slovstve« nih biserov. Kljub temu pa možak vsa« kemu pisatelju, ki pride v Hollywood po poslih zavoljo uprizoritve svojih del, jovijalno potrka na rame in ga naziva »dragi kolega«. Ker pa v zad« njem času zmagovito prodira zvočni film, bo na srečo otemnela tudi zvez= da Walkerjevega »pisateljevanja«. Se« danji zvočni film namreč zahteva lepo in pametno besedilo, česar ie nemi film kaj lahko pogrešal. Zato morajo podjetja ori vprizoritvi del še živečih umetnikov vabiti k sodelovanju pisa= telje. Nad mrtvimi '»o svoje hijensko delo seveda še dalje opravljal ponos« ni gospod Walker, ki si prideva ime Viktorja Hugoja svetovnega filma.
Dva tisoč »slepih« potnikov
Luksuzni parnik- >01vmoic< je ne davno med drugimi potniki pripeijal v Evropo tudi kakih dvatisoč vrabcev iz Amerike Ne gre sicer za kako naročilo, kajti vrabci so doslej po vs?m sevfj precej navadne ptice, pač pa je drobiž cisto slučajno prišel na to dolgo potovanje »Olvmpic« je stala v piista nišču blizu ogromnega parnika, ki je tovoril žito Na tem tovornem parniku so se zbirale jate vrabcev, ki so vsako noč odletele prenočevat na »01ympi3« Neke noči pa je razkošni parnik dvig nil sidro in zjutraj so se vrabci zbu dili že na širokem morju Posadka in potniki so bili zelo veseli drobnega živžava, ki je v ostankih bogato po grnjenih miz dobil dovoli živeža Ta ko je jata prispela srečno in zadovolj no do francoskega obrežia kjer se jih je večina izkrcala, drugi so počakali angleške obale in izstopili v Soulhani ptonu. kakor pravi ameriški potniki ki povečini izstopijo v Franciji Nekai pa jih je ostalo na ladji in se bodo vrnili v Ameriko, kajti ne kažejo ni kakega naenenja, zapustiti gostoljubni krov ladje.
Služba čuvar ^v na svetilnikih
Služba na morskih svetilnikih, o ka« teri se navadno misli, da je romantič« na, zabavna in idilična, je v resnici nad vse težka ter spada gotovo med najstrašnejše poklice. Ne zavoljo de« la, marveč zavoljo večne samote ln enoličnosti, ki tirata človeka do obupa m do blaznosti. Navadno sta na sve» tilnikih po dva čuvaja, ki si delita dnevno službo in strežeta žarometu po dvanajst ur na dan. Čuvaji preživlja« jo strahovite morske in zračne vihar« je in je naravnost čudež, da vzdrže ne« kateri po cela desetletja na svetilni« kih. V Evropi je dosegel rekord pre» bivanja na svetilniku Francoz Chan« jour, ki že 25 let popolnoma sam bi« ▼a na svetilniku Teignouse v Biskaj« skem zalivu in noče iti v pokoj. Drugi francoski čuvaj Le Bourhis, ki je zbe» žal s svetilnika Cardinaux v Bretanji, je izjavil, da se je le z begom otel blaznosti, ki bi ji bil sicer nedvomno zapadel. Ime! je tovariša, s katerim se nista po cele mesece niti pogledala, smeh jima je bil popolnoma nepoznan in da sta se vsaj prepirala, sta si v ju* ho skrivaj devala trske. Le na ta na« čin sta lahko našla predmet za t>ogo* vor, dasi je seveda prišlo pri tem do ljutega prepira. Da olajša stanje čuva*
jem na svetilnikih, je neki pariški list poklonil 15 svetilnikom radio aparate ter jih s tem vsaj kolikor toliko rešil obupne samote. Le Bourhis pa kljub temu noče več nazaj na svetilnik. »Iz« gutil sem 17 let življenja«, pravi, »in nobena sila me več ne spravi v to grozno službo.« Za čuvaja se je prigla« sil iz obupa, ker sta mu umrla žena in dete. Navadno je prevelika bolest vzrok, ki itira človeka, da se loti te težke službe.
Bivši nadvojvoda pred poroto
Kakor znano, je bil bivši avstrijski nadvojvoda Leopold obdolžen, da je na sleparski način prodal dijamantno ovratnico svoje tete nadvojvodinje Marije Terezije. Leopold je bil v sre« do pred newvorško poroto, ki je ob« ravnavala njegov nečisti posel. Dasi je teta nasprotovala prodaji, je nadvoj« voda vendar prodal ovratnico zlatarju Mitchelu za 60.000 dolarjev. Pri tem poslu si je Dridržal kot nrovizijo 10.000 dolarjev. Teta Marija Terezija je zla« tarju vrnila 50.000 dolarjev in si vzela ovratnico, zlatar pa je tožil Leopolda za 10.000 dolarjev, ki jih je podjetni Habsburžan zaslužil s prodajo Leo« pold je ameriškim sodnikom pripove« doval, da bi bil lahko oostal prestolo« naslednik v Avstriji, ako bi bil hotel in je sodnikom milostno dovolil, da so ga klicali preprosto »gospod Habs« burg«.
0 narodnih cerkvah
Po vojni so se v mnogih državah osnovale proti rimski cerkvi razne narodne verske zajednice, ki so sicer obdržale v glavnem nauke katoliške cerkve, opustile pa so razne dogme novejšega časa in stopile v ostro opozicijo proti Rimu. V naši državi ta po-kret ni prišel do pomena, pač pa se je na Češkoslovaškem pošteno razmahnil in šteje mlada češkoslovaška narodna cerkev že več nego pol milijona vernikov. Tudi v Franciji je pokret v teku in vodi tamošnje gibanje škof Winnaert Celo na Poljskem se nova cerkev krepko giblje in jo vladni krogi v tem podpirajo. Vse te razne narodne cerkve so v živahni zvezi s češkoslovaško cerkvijo in francoski škof Win-naert se je obrnil na sinod praške narodne cerkve s predlogom, naj se ze-dinijo vse narodne cerkve v duhu verskih reform, za kakršnimi teže češki verniki Predstojništvo češkoslovaške narodne cerkve pa je naravnost presenetilo poročilo monsinjorja Aglipaya s Filipinov, ki javlja o ostrem odporu filipinskih katoličanov proti Rimu Po tem poročilu se je lani odcepilo od rimske cerkve več ko dva milijona vernikov pod vodstvom svojih duhovnikov, škofov in nadškofov. Gibanje še traja in letos je h komaj objavljeni verski zajednici pristopilo nadaljnjih 500000 duš Nadškof filipinske verske ločine Aglipay se je obrnil s pismom na patrijarha češkoslovaške narodne cerkve Prochazko ter mu sporočil, da bo poslal v Prago svojega odposlanca, ki naj podrobno prouči cerkvene in verske reforme in da naveže tesnejše stike med obema cerkvama.
Številka 13.
Pred kratkim je napovedala londonska mestna uprava odločen bo.i prazni veri Izdala je odlok, po kate rem so dobile številne hiše štev 12A pravo številko 13, in je označbo 12A sploh prepovedala Ta odredba je '"me la nepričakovano posledico, ki je raz burila celo napredno misleče hišne posestnike Vse hiše štev 13 so ae nadno izgubile levji del vrednosti Poklicni mešetarii zatrjujejo, da jih ne morejo prodat: niti po smešno nizki ceni Ista usoda je doletela hiše štev 26, 39, 113, 213 itd Nesrečna 13 ie povsod na poti! Magistrat je orejel neštevilno prošenj, v katerih ga rotijo hišni lastniki, naj jim dovoli označbe 12-A, 26-A, 39-A i si Do zdaj so mestni očetje neusmiljeno odbili vse te zahteve. A ni izključeeo, da bodo morali po Novem letu spremeniti svoje stališče.
Novi španski diktator
General Martinez Anido,« ki ga imenujejo kot nosilca bodoče diktatorske oblasti.
Prva želja novopečene milijonarke
V severno italijanskem mestecu sta čistilec kanalov in-njegova žena pre« jela iz Amerike vest, da sta po nekem stricu podedovala nekoliko milijonov dolarjev. Njiju preprosta hišica :e po« stala središče mesta in -okolice in naj« odličnejši meščani so smatrali za svo« jo dolžnost posečati dan za dnem no« vr pečena dolarskamilijonarja. Za-« konca st? dobro onazila razliko med prejšnjimi in sedanjimi časi ter sta se zlasti pritoževala, da , se pred mese« cem ob p~vodnji nihče ni brigal zanja. danes na se ljudje kar pulijo za na« klonjenost milijonarjev. Novinarjem je gospa izjavila, da;bo takoj odpoto« vala v Ameriko, bržko prejme denar. »Tam so namreč izvrstni zobozdrav« niki«, je dejala, »immi bodo napravili lepo novo zobovje.«
Radio
Izvleček iz nro^ramov
Torek, 25. novembra LJUBLJANA 12.15:, Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 12.45:-Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra,
—	18.30: Mladinska ura. — 19: Gospodarsko predavanje. — 19.30:: Nemščina. — 20: Prenos opere iz gledališča. — 22.30: Napoved časa in poročila. —'. Plošče.
Sreda. 26. novembra. LJUBLJANA 12.15: -Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. -- 17.30: Koncert radio - orkestra — 19.30: Ob 201etnici smrtr. Tolstega. - 19: Ruščina. _ 18.30: Poglavje iz sociografije.
—	20.10: Prenos koncerta zagrebških ma-drigalistov iz Hrvatskega'Glasbenega zavoda. — 22: Napoved časa in' poročiia.
BEOGRAD 12.20- Koncert radio-orkestra,
—	12.45: Jugoslovenske; in; rumunske pesmi.
—	16: Plošče. — 20: Kbncert komorne clas-be. — 21: Radio orkester — 22.30: Poročila.— 22.50: Godba za ples. — ZAGREB tS: Popoldanski koncert. —-20.10: Večer jugoslovenske komorne glasbe.' — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA'19.35: Kabaretni prosram. — 20.25: Koncert'codbe na pihala. _ 21: Violinski koncert, - 21.30. Klavirski koncert. — Lahka glasba..— BRNO 19.30: Prenos iz gledališča: VVeberjeva opera *Ča-roritrelec«. — VARŠAVA; 17.45: Orkestralen koncert. — 20.30: Dramski večer. - 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Koncert orkestra. — 20: Prenos Handelovega oratorija '-Mesija«. — 22.20: Koncert plesne _ godbe. - BERLIN 19.05: Klavirski koncert.'— 19.35: Stara godba za ples. — 21.10- Mešan program. — Lah-••ia godba orkestra. _ ; FRANKFURT 19.30: Jrenos programa iz Stuttgarta. — 20: Orkestralen koncert: operna Glasba. — LANGEN-^ERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Orkestralen koncert. — Lahka glasba. — STUTT-iART 16: Popoldanski koncert. - 19.30: Literaren program — 20: Prenos koncerta z Frankfurta. - BUDIMPEŠTA 17.20: Popoldanski koncert. — 19 30: Koncert salonskega orkestra — 20.30 . Dramski večer —
TONE POLJŠAK
r iubliana Alek<;andr. e. e
Projektiranje in izvršitev električnih naprav in instalacij.-: Popravila električnih strojev in aparatov.	134
Vso zimo se boste zabaval!
če si naročite
NOVE KNJIGE »JUTRA": Knjižnica , Jutra":
Marcel Priollet, »Seržant Diavolo«, pustolovni roman . . . .s vez. Din 50.— A. Bernžde, »Belfegor«, detektivski roman broš. Din 24.—, vez. Din 34.— »Gusar v oblakih«, letalski kriminalni roman,.broš.
Din 28.—vez. Din 38.—
Emerson Hough, »Možje«, zgod. pustolovni roman, broš. Din 40.—, vez. Din 50.—
M. Zevaco,	» V krempljih inkvizicije«, zgodovinski roman, broš.
Din 60.—: vez. Din 70.—
Mladinska knjižnica »Jutra":
G. Th. Rotman, »Bratec Branko in sestrica Mica«, pravl jica s slikami
vez. Din 12,—
G. Th. Rotman, »Prigode Tomija Popkinsa«, vesela zgodba s slikami
., vez. Din 12.—
Vsaka teh knjig je v svojem žanru izmed najboljšega, kar premore današnji knjižni trg! Prepričajte se!
Na nrodaf:
r opravi „Jutra" — pri »Tiskovni zadrugi", in povsod
drugod.
Za ne Grej-
Blo zadnjega moža
Roman
\ ojna je Suttonove upropastila, kakor še marsikoga drugega v južnih državah. Lee Jorth se je oprijel živinoreje. Podedoval je pašnike Suttonovih in čez nekaj let je jel pomnoževati svoje črede. Tiste čase je bil sleherni živinorejec majhen tat; vsak je lovil teleta, ki ne bi bil mogel priseči, da so res njegova, in iih je zaznamoval s svojim žigom. Nu, Isbelovi so bili najbogatejši živinorejci v tistem kraju, m jaz sem nastavil Leeju Jorthu past in sem ga zasačil, ko ie ravno žigosal nekaj telet iz moje črede, ki sem jih bil skrivaj že sam zaznamoval; dokazal sem mu tatvino. S tem sem za. bil označil za tatu goved — bil je uničen. Enkrat sva se srečala; a Jorth je bil izmed tistih redkih Teksancev, ki niso posebno urni, kadar je treba zagrabiti za samokres, posebno še, če imajo Isbela za nasprotnika... Izginil ie iz dežele, jel je igrati, čedalje huje je šlo z njim, in nato se ie spet vrnil domov. Ko sem videl lepo, ponosno Milen Suttonovo vso izpremenjeno in vendar še polno oboževanja do Jortha, bi bi! skoro zblaznel od sočutja in sovraštva Mo. mislim, pri nas Teksancih je strali bolj trdoživ od vseh drugih čuvstev. A tedaj se je kolo obrnilo in moja usoda je mahoma dobila drugo smer. Kakor vsi mladi fantje v tistili dneh, sem veliko pil in igral. In neko noč sem naletel na Jortha, ki je imel s seboj poklicnega kvartača. Oplenil me ie. Sprli smo se in samokresi so dobili besedo. Eden je obležal in tisti, ki ga je bil upihnil, sem bil jaz... In dečko, če sem ti kdaj rekel, da me niso pregnali iz Texasa, je
Iščemo
n radii i ka
sposobnega tudi za potovanje, po možnosti verziranega v premogovni kupčiji. Mora biti reprezentativen in prvovrsten akviziter ter mora obvladati perfektno slovenščino, nemščino, po možnosti tudi srbohrvaščino.
Ponudbe z natančnim opisom dosedanjih služb, navedbe referenc ter zahtevkov je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra- pod značko »Uradnik — Potnik«. 15851
Prodamo:
v Rogaški Slatini na najlepšem mestu v kopališčnem rajonu
vilo „ZLATOROG"
z zemljiščem 500 m'-, in v Dubrovniku na Lapadu
prazno parcelo
1200 m2 na sami morski obali. — Cene zelo povoljne. — Za pogoje se obrnite na P. Višnjiča, odvetnika, Beograd, Pa-šičeva 4.	15745
bilo to nekoliko drugače kakor v resnici... Moral sem zajahati konja in se podvizati preko meje.
Krenil sem v Oregon. Tam sem se oženil in tam sta se rodila Guy in Bili. Njuna mati ni dolgo živela. In potlej sem vzel tvojo mater, Jean. Imela je nekaj indijanske krvi, kar jo je delalo v mojih očeh še _tem lepšo; bila je čudovita ženska in mi je dala edino srečo, ki sem jo kdaj spoznal. Ti se je seveda še spominjaš in veš, kako je bilo v našem oregonskem domu. Mislim, da sem napravil veliko napako, ko sem se preselil v Arizono. A dežela goved me je že od nekdaj mikala. Slišal sem bil o tej divji Tontski kotlini in o tem. da se tu naseljujejo TexancL In Jim Blaisdell mi je sporočil, naj pridem, češ da je kraj podoben raju. Ho. to je resnica. In tvoie matere ni bilo več...
Pre.d tremi leti so se tudi Jorthovi priselili v Tonto. In kar se mi vidi Čudno, leto dni po njegovem prihodu je prihajala iz Texasa vse sekaška tolpa. Jorth je jel rediti ovce. Z nekaterimi drugimi ovčarji vred živi gori v kanjonih Rima. Tam zadaj nekje v divjih gozdovih ima sekaška drhal svoje skrivališče. Jaz sem menda edjni, ki spravlja polkovnika Jortha, kakor ga imenujejo..-v zvezo z Dagg-som in njegovo tolpo. Morda se tudi Blaisdellu in še komu kaj sania o tem. A to je vse eno. Vzrok sovraštva tedai ni samo nasprotstvo med ovčarji in govedarji. Povem ti, sinko, za vsem tem se skrivaio hujše stvari. To bo vojna med Texanci — krvava vojna... Jorth se misli okoristiti s sporom med ovčarji in govedarji, da ugonobi mene in mojo rodbino, kakor sem jaz ugonobil njega. Nu. ali nai čakamo, da nas ovce preženejo z naših pašnikov ali da nas zadene svinčenka iz zasede?
»Ne.« je mirno odvrnil Jean.
»Ho, stopiva k hiši,« jerekel raučar in molče krenil naprej. Pred
vrati je obstal m s prstom pokazal na majhno luknjo v podboju, nekako v višini moške glave. Napravila jo je bila svinčenka, ki mu jo je bil oče omenil zvečer po njegovem prihodu; ob robeh je štrlelo iz nje nekaj sivih las.
Vroča razburjenost ij prešinila Jeanu Isbelu srce. Prvi strel je bil počil in on je bil lsbel. Kri ni voda. Strastno, prvobitno življenje se je zdramilo v njem. ko je začul klic njenih vezi.
»To je zdaj'vse, moj sin.'« je končal rancar. »Zdaj razumeš, zakai se mi sluti, da ne bom dolgo živel. Tukajle čutim.« Resno si je položil široko roko na srce. »In ponoči, Jean. slišim okoli sebe nekakšen čuden šepet. Tako mi je. kakor da bi me klicala tvoja mati in me izkušala posvariti. Razložiti si tega čudnega šepeta ne morem; a vem," kar vem. -
»Jorth ima svoje zaveznike. Tudi ti moraš imeti svoje.« ie kratko rekel Jean.
»Gotovo da. sinko, in -izberem si lahko najboljše može. ki živijo v tej dolini,« je s ponosom odvrnil rančar. »A najprej jim hočem predložiti stvar v posvet in jim dati na izbero. kako se odloČijo. Mislim, da dolgega ruvanja ne bo; stvar bo kratka in krvava, kakor je navada med Texanci. Nate se zanesem, Jean; tvoja skrb bodi, da bo. tisti, ki ostane na koncu živ. Isbelovega rodu.<
Jean je. mrko strmel predse. »Ali si prepričan, da ni drugega izhoda? Ali nič ne misliš na moio'sestro — na žene moiih bratov — in na vse druge žene?«
»Mar bi bilo našim ženam kaj bolje, če bi se dali tem lopovom hladnokrvno postreliti?«
»Prav imaš; vidim, da ni več upanja... Nase nisem mislil stari. Zastran mene ie vse eno. Ce se začne, bom tak. kakor si se b«nal z menoj. Samo težko je — prekleto težko...«
Za soboslibarska
325
pleskarska in črkoslikar-ska dela se priporoča
TOJ¥JE »ALbAJ
družba z o. z., Kolodvorska ulica 6.
OGLEJTE SI OTOMANE
v različnih vzorcih od 550 Din naprej, patent divane od 1500 Din, salonske garniture od 1800 Din, peresnice od 290 Din. modrece afrik. močno blago, 240 Din. Vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
15710
Sajovic.
LJUBLJANA, STARI TRG 6.
Mali oglasi v „JUTRU"
Imajo siguren uspeh f
Občina Ljubljana -Mestni Dcgrtbn; zavod
Julka Modic roi. Berdajs naznanja, da je danes ob 10. uri dopoldne umrl njen nepozabni in dobri soprog. gospod
•loško Modic
poštni upr. v pok.
Pogreb bo v sredo, dne 26. novembra 1930, ob 15. uri iz Litije na pokopališče na Savo.
Litija, dne 24. novembra .1930.
..... 15854
NAČELSTVO POSOJILNICE V LITIJI javlja tužno vest, da je njegov velezaslužni tajnik, gospod
JOŠKO MODIC
veleposestnik in nad poštar v pokoju
po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v sredo dne 26. t. m. ob 15. iz hiše žalosti na pokopališče.na Savi.
Lilija, 24. novembra 1930.
Načelstvo.
Zahvala
in stal?minSe®gSosS°minjali V tUŽI"h d°eh Smrti naše neP°zabne soproge, mame
oMurtje tfienede/e
najiskrenejša zahvala.
Globoko hvaležnost izrekamo frančiškanu prečastitemu patru An-eliku za toli-krat podeljeno duševno tolažbo; blagima sestrama sv. Vincencije za požrtvovalno Tičarju V 1 m Vedn° PriP™vljenemu požrtvovalnemu' zdravniku gdr
s,e tucli zahvaljujemo prečastitim očetom frančiškanom, učiteljstvu Učiteljski tiskarni, uradništvu direkcije državnih železnic v Ljubljani narodnemu zelezmcarskemu glasbenemu društvu Sloga, darovalcem vencev in cvetja
£ij^sii^r"drago pokojnico in jej izkazaii **
•K*-'
TUETOKK
Galoše in snežni čevljf
z znamko »TRETORN«
Ljubljana, dne 24. novembra 1930.
Globoko žalujoča družina Benedek — Kačič
15841
TRETORN
so nenadkriljivi v pogle du trpežnosti in elegance. Kupujte samo vrhnje in snežne čevlje »TRETORN«, ker so ti kot je dosedaj dokazano, najboljši.
n
Dvokolesa, motorji, iivalni stroji.
otroSld la igračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika Izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke. ceniki franko.	6
TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških v LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4.
ozičkov,
Moj nad vse ljubljeni soprog oziroma sin, brat, svak in stric, gospod
FRANC MAJCEN
«
ravnatelj posestev štajerske posojilnice
oričikotn" z^ledno^pTsS ^ °b	P° daIjŠem
Man W,fj™ka prepeljemo na mestno pokopališče v Pobrežje pri Mariboru, kjer se bo vršil pogreb v sredo dne 26. novembra 1930 ob 16 uri
Sv. mase zadušnice bodo darovane v Mariboru in pri Sv. Trojici.
Podlehnik, dne 24. novembra 1930.	15856
Brez posebnega obvestila
Marija Majcen,
kot soproga v imenu vseh sorodnikov.
Mestni pogrebni zavod
citaite kuliso	čitaite knjigo
NAPOLEON
BONAPARTE
O tem velikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Najmi-kavnejše razkriva njegove obre in slabe lastnosti, njegove jav, ne in zasebne afere in doživljaje Conan Dovlov roman Napoleon
Bonaparte.
Broširan velja Din 40.—, vezan Din 52.—. — Pravkar ga ie izdala v Levstikovem prevodu
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV 6.
za Slovenijo, proti fiksni plači in proviziji, IŠČE manufakturna odplačilna trgovina.
Prednost imajo vpeljane osebe s poznanjem slovenskega jezika.
Ponudbe z navedbo referenc in dosedanjega poslovanja na Inter-reklam, d. d., Zagreb, Marovska 28, pod »Br. 187—40«.	15837
pri r t a B. MCTCH jmmuau, vos>ma/ m s.
Naprodaj
vsa konkurzna masa J. Neškudla
trgovina in obrt cerkvenih paramentov
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 25.
V prodajo gredo vse terjatve, inventar, zaloga z vsemi potrebščinami, kakor stoji in leži.
Pogoji so na vpogled v pisarni dr. Henrika Tuma, odvetnika v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13 I kot upravitelja mase.
Pismene ponudbe je vložiti v osmih dneh.	15S39
Zapustil nas je nad vse ljubljeni, dobri soprog, ata, stari ata, stric, tast, gospod
Rajmund Magerl
hišni posestnik in nadsprevodnik dri. žel. v pokoju
dne 24. novembra 1930 ob i. uri, v 72. letu svoje dobe.
Pogreb nepozabnega se bo vršil 26. novembra ob pol 15. uri iz hiše žalosti, Novi Vodmat, Ribniška ulica 1, k Sv. Križu na njivo smrti.
Ljubljana, 24. novembra 1930.
Ana Magerl roj. škof, soproga — Ivan, Pepi, sinova — Sofie, Ivanka, hčeri, ter ostali sorodniki. 15848
Neizprosna smrt nam je iztrgala iz srede srečne družine našega nad vse dobrega in skrbnega soproga, ateka, sina, brata, strica, svaka, gospoda
Ivana Mišica
vlakovod jo
po dolgi in mučni bolezni.
Pogreb bo v torek, dne 25. no-\rembra 1930 ob pol 3. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana — Rimske toplice, dne 24. novembra 1930. 15853
ŽALUJOČA SOPROGA IN SIN
Obeina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
llliklaužeua okazija
BLAGO ZA DAMSKE PLAŠČE širina 140 cm po Din 88-—, 120 -, 135--, 146*—
15817
Do 30% znižane cene!!!
Fr. Ks. SOUI/AN, Liubl ana
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase. hI služilo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na) pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
hoče £ ZZZlll
aR GaGo tirajo informacijo tičccc mo matih oftamov naj prti orni 9 mnantGah ^ia • mitsor no bo projol odgovora 1 » LJmWW
CENE MALIM OGLASOM;
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine ie aposla-ti ebenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Dečke
to 16 les stare, iščem ta 2—3 dni ia raznašanje letakov. Naslov v oglasnem oddelku ».luira«. «>223-1
Služkinjo
•ij.i9sljivo tD pridno, ki »ni nekoliko kuhata ter »sa domača dela opravljati. sprejmem takoj v stal-do službo. Na!'1. »7 v ogl. inddelku »Jutra«. 49200-1
Inkasant - sluga
t*' giat., ki je bil priobčen t ' nedeljskem »Jutru« ta t-vrdko trapez, ja bil pomotoma priobčen lo so osebne iu pitoiene ponudbe brezpredmetne.	49210-1
Zastopnike-
korespondente
* vseh krajih Jugosla rije inrejme zavod komercijel-nih informacij v Trsta, — i prejme reciprociteto z lo-kiinimi zavedi. »Credito«. Trieste, CastUa postale 499 4919&-1
Učenko
dobro vzgojeno, k! Ima »e^elie ia voljo do dela, jcrejmom v trgovino mešanega blaga. Posindbe na .i?Ias. oddelek »Jatra« pod -.St. 99«.	40199-1
Knjigovodjo-
bilancista
je »možen napraviti pri T-?ejem podjetju na doželi natančno knjigovodstvo — iičem. Ponudbe na oglas. <vMe!ck »Jutra« pod šifro »''lačac.	4919S-1
Pek. pomočnika
samostojnega. dobrega delavca, poštenega, za vodstvo obrata v večjem trgu se Išče za takojšen nastop. Starejše zanesljive moči naj se prijavijo z navedbo do-si ttonjega službovanja estalih reierenc na podraži ico »Jutra« v iNiverr mestu pod šitro »S itpak^.	491.52-7
Vajenca
za krojaško obrt sprejme Alojz Lomb3r. Ljubljana VII. Celovška centa 53.	49121-1
Gospodično
pjočevaLje otrok da tretje gimuasije, s v s o oskrbo v hiši 'prejme * decembrom Elsa Sever.
l.iubljana, Gosposvetska e. 3.	®1
Mlajša ženska
ueštena, pridna, ve*ča Kuhanja dobi stalno mesto k dvema oeotema ta goaw dinjstv3j katera bl poleg hišnih in vrtnih del tuli opravljala 2 kravi. Plača degovom. Naslov v c-glascem oddelku »Jutrs«.
48053-1
Kroj. pomočnika
prvovrstnega za velike kose sprejm« takoj »Elegance«, Maribor, Aleksandrova IS.	49366-1
Učenca
s primerno šolsko izobraj bo, poltenih staršev, s-prej me takoj v trgovino me Sanega blaga Jožef Grač uer, Sv. Lenart pri Laškem 49261-1
Učenca
=prejm» slaščičarna La5ko 4S949 1
Uč nko
ia Izdelovanje belega pe rila (.prejme takoj P. Ui helak. Ljubljana. Rim«k » cesta 5.	4Č3S5 1
Hlapca
močnega. poštenega tn pridnega, k dvema paroma
konj sprejme Kavčič, go stilna v Zg. Sliki. 4924Š-1
Vajenko
staro 16 let. sprejmem v trgovino. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenka«.	49250-1
Vajenca
samo \'i Ljubljane, sprejmem za mehanikar. obrt. Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« pod »Vajenec«.
49249-1
Energične agente
Iščem za vsa tcesta kraljevine. Najmanjši mesečni zaslužek 4500 dinarjev. Zahtevajte pogoje. Priložite za 5 Din znamk za vzorce. Beograd. Negoševa St. 48. Mordvinov.	49143-5
fSHCZE;«
Dobra šivilja
gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jntra 49218-3
Zastopnike
z« prodajo šivalnih stro-jev, Soparatorjev, koles. gramdfonoT. elektrotehnik nih predmetov Itd. pod zelo ugodnimi pogoji sprej memo. »Centra«, tr£. šival nih rfrojev Itd.. Ljubljana Poitnl predal 24S. 49670 3
Monsieur
dipldmš de 1' Uaivereiti de Pariš dinnerait dej. Itjonf ie fran^ais. Ecrire »out >Loroae de franki«« i oglasni oddelek »Jutra«.
49238-4
Instrukcije
It vseh gimnazijskih pred metov daje akademik S G. Poooriu, Rimska eesta št. 17/L	4S393-4
Oblastvene fcoocesijoalraoa
šoferska šola
Gofko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12. teorij* vožaje. 47750-1
Prva oblast, koncesijonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 39 —
(Jugoauto) telefon K. 2236 Pouk ln praktične vožnje.
?5!
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
123.
\ tudi druza riba, ki jo potegne ic nje. izgine brez sledn. pr«T tako tndi tretja in "-etrta. To jc vendar nesa^Iišano! »Počakaj, nepridiprav!« reče ribi? svojemu prijatelju. Le delaj se, kakor da spiš, jaz ti bom i« »»kazal, kaj se pravi nagajati!« To rekši s« hudobno zarezi in se splazi k jarkn, kjer napolni svojo rofko z rodo.
Odprt avto
Atirisedežen. v najboljšem «anj'J ugodno naproda radi nabave tovornega. -Naslov v oglasnem oddfik' »Jutra«.	49203^ 10
Ford
limazlca, zelo dobro ohrs
njen, petsedežen, poeeni naprodaj. Naslov » oglM. oddelku »Jutra«. 49S34 If
Strojnik
lzučen strojni ključav nlčar, z 10 letno prakso, pri različnih strojih, parnih ln dlespljevlh motorjih, želi primerne službe. Omenjeni Je zanesljiv ter trezen, kar dokaže z originalnimi spričevali. Nastop službe i. decembra 1930. Cenj. ponudbe pod značko »Vesten ln na tančen strojnik«.
49096-2
r» rt

Radio
petcevol, t vi«m! potreb ščinaml lo svočnikom tel« igodno prodam. Naslov t glasnem oddelku »Ju'ra< 4SSS6 6

Kot družabnik
sodelujoč, pristopim k tr govini t prometnem kraju, ali sprejmem dražab nika s 50.000 Din ali več. za prevzem večje trgovio Keflektanti naj pišejo na oglas, oddelek »Jutra« poo značko »Družabno«.
49197-16
Kdo bi posodil
20.000 Din za nakup »la ga, proti dobrim obresfim >n latabulaciji na posestvo Več ustmeno. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Goetiiu, nujno«. 49344-16
Družabnika
ščem radi prezaposlenosti ta prvorazredno restavra cijo t Zagrebu. Prednost imajo gostilničarji-strokov njaki — Slovenci. Potreb no 300.000 Din, kar je si gumo naloženo. Ponudbe na naslov: Pavlekovič, Za greb, Ilica 146/1. 49251-16

Mizarski pomočnik
z večletno prakso, spo<so ban vsega dela, želi pre-menila službo h kaki tvrdki ali tvorsioi, event. gre tudi k boljšemu mojstru na deželo. — Ozira so le na stalno Blužbo. — Ponudbe na naslov: Ivan Kremžar. Ljubljana, Japljeva nI. 2.
49191-2
Mesarski pomočnik
izurjen prekajevalec, zmožen slovenščino in nemščine, želi službo t i. decembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49195-2
Mladenič
zdrav in močan, išče pri
dobrem kmečkem gospodarju službo za takoj ali z Božičem. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 49-301-2
Ketlarica
za nogavice, išče službo za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« ped šifro »Ketlarica«.	49202-2
Šofer
2	dveletno prakso, zmožei: vseh popravil, za.nesljiv, išče službo k ost^bnemu ali tovornemu avtomobilu, event. avtobusu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
49192-2
Šivilja
dobro izurjena v ftvanju porila, e obrtnim listom,
3	ši-ralnimi in entl strojem, bi šivala za trgovino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49206-2
Dobra kuharica
starejša, ki zna vodita celo gospodinjstvo, išče službo k starejšemu goi-podn ali dami, event. pri majij-ši družini bres otrok. Vajena je tudi bolnikov. — Nastopi lahko takoj. Na-slo-v pove oglasni oddelek »Jutra«.	49148-2
Frizerka
dobra omdulerka, maserka in vodna ondulerka, išče stalno službo v Mariboru. Cenjor.e ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Dobra ondulerka«.	49283-2
Pekovski pomočnik
želi službe v parni pekarni Delal bl samo za nrano brez plače Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Priden pek«.
49050-2
Pekovski pomoč.
zanetJjiv išče stalnega posla nredpečnika ali kol skopni delavec Dopisi i*a podružnico »Jutra« v Oe-Ijo pod šifro »Pošten -O«.
48939-2
Pravnik
z jugoslovanskim doktoratom in specijalno francosko diplomo ter večletno pravno prakso v Pari zu. išče primerno složbo. Ponndbe pod »Pravnik« na oglasni oddelek »Jutra«.
40237-2
Stare moške obletce
čevlje, pohištvo in drugo kupim. Dopisnica zadostu je, d3 pridem na dom. — Alozija Drame. Ljubljana. Galla3ovo nabrežje št. 29.
49229-7
Opremo za špeceri]. trgovino
kakor: pult. steiaže, tehtnice lo drugo, dobro ohranjeno kupim Potudbe na oglaa. odelek »Jutra« pod šifro »Oprema«. 49240-7
Fotografi!
Išče se potna kamera 18 X 24, brez objektiva, 2 Heim ali Atelier Stativa, elektr. ■memalno svetiljko (Aaf lahmelampe) 6000 sveč. povečalni aparat za negative 13 X 18. umetno svetlo. — Ponndbe s ceno na Photoatelier Jadran. Zagreb, Vlaška ulica št. 73a 4S745-7

Vsakovrstno zlato
Kupajf p« najvišjih senat
Cerne — iuvelir
Ljubljana, VVolfova oL 5.
86

Prodajno barako
lepo izdelano in prav dobro ohranjeno prodam. — Poizve se v pekarni Sašek, Šiška.	49211-6
Gugalna konjička
poceni naprodaj v Livar-eki ulici št. 7. ^221-6
Sentjanški premog
vagonske pošiljke dobavlja Prodajna pisarna, Ljubljana, Kolodvorska štev. 30 (Levante).	48G91-6
Veliko ogledalo
t okvirjem, posteljo (Feld-bett) in ogrodje za špansko steno prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 49212-6
Pozor!
sedlarji, tapetnlkl, ličarji in pleskarji. Prodam vsled razširjenja obrata popolnoma nov Duco-aparat za trajno pleskanju ln lakiranje karoserij ln drugih predmetov za Jako nizko ceno. Naslov pove podružnica »Jutra« v Novem mestu. 49153-6
Nov kino aparat
za potovanje ali društvene dvorane, za polovično nabavno ceno prodam. — Naslor v oglaenem oddelku »Jutra«.	49097-6
Puhasto perje
čisto, čohano kg po 48 Din, druga vrsta po Din S8 kg, čisto bele £Osje kg po 130 Din in čisti puh kg po Din 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnica perja.	263
Dalmatinsko vino
prvovrstno po 10 Din liter se toči na Cankarjevem nabrežju št. o. 43915-6
Zelezuato vino
.elearnarja 4i G Piccollji t Ljubljani. krepAa oslabe te. malokrvne. odrasle id otroke.	161
Kompletne smuči
(»oceni taprodaj v Zvonar ■iki uUci 2, pritličje, desne 49227-6
2 bencinska tanka
do 100(1 litrov, vsakovrsten pisarniški rDvontar, pisa; ne mize, omare, pulte itd. kakor tndi krasne manu fakturne steiaže. i voza n ročni voziček zelo ugod no In poceni naprodaj. — Na ogled vsaki dan: Ljub Ijana VU, 2ibertova nliea št. 27.	49223-6
2 večji baraki
kriti i opeko, v dobrem stanju prodamo. Pojasnila daje družba »Gradi dom« v Ljubljani. Sredina 15.
49341-6
Lepa priložnost za Primorce ali Amerikance!
Krasno, srednje posestvo. lepi vinogradi, travniki, njive, gozdovi, kolosekl, solnčna lega. vinorodni okoliš, krški okraj, dobre stavbe, se proda lz proste roke. Ugodni plačilni pogoji. Posredovalci Izključeni. Natančneje se Izve pri Fr. Kovaču, poštni predal 245, Ljubljana I.
49084-20
Novo hišo
enonadstropno, na Vodo-vodni cesti prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49080-20
Hišo
pritlično, pripravno ia trgovino z deželnimi pridelki ali za trgovino z mešanim blagom, z 3000 m! vrta, na zelo promejui ulici tik cerkve v Ptuju, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Vpraša »e Dri Ani Zore, Ptuj, Zrin-sko-Frankopanska ul. 10.
48965-20
Stavbna parcela
v izmeri 7000 m» v bližani kolodvora St. Vid Vižmarje prodam. Paree-la je pripravna za tovarniško poslopje aH pet do šest manjšib stavbišč. Po izve se: št. Vid • Vižmaf je št. 100.	48955 20
Vilo
novozgrajeno, » tremi stanovanji s kopalnicami, vse obloženo i emajliranimi ploščami, parket, k vsemi pnitiklir-ami in ograjenim vrtom prodam. Stanovanj« takoj na razpolago. Poizve se pri Iv. Oražmo t Mostah pri Ljnbljaai.
4-9668-20
Parcele
večje ali manjše, pod Bolnikom ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	43390-30
Kupim hišo
na prometnem prostor« t
že vpeljano trgovino w zneska, do Din 200.000.—., najraje v okolici 11 ari bo ra ali Celja. Cenjene ponndbe • opisom hiše tn navedbo cene pod »N. K.« na podružnico »Jutra« t Maribora. 48073-20
MMhMlM
Moško zim. suknjo
črno, dobro ohranjeno zelo ugodno prodam. Vprašati med U. in 3. uro na Gallusovem nabrežju - 11/1.
49215-13
Gasil, zimski plašč
fin, dobro ohranjen kupim Naslov pove oglas, oddelek sjutra«.	49194-13
Dva gospoda
sprejmem na hrano in «ta novanje. Naslov v oglas oddelio »Jutra«. 49224-14
Pridihi
Svežega zelja
več vagonov kupi I. 0ra žem. Moste pri Ljubljani 48867 33
Kratice
13—14 mm kupim vagonske množine. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mesečno«. 49314-15
Vagon iavor. desk
suhih, od 30—100 mm proda Kmetijska zadruga v Smartnem pri Litiji.
49144-15
Nekaj plohov
brstovib ln lipovih, pre šo ia grozdje, poljske po stelje t g u rta mi. decimal ko. žično vrv fn 1.70 m dolge cevi proda F Cvek v Kamnika.	49020-15
Slaščičarno
z že opremljeno delavnico na prometnem kraj«
poceni prodam ali sprejmem družabnika (co). — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod mačko »Slaščičarna«.
49206-19
Majhno gostilno
dobro idočo vzamem v najem na prometnem prostoru ▼ Ljubljani, ali kakem drugem večjem industrijskem mestu. Položim jam-čevino ali plačam najemnino naprej. Ponndbe na naslov: Fanland, Leiten-dorf 21, Leoben, Nsmška Avstrija.	4f»252-17
Drogerija
zelo dobro urejena, na odličnem mestu, a odličnim obratom, naprodaj: Poizve se: M. Ml-loševlč, Cara Nlkole II-81. Beograd. 49095-19
Trgovske lokate
z ali brez stanovanja oddam v prometnem kraju na Gorenjskem t novim letom. Redna a-vto zveza. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Velik promet«.
48993-19
Velika nakladna knjigarna
knjigotiskarna, knjigove«-nica t najmodernejšimi stroji (2 tisk. linotjpa) lasten motorna pogon, z velikimi zalogami gotovega blaga, v lepem la bogatem mestu Savske .banovine takoj naprodaj radi bolezni lartnika. aH pa
sprejmem družabnika
Informacije daje Pavlekovič, Zagreb, Biča 146/1. levo.	48990-19
Trgovski lokal
f bližini mitnice na Dunajski cesti oddam. Na-elov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49348-19
Gostilno v Mariboru
dobro idočo, na prometni točki sredi mesta takoj oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 49367-19
7
Stanovanje
sebe in kuhinje od<$m v Mostah, Cigierjerva št. 33.
40193-21
ftlcteCovi matih ogCa&ov
ln druge informacije tičoče ae oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« ¥*
fle&entcafi
K
flovem matu
ln na
Ljubljanska cesta it. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah.
Zlata zapestnica
je bila izgubljena v nedeljo po U. ari od fran čiškanov, skosi Zvezdo, do Klorijanske ulice. Pošten najditelj naj jo proU nagradi prinese v oglasni oddelek »Jutra«. 49231-28
'j A
Solidnega gospoda
sprejmem kot sostanovalca sredi mesta — * hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49190-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom poceni oddam na Opekarski c. št. 32.	49319-23
Sobo
pri gorenjekum kolodvoru oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49216-23
Sobo s štedilnikom
ali s kuhinjo, išče gospodična. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina Kongresnega trga« 49217-23
Lepo sobo
oddam samo boljšesnu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jntra«. 49189-23
Opremljeno sobo
s elektr. razsvetljav«, in poeebuai vhodom. tradi mesta oddam enemn. al! dvema gospodoma. Našlo« v oglaanca oddelka JuUi «9090-23
Na stanovanje
vzamem dekle t Hali vasi št. 51 — Ježšca. 49060-33
Prazno sobo
x balkonom is kletjo oddam t 1. dec. eni aji dvema preprostima osebama za 250 Din. ako bl ena izmed obeh pomagala gospodinji opravljati lažja hišna dela, pa sam« ta ceno 100—150 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 48885-23
. Stanovanie
3 sob, kuhinje in pritiklin takoj poceni oddam. Našlo* pove oglasni oddelek »Jutra«.	49128-21
Lepo stanovanje
1 soha, kuhinja, takoj oddam boljši stranki brez otrok. 600 Din. Celovška C os ta 80.	49008-21
Stanovanie
4 »ob, predsobe, poeel-ske sobe, kopalnice, kuhinje ki pritiklin, v visokem pritličju vile oddam. Parket, elektrika, vodovod in souporabo vrta. Mesečna najemnina 1250 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49253-21
Stanovanje
trisobno in dvosobno poceni oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
46368-21
Sobico
e poeeb. vbodom ta elektriko oddam gospodični v vili »Stadion«. 49332-23
Sobo
* pot«bnim vbodom, Učen za S—4 ure tedensko. Ponndbe na oglasni oddelek »Jatra« pod tnačko »Cez dan«.	49236-23
Lepo sobo
t pritličju aU prvem nadstropju ob cestni železnici, tiče starejši gosped pri stranki brez otrok ln sorodnikov. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Cestna železnica«.
40336-23
Zračno sobo
oddam solidni gospodični ali gospodo. Poseben vhod in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
48758-23
Opremljeno sobo
y centru mesta oddam 1 aH 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	49346-33
Sobo
parketirano m z elektriko, sredi mesta oddam 3 go--podičnam, event. e hrano iaslov pove oglas, od de! ti
»Jutra«
49256-23
Lepo sobo
elegantno, i elektr. razsvetljav« in postrežbo oddam s 1. decembrom za 350 Din v Sp. Šiški. Mau-rerjeva 18.	49270-23
Sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma, ozir. gospodičnama. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 49272-23
Opremljeno sobo
z vhodom iz stopnjic od dam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 49273-23
Sobo
oddam 2 gospodoma na
Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49274-23
Gospoda
sprejmem na stanovanje tn hrano. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 49276-33
Sostanovalca
sprejmem fcabjak štev. 12.
40275-33
4U

Lepe koncert citre in fotoaparat
9 X 12 zamenjam za dobro trivrstno harmoniko. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 49S0T-S6
Gospodična
U boljše rodbine, samo stojna trgovka, srednjih let, želi radi pomanjkanja znanja dopisovati z držav, nim uradnikom ali boljšim trgovcem, starim do 40 let Dopise pod »Soliden gospod 35« na podružuco »Jutra« v Celju. 49201-34
Proti izpadanju las
in bolezni tasišča je »Ines« »dioc uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »Inos«, Ljubljana. Mer oso dna ulica št. t	373-31
»Gospa Ministerca«
Gospodično, ki je sedela v soboto v drami na galeriji, IU. 4. sedež levo, prosim za cenj. našlo«? na ogla-s. oddelek »Jutra« pod »Blondinec«.	49245-34
Ženski model
(akt) išče slikar. Honorar običajni. PoDudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Model takoj«. 488S0-24
Iščem damo
vitko in lepega obraza, kot model sa umetniške fotografske študije. Dopise z navedbo pogojev pod »Fotoamater« na oglasni oddelek »Jutra«. 48933-34
Čevljar, šival, stroj
levoročni, dobro ohranjen ugodno proda Jernej Tr-ček, čevljar. Draga št. 25 pošta Višnja gora. 49220-29
Dolg klavir
Wlmer-Schott, radi pomanjkanja prostora takoj na prodaj sa 8500 Dit- — Vprašati » mizarski de lavnici v Vojašniški nlici št. 12. Maribor. 49179-26
Klavir
za 3000 Din prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	48851-26
Klavir in radio
telo poceni prodam, ali zamenjam za gramofon. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49347-36
Pes, mlad volčjak
ki sliši na Ime Kazan, se je itguhil. Kdor kaj ve. naj proti nagradi sporoči Amaliji Ogrin, Moste, Ribniška ulica štev. U.
49271-28
Želim se oženiti
s 40—50 let staro gospo, ki ima premoženje ali po-t«tvo v ljubljanski okolici. Imam tudi premoženje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48765-35
Veliko sobo
lep« ln tračno, s posebnim vhodom takoj oddam 3—3 dijakom, vdori aH takod. para brej otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	49335-33
Sobo na Glincah
prazno ali opremljen« oddam eni osebi. Naslov v oglasnem oddelka »Jatra« 46714-23
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam gospodu. — Naslov t oglasnem oddelku »Jatra«. 49256-23
Opremljeno sobico
z zajtrkom in večerjo, ali brez, išče gospodična. Gre tudi kot sostanovalka. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »December— maj«.	49357-33
Sobo
■ hrano oddam sredi mesta dvema obrtniškima pomočnikoma. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 40255-23
Dt/pifi
N. N. Ljubljana
Prosim za sestanek v »Na rodni kavarni«. Dan ln čat poznan. — Zal.
48379-34
Anastazija
Odkritosrčnost je večkrat najboljše zdravilo. Hvala samo za Tvoje usmiljenje. Za vedno: Zbogom!
49203-34
živi!
Trpim, — mnogo izdana. Katero osebo si poslal po pismo k meni? piši! Milijon poljubom. 48911-24
Tri prijateljice!
P« naši krivdi nesporazum — vljudno prosimo opro-ščenja ter sestanek kadarkoli. — prezaposleni.
49235-34
Pletilni stroj
Idoal 10/27, malo rabljen za 3000 Din naprodaj v Zg 6iski, Kosovo polje št. 132.	49339-29
Lokomobila Lanz
v najboljšem stanja ugodno naprodaj. Gonila je dve venecijanki, krožno žago in štuc-žago. Vprašati v hotelu Miklič, Ljubljana.
49212-29
Fotoatelje
Holyns«ki. Dobro, hitro ii. poceni! Ljubljana, Dunajska cesta 6; podružnica v Mostah.	49009-30
Entlanje
1 m po 1 Din izdelovanje damskega perila, strojno in ročno vezenje zastorov, po-steljt.ih preprog, predtiska-rija, šivanje pletenin na entl stroj po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik, F-o rijanska S.	358-30
Gonilna iermena
pritna In vse mlinske teb-ničDe potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki Cadei & Brcar. Ljubljana, Kolodvor aka alies.	62
Ce nujno rabiš sliko
za legitimacijo. Jo dobiš v 10 minatab pri Joško Smucn industr. In umetn. fotografu v Ljubljani, Wolfova al. 12
ni2
Mehaniki, pozor!
Motociklisti in kolesarji v Vevčah želimo mehanika. Na telo prometnem kraju na razpolago delavnica, skladišče in stanovanje. — Ker v okolici nI razen enega samouka nobenega mehanika, mu je zasigu-rana lepa bodočnost. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	49228-30
Za
aH
M. MUtOCbH «#> ji**
Opozorilo veletrgovcem in tovarnarjem!
Podpisana tvrdka vljudno prosi na znanje vzeti, da ni identična s tvrdko Fran Požun, trgovina z usnjem v Trbovljah, katera se nahaja v poravnalnem postopanju oziroma se je že poravnala.
EDVARD POŽUN,
trgovina z mešanim blagom v Trbovljah
1584S
EVAVREDNA PRILIKA?
Železna sluiinska patent postelja zložljiva, s ta-
{»ecirancra madracom, ze-o praktična za vsak^ bilo, hotele, nočne službe-rin potujuče osoba stane samo Dia 390.—-Razpošiljam po poStoe-Dom povzetju.
tako 'mccn
složen
Uunt patent postelja«
zložljiva, s tapecirala madracom. zelo praktična, stana tamo D 2SB-
Pofctr imam »eliko logo	čisto čoba^
Bog perja ltj{ po D 48—« druga vrst kg po D 38.—« čisto belo gosje kg p»
D 130___ in čisti pul»
ki! po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroei punjeni ■ volnom fttanciu samo
Din 750.— L, BROZOVlč. ZAGREB . Ilica 6U
Stalna razstava umetniških slik
velika Izbira okvirjev sprejme vsa rezbarska ta po^latajička dela
A. Kos
Ljubljana, Mestni trg 25, nasproti magistrata S28
Poceni u vendar najboljša Je
Sever jeva otomana
s 32 peresi r sedežu m 4 t zglavju.
Velikost 185 X 78
Najboljši materi jaL
Cena 570 do 850. po tzbirl preobleke.
Zahtevajte vzorce!	68
SEVER RUDOLF, Marijin trg §t 2.
<<iiiv.S' imflTP v Tlsfcovni zadrtimi!
KLAVIRJI
Preden kupite KLAVIR, si oglejte mojo bogato zalogo prvovrstnih KLAVIRJEV. — Prodajam najceneje, na najmanjše obroke, s garancijo — Strokovnjaško popravUo in Cisto uglaševanje. — Najcenejša izposojevalnica.	297
Warbinek, Ljubljana,
Gregorčičeva štev. 5. Rimska e. št. S,
Urejuje Davorin RavJjea Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoU Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za toseratni dr * odgovoren AkxuH Novak. Vsi v Uubianl