ŠT. 10 - LETO 55 - CELJE, 9. 3. 2000 - CENA 300 SIT
m^	"II I	mil III	I	-	i-a	I	I I ■HHil I 11
NE ŠTEJEMO PRED
IN PO ŠROTU
Oglaševalci nizajo očitke zoper Mestno občino Celje, letno odškodnino
ocenjujejo na 60 milijonov tolarjev. Stran 5.
MOŽNOSTI: KATEREGA
SPOLA SO?
v Sloveniji so ženske v povprečju
slabše plačane in zasedajo
nižja delovna mesta. Stran 3.
»Pusta Mozirskega
le dvakrat ni bilo -
enkrat je
pustnakom tako
pasalo in so šli raje
jest in pit, drugič
je bilo, ko je umiral
Tito.«
CAJZEK
BO TOŽIL
OBČINO
Zasebnemu podjetniku iz Rogaške Slatine je
dovolj počasnosti pri pridobivanju dovoljenj
za gradnjo betonarne v Mestinju. Stran 4.
2
DOGODKI
Na dveh, štirih,
šestih**« icoiesih
Med 15. in 19. marcem na razstaviščih Celjskega sejma Avto in vzdrževanje in Moto
boom ter razstava gospodarskih vozil
Kar 25 tisoč kvadratnih metrov oziroma devet desetin
razstavišč več kot lani so v Celjskem sejmu namenili za
letošnji, že 11. sejem Avto in vzdrževanje, 3. sejem Moto
boom in razstavo gospodarskih vozil, ki jo bodo med 15. in
19. marcem pripravili prvič. Do začetka meseca, povsem
sveže podatke bodo organizatorji predstavili na današnji
novinarski konferenci, je bilo za sejemski trojček prijavlje-
nih 219 neposrednih razstavljavcev, skupaj z zastopanimi
pa bo končno število zagotovo presegalo 400 razstavljavcev.
Ob Celjskem sejmu d.d. sta
soorganizatorja sejemske
prireditve še Obrtna zbornica
Slovenije in Avtoservisno re-
montna skupnost Slovenije,
pokroviteljstvo so prevzeli v
ministrstvu za promet in zve-
ze, generalni sponzor pa je
tudi letos Citroen Slovenija.
V programu obsejemskih
strokovnih prireditev bodo
svoje mesto tudi letos našli
treningi varne vožnje Braneta
Kiizmiča, različne šole varne
vožnje, spretnostne vožnje
ter testne vožnje z gospodar-
skimi in terenskimi vozili ter
tekmovanja za vulkanizerja
in letos prvič tudi avtomeha-
nika leta.
Rdeča nit sejma Avto in
vzdrževanje, ki so ga za svoje-
ga že pred leti vzeli v avtoser-
visno remontni stroki, seveda
ostaja strokovnost, varnost in
ekologija, pomemben seg-
ment letošnje prireditve pa bo
tudi predstavitev osebnih vo-
zil. Glede na to, da letos ne bo
ljubljanskega avto salona, je
med prodajalci osebnih vozil
zanimanje za predstavitev v
Celju večje, obiskovalci pa si
bodo lahko ogledali osebna
vozila več kot 20 proizvajal-
cev.
Ob motociklizmu in m»to-
rizmu, ki sta se že predlani
uokvirila v samostojen sejem-
ski segment, organizatorji le-
tos namenjajo posebno pozor-
nost tudi gospodarskim vozi-
lom. V okviru razstave teh
vozil bodo predstavljene no-
vosti in posebnosti ter ponud-
ba gospodarskih vozil, saj se
bodo predstavljali vsi največji
ponudniki težkih gospodar-
skih vozil, dostavnih vozil, av-
tobusov, prikolic, polprikolic
ter proizvajalci in prodajalci
predelav in nadgradenj v Slo-
veniji. Posebnost razstave bo
testni poUgon ob dvorani L, na
katerem bodo zainteresirani
vozniki lahko v testni vožnji
preizkusih posamezna gospo-
darska in terenska vozila.
I. STAMEJČIČ
Samostojnost rečiške
šole pod vprašajem
Zadnja seja občinskega
sveta Mozirje je bila v veliki
meri posvečena popolni Os-
novni šoli Rečica, ki bo jese-
ni odprla svoja vrata.
Problem, zaradi katerega so
se svetniki ponovno pogovar-
jah o šoh, je, ker imajo Reči-
čani premalo oddelkov za us-
tanovitev samostojne šole, za-
to so v občinski upravi s po-
močjo ministrstva za šolstvo
pripravili odlok, po katerem
bi ustanovili Javni vzgojno-
izobraževalni zavod Občine
Mozirje, v katere bi bila
Vzgojno-varstveni zavod Mo-
zirje in Osnovna šola Rečica.
»Rečiški« del svetnikov je
sprejetje odloka podpiral,
medtem ko je nekaj drugih
svetnikov temu nasprotovalo,
predvsem zato, ker so zatrje-
vali, da je odlok »skrpucalo« .
Hkrati so svetniki spraševali o
položaju mozirske šole in
vztrajali, da je treba preučiti,
če je možna ustanovitev javne-
ga zavoda, v katerem bi bile tri
samostojne organizacijske
enote, in sicer šola Mozirje,
šola Rečica in vrtec Mozirje.
Kljub zatrjevanju župana Jo-
žeta Kramerja, da ustanovi-
tev takšnega zavoda po zako-
nu in tolmačenju ministrstva
za šolstvo ni možna (dve enoti
ne moreta opravljati enake de-
javnosti), so svetniki sejo pre-
kinili do ponedeljka, 13. mar-
ca. Do takrat naj bi občinska
uprava ponovno preučila
možnosti za ustanovitev naj-
bolj racionalnega, ekonom-
sko smiselnega in tudi stro-
kovno utemeljenega zavoda.
Glede na precej razvnete
strasti - Mozirjani se namreč
bojijo za obstoj vrtca, Rečiča-
ni pa na podružnično šolo niti
pomislili niso, ko so izglaso-
vali samoprispevek - je bila
prekinitev seje najbolj smisel-
na. Ker po zagotavljanju »mo-
zirskega« dela svetnikov ni
nihče proti samostojni rečiški
šoli in ker se že ve, da ustano-
vitev dveh osnovnih šol zno-
traj enega zavoda ni možna, je
potem logično pričakovati, da
bodo na ponedeljkovi seji ob-
činskega sveta Mozirje svetni-
ki v prvem branju potrdili
predlagani odlok.
U. SELIŠNIK
Letos sedem stanovanj
Pred dvema letoma so v Rogatcu zgradili blok z desetimi
stanovanji, letos pa jih bodo do konca leta dobili še sedem.
Uredili jih bodo v odkupljeni stari stavbi. Do poletja bodo
uredili tri, do konca leta pa še ostala stanovanja, za katera je
trenutno petnajst kandidatov.	TV
Invalidsko
podjetje na
Kozjanskem
v občini Kozje so dali po-
budo za ustanovitev invalid-
skega podjetja, ki bi združe-
valo delavce invalide iz ob-
čin Kozje, Podčetrtek in Bi-
strica ob Sotli.
Največ invalidnih oseb je
trenutno zaposlenih v Kozjem
v Montu in Dekorju ter v zdra-
vilišču Atomske toplice v ob-
čini Podčetrtek. Po zbranih
podatkih je v treh občinah
okoli 90 nezaposlenih delov-
nih invalidov. Pripravljajo
elaborat za invalidsko podjet-
je, ki bi imelo sedež v Kozjem.
O invalidskem podjetju so se
že pozitivno izrekli na sejah
občinskih svetov Kozje in Bi-
• strica ob Sotli, v Podčetrtku
pa bodo o tem govorili v četr-
tek, 9. marca.	TV
Veseli otroci v učilnici nove šole z učiteljicama Marijo Frece in Štefko Planko, ravnate
Rudijem Mestinškom, županom Jurijem Malovrhom in predsednikom KS Prevorje Mir
Pajenkom.
Jezo zamenjalo veselje
Šolarji so se končno preselili v novo šolo na Prevorju
s šestmesečno zamudo se
je osemnajst otrok z dvema
učiteljicama v ponedeljek, 6.
marca, končno iz sto let sta-
re in s tramovi podprte šole
preselilo v novo šolo na Pre-
vorju.
V	hipu je bila pozabljena
jeza, ki je pestila krajane Pre-
vorja zaradi slabe izdelave no-
ve šole in neustrezne" opreme,
kar je botrovalo časovnemu
zamiku preselitve. Slovesna
otvoritev podružnične šole je
bila ob lanskem prazniku ob-
čine Šentjur, toda otroci so
ostah v stari šoli, ker je bilo v
novi preveč pomanjkljivosti.
Končno so jih odpravili.
V	novi šoli so tri učilnice,
knjižnica, telovadnica z igral-
nico, večnamenski prostor.
spremljevalni prostori, kuhi-
nja z jedilnico in prostor za
observatorij. Manjši prostor
je dobila tudi krajevna skup-
nost za svojo dejavnost. Šola
bo prav gotovo predstavljala
center vseh dejavnosti na Pre-
vorju, otrokom pa bo nudila
odhčne pogoje za izobraževa-
nje.
Prvi dan v novih prostorih
so učenci z učiteljicama,
vodjo šole Marijo Frece in
Štefko Planko, preživeli ve-
selo in prijetno. Obiskali so
jih tudi ravnatelj osnovne
šole iz Gorice pri Slivnici
Rudi Mestinšek, kamor spa-
da podružnična osnovna šo-
la Prevorje, predsednik KS
Prevorje Mirko Pajenk ter
župan Jurij Malovrh. Prišli
so tudi starši, ki so vložili
veliko napora v to, da so
dobiU novo, lepo in so
no šolo.
Vrednost novega objel
z opremo vred okoli 140
jonov tolarjev. Po vseh pe
tijah, ki so spremljale gn
in odpravljanje napak, bc
nastopil čas miru in pret
sti učenju ter šolskim in i;
šolskim dejavnostim. V
Prevorju in tudi v občini
jo, da se bo v naslednjih
število otrok in s tem
šolarjev, povečalo.
Sto let staro šolsko s
bodo že spomladi pod
uredili okoUco z igriščeir
stal bo lep prostor v {
kraju in občini. Na Prevo
začenja novo, lepše obdol
otroke in tudi krajane. Je
končno zamenjalo veselj
TONE VI
Foto: GREGOR K
Za celjske kneze spomenik ali fontana?
v Celju že nekaj let iščejo rešitev,
kako urediti Trg Celjskih knezov pred
Narodnim domom, da bo knežjemu
mestu lahko v ponos, hkrati pa tudi
funkcionalno vključen v vsakdanje
mestno življenje.
Konec tedna so v Mestni občini Celje v
Uradnem listu RS ter dnevnem časopisju
objavili razpis za arhitektonsko ureditev
trga, z njim pa povabili strokovnjake, da
predlagajo najbolj primerno ureditev za
ploščad pred Narodnim domom. Razpis
■je odprt do 15. maja, podrobnejše pogoje
pa lahko zainteresirani dobijo pri Jožetu
Smodili, ki je izbran za natečaj nega skrb-
nika. »Ob dejstvu, da ostaja nespreme-
njen promet po Trgu Celjskih knezov,
pričakujemo od ponudnikov predloge
oziroma rešitve za ureditev trga. Ah naj
obstoječa zelenica ostane ah ne, ali je za
postavitev na trgu primernejši spomenik
ali fontana, naj pove stroka. Prav tako
tudi, kakšni tlaki bi bili na trgu najpri-
mernejši,« pojasnjuje Smodila in dodaja,
da ob dejstvu, da se trg ne more zapreti za
promet, Celjani postavljajo kot pogoj pri
urejanju trga samo še dvoje; da ostanejo
nepoškodovani in smiselno vklopljeni v
celotno ureditev lipa, ki so jo v Celju
zasadili 25. junija 1991, ter drevje ob
vhodu na dvorišče mestnega gradu.
Za poročevalca glede arhitektonskih
rešitev za ureditev Trga Celjskih knezov
so v Celju izbrali Friderika Polutnika,
komisijo, ki bo ocenjevala prispele po-
nudbe, pa sestavljajo celjski župan Bojan
Šrot, Ivo Prodan iz Zavoda za varstvo
naravne in kulturne dediščine Celje, nek-
danji celjski mestni arhitekt Janko Hart-
man, ljubljanski arhitekt Andrej Kala-
mar in zgodovinar dr. Janez Cvii
Celju pričakujejo, da se bodo v razpi
roku prejeli kakšnih 10 ah 15 predi
za prvonagrajeno rešitev imajo pr
Ijen poldrugi milijon tolarjev, za 2. r
do pa 900 tisoč tolarjev. Med prisf
ponudbami bodo izbrali še dve za od
skupni vrednosti 600 tisoč tolarjev.
»Potem, ko bomo v Celju izbrali
tev za ureditev trga,« pravi Sm^
»sledi priprava izvedbenih načrtov,
jeseni pa bi radi spravih pod streh(
prvo fazo, postavitev fontane ali sp
nika, če se bo slednji izkazal za pi
nejšega. V ta namen imamo na
okoli 20 milijonov tolarjev.« Vse F
že, da bo dokončna ureditev tr
prenovo komunalij in tlakovanjen
kij učena šele v prihodnjem letu.
1. STAMI
Nazarčani se bodo greli z lesnimi odpadki
Svetniki v Nazarjah so na zadnji
seji podelili podjetju Glin Grif koncesi-
jo za proizvodnjo, podjetju Dom pa
koncesijo za distribucijo toplotne
energije.
Kakor je znano, je tudi občina Nazarje
(poleg občin Gornji Grad in Solčava,
medtem ko je občina Preddvor odstopi-
la) vključena v projekt ogrevanja z lesno
biomaso. Občina bo kot začetni vložek
pokrila postavitev kotla v Grifu in s tem
postala solastnica podjetja. V Nazarjah
se nekaj porabnikov, predvsem večjih
kompleksov, kot so bloki, zdravstveni
dom, šola... že ogreva z biomaso, indivi-
dualni porabniki pa bodo morali za
postavitev hišne podpostaje prispevati
približno 200 tisoč tolarjev. Individual-
ne porabnike nameravajo začeti vključe-
vati v sistem letos jeseni, saj v občini
čakajo na razpis za izbiro dobavitelja
opreme, celotno Nazarje pa naj bi se z
biomaso ogrevalo jeseni v prihod
letu.
Izračuni kažejo, da bi za stano^
veliko 60 kvadratnih metrov, pora
samo v času kurilne sezone prispev
približno 15 tisoč tolarjev. S tem P'
po napovedih nazarskega župana 1
Purnata mogoče ne bo zaključen,
lahko razširili daljinsko ogrevanji
proti Mozirju, seveda pa bo ma^
odvisno od nadaljnjih dogovorov.
DOGODKI
3
(Možnosti: katerega spola so?
y Sloveniji so ženske v povprečju slabše plačane in zasedajo nižja delovna mesta - Imamo eno ministrico in devet
poslank - V vodilnih podjetjih nobene generalne direktorice
genske so v Sloveniji v povprečju bolje izo-
hražen® moških, zatrjujejo v Uradu za
glio politiko, a boljša izobraženost še ni
^ gotovilo, da bodo lahko posegle po enako
jiisokih položajih kot moški v ekonomski in
^litiČni sferi. So predane materinstvu in ga
dostavljajo pred poklicne cilje? Ne marajo tek-
movalnosti in jih je strah odločanja? Na naj^-
jiembnejših položajih v gospodarstvu in politi-
|y ženske niso odsotne zato, ker morda ne bi
l,ile dobre direktorice ali ministrice, ampak pot
Jo prestižnih položajev je po mnenju nekaterih
^ zmeraj moškega in ženskega spola.
[ fjenazadnje ženske, zaposlene s polnim delov-
jjm časom, opravijo tudi večino neplačanega
jela. Čas, namenjen domačim opravilom in
4rbi za družino, je neenakomerno porazdeljen.
Jpopust za nego in varstvo otroka vzame pri nas
pianj kot odstotek očetov. Število žensk v javni
sferi se je v zadnjih desetletjih povečalo, ni pa se
povečalo sodelovanje moških v zasebni sferi. »Če
bi se ženska, ki je kot gospodinja zaposlena pri
samskem moškem, z njim po-
ročila, bi se nacionalni doho-
dek zmanjšal, saj bi se njeno
prej plačano delo izvajalo brez-
plačno,« je na začetku 20. sto-
letja izjavil poznavalec ekono-
mije blaginje.
Podoba politike
Po besedah Vere Kozmik, di-
rektorice Urada za žensko po-
litiko, smo 8. marec 2000 v
Sloveniji dočakale z enim naj-
?ižjih deležev žensk v politiki
\izeno najvišjih stopenj polne
aposlenosti žensk v Evropi.
Ustava in zakoni jamčijo žen-
skam enak dostop do vseh de-
lovnih mest, enake možnosti
Mpredovanja in pravico do
fnakega plačila za delo enake
rednosti, vendar, poudarjajo v
'jfadu, je povprečna bruto plača
^ensk nižja od plače moških in
■povprečju zasedajo ženske
"ižja delovna mesta'. Ženske so
1996 prejemale 86 odstot-
povprečne plače moških.
Možnost vplivanja je posebej
izražena v politiki in zgovorna
je udeležba žensk v sloven-
skem parlamentu, menijo v
uradu. Od 90 poslanskih mest
so jih 9 zasedle ženske. Je še
zmeraj najustreznejša podoba
politike kot moške domene,
saj gre vendarle za odločanje o
pomembnih stvareh? V 21-
članski slovenski vladi imamo
eno ministrico, v 192 občinah
8 županj, v občinske svete je
bilo leta 1998 izvoljenih le 12
odstotkov žensk.
Tudi gospodarstvo je v ro-
kah moških. V 60 največjih
gospodarskih družbah v Slo-
veniji namreč ni nobene gene-
ralne direktorice, delež žensk
pa je izrazito majhen tudi v
celotni vodstveni strukturi.
Višji, kot so položaji in bolje
plačana delovna mesta, manj
je žensk. Ne gre za izenačitev
deležev moških in žensk v
vseh sferah življenja, temveč
za zagotavljanje načela enakih
možnosti.
V marsikateri zahodnoevropski
državi imajo bistveno slabše ure-
jen starševski dopust kot pri nas,
stopnja polne zaposlenosti žensk
je nižja in izobraženost skromnej-
ša. Ne glede na dobra izhodišča,
izjemno pomembna za kakovost
življenja, ženske v Sloveniji naj-
glasneje opozarjajo zlasti na teža-
ve pri zaposlitvi, povezane z no-
sečnostjo ali materinstvom.
(Ne)zažeieiii otroci
Na uradu za žensko politiko
so pred dvema letoma odprli
brezplačno telefonsko linijo in
do danes prejeli že več kot
tisoč klicev žensk, ki so opo-
zarjale na probleme na delov-
nem mestu. Težave imajo zato,
ker so matere ali bodo to šele
postale. Na razgovorih za služ-
bo jih delodajalci sprašujejo
vse mogoče o zasebnem življe-
nju in vprašanja, ki zadevajo
otroke, ženske občutijo kot
najbolj diskriminatorna.
Pogosto iskalka zaposlitve ne
dobi službe zato, ker še nima
otrok, če pa službo ima za dolo-
čen čas, ji delodajalec ne odobri
podaljšanja, ko ga seznani s tem,
da je noseča. Primeri tudi kaže-
jo, da delavko, zaposleno za
nedoločen čas, po vrnitvi s po-
rodniške premestijo na drugo,
manj plačano delovno mesto.
Zaradi takih izkušenj na uradu
za žensko politiko sklepajo, da
delodajalci dojemajo ženske kot
bolj rizično delovno silo, ki po-
sredno pomeni tudi možnost
višjih stroškov. Ravno zavoljo
nosečnosti in materinstva so
ženske na trgu delovne sile - ob
zakonodaji, enaki za vse - manj
konkurenčne in imajo slabše za-
poslitvene možnosti. Ženske us-
tvarijo najmanj polovico doma-
čega bruto družbenega proizvo-
da in so pri šolanju v povprečju
uspešnejše od moških. Delež
izobraženih mladih iskalk zapo-
' Ženske ustvarijo vsaj polo-
vico domačega družbenega
proizvoda. V povprečju so
manj plačane od moških.
slitve je precej večji od deleža
moških. Med višje in visoko
izobraženimi brezposelnimi je
bilo pred dvema letoma v Slove-
niji kar 73 odstotkov žensk. V
celjski regiji je v kategoriji mla-
dih brezposelnih z višjo in viso-
ko izobrazbo brez dela 75 od-
stotkov žensk, leta 1993 pa jih je
bilo v tej kategoriji brez zaposli-
tve 84 odstotkov.
KSENIJA LEKIČ
\ ~ Foto: GREGOR KATIČ
Urad za žensko politiko je ministrstvu za zdravstvo
predlagal, da bi delodajalce razbremenili plačila nadome-
stila plače, kadar se delavka zdravi zaradi zmanjšane
plodnosti ali v primeru rizične nosečnosti. Plačilo nado-
mestila naj bi od prvega dne odsotnosti z dela šlo v breme
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Inšpekto-
rat RS za delo pa je urad opozoril na problematiko
delovnega časa žensk, zaposlenih v trgovinah.
POSVETU
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Britanci izpustili
Pinocheta
Nekdanji čilski diktator
Augusto Pinochet je po 16
mesecih pripora v Veliki Bri-
taniji spet doma. Uradni
London se je namreč odločil,
da 84-letnega generala ne bo
izročil Španiji; »mesar iz
Santiaga« naj bi zaradi sla-
bega zdravja ne bil zmožen
dolgotrajnega sodnega pro-
cesa.
Španska vlada je sporočila,
da bo britansko odločitev
spoštovala. Vprašanje pa je,
kaj se bo s Pinochetom zgodi-
lo doma. V Čilu ga namreč
čaka kar 60 tožb, povezanih z
mučenjem in izginotjem 1198
nasprotnikov v času njegove-
ga krvavega režima v letih
1973-90. Vendar pa je potem",
ko je bil nadaljnjih osem let
vrhovni poveljnik vojske, leta
1998 postal dosmrtni senator
z velikim vplivom v državi,
tako da ga pred morebitnim
sojenjem še vedno ščiti diplo-
matska imuniteta. Po besedah
predsednika čilskega senata
obstaja velika možnost, da bi
mu to odzveli. Njegova hči je
izjavila, da je njen oče pri-
pravljen iti na sodišče in da je
to vztrajno ponavljal že med
priporom v Veliki Britaniji.
Rekordna kazen v
Haagu
Haaško sodišče za vojne
zločine, storjene na območju
nekdanje Jugoslavije, je izre-
klo doslej najvišjo zaporno
kazen. 45 let zapora je dobil
hrvaški general Tihomir
Blaškič, ki je med leti 1992-94
poveljeval hrvaškim enotam
v osrednji Bosni.
Sodišče je ugotovilo, da je
Blaškič sam ukazal sistematič-
ne napade na muslimansko
prebivalstvo V dolini Lašve;
najhujši je bil pokol v vasi
Ahmiči. Edina olajševalna oko-
liščina za BlaŠkiča je bila, da se
je sam predal haaškemu sodiš-
ču. Kot vse kaže pa se bo pred
tem tribunalom kmalu znašel
Še en Hrvat, kontraverzni Mla-
den Naletilič Tuta. Kot je zna-
no, ga prejšnje hrvaške oblasti
niso hotele predati Haagu, ker
bi nekatere precej obremenil in
so se izgovarjah na njegovo
bolezen. No zdaj sta ga pregle-
dala dva neodvisna tuja zdrav-
nika, ki sta izjavila, da ni tako
bolan in da bi ga ob ustreznem
medicinskem nadzoru lahko
prepeljali v Haag.
HDZ poka po šivih
Hrvaška demokratična
skupnost (HDZ), vse od nje-
nega nastanka leta 1989 vo-
dilna stranka na Hrvaškem,
je tik pred razpadom. Ta se
je začel z velikim porazom
na parlamentarnih voli-
tvah, nadaljeval pa z razha-
janji znotraj stranke, ki so
pripeljala tudi do odstopa
dveh vidnejših članov.
Nekdanji zunanji minister
Mate Granič in Tudmanova
svetovalka za notranje zadeve
Vesna Škare-Ožbolt sta se od-
ločila, da bosta raje ustanovi-
la novo stranko. To naj bj se
zgodilo 15. aprila, imenovala
pa se bo Hrvaški demokratski
center. Granič bo do takrat
neodvisni poslanec, potem pa
upa, da bo še kak HDZ-jevec
pristopil k novi stranki, da bi
lahko v parlamentu ohranila
kvoto petih poslancev, koli-
kor je potrebno za politično
preživetje. Ožboltova, ob
Tudmanovi smrti tudi nepisa-
na kandidatka za predsednico
HDZ, bo še naprej delala kot
svetovalka predsednika za no-
tranje zadeve. Tokrat Stipeta
Mesiča, ki jo je sam povabil k
sodelovanju, ki ga je sprejela,
kar pa je bilo dovolj za očitke
in za razkol s stranko.
Poplave V
Mozambiku
Mozambik so prizadele
katastrofalne poplave, ki so
brez strehe nad glaVo pusti-
le najmanj milijon ljudi.
Število umrlih je neznano,
saj reševalci sproti ne uspe-
jo rešiti niti ujetih na vrho-
vih streh in dreves.
Poleg narasle vode pa so
zdaj prebivalce začele pestiti
še nalezljive bolezni, saj so že
izbruhnili prvi primeri kolere
in malarije. Stanje pa še Še
kmalu ne bo izboljšalo, saj
vremenoslovci napovedujejo
nove obilne padavine. Poleg
tega naj bi Mozambik kmalu
dosegel tudi ciklon Gloria,
Mednarodna pomoč v državo
prihaja, kljub temu pa afriške
organizacije Zahodu očitajo,
da ni storil dovolj. Ob tem še
opozarjajo, da bo Mozambik
zaradi tokratnih poplav po-
moč potreboval še naslednjih
nekaj let. Nekatere države
(Velika Britanija, Portugal-
ska) so se zato že odločile, da
se bodo odrekle dolgu do te,
sicer po 16-letni državljanski
vojni precej hitro razvijajoče
se afriške države.
Šestletnikubil
sošolko
Vsega vajene Američane
je te dni prizadela novica o
streljanju v kraju Mount
Morris Township v državi
Michigan. Novica ne bi bila
za ZDA nič posebnega, če
morilec ne bi bil Šestletni
deček, ki je ustrelil prav toli-
ko staro sošolko.
Kaj ga je pripeljalo do tega
dejanja ni znano; po nekaterih
podatkih naj bi se z dekhco
dan prej prepiral na igrišču.
Pohcija je kasneje samo ugo-
tovila, da je bila pištola ukra-
dena in da deček živi v nemo-
gočih razmerah med prepro-
dajalci drog, medtem ko je
njegov oče v zaporu. Ta je
dečka opisal kot precej prob-
lematičnega otroka, ki je bil v
kratkem času trikrat izključen
iz šole in je sovražil sošolce.
Dečkova usoda je precej neja-
sna; verjetno ga bodo spoznali
krivega umora in mu grozi
zaporna kazen do 21. leta sta-
rosti, ki jo bo preživel v kaki
državni ustanovi za otroke.
Z OBČINSKffl SVETOV
Bodo dobili lastni TV studio?
Zreče - svetniki so razpravljali o ponudbi TV Celje, ki je
občini Zreče ponudila sofinanciranje njihovega informativnega
^ograma. Odločili so se, da bodo preverili še morebitne
i^^iikurenčne ponudbe, če pa se bo izkazalo za smiselno, se bo
^■■^^ka občina odločila za postavitev lastnega studia.
Častnih občanov poslej manj
Živeče - svetniki so sprejeli poslovnik za podeljevanje
^^l^nanj v občini. V njem je določeno, da se na leto podeli le en
občine Zreče, -naziv častni občan pa se bo podeljeval le
Nov poslovnik tako vsebuje kriterije za posamezno
pnanje (grb), kakor tudi ocenjevalni sistem za primer, da je
^^^eko priznanje več predlagancev.
Pristopili, čeprav še nezadovoljni
Zreče - Med zadnjimi občinami v Sloveniji se je tudi zreška
j^^čila v Stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije,
še ni zadovoljna z vsebino delovanja te organizacije,
naj bi se poslej tudi zreška občina aktivneje vključevala v
^vanje problemov povezanih z lokalno samoupravo in v
, J^^njavo izkušenj med občinami. Letna članarina je 63.000
'^rjev.	(A.Mr.)
Vrstni red za nepovratna sredstva
MOZIRJE - Svetniki so sprejeli prioritetni vrstni red za javni
razpis ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za nepovrat-
na sredstva za izgradnjo objektov lokalne infrastrukture. Na
prvem mestu je izgradnja ceste Renek-Spodnja Rečica, sledijo
pa ji izgradnja vodovoda Florjan-Bele Vode z odcepom za Lepo
Njivo; ter modernizacija cest do Potočnika na Gneču in do
Gregorca na Dol Suhi.
Četrtina proračuna za investicije
MOZIRJE - Iz občinskega proračuna, sprejetega na seji v
sredo in težkega 720 milijonov tolarjev, so svetniki skoraj
četrtino denarja namenili za tri investicije: gradnjo šole na
Rečici, mosta v. Loke in povezovalnega kanalizacijskega voda
od Rečice proti Prihovi oziroma Nazarjam. Največ razprave so
bila deležna sredstva za Zavod za kulturo Mozirje, ki jih je
trenutno premalo, in za turizem, ki še niso razdeljena med
posamezne proračunske porabnike.
Soglasna imenovanja
MOZIRJE - Svetniki so soglašali z imenovanjem Rosvite
Aubreht za direktorico Javnega zavoda Lekarne Mozirje; Iva
Buta za začasnega direktorja Zgornjesavinjskega zdravstvene-
ga doma Mozirje in Dominika Miklavca za pooblaščenca za
pripravo razvojnega programa statistične regije Savinjska
dolina.	(US)
□
DOGODKI
Muzej
gozdarstva in
lesarstva
v Nazarjah so sprejeli
odlok o ustanovitvi Muze-
ja gozdarstva in lesarstva,
na zadnji seji pa so svetni-
ki za vršilko dolžnosti
ravnateljice imenovali
Barbaro Šoster.
Muzej, edini te vrste v
Sloveniji, bodo postavili v
spodnjih prostorih nazar-
ske graščine Vrbovec na
približno 300 kvadratnih
metrih. Člani strokovne
skupine, ki so jo imenovali
že pred časom, v teh dneh
na terenu zbirajo ekspona-
te iz cele doline. Največ so
jih doslej zbrali v Lučah in
na Ljubnem, saj bo muzej-
ska zbirka predstavljala bo-
gastvo celotne Zgornje Sa-
vinjske doline. Flosarji,
gozdni in drugi lesni delav-
ci si vsekakor zaslužijo, da
njihovo delo ne bo utonilo
v pozabo. Odziv med ljud-
mi je izjemno dober in zato
ne prihaja do težav pri zbi-.
ranju muzejskih ekspona-
tov.
Muzej v Nazarjah nastaja
na strokovni osnovi, saj so
se povezali s celjskim mu-
zejem novejše zgodovine,
maja pa nameravajo kandi-
dirati na razpisu za sreds-
tva, ki jih podeljuje mini-
strstvo za kulturo. Podjetja,
združena v kompleksu Gli-
na, pomagajo pri ureditvi
prostora. V graščini bodo
shranjeni in prikazani raz-
ni dokumenti in manjša
orodja, za prikaz dela in
večjih strojev pa bodo po-
skrbeli znotraj Glina. Od-
prtje muzeja v Nazarjah na-
črtujejo septembra prihod-
nje leto, ko bodo praznova-
li 100 let lesne industrije v
kraju.	US
Cajzek bo tožil občino
Zasebnemu podjetniku iz Rogaške Slatine je dovolj počasnosti pri pridobivanju dovoljENJ za gradnjo betonarne v
Mestinju - Zakonodaja je na moji strani, pravi
»Lastnik slatinskega podjet-
ja GIC Gradnje Ivan Cajzek, ki
mu Mestinjčani že eno leto na
vse načine poskušajo prepre-
čiti gradnjo betonarne na ob-
močju nekdanjega podjetja
Bohor, vodstvo šmarske obči-
ne pa pri tem nikakor ne more
sprejeti končne odločitve, bo
najverjetneje še ta teden vložil
odškodninsko tožbo proti ob-
čini Šmarje.
«Takšen razplet ne pomeni
nič dobrega za občino, saj bo
morda vnesel negotovost med
vse tiste, ki nameravajo v pri-
hodnje vlagati v gospodarski
razvoj teh krajev,« meni Ivan
Cajzek, ki se je v urejanju
odnosov med občino, državo
in jeznimi krajani gotovo zna-
šel v najbolj neprijetnem polo-
žaju. »Vseskozi sem upošteval
veljavno zakonodajo in druge
predpise, ki urejajo uporabo
prostora na območju, kjer že-
lim graditi,« pravi, »vendar se
celotni postopek za izdajo lo-
kacijskega dovoljenja, ki ga je
v drugih občinah, in tudi v
naši, mogoče dobiti v samo
nekaj mesecih, namerno za-
vlačuje in mi povzroča dodat-
no škodo. Po grobih ocenah
znaša že blizu 75 milijonov
tolarjev.«
Ko je Ivan Cajzek pred do-
brim letom kupoval zemljišče
za gradnjo betonarne, se je
kljub temu, da je to območje z
ustreznimi dokumenti opre-
deljeno za industrijsko dejav-
nost, na Občini Šmarje poza-
nimal, ali obstajajo kakršniko-
li zadržki, da se kasneje ne bi
kaj zataknilo. Ko so se začeli
protesti Mestinjčanov, ki so
prepričani, da bo betonarna
kvarno vplivala na okolje in
znižala cene njihovih zem-
ljišč, je pridobil tudi vse do-
datne dokumente, ki so jih
zahtevali v občinski upravi.
Celo 700 metrov ceste je kupil,
da njegovi tovornjaki ne bi
»ropotali« mimo stanovanj-
skih hiš, izdelati pa je dal tudi
celostno prostorsko zasnovo
območja in oceno strokovne
institucije o vplivu na okolje.
Vse ugotovitve so njemu v
prid, še posebno dokument
pooblaščene družbe, ki govori
o tem, da obrat, ki ga namera-
va postaviti, ne bo imel ško-
dljivih posledic na okolje. Če-
prav je dodatno dokumentaci-
jo poslal občini že lanskega^
oktobra, je občinsko vodstvo
skupaj s krajani govorilo o njej
šele prejšnji mesec. In je spet
ostal brez lokacijskega dovo-
ljenja, saj pozitivne ocene ni-
so prepričale Mestinjčanov, ki
skušajo problem celo spoliti-
zirati.
»Razumem položaj, v kate-
rem se je znašla občina, ven-
dar sem pričakoval od nje več
odločnosti, predvsem pa spo-
štovanja zakonodaje in spreje-
tih aktov,« pravi Cajzek. »Lah-
ko bi na črno zgradil betonar-
no in se potem nekaj let prepi-
ral za njeno legalizacijo, a tak-
šnih poti ne želim ubirati. V
Sloveniji je več kot dvesto le-
galnih betonarn in nobena od
njih nima okoljevarstvenega
soglasja. Tudi to je dokaz, da
obrat, kakršnega želim gradi-
ti, ni okolju neprijazen, česar
pa Mestinjčani nikakor nočejo
sprejeti. Ob vsem tem pa je
zanimivo, da je nekdo sredi
februarja na občinskem zem-
ljišču, ki ločuje industrijsko
cono od stanovanjskega nase-
lja, posekal drevored. Le kaj
menijo o tem branilci čistega
okolja?«
Ivan Cajzek je prejšnji me-
sec »zaradi molka pristojnega
organa - Občine Šmarje pri
Jelšah« na ministrstvo za oko-
lje in prostor poslal dopis, v
katerem pojasnjuje celotni po-
stopek in da kljub vsej zahte-
vani dokumentaciji še vedno
ni dobil ustreznega dovoljenja
za gradnjo. Vso dokumentaci-
jo in zbrana mnenja pristojnih
organov je poslal tudi občin-
skim svetnikom, ki pa do-
končno razrešitev »primera
Cajzek« prelagajo s seje na
sejo. Zdaj so se odločili še za
izredni sestanek, ki naj bi bil
prihodnji torek. Si bodo tokrat
svetniki in župan Jože Čakš
vendarle upali presekati ta
gordijski vozel in postaviti vse
stvari in ljudi na njihova me-
sta? Ivan Cajzek je prepričan,
da bi tožbo dobil, to pa bi
občinsko upravo spravilo v
dokaj neprijeten finančni po-
ložaj.
JANJA INTIHAR
Občina Polzela uspešna
na javnih razpisih
Občina Polzela se kot vse
druge srečuje s finančnimi
težavami; svojo finančno
konstrukcijo pa se trudi iz-
boljšati s sodelovanjem na
različnih državnih razpisih.
V občini so imeli s pripravo
dokumentacije ogromno dela,
saj so se prijavili kar na 10
različnih državnih razpisov za
dodatna finančna sredstva. Na
področju komunale so se prija-
vili za vodovod Dobrič - An-
draž, za nadaljevanje izdelave
kanalizacijskega kolektorja na
Polzeli, za rekonstrukcijo ceste
na demografsko ogroženem ob-
močju in za izdelavo energet-
ske zasnove v občini Polzela, ki
je ugodno rešena in jo bo Agen-
cija za učinkovito rabo energije
subvencionirala z 2 milijonoma
tolarjev nepovratnih sredstev.
Za varstvo kulturne dediščine
so uspeli z dvema projektoma
in sicer za obnovo lesenega ol-
tarja v cerkvi sv. Križa na Gori
Oljki in gradu Komenda - son-
dažna preiskave konstrukcije.
Za obnovo oltarja je bilo odo-
breno 1,145 milijona in za Ko-
mendo 500 tisoč tolarjev. Že
pred tem pa je ministrstvo za
kulturo ob posredovanju Zavo-
da za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine Celje sofinanciralo
obnovo parka Šenek v višini 2,8
milijona in Meklavove hiše v
Andražu v višini 2,7 milijona
tolarjev. Na področju športa so
se prijavili za fundacijo ter ob-
novo športne infrastrukture.
Odobrena je petina potrebnih
sredstev. Po nekajletnem priza-
devanju so uspeli tudi s projek-
tom Celostnega razvoja pode-
želja in obnove vasi (CRPOV)
za vasi Andraž, Dobrič, Podvin
in Založe, kjer so dobili 2 milijo-
na tolarjev. Najzahtevnejši in
obenem najdražji projekt, s ka-
terim se je občina Polzela lani
prijavila na razpis, je izgradnja
nove podružnice osnovne šole
v Andražu. Vrednost tega pro-
jekta je 132,6 milijona tolarjev.
Čeprav rezultati še niso znani, v
občini Polzela trdno upajo, da
bodo tudi tukaj uspeli.
T. TAVČAR
Ob dnevu civilne zaščite
Mednarodni praznik civil-
ne zaščite 1. marec so v obči-
ni Laško proslavili minulo
soboto na zboru vseh pripad-
nikov civilne zaščite in ope-
rativnih gasilskih enot obči-
ne Laško.
Kot je dejal župan občine
Laško Jože Rajh v svojem na-
govoru, sta se s poveljnikom
civilne zaščite Juretom Križni-
kom odločila za tovrstno de-
lovno srečanje pripadnikov
CZ z namenom, da se ob njeni
reorganizaciji po novih pred-
pisih pripadniki seznanijo z
osnovnimi nalogami, ki jih bo-
do izvajali v primeru nevarno-
sti in drugih nesreč ter da se
spoznajo med seboj. V enote
civilne zaščite občine Laško je
razporejenih 156 pripadnikov,
v operativne gasilske enote
226 in v enoto radioamaterjev
5 pripadnikov.
Na zboru so dolgoletni čla-
nici štaba za CZ občine Laško
Danici Vale, ki se je s svojim
delom na področju zaklanja-
nja in začasne evakuacije še
posebej izkazala, podelili sre-
brni znak civilne zaščite(na
fotografiji).
VLADO MAROT
Sanacija šole na Donački Gori
Občina Rogatec bo objavila razpis za obnovo sto let stare
podružnične osnovne šole na Donački Gori.
Vrednost obnovitvenih del z opremo bo okoli 100 milijo-
nov tolarjev. 40 milijonov bo zagotovila občina iz proračuna,
ostalo pa v dveh letih ministrstvo za šolstvo in šport. Obnova
šole naj bi bila končana do naslednjega šolskega leta, ko
bodo praznovali stoletnico.	TV
SDS v novih prostorih
Minuli petek so tudi uradno odprli pisarno območnega
odbora SDS Prebold, nato pa so se člani stranke sešli na letni
konferenci.
Strankini prostori so poslej odprti na Hmeljarski 8 v Prebol-
du, na konferenci pa so člani spregovorili o delu V preteklem
letu in načrtih za letos. Med številnimi gosti, ki so se udeležili
konference, je bil tudi predsednik SDS Janez Janša.	US
Savinjski likovniki v Žalcu
V	petek bodo v Savinovi hiši v Žalcu odprli Galerijo
savinjskih likovnikov, slovesnost ob odprtju pa bodo pripra-
vili ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu.
V	Galeriji savinjskih likovnikov se bodo predstavili Andrej
Ajdič, Adi Arzenšek, Terezija Bastelj, Anton Herman, Jože
Horvat-Jaki, Dore Klemenčič-Maj, Slavko Krajnc, Jože Muho-
vič, Željko Opačak, Darinkž Pavletič-Lorenčak, Ervin Potočnik,
Irena Potočnik, Edvard Salezin, Rudolf Španzel, Veljko Toman,
Alojz Zavolovšek in Jelica Žuža. Umetnike bo med drugim
pozdravil tudi slovenski predsednik Milan Kučan, ki se bo pred
tem srečal z županjama in župani spodnje in zgornjesavinjskih
občin.	US
PO DRŽAV
Kocevar vodi
turizem
LJUBLJANA, 2. mar^
(Delo) - Po številnih zapi«
tih so člani upravnega
bora Slovenske nacionaln
turistične organizacije >
generalnega direktorja j]
volili Mitjo Kočevarja, ^^
sedanjega direktorja Konj
pasa -v Berlinu. Kočeva
zdaj čaka še na soglasje vlj
de, svojo funkcijo pa najf
pričel opravljati aprila.
Gaspari ostaja
LJUBLJANA, 3. mait
(Delo) - Po tridnevni ra;
pravi v državnem zboru j
interpelacija zoper finani
nega ministra Mitjo Gasp,
rija, ki jo je vložila poslai
ska skupina SDS in SKl
dobila le še podporo p
slancev SNS. Za interpel
cijo je tako glasovalo le;
poslancev, potrebnih pa
bilo 46 glasov. Ob razpra
o delu finančnega minist
se je vnel še hud dvob
dveh bivših obrambnih n
nistrov, Jelka Kacina in J
neza Janše, o prodaji oro
ja.
Incident ob Mur
HOTIZA, 3. marca (D
lo) - Na obmejnem ozeml
na levem bregu Mure so \
vaški policisti prijeh tri Ho
žane, ki so le nekaj metn
znotraj hrvaškega ozem
kopali mivko in jo nalagi
na traktor. Ko so jih na si
hoteli odpeljati v Čakovec
sodniku za prekrške, so
Hotižani uprli in blokir,
cesto. Incident so rešili si
venski policisti, hrvaško
slovensko zunanje ministi
tvo pa sta si že začeli po
Ijati diplomatske note.
Elan kmalu
slovenski?
BEGUNJE, 4. marca (D
lo) - Hrvaški lastniki se st
njajo, da bodo 77-odstot
lastniški delež Elana prod
li Slovenski razvojni dru
bi. Kupoprodajna pogod
naj bi bila podpisana 1
marca, vodenje podjetja
je že prevzela slovens
ekipa na čelu z Alešem J
ralo. Za zagon proizvodn
ki naj bi stekla aprila, 1
potrebnih 25 milijon
mark.
Spet dražji
bencin
LJUBLJANA, 4. mar
(Delo) - Že drugič v za
njih dveh tednih se je p
dražil bencin, tokrat za 3
odstotka. Za devet odsti
kov so dražje tudi cestnir
Kučan zahteva
preklic
LJUBLJANA, 7. mar
(Delo) - Predsednik Mil'
Kučan od Marjana Podo
nika zahteva preklic izj^
o vpletenosti ljudi iz njeg
vega kabineta v krajo f
dobnikovega avtomobila
opravičilo. Po Kučanove
mnenju so izjave podpri
sednika vlade presegle
je dopustnega v političi^
in človeških odnosih.
AKTUALNO
Ne štejemo pred in po Šrotu
Oglaševalci nizajo očitke zoper Mestno občino Celje, letno odškodnino ocenjujejo na 60 milijonov tolarjev - Zakup že, kaj pa koncesija? - V Celju prepričani v svoj prav
-^2pletene niti takoimenovane celjske
ytne afere se vozlajo na novih in
jli koncih. Štiri oglaševalske agencije
ponedeljek v Celju predstavile svoja
Ijjča in skupaj z očitki zastavile odgo-
jfnim v Mestni občini Celje nova, bolj
jI ]ie retorična vprašanja. Zlasti so si
,otni glede tega, da so se v Celju lotili
ffjanja zunanjega oglaševanja na speci-
jjp način, ki mu v Sloveniji ni para. In
, »Ne priznavamo štetja pred in po
^m!« trdijo, ko opozarjajo, da ob jav-
jni razpisu ni bil upoštevan občinski
(jlok o gospodarski javni službi plakati-
i„ja in obveščanja, ki so ga v Celju
,tejeli poleti leta 1998.
Znano je, da so v Celju oglaševalskim
■encijam Metropolis Media, Gradium, In
;l;lam ter Proreklam-Europlakat v začet-
I	lanskega julija izdali dovoljenja za
istavitev panojev in odločbe o odmeri
>iiiunalne takse, oboje pa 19. julija pre-
licali. Istega dne je Boštjan Volf prekinil
iovno razmerje v Metropolis Medii, sku^
II	z Bojanom Krajncem, ki je v Studiu
g vodil volilno kampanjo županskemu
indidatu Šrotu, pa je njegova soproga
lojca Volf, vsak s po milijon 50 tisoč
ilarji, 14. julija ustanovila podjetje Pre-
lena, registrirano za izdajanje
ibopisov, drugo založništvo
tiskarstvo, raziskovanje trga
3javnega mnenja, podjetniš-
t;'ji poslovno svetovanje, og-
ševanje, prirejanje razstav,
mov in kongresov ter radij-
0 in televizijsko dejavnost,
'olf je več kot očitno kršil
inkurenčno prepoved, saj je
v času zaposlitve pri nas,
®ko ožjega družinskega čla-
i,ustanovil podjetje in postal
E! direktor zastopnik Preme-
Mega drugega podjetja,« po-
isnjuje direktor Metropolis
Wie Matjaž Vilfan, zakaj za-
i^i kršenja konkurenčne klav-
ile v podjetju tožijo Volfa.
Odlok velja ali ne?
I^ejstvo je, da so v Celju svet-
^poleti leta 1998 sprejeli Od-
o gospodarski javni službi
'plakatiranje in obveščanje,
v mestu dejansko nikoli
uveljavili, a tudi razveljavi-
preklicali ne.
Direktor Gradiuma Ante
Madjar- mimogrede, temu pod-
jetju so v Celju odstranili tudi
oglaševalske površine, ki so bile
postavljene na zasebnih in ne
mestnih zemljiščih - je prepri-
čan, da sam razpis sicer ni bil
prikrit, zagotovo pa je bil oglaše-
valcem prikrit njegov namen. »Z
razpisom je Mestna občina Celje
zgolj oddajala zemljišča v zača-
sni zakup,« pojasnjuje in dodaja,
da bi po iz leta 1998 veljavnem
odloku morali za oglaševanje na
teh površinah izbrati koncesio-
narja. »Po tem odloku, če bi ga v
Celju spoštovali, bi Premena
morala dobiti še koncesijo za
oglaševanje.« Razpis je bil torej
objavljen na običajen in utečen
način, vendar po mnenju oglaše-
valcev v nasprotju z odlokom, s
čimer je občina želela dosedanje
izvajalce zavesti oziroma izločiti
iz konkuriranja.
V Mestni občini Celje župa-
nova sodelavka za odnose z
javnostmi Barbara Leban
povzema občinska stališča:
»Odlok iz leta 1998 je nezako-
nit, v Celju tudi nikoli ni bil
uveljavljen. Potrditev nezako-
nitosti smo dobili tudi v Inšti-
tutu za javno upravo. Oglaše-
vanje je gospodarska dejav-
nost, zato ga občina ne more
oddati s koncesijo. Z razpi-
som, s katerim smo iskali po-
nudnika za zakup nezazida-
nih stavbnih zemljišč, ni nič
narobe. Izveden je bil povsem
po zakonu, glede na to, da v
tem primeru niso prišla v po-
štev določila po zakonu o jav-
nih naročilih, pa ga zaradi te-
ga, ker se je prijavil zgolj en
ponudnik, tudi ne moremo
razveljaviti,« poudarja in še
dodaja, da bi bil tudi župan
Šrot bolj zadovoljen, če bi lah-
ko izbirali med več ponudni-
ki, očitke oglaševalskih agen-
cij pa zavrača kot pritiske na
avtonomnost občinske upra-
ve, ki mora delati strokovno in
ne politično.
Poplačilo
predvolilnih obljub?
Oglaševalske agencije retorič-
no sprašujejo župana Šrota, ali
je izbor Premene - glede na to,
da je solastnik podjetja Bojan
Krajnc vodil njegovo volilno
kampanjo - plačilo volilnih ob-
ljub?
Glede na to, da so razpis vodi-
li v treh različnih občinskih
službah; v Komunalni direkciji,
ZPI in občinskem oddelku za
premoženjsko pravne zadeve,
bi bilo kakršnokoli poplačeva-
nje predvolilnih obljub nemo-
goče. Šrot to še utemeljuje z
dejstvom, da so tudi v občinski
upravi politično različno misle-
či ljudje, sam pa po besedah
Lebanove celo poziva vse, ki bi
jim kdajkoli kaj obljubil, naj se
čimprej oglasijo, da bo to vedel.
Bodo nacionalne
oglaševalske
kampanje zaobšle
Celje?
Prejšnji teden smo poročali,
da je Slovensko združenje me-
dijev pri Oglaševalski zbornici
Slovenije pozvalo oglaševalce k
bojkotu dela Premene, v pone-
deljek pa so v agencijah opozo-
rili še na eno dejstvo.
V	Sloveniji obstojajo jumbo
panoji dveh velikosti; 4 krat 3
metre in 5 krat 2,4 metra. V
Premeni postavljajo panoje di-
menzij 4 krat 3 metre, ki pa jih v
agenciji Proreklam-Europlakat
ne poznajo. »V Celju - tudi v
primeru, da bi nekako prišlo do
dogovora - plakatov naših na-
ročnikov nikakor ne bi mogli
postavljati,« pojasnjuje direktor
podjetja Marko Kolbl.
V	oglaševalskih agencijah
priznavajo, da so stike s Preme-
no v preteklih tednih skušali
vzpostaviti, vendar do sodelo-
vanja ni prišlo. Primer Celja pa
se jim zdi še toUko bolj pereč
zaradi dejstva, da lahko, sploh
če bi tako ravnalo še katero
drugo slovensko mesto, vpliva
na razvoj oglaševalske dejavno-
sti v državi. »Del zaslužka vla-
gamo v sponzoriranje priredi-
tev ter v mestno opremo,« po-
jasnjujejo in dodajajo, da so
oglaševalske kampanje, vsaj pri
velikih naročnikih, vodene na
nacionalni ravni.
Škoda za Celje in za
oglaševalce
Glede na komunalno takso,
ki so jo preračunano na število
svojih oglaševalskih površin
plačevali v štirih agencijah, je
Mestna občina Celje v prvih
dveh mesecih letošnjega leta
oškodovana za 1,7 milijona to-
larjev. Oglaševalske agencije, ki
so vse po vrsti zaradi vodenja
razpisa sprožile tožbe na uprav-
nem sodišču ter še odškodnin-
ske tožbe, ocenjujejo, da bodo
samo zaradi izpada dohodka
letos oškodovana za 60 milijo-
nov tolarjev. Izgubljata torej
obe strani!
IVANA STAMEJČIČ
iFoto: GREGOR KATIČ
•	V Metropolis Medii, In Reklamu, Gradiumu in Proreklam-
Europlakatu je skupaj zaposlenih 50 ljudi, podjetja so zveči-
ne v mešani lasti, pri čemer Proreklam-Europlakat navaja
švicarsko-nemško-avstrijski kapital, Metropolis Media ob
slovenskem še ameriškega, Gradium pa ob slovenskem prav
tako še tujega. Med seboj, zatrjujejo, slovenske agencije niso
kapitalsko povezane.
•	V Ljubljani so se krčenja oglaševalskih površin - ki jih je
bilo preveč tudi v Celju - lotili tako, da so natančno določili,
za koliko bi se sorazmerno morale te površine zmanjšati.
»Zakaj niso tako ravnali tudi v Celju?« sprašujejo v oglaševal-
skih agencijah.
•	Po podatkih Mediane je delež oglaševanja na jumbo
panojih rasel tako predlani kot tudi lani. Gre za donosen
posel, ki pa ljudi ne moti. Le četrtina vprašanih se z
zunanjim oglaševanjem ne strinja, tri četrtine pa se jih
veselijo, saj na jumbo plakatih najdejo zanimive in uporabne
informacije.
•	Proreklam-Europlakat ima v 12 državah postavljenih 260
tisoč oglaševalskih površin, prav nikjer, razen v Celju, pa
njihovih panojev niso nasilno odstranili. »Zato smo na
dogodek v Celju opozorili tudi na ravni naših lastnikov,«
pojasnjuje Marko Kolbl, kako je prišlo do internacionalizaci-
je celjske plakatne afere.
•	V Premeni, pravi eden od direktorjev Boštjan Volf, zaen-
krat ne želijo javno prati umazanega perila, ki se glede na
očitke oglaševalskih agencij, nabira v vse večji kup. Zaenkrat
pravijo, da bodo zadeve dobile epilog na sodišču, saj bi tudi v
odnosu do poslovnih partnerjev radi ostali čimbolj resen in
zaupanja vreden sogovornik. Na dvome o pripravljenosti
podjetja za spoštovanje visokih oglaševalskih standardov v
Sloveniji, ki so jih sprožili v Slovenskem združenju medijev
pri Slovenski oglaševalski zbornici, pa so v .Premeni v
ponedeljek dopoldne odgovorili z vlogo za sprejem v zbor-
nično članstvo.
Pritožba po pritožbi
VCelj u letos ne bo za med
"Marcem in 1. aprilom na-
'^edanega sejma Vse za
Kot smo že poročali,
Zavodu RS za šolstvo in
' ^ru za poklicno izobraže-
ni® za organizatorja Festi-
j ® Vzgoje in izobraževanja
r ljubljanski Infos, v
. ^ pa ocenjujejo, da samo
I^^^Podarskega dela priredi-
|)j 'brez vsebinskega, ki naj
, Zaokrožil v festivalu - ni
^'^elno prirejati.
^^Ijskem sejmu so se na
lev^J. organizatorja festivala
pritožili, konec fe-
pa dobili odgovor Za-
^D za šolstvo in Centra
i^Tk ° izobraževanje, da
I' 'p ova pritožba zavrnjena.
Prif sejemski hiši so pre-
da je bila njihova pri-
tožba neutemeljeno zavrnje-
na, zato postopek nadaljujejo
pred državno revizijsko komi-
sijo. Ob tem direktor družbe
mag. Franc Pangerl dodaja:
»Takšna centralizacija ni v
prid stroki, ne gre torej za
racionalnost in za združeva-
nje stroke in gospodarstva,
kar bi bilo smotrno glede na
slovensko majhnost. Ministrs-
tvo za šolstvo je vseskozi pod-
piralo tak koncept in po za-
ključku lanskega sejma Vse za
otroka in družino smo se do-
govorili, da se takoj pričnejo
aktivnosti in pogovori o pro-
jektu za leto 2000. Do tega pa
ob menjavi vodstva na mini-
strstvu ni prišlo.«
Dejstvo je, poudarjajo v
Celjskem sejmu, da je sejem
Vse za otroka doslej povezo-
val stroko in gospodarstvo in
si skozi prireditve in obsejem-
sko strokovno dogajanje pri-
zadeval za večjo družbeno
skrb za otroke, za boljše pogo-
je za mlade družine, za pred-
stavitev dosežkov stroke širši
javnosti ter za popularizacijo
stroke. »V Celju imamo zago-
tovo najboljše pogoje za iz-
vedbo prireditve,« je prepri-
čan mag. Pangerl in ob tem
dodaja, da prireditev v Celju
podpirajo tudi predstavniki
gospodarstva, zlasti člani
Združenja proizvajalcev in
prodajalcev igrač pri Gospo-
darski zbornici Slovenije, ki
so sejem Vse za otroka ocenili
kot najbolj primerno priredi-
tev za predstavitev svoje de-
javnosti.
L STAMEJČIČ
Učiteljska stavka
12. aprila?
»Dober mesec časa je do-
volj, da pridemo do dogovora
in se pogajanja zaključijo, če
je tudi na vladni strani pri-
pravljenost za sklenitev do-
govora,« so bili v ponedeljek
prepričani v sindikatu vzgo-
je in izobraževanja in za to-
rek, 14. marec, napovedano
stavko preložili na 12. april.
Ob preložitvi stavke so v
sindikatu mislili tudi na inte-
rese šolarjev in njihovih star-
šev. Glavni odbor Sindikata
vzgoje, izobraževanja in zna-
nosti je s preložitvijo učitelj-
ske stavke na 12. april - če
vmes seveda ne bo prišlo do
dogovora z vlado in ne bodo
izpolnjene učiteljske zahteve
v kolektivni pogodbi, vezane
"na dvig plač in ugleda učitelj-
skega poklica - želel prispevati
k večji stopnji zaupanja med
pogajanji in potrditi voljo, da
se socialni spor med zaposle-
nimi v šolstvu in vlado reši
mirno. V nasprotnem primeru
bo za 12. april napovedani
stavki sledilo 11. maja nada-
ljevanje, ki se bo vleklo vse do
izpolnitve učiteljskih zahtev
O tem pa se bo Glavni odbor
Sindikata vzgoje, izobraževa-
nja in znanosti izrekal v začet-
ku aprila.
Enak sklep so v ponedeljek
sprejeli tudi v Izvršnem odbo-
ru Republiškega stavkovnega
odbora Sindikata delavcev v
vzgojni, izobraževalni in razi-
skovalni dejavnosti Slovenije,
kjer so po besedah sekretarja
Bojana Hribarja prepričani,
da bi pogajalski skupini, ki sta
dogovarjanje o predlogu spre-
memb in dopolnitev kolektiv-
ne pogodbe že začeli, z delom
lahko končali do začetka apri-
la.	IS
GOSPODARSTVO
Zlatarna Celje spet osvaja trg
Letos Slovenija in države bivše Jugoslavije, prihodnje leto še zahtevnejša zahodna tržišča - Lani za milijardo tolarjev prihodkov in
10 milijonov tolarjev dobička
Konec tega meseca bo pre-
teklo eno leto, odkar je Zla-
tarna Celje, ki je sredi leta
1997 šla v stečaj in je delo
izgubilo okrog 250 delavcev,
prešla v last ljubljanskega
podjetnika Bojana Albrehta
oziroma njegovega podjetja
AL inženiring. V tem času se
je, kot pravi direktor prodaje
Boštjan Leskovar, podjetje
že dobro postavilo na noge,
nova poslovodna ekipa pa se
je usmerila zlasti v večanje
proizvodnje in širitev malo-
prodajne mreže.
Doslej so na območju Slove-
nije odprli deset lastnih in šest
franšiznih prodajaln, v krat-
kem bodo v središču Maribo-
ra, kjer že imajo eno prodajal-
no, uredili še tako imenovano
hišo zlata, do konca leta pa
želijo svojo maloprodajno
mrežo razširiti zlasti na Go-
renjskem. »Naš cilj je dvajset
lastnih in petdeset franšiznih
prodajaln v Sloveniji, velike
načrte pa imamo tudi v drža-
vah bivše Jugoslavije, kjer ima
naša blagovna znamka še ved-
no veliko veljavo,« napovedu-
je Boštjan Leskovar. »V začet-
ku marca smo v Zagrebu usta-
novili podjetje Zlatarna Auro-
dent za uvoz in prodajo našega
nakita in dentalnega progra-
ma, te dni bo podobno podjet-
je začelo delovati tudi v Sara-
jevu. Na Hrvaškem ter v Bosni
in Hercegovini želimo namreč
čim prej odpreti nekaj lastnih
in franšiznih prodajaln.« Zla-
tarna Celje načrtuje ponovni
prodor tudi na srbsko tržišče,
kjer pa so pogovori o ustano-
vitvi podjetja šele v ^začetni
fazi. O prodaji zlatarskih iz-
delkov na zahtevnejše zahod-
ne trge, kamor so nekoč že
veliko izvažali, za zdaj še ne
razmišljajo. »Kljub vrhunski
kakovosti, ki je še vedno zna-
čilna za celjsko zlatarno, in
skoraj 1500 različnim izdel-
kom, ki jim vsak mesec doda-
mo še trideset novih, je pre-
majhna zmogljivost tista, ki
nas omejuje,« pojasnjuje Le-
skovar in dodaja, da že za
drugo polovico tega leta načr-
tujejo večje naložbe v širitev
proizvodnje, ki jih bodo iz-
vedli s pomočjo zunanjih fi-
nančnih družb.
Čeprav se glede na to, da je
ob stečaju izgubilo delo 245
ljudi in da je bilo v »zlatih«
letih število zaposlenih skoraj
štirikrat višje, sliši skoraj ne-
verjetno, imajo v zlatarni veli-
ke težave pri pridobivanju no-
vih delavcev. Doslej so že dva-
Boštjan Leskovar, direktor
prodaje v Zlatarni Celje
krat z razpisom iskali zlatarje
in polirke, vendar brez uspe-
ha. Kljub temu upajo, da bodo
v dveh letih število zaposlenih
povečali na dvesto. Zdaj dela v
podjetju sto ljudi, od tega 60 v
programu nakita, pet v dental-
nem programu, petnajst je tr-
govcev, ostalo so režijci. Po
besedah Boštjana Leskovarja
ima pogodbe za določen čas le
še tretjina zaposlenih, saj so
ostale ob novem letu zaposlili
za stalno.
Od 5. januarja letos je Zla-
tarna Celje registrirana spet
kot delniška družba, v lasti
podjetja AL inženiring in šti-
Stečaj v Zlatarni Celje še
vedno ni v celoti zaključen,
saj se je marca lani končal le
zoper pravno osebo. Zaradi
dolgotrajnosti postopka so
zaskrbljeni zlasti bivši de-
lavci, ki so sicer lani iz ste-
čajnih stroškov že dobili 60
odstotkov svojih terjatev,
vendar pri tem ne vedo, kaj
jim je bilo sploh izplačano.
rih članov družine Albreht.
Poslovanje sicer še vedno po-
teka preko Aurodenta, vendar
naj bi v kratkem celotna proi-
zvodnja nakita vendarle preš-
la na zlatarno, v Aurodentu pa
bo ostal le dentalni program.
Lani je družba ustvarila za
milijardo tolarjev celotnega
prihodka in 10 milijonov to-
larjev čistega dobička.
JANJA INTIHAR
iFoto: GREGOR KATIČ
V Zlatarni Celje pravijo, da imajo veliko težav pri pridobivanju novih delavcev. Že dva
razpisa, s katerima so iskali zlatarje, sta se končala brez uspeha.
Izbira bo kmalu izbrala
Trgovsko podjetje iz Laškega bo v kratkem sprejelo odločitev o povezovanju z eno od
trgovskih verig - Uspešno poslovanje v preteklem letu
Laška Izbira je med redki-
mi trgovskimi podjetji pri
nas, ki je kljub številnim
združitvam in prevzemom v
lanskem letu še vedno samo-
stojna. Kot kaže, pa tega sta-
tusa ne bo več dolgo ohrani-
la, saj naj bi se Laščani že v
kratkem odločili, kdo bo nji-
hov strateški partner.
Direktor Izbire Ivan Grob-
ler je povedal, da so doslej
dobili že vrsto ponudb, na
primer od Ere Velenje, Emone
Blagovnega centra in Merca-
torja, vendar s povezovanjem
niso hiteli, saj so želeli, da se v
trgovini najprej uredijo raz-
mere. Takšno »nedotaklji-
vost« jim je omogočalo pred-
vsem dejstvo, da imajo zapo-
sleni kar 60-odstotni lastnin-
ski deleža, preostalih 40 od-
stotkov pa je v lasti podjetja.
Izbira je namreč leta 1998 od
pida Zvon ter odškodninskega
in kapitalskega sklada odku-
pila deleže, ki so jih imeli v
tem podjetju, ter oblikovala
sklad lastnih delnic, v kate-
rem je 10 odstotkov delnic,
30-odstotni delež pa je rezer-
virala za bodočega partnerja.
Koga so izbrali, naj bi bilo
znano že v prihodnjih dneh,
dokončno odločitev pa bo vse-
kakor sprejel nadzorni svet
družbe, ki se bo sestal še ta
mesec.
Po še nerevidiradnih podat-
kih je Izbira v preteklem letu
ustvarila za nekaj več kot 2,3
milijarde tolarjev skupnih
prihodkov, kar je za 4,5 od-
stotka več kot leta 1998. Čisti
dobiček znaša 44,5 milijona
tolarjev in je nekoliko manjši
kot predlani. Izbira je namreč
tudi v preteklem letu nameni-
la za obnovo svojih poslovnih
enot 140 milijonov tolarjev,
od tega je dobrih 100 milijo-
nov tolarjev vložila v posodo-
bitev in razširitev trgovine v
Sevnici, ki je njena edina iz-
ven laške občine. Ivan Grobler
pravi, da tudi letos načrtujejo
za 180 milijonov tolarjev na-
ložb, saj naj bi že v kratkem
obnovili tekstilno trgovino v
Laškem, v drugi polovici leta
pa se bodo lotili temeljite po-
sodobitve marketa v Debru. O
tem, kako se bo podjetje raz-
vijalo naprej in ali mu bo
uspelo uresničiti načrte o iz-
gradnji vehkega trgovskega
centra, pa bo več znanega po
odločitvi o povezovanju.
JANJA INTIHAR
Klasje lani uspešno
Kljub napovedani izgubi,
ki naj bi znašala okrog 100
milijonov tolarjev, je celjsko
Klasje lansko poslovno leto
zaključilo z dobičkom.
Vodstvo podjetja, ki ima od
septembra lani nove večin-
ske lastnike, se je namreč
odločilo za prodajo dela pre-
moženja, kar jim je omogo-
čilo poplačilo vseh tekočih
obveznosti.
Klasje je lani ustvarilo s pro-
dajo 3,4 milijarde tolarjev či-
stega prihodka, kar je za deset
odstotkov več kot leta 1998,
dobiček pa znaša 17 milijonov
tolarjev ali kar štirikrat več
kot pred enim letom. Direktor
Edvard Stepišnik je povedal,
da so na poslovanje precej
vplivali veliki trgovci, ki po-
stavljajo do svojih dobavite-
ljev vse težje pogoje. Klasje je
namreč v preteklem letu pove-
čalo fizični obseg prodaje za
kar 30 odstotkov, čemur pa
niso sledili tudi finančni re-
zultati.
Kot je povedal Gregor Jager,
lastnik mariborske pekarne Ja-
ger, ki ima v celjskem podjetju
skoraj 25-odstotni lastniški de-
lež, v Klasju uspešno izvajajo
sanacijski program, ki ga je
nadzorni svet sprejel v začetku
lanskega decembra. V progra-
mu so si lastniki in vodstvo
družbe začrtali reorganizacijo
vseh služb, še zlasti razvojnega
oddelka, kar jim je s prihodom
vodilnega »razvojnika« iz ljub-
ljanskega Žita tudi uspelo, na
novo bodo tudi sistematizirali
vsa delovna mesta ter stroškov-
no in dohodkovno prečistili
vse profitne centre. Z vsemi
temi ukrepi želijo v Klasju ob-
čutno dvigniti prodajo in prev-
zeti vodilno mesto v branži na
štajerskem območju. Zato se
aktivno vključujejo tudi v
združevanje, ki postaja v pano-
gi pekarstva vse bolj aktualno.
Doslej so že pridobili 18,2-
odstotni lastninski delež v Pe-
karni Ptuj in 10-odstotnega v
Koroških pekarnah.	JI
Kmalu še voda izpod Boca
v Kolinski, Rogaških vrel-
cih, bodo prihodnji teden
pognali novo polnilno linijo
za gazirane in negazirane
pijače ter vodo. S tem bodo v
podjetju odpravili ozko grlo,
saj bodo odslej lahko napol-
nili na uro deset tisoč 1,5-
litrskih in petnajst tisoč 0,5-
litrskih plastenk, kar je dva-
krat večja zmogljivost od
prejšnje polnilne linije.
Poleg tega bodo z novo lini-
jo, ki je stala 700 milijonov
tolarjev, poštah bolj prilago-
dljivi, lahko pa bodo polnili
tako štirioglate kot okrogle
plastenke. Zaradi vseh teh
prednosti se bodo v Rogaških
vrelcih, kjer na leto napolnijo
in prodajo 25 milijonov litrov
mineralne vode in brezalko-
holnih pijač, skušali uveljaviti
tudi na nekaterih novih trgih.
Še pred pričetkom poletne se-
zone bodo pričeli polniti tudi
pitno vodo, ki jo bodo črpali
iz 160 metrov globokega vrel-
ca pod Bočem. Dosedanje
anahze so pokazale, da je vo-
da zelo kakovostna, vendar si
kljub temu ne obetajo kakšnih
posebno visokih zaslužkov.
»Na trg prihajamo med zad-
njimi, zato na pomembnejši
tržni delež niti ne računamo.
poleg tega pa je pitje ustekle-
ničene vode pri nas še vedno
bolj moda kot potreba,«-po-
jasnjuje skromna pričakova-
nja direktor Božidar Kolar.
Kolinska je v zadnjih štirih
letih vložila v posodobitev proi-
zvodnje v Rogaških vrelcih že
dve milijardi tolarjev, do sredi-
ne prihodnjega leta pa načrtuje
še za okrog milijardo tolarjev
naložb. To nedvomno dokazu-
je, da je prodaja mineralne vo-
de in brezalkoholnih pijač eden
od strateško najpomembnejših
programov Kolinske, ki je proi-
zvodnjo v Rogaški Slatini kupi-
la leta 1996.	JI
BAROMET]
Dober zacetelj
v Gorenju so v p^
dveh mesecih izdelalf
tri odstotke več gospo(j
skih aparatov kot so n'
tovali. Februarja so izd,
li 171.500 aparatov, od
ga 53.000 kuhal,
43.500 pralnih in sušii
ter več kot 75.000 hla
no-zamrzovalnih. V
lenjski družbi so zado\
ni tudi s prodajo, saj so
primerjavi z enakim
skim obdobjem pove
za skoraj četrtino in izt
li preko 11, 2 milija
tolarjev. Samo v febru,
so prodali za 40 tisoč
velikih gospodinjskih ;
ratov kot lani.
Union na borz
v borzni kotaciji A s
v ponedeljek pričelo t
vanje tudi z delnicami i
ge največje slovenske p
varne. Union je lani po
revidiranih podatkih
tvaril 14,8 milijarde t(
jev prometa, kar je za
brih 10 odstotkov več
leta 1998. Čisti dobiče
znašal 1,2 milijarde t(
jev in je za desetino ma
od predlanskega. Ljubi
ska pivovarna je lani
dala 1,28 milijona hek
trov pijač, od tega je pe
izvozila. Union ima d
41-odstotni delež pri
daji piva, 49-odstoti
pri ledenih čajih in 10
stotnega pri ustekleni
vodi. Najvišji lastni
delež v podjetju ima
kodninski sklad (12
stotkov), sledijo kapit^
sklad (10), Atenini
(5,7), pid Zlata Mone
(5,6), Triglav Stebe:
(3,1), NFD (2,8), v
(1,3) in Maxima (1,3,
stotka).
Jelovica V Berlii
v škofjeloški Jelo
ki sodi med največje:
venske proizvajalce st
nega pohištva in mon
nih hiš, so se letos p
odločili za nastop na
linskem sejmu Bai
Nemčija je za Jelo
najpomembnejši izvi
trg, zato so v podjetju
pričani, da se jim bo p
stavitev na sejmu vs
kor obrestovala. Še zl
ker je Bautec eden na
membnejših nem
gradbenih sejmov in j«
lo strokovno usmerjei
Sejem Dom
v Ljubljani se je v t
pričel 39. mednarodni
jem Dom, na katerem s
na 9.000 kvadratnih iw
površin do 12. marca p
stavljalo 425 razstav
cev, od tega 138 iz tu
Obiskovalci si lahko
dajo vse za gradnjo, pr
vo ali obnovo bivali
prostora, predstavljen
gradbeni materiali,
orodje, stavbno pohi-
izolacijski materiali,
palniška oprema in p^
tvo ter ogrevalna in hI
na tehnika.
GOSPODARSTVO
□
Grizli bomo do konca
loko pravijo v Kovinotehni, kjer so lani poslovali zelo dobro, še boljše rezultate napovedujejo za letos - Celjsko
podjetje spet v Sibiriji
^Jo^otehna je po nerevi-
fjnih in nekonsolidiranih
^^ultatih lani dosegla 34,5
.jlijarde tolarjev čistih pri-
pdkov od prodaje in 154 mi-
^pov tolarjev dobička. Gle-
, „a to, da je imela v letu
jtl8 za 286 milijonov tolar-
n tekoče izgube, pomeni, da
preteklem letu izboljšala
pjlovanje za kar 440 milijo-
gv tolarjev. Prodaja na drob-
jse je v primerjavi s predla-
I povečala za 6,3 odstotka,
fibližno tolikšno rast pa so
(beležili tudi v veleprodaji.
e Ob vsem tem so zmanjšali
f^toške za 13 odstotkov in za-
)lženost za 1,4 milijard tolar-
it v, V vodstvu Kovinotehne so
C takšnim poslovnim izidom
= idovoljni, saj po ocenah
)1; :edsednika uprave Saša Ger-
d ne tolikšnega povečanje do-
I afe prodaje, ki pomeni tudi
k 3večanje tržnega deleža, ter
)1, likšnega izboljšanja poslo-
mlnja, ni zabeležilo nobeno
jalsorodnih podjetij. Dvignila
p:;jetudi produktivnost, saj je
to lo 1. marca zaposlenih 109
Saša Geržina
ljudi manj kot leto prej, za
velik uspeh pa v vodstvu šteje-
jo tudi dejstvo, da so zaposle-
ni kljub povezovanju z Mer-
kurjem, ki se je pričelo sredi
leta, ohranila veliko pripad-
nost podjetju. »Marsikje bi jim
že zdavnaj popustili živci in bi
izgubili voljo do dela. To še
bolj obvezuje upravo, da v
pogajanjih z Merkurjem dose-
že čim več,« pravi Saša Gerži-
na.
Kljub dobrim lanskim re-
zultatom pa niste docela za-
dovoljni s poslovanjem. Za-
kaj?
Glede na današnjo kondicijo
podjetja, to je obseg kapitala in
poslovanja, bi morali imeti
med 600 in 700 milijoni tolar-
jev dobička. Vendar je treba
upoštevati, da je Kovinotehna
zaradi slabih naložb v prete-
klosti še vedno zelo zadolžena.
Izgubo smo rešili le knjigovod-
sko, ne pa tudi likvidnostno.
Določeno breme je tudi neus-
klajenost števila zaposlenih z
obsegom poslovanja.
Eno največjih žarišč Kovi-
notehninih težav so nedvom-
no njene hčerinske družbe
doma in v tujini.
S prodajo nefunkcionalne-
ga premoženja smo sicer za-
.gotovili določena sredstva za
njihovo dokončno sanacijo,
vendar nameravamo za neka-
tere družbe poiskati nove
lastnike. V kratkem bomo
podpisali pogodbe o prodaji
Jeklotehne v Mariboru, pod-
jetij Triglav v Moskvi in v
Kijevu, zapiramo tudi naše
podjetje v Pragi.
Kakšno rešitev ste poiskali
za družbo Les v Oplotnici?
Sanacija te Kovinotehnine
hčere je zelo težka. Z določeni
ukrepi bomo še letos poskušali
povečati proizvodnjo, da bi bi-
la družba končno rentabilna,
hkrati pa že sedaj iščemo nove-
ga lastnika, saj proizvodno
podjetje ne sodi v trgovinsko
dejavnost.
Bo dobremu poslovanju v
preteklem letu sledila rast tu-
di letos?
Čeprav nam povezovanje
jemlje zelo veliko energije, de-
lamo še bolje kot lani. Za letos
načrtujemo okrog 450 milijo-
nov tolarjev dobička. Nadalj-
nje dezinvestiranje bo izboljša-
lo našo finančno strukturo,
obetamo si večji izvoz v države
bivše Jugoslavije, podpisali pa
smo tudi pogodbo o nadaljeva-
nju gradnje bolnišnice v sibir-
skem mestu Pitjah, kar naj bi
nam letos prineslo za 2,5 mili-
jona dolarjev dodatnih poslov.
Ko se je gradnja v Sibiriji
ustavila, so mnogi menili, da
je posel za vedno izgubljen.
Kovinotehna je začela bolni-
šnico graditi leta 1993 na osno-
vi pogodbe (vredne 45 miljo-
nov dolarjev, op. a.) z naftno
družbo Juganskneftjegaz, ki
pa se je kmalu privatizirala.
Novi lastniki niso želeli nada-
ljevati naložbe in so ustavili
vsa izplačila. Pred časom pa se
je uprava mesta Pitjah odloči-
la, da bo gradnjo postopoma
nadaljevanja sama. Dogovorili
smo se o plačilu starega dolga
in ker smo večino denarja že
dobili, smo podpisali spora-
zum o ponovnem sodelovanju.
Ali menite, da je to, kar ste
povedali, dobra osnova za do-
govarjanje z Merkurjem?
Poslovanje Kovinotehne pote-
ka pozitivno, naše sodelovanje z
Merkurjem pa v skladu s pogod-
bo iz lanskega oktobra. Da, to
zagotovo pomeni dobro osnovo
za nadaljnje dogovarjanje, ven-
dar bom več o tem lahko pove-
dal šele v prihodnjih dneh.
JANJA INTIHAR
Žalčani med najbolj
uglednimi
Na računalniškem sejmu
EBIT 2000 v Hannovru, ki
sija za največjega na svetu,
i se uspešno predstavili tu-
i podjetji EMC in Mikropis
Žalca. K sodelovanju ju je
mabila družba IBM.
^a sejmu, na katerem je so-
elovalo 7.800 razstavljavcev
^ držav, sta se EMG in
fcopis predstavljala v druž-
' najuglednejših program-
'iti hiš z vsega sveta. Družba
uvršča namreč žalski
"djetji med njenih trideset
^juspešnejših partnerjev pri
izvoju rešitev v program-
J^ni jeziku Java in program-
'^'h orodij San Francisco. Di-
J^tor podjetja EMG Janez
fenik je povedal, da so na
l^^nnoverskem sejmu predsta-
rešitve za računalniško
'iiljenje proizvodnih proce-
ki so jih njihovi strokov-
njaki v sodelovanju z maribor-
sko Fakulteto za elektrotehni-
ko, računalništvo in informati-
ko razvili prvi v Evropi.
Podjetji EMG in Mikropis
sta z dosedanjim delom prido-
bili pri družbi IBM veliko zau-
panje. Zdaj se dogovarjajo tu-
di o možnosti, da bi v Žalcu
odprli izobraževalno središče
za območje Evrope, Srednjega
Vzhoda in Afrike, v katerem bi
se izobraževali strokovnjaki
za razvoj rešitev v program-
skem jeziku Java in tehnologi-
ji San Francisco.
Janez Uplaznik je še pove-
dal, da je na nedavni svetovni
konferenci poslovnih partner-
jev družbe IBM v Orlandu na
Floridi Mikropis prejel poseb-
no priznanje za uspešno pro-
dajo IBM-ovih računalniških
POS blagajn za trgovine.
JI
Hmelj se vedno pod vprašajem
^ tem tednu naj bi se odločila usoda hmeljarstva v
''svinjski dolini.
napovedih se naj bi včeraj predstavniki Konzorcija
^injskih hmeljarjev, ki namefavajo odkupiti premoženje
'^ezad Kmetifstva v stečaju, sestali z ministrom za kmetijs-
V konzorciju računajo na pomoč vlade in ministrstva pri
^°novnem zagonu hmeljarstva, saj morajo med drugim
^eljarji zbrati 630 milijonov tolarjev, da bodo poplačali
P^^Jiioženje Hmezad Kmetijstva.	US
Še dodatna »čakanja«
V petek so se v žalski upravni enoti sestali zaposleni v
podjetju Coca-Cola Beverages Slovenija in predstavniki
kadrovske službe tega podjetja.
Kadrovska služba je v petek namreč izdala delavcem 22
odločb o napotitvi na čakanje, od tega jih 19 sodi v zaščiteno
kategorijo invalidov, na čakanju pa ostajajo tudi 4 sindikali-
sti. Marjan Pečan, član izvršnega odbora sindikata zaposle-
nih v družbi Coca-Cola Beverages Slovenija, je povedal, da je
uprava družbe v drugi fazi načrtovala odpustitev 67 delav-
cev, v zaključni fazi pa naj bi ostalo brez dela še 10 delavcev
iz finančnega in administrativnega sektorja. Po končani
reorganizaciji naj bi bilo v podjetju Coca Gola Beverages
Slovenija zaposlenih še vsega od 50 do 60 delavcev, medtem
ko je družba v začetku leta zaposlovala 228 delavcev. US
Bo Sočo kupila steklarna?
Predvidoma danes naj bi bilo že znano, kdo bo novi lastnih
hotela Soča v Rogaški Slatini. Od šestih ponudnikov, ki so se
prijavili na razpis, so štirje plačali varščino.
Med njimi je tudi Steklarna Rogaška, ki velja za najresnejšega
kupca tega slatinskega hotela. O tem, za kakšno ceno bodo
prodali hotel, v družbi Zdravilišče Rogaška, ne želijo govoriti,
znano pa je, da je bil objekt ocenjen na 110 milijonov tolarjev.
Steklarna Rogaška ima sicer na nekatera določila v kupoprodaj-
ni pogodbi pripombe, ki pa jih bodo pravniki obeh družb
razrešili v kratkem času. Prav tako bo treba rešiti tudi hipoteko
v višini 30 milijonov tolarjev, ki jo ima vpisano na hotel
Slovenska razvojna družba, ter plombo v zemljiški knjigi zaradi
nepremičninskega spora s podjetjem Lumar.	JI
Vrednostni papirji delniških družb
□
KULTURA
Muholovci in receptor
Po krstu Zupančičevih Ubijalcev muh v SLG
Kot svojo peto premiero v
letošnji sezoni so v celjskem
gledališču krstno uprizorili
»fantastično igro« sodobne-
ga slovenskega književnika
in režiserja Matjaža Zupan-
čiča Ubijalci muh (nastalo
1995, prvič objavljeno sku-
paj z dramo Vladimir pri
DZS 1999). Gre za njegovo
peto doslej uprizorjeno
dramsko besedilo in po Ne-
miru, ki je doživel kr^ na
tukajšnjem Odru pod
odrom, že drugo odrsko
praizvedbo njegove igre v
Celju. Tudi tokrat je Zupan-
čičevi noviteti pomagal v
odrski prostor režiser Mile
Korun.
Dogajanje Zupančičeve fan-
tastične igre v enem dejanju
je postavljeno v »hotel kot
mnogi drugi, a hkrati ne v
celoti običajen«, pravzaprav v
njegovo recepcijo, »torej pre-
hodni, zbirni prostor«, kjer se
stikajo vse poti protagonistov
(hotelskega osebja, gostov in
potencialnega gosta Petra).
Da se v tem prehodnem jav-
nem prostoru na robu mesta
in ob reki dogaja nekaj neobi-
čajnega, nam razkrije na-
ključni obiskovalec Peter, ki
ga v hotel pripelje sled za
žensko njegovih let, komaj
bežno znanko (in simpatijo)
iz službene stolpnice, katere
nenaslovljeno pismo je našel.
Izkaže se, da hotelski mikro-
kozmos (ob asistenci poslu-
šnega Portirja) v celoti obvla-
duje mefistovski Receptor,
»nekakšen pooblaščenec
zvezde severnice« oziroma
izvrševalec »službe, ki je ka-
zen bolj kakor nagrada, a ni
sodišča, kamor bi se prito-
žil...« in da so med gosti poleg
iskane Jasne, ki je tam »edina
z določenim namenom«, še
bankrotirani osamljeni po-
slovnež Mihael, ki mu je dano
videti, vonjati in slutiti plava-
joča trupla ter poročati o njih,
ter strastni ljubezenski par
Leon in Lena, ki ju ujamemo
v obdobju definitivnega med-
sebojnega razhajanja in slo-
vesa.
Avtor dogajanje zaključi z
domnevnim Jasninim sa-
mo (u)morom, a ga relativizi-
ra in postavi pod vprašaj z
dvema njegovima različica-
ma (Mihaelovo, ki poroča o
njenem in, Receptorjevem
truplu v reki, ter Portirjevo,
ki poroča o njenem truplu v
hotelski banji) ter s Petrovim
in Mihaelovim zaključnim
vprašanjem, ali ni bilo vse
predstavljeno dogajanje le v
Petrovi, Jasnini ali Receptor-
jevi glavi. Temeljna človeko-
va bivanjska vprašanja, ki se
porajajo na stičišču življenja
in smrti, fizike in metafizike,
minljivosti in večnosti, kaosa
in smisla... Zupančiča tudi to-
krat privlačijo s svojo skriv-
nostnostjo in nedostopnost-
jo, toda ob njih se mu razkri-
va poklicno in ljubezensko
životarjenje sodobnega ur-
banega človeka pod gluhim
in praznim nebom v jedko
ironični in blago humorni lu-
či.
Režiser Mile Korun je ob
sodelovanju dramaturga Kri-
štofa Dovjaka in lektorja Ja-
na Jona Javorška igro posta-
vil na oder z zgledno spoštlji-
vostjo in tenkočutnostjo do
hote odprtega in dvoumnega
besedila, ki je izpovedno bli-
zu njegovim miselnim in odr-
skim preokupacijam zadnjih
let. Dogajanje je ves čas vodil
med stiliziranim realizmom
in domišljijsko odprtostjo ter
skrbel tako za ostro razvidne
posamične značajske linije
kot tudi za splošno zagatno
in zagonetno vzdušje, ki z
zaključnim razpletom deja-
nja nikakor ne doseže nika-
kršne globalne razrešitve.
Scenografinja in kostumo-
grafinja Janja Korun (njena
asistentka je bila Špela Le-
skovic) je prizorišče izobli-
kovala v svetlo in rahlo kiča-
sto načičkano notranjost so-
dobne hotelske sprejemne
dvorane z ozkim stopniščem
v skrivnostno ozadje ter zao-
kroženim in prosojnim re-
ceptorjevim delovnim pul-
tom v ospredju. V značajsko
individualizirani sodobni ko-
stumografiji pa je poudarila
Receptorjevo vlogo domnev-
nega vodnika »odhajalcev« z
rdečimi in nekoliko višjimi
petami ob sicer brezhibni
svečani obleki nekakšnega
mojstra ceremoniala.
Receptorja je kot rafinira-
nega mojstra ceremonije, ki
ve več o^ drugih, a sam ne
more izstopiti iz sistema, ele-
gantno, samozavestno in ci-
nično odigral Janez Bermež.
Naključnega gosta Petra je z
zaletavostjo in negotovostjo
večkratnega poraženca, ki
tokrat hoče realizirati svoj
ljubezenski načrt, a se mu
vendar ni pripravljen do kon-
ca podrediti, izrisal Primož
Pirnat. Jasno, ki se je nepre-
klicno odločila za slovo od
tega sveta, je s premočrtno
stoičnostjo in trenutkom
»pozabe« ustvarila Barbara
Medvešček. Bankrotiranega
poslovneža Mihaela, ki je s
svojim ranjenim dostojans-
tvom še posebej občutljiv in
dojemljiv za skrivnostna do-
gajanja v okolju, je z nervozo
očrtal Mario Šelih. Par kon-
servativno zadržanega in
starejšega Leona ter bistveno
mlajše in tveganjem razpolo-
žene Lene, ki se po orgaz-
mičnem erotičnem trku raz-
haja zaradi nesprijaznjenosti
z nepričakovano drugač-
nostjo svojega razmerja; sta
temperamentno podoživela
Miro Podjed in Manca Ogo-
revc. Zgledno uslužnega Por-
tirja, ki ga bolj zavezuje po-
klicno izročilo prednikov od
lastnih sanj o begu v drugač-
no življenje, je prispeval Mi-
ha Nemec.
SLAVKO PEZDIR
Priprave na pomlad
V Plesnem forumu Celje do prihodnje srede, 15. marca,
vabijo k vpisu nove člane, svojo dejavnost pa dopolnjujejo
z nekaj novimi tečajnimi oblikami.
Kot glavno noviteto Goga Stefanovič Erjavec napoveduje
rekreacijo za srednjo generacijo, ki je v Sloveniji še popolnoma
nova in jo zaenkrat učijo samo v znanem AFA centru v Mengšu.
To je tako imenovani Body Balance, ki ga bo v dvorani Foruma
vodila inštruktorica Jerneja Pere, prva, predstavitvena ura pa
bo že v ponedeljek, 13. marca, ob 20.15 uri, v dvorani Foruma.
Tečaj se bo enkrat tedensko nadaljeval vse do 12. junija.
Ob razpisu za tečaj Body Balancea pa v Plesnem forumu
Celje vabijo tudi nove člane v skupine sodobnega plesa za
otroke in mladino, jazz baleta, stretching rekreacije za odrasle
ter tečaje argentinskega tanga in mambe. Novi člani se lahko
prijavijo po telefonu 413-125 ali vsako popoldne med 16.30 in
19.30 uro v dvorani Foruma na Trubarjevi la.	IS
Likovni svet v deželi
pola
v Villi Constitucion v mili-
jonskem argentinskem me-
stu Rosario bodo 15. marca
odprli likovno razstavo
otroških del na temo konj,
tja pa je ta teden odpotoval
tudi urednik revije Likovni
svet iz Štor Mihailo Lišanin.
V Rosariu bodo razstavlje-
na likovna dela otrok iz več
kot 30 držav, ki so bila doslej
nagrajena na natečajih revije
Likovni svet na temo konj. Po
razstavah v Sloveniji, na Ma-
džarskem, v Jugoslaviji in Ru-
siji bo to prvo potovanje iz-
branih del izven Evrope. In ni
naključje, da gre prav za Ar-
gentino, saj je to dežela pola,
športa, kjer je pravzaprav
konj glavni športnik, dežela
gaučov konjenikov v nepre-
glednih argentinskih pam-
pah, torej dežela, kjer jekleni
konjički še vedno niso pre-
magali živega, pravega konja.
V Celju, natančneje v Zavo-
du za zdravstveno varstvo
Celje, pa bo 12. maja podeli-
tev priznanj za letošnje na-
grajence natečaja, v katerem
je sodelovalo 9.200 otrok iz
33 držav vseh petih kontinen-
tov sveta. Nagrajencem bo
miniature Venetskega konja
izročil oblikovalec Oskar Ko-
goj, nagrade nagrajencem
Unicefa pa igralka Milena Zu-
pančič. Podelitev naj bi vodila
Ajda^Kalan, svoj prihod v Ce-
lje pa je že najavilo veliko
število nagrajencev iz tujine
ter predstavnikov tujih vele-
poslaništev.	IS
Edijeve globocine
Minuli četrtek so v gostišču
Pri Jošku v Gornjem Gradu
predstavili pesniško zbirko
Edija Mavriča-Savinjčana, ki
je svoji drugi zbirki nadel na-
slov Globočine pozornosti.
Avtor je zbirko posvetil
vsem, »ki se trudijo razumeti
življenje - najbolj enostavno
zagonetnost pod soncem«; o
njegovi poeziji pa je sprego-
voril publicist Drago Medved,
ki je poudaril, da so Edijeve
pesmi drugačne, kot smo jih
vajeni v zadnjih letih, saj pri-
našajo kultivirana besedila v
skoraj sonetni obliki. Avtor se
namreč sprašuje o smislu živ-
ljenja, uporablja »težke« izra-
ze, kot so smrt, strah, dvom,
praznina, skratka, uporablja
izrazoslovje, ki človeka pre-
sune. Vendar je v pesmih kot
neko glasbo iz ozadja čutiti
človeka in njegovo primarno
vlogo, da mora živeti, kljubo-
vati stiskam in ustvarjati svet-
lobo v sebi ter pri drugih.
Pesmi so postavljene v treh
sklopih: Popotnik in kar še
zraven sodi. Dediščina svet-
lobnih razsežnosti ter Globo-
čine prozornosti. »Zbirka pe-
smi ni za lahko noč, temveč
za dolgo noč s samim seboj,«
je poudaril Drago Medved,
»za samospraševanje in iska-
nje poguma, za zbiranje mo-
či, kako ostati človek.«
»S pesmimi bi rad povedal,
da je vse slabo v nas in črno
okrog nas le trenutek; da je
treba včasih vložiti vse sile in
napore, da bi zmogli nasled-
nji korak, ki pa se lahko v
trenutku spremeni v nekaj
pozitivnega, v sonce,«"je raz-
ložil Edi, ki je večer posvetil
svojemu očetu.
O Edijevem delu in njegovi
zbirki sta spregovorila tudi
gornjegrajski župan Toni Ri-
felj ter direktor Zavoda za kul-
turo Mozirje Peter Širko; ve-
čer, ki ga je vodil Mitja Umnik,
pa sta obogatila učenec Glas-
bene šole Nazarje Blaž Slatin-
šek ter Darinka Marine, ki je
recitirala Edijeve pesmi.
U. SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
ZAPISOVANJA
Avtomobilska kostracijd
čeprav sem o tem že raz-
mišljal, ko sem kolovratil ne-
kaj po fitnes centrih, se mo-
ram za pričujoča Zapisovanja
zahvaliti predvsem kolegici
Vesni Milek, ki me je s svojim
komentarjem v obliki esejčka,
v katerem je pisala o ženskih
revijah, opozorila na dejstvo,
S^a slovenski moški takorekoč
nima nikogar, ki bi mu znal
svetovati v »bistvenih življenj-
skih stvareh«: kako se srečno
zaljubljati in nesrečno odljub-
Ijati, kako izgubiti maščobne
blazinice v predela okrog tre-
buha, kje kupiti shujševalne
tabletke, kako se obleči, da bo
nasprotni spol preprosto »dol
padel«, kako pripadnici nas-
protnega spola povedati, da ji
tista rdeča majica z volančki
in zelenimi gumbi prav nič ne
pristoji, pa da pri tem ne bo
povesila nosu do tiste nevarne
dolžine, ko si bo lahko nanj že
stopila, katere čevlje obuti, da
v njih ne bomo videti sme-
šni. .. Ja, za razliko od žensk,
za katere je to odlično poskrb-
ljeno, za katere obstaja na
tone revij in časopisov, za ka-
tere so nekatere med njimi
pogumno spisale celo knjige
in v njih predstavile svoje last-
ne izkušnje, dejstva, za kateri-
mi stojijo in jih ne le priporo-
čajo, marveč predpisujejo kot
zdravniki recepte, smo moški
brez potrebnega svetovalca.
No ja, dr Janezu Ruglju kaj-
pak ne gre delati krivice, pa
vendar; moški si moramo po-
magati sami; z nasveti last-
nih žena, z nasveti prijateljic,
ljubic... Kar seveda ni isto. Ker
žena nikakor ne more nado-
mestiti pravega svetovalca za
»bistvene življenjske stvari«,
ker ljubici vselej ne gre zaupa-
ti, ker so prijateljice pač tako,
da so prijateljice vse do tistega
trenutka, ko ne spijo s prijate-
ljem ali ko svojega prijatelja
zavrnejo.
Moški enostavno nimamo
svoje Oprah. Moški preprosto
ne razpolagamo z Jano, Lady,
Glamour, Millo, Glorio... Moš-
ki na svoji strani nimamo He-
len Fielding, novinarke, ki je
spisala »svetovalnico« za
»bistvene življenjske stvari« z
naslovom Dnevnik Bridget Jo-
nes. Hmm, najbrž knjige ne
gre obnavljati. Ker je popolno-
ma vseeno, ali preberete knji-
go, aH pa malce polistate po
revijah, ki ležijo na mizicah v
frizerskih salonih, kamor za-
hajajo vaše (in naše) žene.
In, kar je tudi zelo zanimi-
vo, fitnesi, denimo. Kot dome-
na moških. Mačoidnih ti
In ko pridete v fitnes h
spravite na tisto kolo. k
gonite tja v nedogled, m
dokler ne pregorite. dokh
končno ne začnejo topiti i
čobne blazinice, v celem f
su ne premorejo ene sam
vije, ki bi bila primerna
za moško bralstvo. Med I
co ženskih revij niti ene s
moške revije. Si predstavi
Kot bi šli na stranišče, f
morali brati telefonski
nik. Še Sobotna priloga
se je prilagodila. Fitnes
nič.
No ja, nekaj revij pa h
staja - avtomagazini. Up
to je to. Moške revije so s
centrirane na avtomaga.
Ker »bistvena življer
stvar« slehernega moškei
menda njegov avtom
Brez avtomobila je mošk
korekoč kastriran. Ko n
izgubi svoj avtomobil, os
brez penisa. Ko se mu t
mobil pokvari, ima prob
z erekcijo. Niti viagra ve
pomaga. Niti tisti čudežn
himbeti«, Yohimbex, bolj
no, ki vas pripravi ceh
tega, da lahko doživite
orgazme zapored,, ne d
vmes sploh kaj počivali, i
da. Tako pravijo. Tega n
nikjer prebral. In vam ji
to ne morem priporočiti, i
to pisali v reviji, ki je m
njena moškim, bi veljalo
zares. Tako pa... hja, sa
ste! Nesmisel!
Je pa zato smiselno razn,
o tem. zakaj se te čudežne
letke dobijo le v bolje zalol
fitnes centrih? Ja. vredno
misleka. In vredno je razn
ka tudi dejstvo, da je m
»bistvena življenjska stvar
ducirana na avtomobil Pt
njujoče, če mene vprašati
poniževalno. Ker avtom
imajo omejen rok trajanja
kot prej zatajijo. Mar to p
ni, da zatajimo tudi m
Morda! hi ravno zaradi
revije, kakršne imajo žensk
kako krvavo potrebujemo
ne bomo zatajili.
Piše: TADEJ ČATER
S predstavitve pesniške zbirke Edija Mavriča-Savinjčana.
KULTURA
□
Marčni veter ali Fany piše Francetu
Monodrama o prvi slovenski pesnici njej in Prešernovemu letu v čast
odru Doma II. sloven-
gga tabora v Žalcu dobra
meseca nastaja mono-
[jnia Marčni veter ali Fany
j^g Francetu. Po naročilu
jvoda za kulturo je mono-
J^jiio napisal pesnik, sa-
injski rojak, Ervin Fritz in
il^o oživel prvo slovensko
esiiico Fany Hausmann, ki
, živela v graščini v Novem
elju- .......
V Prešernovem letu bo 13.
larca ob 20. uri zaživela
sodba o pesnici, ki je bila
^cer nemškega rodu, a se .je
ima proglašala za Sloven-
ca katere režijo so zaupali
ilademu Mihi Alujeviču.
a je okoli sebe zbral ekipo
tav tako mladih sodelavcev,
logo Fany Hausmann je
aupal igralki, tudi pesnici,
laji Štromar, stalni članici
LG Celje. Kostumografijo je
revzela Ivona Stanič, glas-
leno opremo Matevž Gor-
i, lektoriranje Jan Jona Ja-
loršek, lučne efekte Izidor
(orošec.
Nova igra pesnika in dra-
latika Ervina Fritza tokrat ni
omedija, čeprav ima mono-
Irama v sebi marsikaj grenko
smešnega, marsikaj prijetno
naivnega, kot je pač lahko
prijetno naivna (in na koncu
grenka) Fanyna pesniška zag-
nanost in revolucionarnost.
Fany piše pisma Francetu
(Prešernu) v revolucionar-
nem letu, letu pomladnega
prebujanja 1848. In nanje ne
dobi odgovora...
Igra o pesnici Fany Hau-
smann je sila aktualna. Da-
našnja. Kot da bi se vse sku-
paj dogajalo danes. Fany na-
mreč pove marsikaj, kar za
Slovence velja še danes.
Igra, ki bo doživela krst na
žalskem odru, bo vsaj delno
odgrnila tančico o Fanynem
življenju, saj o njej vemo zelo
malo, razen o devetih pe-
smih, ki jih je izdajala v letih
1848 in 1849.
Kot pravi Miha Alujevič, mu
je pripoved o pesnici postala
resnični izziv in ko je razmiš-
ljal o njej, je njeno podobo
našel v igralki in tudi pesnici
Maji Štromar...
»K temu delu sem pristopi-
la z veliko treme,« pravi Maja
Štromar, »saj je to velik igral-
ski zalogaj. Po dveh mesecih
intenzivnega študija pa sem
se silno navezala nanjo. Zlez-
la mi je pod kožo in vedno
bolj z veseljem jo upodab-
ljam. Fany Hausmann je bila
zelo zanimiva ženska, sem
spoznala. Njena gorečnost,
moč in hkrati ranljivost, svo-
bodomiselnost intelektualne
ženske, ki je živela v zelo
nenaklonjenem času, v času
predmarčne revolucije, me je
zelo prevzela. Prepričana
sem, da bo prevzela tudi gle-
dalce!«
MATEJA PODJED
" Foto: DAMJAN ŠVARC
Maja Štromar v vlogi Fany Hausmann.
Kockanje s kulturno dediščino
v Skupnosti muzejev Slo-
j enije in Slovenskem muzej-
J kem društvu so konec fe-
iruarja oblikovali posebno
jj zjavo za javnost, v kateri od
J Iržave zahtevajo, naj končno
prejme nacionalni kulturni
,rfrogram, muzejsko mrežo
Jer normative in standarde za
muzejsko dejavnost. Šele na
osnovi bo mogoče zgraditi
ijj inoten sistem delovanja in fi-
1 »anciranja muzejev, ki ne bo
jfiivisen od trenutnega poli-
f, ličnega in finančnega intere-
jj ^^^meznih občin.
( *>Kuhurna dediščina, ki jo
,/ranijo in za katero skrbijo
. slovenski muzeji, je preveč
pomembna za identiteto slo-
s'enskega naroda in državlja-
,n da bi na tako neprimeren
nemoralen način kockali z
[(•^Jo.« so nad trenutnim sta-
, 'ijem, ko je financiranje mu-
; z državnih pleč lagodno
P''eloženo na občinska, ogor-
■®ni slovenski muzealci. Dejs-
je namreč, da so bili slo-
J'enski regionalni muzeji us-
^novljeni za varovanje pre-
"^'čne kulturne dediščine na
avni in tako tudi
■ ^'^jejo; ne glede na to, da se
pravni status teh območij
čas spreminjal, spre-
pa je bilo deležno tudi
financiranje muzejske dejav-
nosti. Država je namreč ko-
nec osemdesetih let presodi-
la, da razmere v organiziranju
lokalne samouprave ne zago-
tavljajo urejenega financira-
nja za delovanje regionalnih
kulturnih ustanov ter uvedla
enotno državno financiranje.
Tako naj bi ostalo vse do
sprejetja ustrezne zakonoda-
je, ki pa je v Sloveniji še nima-
mo v celoti.
Za pravno zaščito domače
kulturne dediščine skrbijo
Ustava RS ter zakoni o lokalni
samoupravi, uresničevanju
javnega interesa na področju
kuhure in varstvu kulturne
dediščine. Vendar pa zakono-
daja v celoti ni dorečena, saj
se njeno izvrševanje sklicuje
bodisi na neobstoječi nacio-
nalni kulturni program, bodi-
si na neobstoječe normative
in standarde za muzejsko de-
javnost ter neobstoječo mre-
žo muzejev. Glede na to, da
tudi lokalna samouprava še
ni dokončno vzpostavljena,
pa tudi regionalne ustanove
ostajajo brez svojega zaledja.
V Celju ostaja še vedno ne-
rešeno financiranje Muzeja
novejše zgodovine Celje in
Pokrajinskega muzeja Celje.
V občinskih strokovnih služ-
bah so obvezo države, da naj
poskrbijo za financiranje us-
tanov, katerih (so) ustanovi-
telj je občina, rešili tako, da
obema muzejema in Sloven-
skemu ljudskemu gledališču
Celje mesečno odmerijo po-
sojilo v višini približno 28
milijonov tolarjev, koliko vse
tri ustanove potrebujejo za
svoje delo.
»V takšnih razmerah,« opo-
zarjajo v slovenskih muzejih,
»se je država odločila preko s
strani Ustavnega sodišča RS
razveljavljenega 27. člena Za-
kona o spremembah in do-
polnitvah zakona o financira-
nju občin speljati decentrali-
zacijo financiranja regional-
nih ustanov. Obveznosti za to
je naložila občinam s sedeži
regionalnih zavodov, čeprav
bi ta obveznost morala soraz-
merno pripadati vsem lokal-
nim skupnostim. Enaki logiki
sledi tudi 30. člen Zakona o
izvrševanju proračuna za leto
2000, ki to obveznost nalaga
občinam ustanoviteljicam,
soustanoviteljicam in prav-
nim naslednicam.« Ob tem pa
ne gre pozabiti, da po vseh
zakonskih nedoslednostih
namreč mnogi muzeji sploh
niso na novo ustanovljeni in
imajo nekateri zaradi tega
eno občino kot formalnega
ustanovitelja, čeprav s svojim
delom pokrivajo večja ob-
močja. S tem tudi ni upošte-
vano, sicer z drugim zako-
nom predpisano enotno vars-
tvo kulturne dediščine, ki bi
od države in vseh lokalnih
skupnosti zahtevalo enake
obveznosti.
I. STAMEJČIČ
-. v ^ v> r< ^v: »
VelikiA
, ^ Galeriji Kulturnega cen-
Ivana Napotnika v Vele-
jJj^ bodo jutri, 10. marca ob
. • ^ri, odprli razstavo Veliki
Ustvarjalke Almire Bre-
Razstava bo na ogled
3. aprila.	KL
Zlati na državno tekmovanje
Sredi februarja je bilo v
Mariboru, Slovenski Bistrici
in Velenju tretje regijsko tek-
movanje mladih glasbenikov
Štajerske in Koroške. Tekmo-
vali so v komornih skupinah
s pihali, v godalih, kitari, har-
fi in petju. Tekmovalci, ki na
regijskem tekmovanju prej-
mejo zlato priznanje (90-100
točk) se laiiko udeležijo dr-
žavnega tekmovanja.
Tekmovanja so se tudi letos
udeležili učenci in dijaki Glas-
bene šole Celje, ki so s svojimi
mentorji in korepetitorji poka-
zali izjemno pripravljenost in
obvladanje tekmovalnega pro-
gama. Štirje tekmovalci so pre-
jeli zlato priznanje. Med naj-
boljše mlade glasbenike Re-
publike Slovenije so se tako
uvrstili: pevka Urška Arlič (93
točk), mentor Davor Mikulič;
violistka Maja Rome (93 točk),
mentor Kristian Kolman; violi-
nist Andrej Gubenšek (92,67
točk), mentor Mirko Petrač in
kitarist Tomaž Jurič (90,69
točk), mentor Blanša Jovetič.
Srebrna priznanja so prejeli:
Sergej Čamer in Andrej Pasarič,
mentor Tvrtko Sarič; Jernej
Krempuš in Nejc Skrt, mentor
Blanša Jovetič; Maša Mareš in
Barbara Komadina, mentor
Mirko Petrač; Špela Bibič in
Špela Jevnišek, mentor Kristian
Kolman ter Jasmina Maček,
mentor Davor Mikulič, vsi med
80 in 89,99 točkami.
S točkami med 70 in 79,99
in s tem bronastim prizna-
njem so bile ocenjene Nataša
Krajnc, mentor Davor Mikulič
ter Natalija Bratina in Maša
Golob, mentor Petra Arlati.
ALENKA GOBEC
PRIREDITVE
GIEDALISCE
SLO: Ubijalci muh 9. 3. ob
19.30 za abonma četrtek ve-
černi in izven in 10. 3. ob 19.30
za abonma petek večerni.
Kulturni center Laško 10.
3. ob 19.30 komedija Teta
Magda, Prešernovega gleda-
lišča iz Kranja.
Osnovna šola Hruševec
pri Šentjurju 10. 3. ob 9. in 11.
uri lutkovna predstava »Mar-
tin Krpan«.
Dom kulture Velenje 10. 3.
ob 17. uri za Pikin abonma in
izven Obuti maček, lutke, go-
stuje Lutkovno gledahšče iz
Maribora.
KONCERTI
Cerkev sv. Lovrenca v Zre-
čah 11. 3. ob 19. uri koncert
vokalne skupine Bel canto iz
Murske Sobote.
Večnamenska dvorana Zre-
če 15. 3. ob 19.30 koncertna
izvedba opere Seviljski brivec.
Kulturni dom Šentjur 10.
3. ob 19.30 koncert jazz orke-
stra Big band Glasbenega
društva »Nova« iz Nove Gori-
ce, s solistoma Damjano God-
nič in Ivom Špacapanom.
Kulturni dom Ponikva 11.
3. ob 19. uri koncert Pihalne-
ga orkestra Šentjur in Meša-
nega komornega zbora iz Po-
nikve.
Krčma pri Zamorcu 9. 3.
ob 21. uri koncert slovenske
ročk legende - skupine Oko.
RAZSTAVE
Razstavišče Kulturni cen-
ter Laško Ferdo Mayer.
Župnijski center Sv. Duh
fotografije z naslovom Lepo-
ta znamenj v Savinjskih go-
rah, Cirila Velkovrha.
Galerija Volk Celje slike
članov Celjskih likovnikov
sekcije KPD Svoboda, do 7. 4.
Galerija Velenje Almira
Bremec.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice razstava ilustracij
Mojce Cerjak.
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem brlogu, do 30.
4.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje, do 28. 5.
Galerija Borovo Stanislav
Petrovič - Čohč, do 3. 4.
Terme Zreče (avla) razsta-
va fotografij »4-letni časi« Jan-
ka Kovačiča, do 26.3.
Pošta Celje Jožica Sefarn,
do 31. 3.; gostišče Migo 5
Celje Vojko Volavšek, do 1. 4.,
hotel Žonta Šentjur Alica
Javšnik, do 8. 3; Mladinski
center Borut Hlupič - Hol-
land; avla hotela Štorman
Vojko Babič, do 26. 3., Optika
RR Celje Vlado Rečelj - Ver,
do 6. 4..
OSTALO
Kino Union 13. 3. ob 18. uri
predavanje o sončnem zaho-
du v Avstraliji, multivizijska
predstavitev Francija Horva-
ta.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec 9. 3. ob 18. uri večer
z Jano Milčinski, vdovo Fran-
ca Milčinskega - Ježka.
Skomarska hiša Zreče 11.
3. ob 19. uri 6. literarni večer s
Francko Gorjup.
Mladinski center Celje 9.
3. ob 10. uri tragikomedija
»Der Besuch der alten Dame«
Srednje trgovske šole, od 11.
do 16. ure »Bodi vse to kar si
lahko« (aktivnosti družbe Ra-
cio), od 18. do 20. ure osnove
Interneta in ob 20. uri potopi-
sno predavanje o Južni Ame-
riki, Aleša Furlana in Primoža
Novaka; 10. 3. od 15. do 18.
ure hkovna, od 18. do 20. ure
angleška delavnica, ob 21. uri
koncert skupine Tudoskok iz
Budimpešte; 11. 3. ob 20. ure
predstava plesne skupine K.
Of B., koncert CZD Maribor
(ročk, garage), predstavitev
nove goščenke »Kupi gnoja«;
13. 3. od 15. do 18. ure ustvar-
jalna in od 18. do 20. ure
nemška delavnica; 14. 3.: od
18.	do 20. ure delavnica za
windows in office; 15. 3. ob
13. uri tragikomedija »Der Be-
such der alten Dame« Srednje
trgovske šole v nemškem je-
ziku ter od 18. do 20. ure
windows in office delavnica,
ter nemška'■delavnica.
Zdravilišče Laško 9. 3. ob
20. uri večer domačih pesmi
in plesov v izvedbi folklorne
skupine Trta iz Dolge Gore in
13. 3. ob 20. uri večer s fol-
klorno skupine Antona Tanca
iz Marija Gradca.
Dom Sv. Jožefa v Celju 9. 3.
ob 19. ure predavanje teološke-
ga tečaja 99' dr. Marjana Turnš-
ka o Slovenski svetosti - zna-
menja upanja proti upanju.
Knjižnica Velenje 9. 3. ob
19.	uri predavanje Dušana
Krambergerja o Sredjeveških
gradovih.
Odboru določili status
Minuli teden se je sestalo predsedstvo Zveze kulturnih
društev občine Laško. Osrednjo pozornost so namenili
vključitvi Odbora za obujanje, ohranjanje in prikazovanje
starih ljudskih šeg in delovnih opravil.
Predlog o vključitvi so sprejeli, prav tako pa tudi predlog
novega imena in članov odbora. Svojo 15-letno delovanje
bodo predstavili na slovesnosti, ki bo v soboto, 1. aprila, v
Kulturnem centru Laško.
Člani Zveze kulturnih društev občine Laško se bodo sestali na
letni konferenci v začetku maja, predsedstvo pa se je seznanilo
tudi s časovnim predlogom letnih revij društev in skupin, ki jih
bo razpisal Kulturni center Laško.	VLADO MAROT
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Dobimo se pri Fatur!
v petek, 10. marca, bo pad-
la odločitev o ženski stotniji,
ki bo 14. in 15. aprila potova-
la z Novim tednikom in Ra-
diom Celje na 28. izlet 100
kmečkih žensk na morje.
Zadnje prijavnice s kuponi
smo prejeh na pustni torek, 7.
marca. Letos je nekoliko manj
kandidatk, kot prejšnja leta,
vendar še vedno krepko preko
tisoč, tako da bi potrebovali
dvajset avtobusov, če bi hoteli
na morie prepeljali vse, ki si to
želijo. Zal bo sreče deležnih le
sto kmečkih žensk iz ugravnih
enot Celje, Šentjur, Šmarje,
Laško, Slovenske Konjice, Ža-
lec, Mozirje in Velenje, nekaj
mest pa bomo namenili tudi
kmečkim ženam izven celjske-
ga območja.
žrebanje bo javno na kmeč-
kem turizmu Fatur v Slatini
pri Ponikvi, začelo pa se bo ob
18. uri. Kdor želi, se nam
lahko pridruži.
Nad pravilnim potekom žre-
banja bo bdel župan občine
Šentjur Jurij Malovrh, ki je
zadnja leta tudi sponzor žreba-
nja. Za veselje in žalost bodo
skrbeli člani ansambla 7. raj iz
Zreč, ki bodo ob starih pred-
stavili tudi svoje nove viže.
Veliko torto za dobro voljo je
obljubilo Slaščičarstvo Jelka
Jelke Medved iz Dolge Gore.
In kakšna so pravila igre?
Pogoj je, da je kandidatka
kmečka žena in da z nami na
morju še ni bila. Ker verjame-
mo v poštenost kmečkih
žensk, ne bomo igrali »špic-
Ija«, kdo to je in kdo to ni. To
naj delajo tisti, ki imajo čas in
veselje!
Reportažo z imeni vseh
srečnih potnic bomo objavili
v petek zvečer ob 20.30 v
programu Radia Celje in po-
novili v soboto dopoldne, spi-
sek pa bo z reportažo objav-
ljen tudi v Novem tedniku, v
četrtek, 16. marca.
Po petih tednih objavljanja
kuponov bomo tako dobili
potnice, ki se bodo 14. in 15.
aprila odpeljale na dvodnevni
nepozabni izlet v Lucijo pri
Portorožu in v Postojnsko ja-
mo. Še nasvet tistim, ki ne
bodo izžrebane: jezite se na
žreb in ne na nas ter potrpež-
ljivo čakajte naslednja leta, da
vam zašije srečna zvezda!
TONE VRABL
MODRI TELEFON
Kmečke Ženske na
morje
Marijo iz Celja je zanima-
lo, kakšni so kriteriji za iz-
bor udeleženk za izlet 100
kmečkih žensk na morje v
akciji NT&RC. Meni, da gre-
do velikokrat zraven žen-
ske, ki niso s kmetij, ki so
zaposlene in imajo doma le
kakšen košček vrta. Po nje-
nem bi morali preveriti vsa-
ko, ki se prijavi za izlet.
Tone Vrabl, ki že vsa leta
vodi akcijo pri NT&RC, odgo-
varja: »Računamo na poštenje
žensk, ki se prijavijo in da na
kuponu napišejo resnične po-
datke. Preverimo le imena, da
ugotovimo, če že niso potovale
z nami. Inšpektorjev pa se ne
bomo šli, saj to ni namen naše
akcije. V njej sodeluje sedaj že
druga ali tretja generacija
kmečkih žensk in zato ne drži
trditev, da so bile v vseh teh
letih na izletu vse, ki imajo
kmetijo. Če bralka ve za kate-
ro, ki ni upravičena do udelež-
be, pa naj nam to sporoči.«
Ovire za reševalca
Voznik reševalnega vozila
Branko Novak je sporočil,
da je na Breg pri Polzeli 73
peljal Jožeta Štrukleca in da
ni mogel z avtom do njegove
hiše, ker so sosedi, Avtošola
Pemi, ta dostop zaprli. O za-
devi je obvestil tudi policij-
sko postajo Žalec.
Do prihodnjega četrtka, 16.
marca, bo vaše klice na Mo-
drem telefonu sprejemala
novinarka Janja Intihar. Na
telefonsko številko 0609
620-133 jo lahko pokličete
vsak dan od 10. do 17. ure.
Dana Antloga, zadolžena za
družbene dejavnosti pri občini
Polzela pravi, da poznajo
problem dostopa do hiše, saj
pred leti, ko so urejali dovozno
cesto, Štruklec te ni bil pri-
pravljen sofinancirati, češ da je
ne potrebuje, ker nima avta.
Dostop k hiši je tako možen s
treh strani, vendar ne z avtom.
Bogomir Pečnik iz AŠ Pe-
mi, ki je bil udeležen pri
omenjenem dogodku, doda-
ja, da ceste niso nikoli zapira-
li in da so reševalcu vselej
dovolili prehod preko svoje-
ga dvorišča do omenjenega
soseda. Tokrat pa se je po
Pečnikovih besedah reševalec
obnašal nesramno, o čemer
so obvestili Reševalno posta-
jo Celje. Policija, ki si je
ogledala kraj, ni ugotovila
nepravilnosti.	TC
Akcije velenjskih gasilcev
Na stotretjem rednem obč-
nem zboru so se na pustno
soboto zbrali tudi gasilci PGD
Velenje in se pogovorili o delu
v preteklem obdobju ter pri-
pravili program za leto 2000.
Opravljajo naloge preventive
ter gašenja in reševanja na šir-
šem območju Šeleške doline,
saj imajo poleg prostovoljnih
gasilcev, s katerimi imajo po-
godbo z Mestno občino Vele-
nje, tudi operativno profesio-
nalno gasilsko jedro za prime-
re reševanja v prometnih, na-
ravnih in ekoloških nesrečah,
program pa financira in nadzo-
ruje ministrstvo za obrambo.
Gasilci so lani izvedli več kot
stodeset intervencij. Velenjski
župan Srečko Meh je dejal, da
je zadovoljen z njihovim de-
lom, gospodarjenjem ter izve-
denimi reševalnimi akcijami.
Priznanje Civilne zaščite bro-
nasti znak, ki so ga podelili ob
dnevu CZ poveljniku PGD Ve-
lenje Jožetu Drobežu, le potr-
juje ugledne zasluge poveljniš-
kega kadra ter društva PGD
Velenje v celoti. Gasilski dom
Velenje si je v lani prislužil tudi
zlato priznanje za najlepše ure-
jen in vzdrževan gasilski dom v
Sloveniji, priznanje pa so po-
delili predsedniku Borisu Kov-
šetu ter zakoncema Švener, ki
dom z zelenjem in cvetjem
skrbno urejata.
JOŽE MIKLAVC
Cene bencina
gredo v nebo
Ponovna podražitev ben-
cina je sprožila med ljudmi
nejevoljo in številna nerga-
nja. Zdaj je pa že res drag
kot žafran, pravijo, a vožnji
z avtomobili se očitno še ne
bodo odpovedali.
Tone Grm iz Celja: »Bencin
se bo še dražil. Če ga podraži-
jo tisti, ki ga dobavljajo, po-
tem ga mora tudi Petrol. To
pač moramo razumeti. Javne-
ga prometa se kljub zvišanju
cene bencina ne bom poslu-
ževal. Še naprej bom prevozil
kilometre, ki jih pač moram,
za luksuz pa se tako ne vozim
veliko.«
Rafko Zupane iz Celja, (za-
poslen v Petrolu): »Če res
prodajamo z izgubo, je prav
da se bencin podraži, sicer bi
črpalke lahko zaprli. Me pa to
zelo spominja na stare čase,
ko smo imeli zaradi pogostih
podražitev polne črpalke.
Osebno imam tudi jaz raje, da
je bencin cenejši. Na srečo
imam službo blizu doma, za-
to lahko pridem peš ali pa s
kolesom. Podražitve bencina
me ne prizadanejo toliko, kot
bi me sicer.«
Jože Preložnik s Stranic:
»Bencin se podraži vsakih šti-
rinajst dni. To je res že prehu-
do. Ne vem, kako bo, če bo šlo
tako naprej. Če bi že hotel iti
kam z avtobusom, imam do
postaje dva kilometra, tako da
se vozim z avtom. Pa naj ben-
cin stane kolikor hoče.«
Aci Vodeb iz Kalobja, (last-
nik Aci Avto): »Če se že zgle-
dujemo po Evropi, imejmo
tudi kvalitetno državo, ne sa-
mo evropske cene. Podraži-
tev bencina ne vpliva na pro-
dajo avtov. Na svetovnem tr-
gu in pri nas cena goriva ne
more biti ista. Je pa dejstvo,
da drugod nimajo takšnih da-
jatev, kot jih ima Slovenija.«
Samo Lešek iz Celja: »Dr-
žava krade ljudem. Samo to
rečem.«
SABINA KRANJEC
Foto: GREGOR KATIČ
Nogometne krave
Ne vem, koliko vas je med
tistimi (ne) srečneži, ki so
lahko vložili prošnjo, da se
jim vrne, kar je bilo njim ali
njihovim po krivici odvzete-
ga za časa prejšnjega reži-
ma, vem pa, da vas je mnogo
več takih, ki še vedno ne
veste, v čigavi zgradbi prav-
zaprav živite in ali boste lah-
ko v njej še živeli, ko se bo
jara kača denacionalizacije
končno odvila.
Če gre verjeti državi in
njenemu lanskemu poroči-
lu, je bilo na upravni enoti
Celje do junija lani vloženih
970 zahtev, izdanih pravno-
močnih odločb 607, vračil v
naravi pa 289. Iz česar bi
zdrava kmečka pamet lahko
zaključila, da problem prav-
zaprav sploh ni tako hud, a
ne? A zadeva dobi drugačne
dimenzije ob dejstvu, da se
ob velikih epopejah vrača-
nja pomembnih stavb in
ozemelj dogajajo tudi hitrej-
še zgodbe - kadar gre za
vračila »malenkosti«, ki naj
z dolgoveznostjo ne obre-
menjujejo zatrpanih sodišč.
V	takih primerih, vidite, pa
lahko denacionalizacijske
zgodbe zadanejo tudi kak-
šne negodne fantiče...
Draga Pika!
Ker vidim, da tvoje kukalo
kar dobro deluje in da poznaš
odgovore na vprašanja, ki so
drugim odraslim bolj nezna-
ni, sem se odločil, da ti tudi
sam napišem nekaj vrstic.
Skupaj z mamo, atom, dvema
sestrama in petimi kravami
živimo na obrobju Vojnika.
Naš kraj je zelo lep in v njem
najdemo prav vse: od gasilcev
do balonov, bolnišnice, ka-
mor gre naša teta, ko je pre-
več žalostna, pa še dve gostil-
ni in veliko novih cest imamo.
V	Kulturnem domu je vsakih
nekaj mesecev tudi koncert
ali kakšna druga prireditev,
na katero pridejo vsi prebival-
ci Vojnika in se zelo zabavajo,
imamo pa tudi veliko lepe,
neokrnjene narave, kjer pase-
mo naše živali. Življenje v na-
šem kraju je zelo zanimivo in
srečno, vseeno pa imamo tu-
di en problem. No, imam ga
tudi sam, pa čeprav hodim
šele v peti razred osnovne
šole.
Veš, v prostem času se rad
ukvarjam s športom in ker v
Vojniku ni velike izbire, treni-
ram nogomet kar na šolskem
igrišču. In tu, draga Pika, je
problem." Ker je v Vojniku kar
nekaj zemlje in hiš, ki so jo
nekoč vzeli enim ljudem, ki jo
zdaj hočejo nazaj, se je med
Piše: PIKA KUKERL
njimi našel tudi sorodnik
koga, ki je bil pred petdes
mi leti lastnik šols^^ega ig
ča. Ta človek, ki verjetno n
nikoli igral nogometa, h
zdaj to igrišče nazaj. Ko g
zadnjič prišel pogledat, je i
tetki povedal, da že kar \
kako se bodo po njem p,
krave.
Draga Pika, si lahko pi
stavljaš, kako bo to izgled,
Bomo mi iz nogometne i
igrali nogomet z mošt\
vojniških krav? In kako bc
postavili dovolj velike gole
na igrišču, zato ker ni n,
niti gola niti česa drugega
bomo smeli niti postaviti
premakniti? Draga Pika, s
paj s sošolci se sprašuje
kje bomo potem imeli šp
no vzgojo. Si predstavljaš
bomo pogledali skozi o
učilnice, pod katerim se
do, sredi Vojnika, pasle
ve?
Draga Pika, prosim, sv
nam! Če kaj pametnega
gruntaš, te bomo povabili
vodjo naših navijačic, ki b
začele delovati takoj, ko
igrišče postalo zares šolski
se ne bomo več bali m
krav. Hvala za nasvet in 1
se imej!
Vojkec iz Vojr
P.S.: Ker bi me prav mil*
videti žogobrcarske sp
nosti vojniških krav, mi
pravzaprav res najlju
ideja o športnem sož
mladeži in krav. A ker t
ponujeno mesto vodje ni
jačic ni od muh, svetujem
otrokom, ampak staršem
začno nemudoma in gla
zahtevati ali nadomes
igrišče ali nadomesten
šnik. Najprej z argumen
pomenu športne vzgoje,
tem z vztrajnostjo, na koi
pa na barikadah, če ne
drugače! Na to, da bi
zgodba brez vključitve
domestkov lahko razpi"
šolarjem v prid, ob vele
membnosti denacionaliz.
je za razvoj slovensk
kmetijstva, pač ni računa
Podčetrtek na sejmu
Alpe Adria
Turistično območje Podčetrtek bo od 21. do 25. man
sodelovalo na mednarodnem sejmu Alpe Adria v Ljublj
ni. Prvi dan se bodo predstavile turistične kmetije obči)
Podčetrtek, drugi in četrti dan Zdravilišče Atomske top
ce, tretji dan Olimje ter zadnji, peti dan, vinogradniki
društvo, kmečke žene in klet Imeno. Predstavitve bo'
spremljale kulturne skupine, izdali pa bodo tudi prilo
nostni prospekt, s pomočjo katerega bodo vabili ljudi i
obisk v občino Podčetrtek in na ogled mnogih zanimiv'
sti.	1
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Bitke in poraženci
v borbi za otroke
Peset let se je Osman Lutolli iz Celja zaman boril za svoje otroke - Oba sinova po
kriminalnih poteh
Ko sta se zakonca Lutolli leta 1990 sodno
^ezala, je sodišče^ vse štiri njune otroke
' 0i\o materi. Po nekaj letih je starejši sin
. jjuffl postajal vse bolj vzgojno problemati-
j,^ nato so sledila kazniva dejanja, danes
v zaporu. Na podobno pot je stopil tudi
5 lajši sin Arif, tudi on je za zapahi. Oče je
L čas opozarjal, da materina vzgoja ni
r .^va, a zaman.
1 k
0( Bi bilo kaj drugače, če bi bili otroci, vsaj oba
J jova, pri njem? Osman Lutolli je prepričan, da
li bilo v tem primeru vse drugače, da bi sinova
ic njegovi vzgoji zrasla v poštena človeka. Ker
iS Jla njuna kriva pot po razvezi vse bolj strmo
vzgor, on pa je na posledice škodljive materi-
e: vzgoje ves čas opozarjal in se boril za
)1: edodelitev otrok, je danes trdno prepričan, da
ic zato krivi delavci v centru za socialno delo in
0	sodišču. Pravi, da je njegova borba za otroke
n aj končana, vse je zamujeno, prepozno. Zara-
,i posledic, ki so nastale, namerava Osman
jš iiolli tožiti državo, ki je dovolila, da se je
1	odilo tisto, kar bi se ne, če bi imeli socialni
a lavci in sodniki več posluha za njegova opo-
k: rila in prošnje. »O tem sem seznanil urad
m niha človekovih pravic, pa ministrstvo za
01 lo, družino in socialne zade-
i ,že bo treba, bom šel tudi do
<i aga... in če ne bo nihče rea-
b i bom gladovno stavkal.
<L[)veka ubiti je zločin, člove-
uničevati pa prav tako. Tr-
n, da je šlo v tem primeru za
piičevanje mladih življenj,
i a sinova sta v institucijah,
)iiijju v življenju čaka? Najhu-
b mi je, ko pomislim, da ni-
): aia nobene prave prihodno-
in,«je ogorčen Osman Lutolli.
^ Razlog: pretrda
'I očetova vzgoja
Osman Lutolli živi v Sloveniji
I'leta 1978, od leta 1981, ko se
,, poročil, pa do leta 1985, so se
tj n v zakonu rodili štirje otroci.
čas je trdo delal, da je
y ^žina spodobno živela, zad-
p ih deset let je zaposlen v celj-
d^ Komunali, kjer velja za
„ Jbnega in marljivega delavca,
p feosi med zakoncema so se
kmalu po poroki krhati,
1 ^^a posledica je bila razve-
' Ko je sodišče odločalo o
. delitvi otrok, se je oprlo na
("^enje centra za socialno delo,
C ^ '>ima mati vse pogoje za to,
,, j^Po razvezi zakonske zveze
I '^Ko obdrži vse štiri otroke«,
^joci so bili dodeljeni materi
^snian je bil zelo razočaran.
; ^ leta po razvezi se je Osman
'olli spet potegoval za svoje
Takrat so pri njih že
^^opile očitne vzgojne težave,
i^^^jši sin je zabredel, vse po-
j je imel opravka s pohci-
' ^'^dil je ulaep oddaje v
vzgojno ustanovo v Veržeju. Po-
dobne težave so se začele tudi z
mlajšim sinom, ki je sprva izo-
stajal od pouka, nato počenjal
manjše in večje lumparije. Leta
1995 je Osman Luttoli zaprosil
sodišče za predodelitev otrok, a
spet ni uspel.
V prošnji za predodelitev
otrok je navedel vrsto razlogov
in dejstev, povezanih z vzgojni-
mi težavami otrok, sodišče pa
se je tudi tokrat pri odločanju
oprlo na mnenje centra za so-
cialno delo. V tem mnenju je
bila mati spet kot vzgojiteljica
pozitivno ocenjena, in to kljub
temu, da je že tekel postopek za
oddajo starejšega sina v vzgojni
zavod. »Ko sem izvedel, da na-
meravajo starejšega sina oddati
v zavod, sem bil proti temu
ukrepu. Prepričan sem bil, in to
sem še danes, da bi bilo bolj
prav, ko bi ga dali meni v vzgo-
jo, da bi bil pri meni, pri moji
novi družini, ki sem si jo ustva-
ril,« pravi Osmag Lutolli. V
mnenju centra za socialno delo
še piše, da »je oče izrazito dela-
ven, zraven pa trdoživ in skro-
men, žal pa tudi pomanjklji^^
strpen do drugačnosti, kar je
pač povezano z okoljem, v kate-
rem se je formiral kot osebnost
in katerega vrednote in življenj-
ski stil uteleša v sebi. V primer-
javi z materjo se je nedvomno
težje prilagodil civilizacijske-
mu stilu in normam življenja v
Sloveniji in se kot tak otrokom
zdi starokopiten, vsekakor pa
jim.ne ustreza kot zagovornik
izrazito očetovsko pojmovane,
torej trde, avtoritarne vzgoje.«
Kljub temu, da se mnenje kon-
čuje z oceno, da je starejši sin
izrazito vzgojno težaven, so bili
v centru za socialno delo pre-
pričani, da bi za otroka ne bilo
nič bolje, če bi bil pri očetu. Le
kako so bili lahko v to tako
trdno prepričani! Namesto k
očetu je šel prvorojeni sin v
zavod.
Ista pesem
Osman Lutolli se je še vedno
boril za otroke, težave v šoli
so se začele tudi z mlajšo hčer-
ko, mlajši sin pa se je vse
pogosteje srečeval s policijo.
Novembra 1995 so v centru za
socialno delo očitno spoznali,
da je z materino vzgojo nekaj
narobe, zato so Osmana pova-
bili, naj sodeluje pri vzgoji,
saj »mati otroka težko nadzo-
ruje in ga vodi«. Če se bo pri
otroku problematika nadalje-
vala, pa bodo morali razmiš-
ljati tudi o izločitvi iz sedanje-
ga okolja, so še zapisali.
• Mlajši sin je bil potem dve leti
pri očetu, pod njegovo trdo
vzgojo je končal 5. in 6. razred
osemletke, v tem času ni storil
niti enega kaznivega dejanja.
»Potem pa se je iz Veržeja vrnil
starejši sin in ga zvabil s seboj, v
lagodno življenje, k materi, pri
kateri je lahko počel vse, kar je
hotel, saj je bil brez nadzora,« je
pripovedoval Osman Lutolli o
obdobju tistih dveh let, ko se je
lahko izkazal kot vzgojitelj. Po-
tem sta sinova družno vlamljala
in kradla, mlajši je šolo opustil,
starejši je izvrševal vse težja
kazniva dejanja. Zdaj je v zapo-
ru v Logatcu. Mlajšega sina so
pred kratkim privedli v celjske
Zapore. »Če nič drugega, sem v
tistih dveh letih, ko je bil mlajši
sin pri meni, vsem dokazal, da
sem sposoben za vzgojo in da
otroku lahko nudim več kot
vsak zavod,« se tolaži oče Os-
man, ki pa se zaveda, da so zdaj
že vse bitke izgubljene. Čas, ko
ti.^-še .dalo kaj narediti, je že
zdavnaj mirno.-' r:, --
Vzgajala jih je ulica
v borbi za otroke je Osman
Lutolli nenehno opozarjal, da je
mati z otroki preveč popustljiva,
da jim vse dovoli in da nima
možnosti, da bi jih nadzorovala.
Dopoldne, ko je bila ona doma,
so bili otroci v šoli, popoldne je
morala v službo, zaposlena je
kot čistilka. Tako so bili otroci
čez teden večinoma sami, vzga-
jala pa jih je ulica. Da bi mati
otroke obdržala pri sebi, je zače-
la rovariti proti očetu. »Govorila
jim je, da jih nameravam odpe-
ljati na Kosovo, na centru za
socialno delo je lagala, da jih
tepem, pisno pa se je obrnila
tudi na sodišče in me spet grdo
očrnila. Otroci so bili ves čas
pod njenim vplivom, navajeni
brezdelja in življenja brez nad-
zora, zato ni čudno, da niso
želeli biti pri meni,« je povedal
Osman Lutolli, ki mu vse, kar se
je dogajalo in zgodilo nažira
zdravje in se z dejstvi, kakršna
so, še vedno ne more sprijazniti.
Svoje otroke ima nadvse rad,
zato trpi, poteptan pa je tudi
njegov ponos, človeški,»očetov-
sld. »Starejša hčerka se je že
osamosvojila, mlajša, ki hodi v
sedmi razred, je pri materi. Tudi
njej se ne obeta nič dobrega, a
kaj, ko ne bi hotela k meni, tudi
če bi jo sodišče dodelilo meni v
vzgojo in varstvo. Preveč je pod
materinim vplivom,« je dodal.
Vprašanj, ki si jih človek ob
tej zgodbi zastavlja, je veliko.
Kaj in kako bi bilo, če bi
otroke vzgajal oče? Bi bil on
uspešnejši vzgojitelj? Je vzgoj-
ni zavod res boljša pot za
preoblikovanje mladega člo-
veka kot pa življenje pri oče-
tu, četudi starokopitnemu in
neprilagojenemu stilu in nor-
mam življenja v Sloveniji?
Vprašanja ostajajo brez odgo-
vorov, ker ni bilo možnosti za
preverjanje. Edini, ki je trdno
prepričan, kaj bi bilo (bolj)
prav, je Osman Lutolli. A kaj,
ko je zdaj že vse prepozno, ko
so vse priložnosti zamujene.
MARJELA AGREŽ
.....■	■--r.....-i'-.; ' . --J-"'; ',''---'■''-'■»
Jožefov sejem v Petrovčah
Na praznika sv. Jožefa, 19. marca, bo v Petrovčah že 12.
Jožefov sejem, ki ga tudi letos'pripravljata Hmezad Kmetij-
ska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec.
Za to prireditev, ki privablja iz leta v leto več obiskovalcev, so
pripravili pester program. Najprej bo ob 8. uri sveta maša v
petrovški baziliki. Sejem bodo odprli ob 9. uri z vrtnarsko razstavo
in predstavitvijo načina pridelave in predelave zelenjave. Predsta-
vila se bodo društva, turistične kmetije bodo poskrbele za degusta-
cijo mesnih izdelkov, kruha, domačega kisa in vin savinjskih
vinogradnikov. Poleg tega bodo prikazali razna kmečka opravila.
Tudi letos bodo ocenjevali domače salame, kmečki l^uh in
domači kis ter podelili prizntoja. Na sejmu bo odprta kmečka
tržnica, kjer bo mogoče kupiti razne kmečke dobrote, izdelke
domače in umetne obrti in še marsikaj drugega. T. TAVČAR
Osman Lutolli: »Nekdo bo moral odgovarjati!«
DESKANJE
PO SPLETU
Mali vseh iskalnikov
No, ta je pa dobra, sem si
rekel, ko sem videl, kakšno
ime za svoj iskalnik so si
izbrali pri Mamma.com
(www.mamma.com). Stro-
kovnjaki spletnega marke-
tinga namreč že dlje časa
ponavljajo krilatico, da je
ime na svetovnem spletu več
kot pol uspeha. Če jim pritr-
dimo, potem moramo reči,
da so pri »Mamki« poskrbeli
za nepozabno ime. Sicer pa
je tale iskalnik vse kaj več
kot le ime.
Gre namreč za meta iskal-
nik, spletno orodje, ki za iska-
nje uporablja druge iskalnike.
Tisti, ki spremljate to rubri-
ko, se boste spomnili, da smo
o takšnih meta iskalnikih že
pisali. Če se ne motim, smo
obdelali Dogpile in Google.
Mamma.com je zasnovan pre-
cej podobo kot Dogpile. Vanjo
vpišete iskane ključne besede.
Mama pa zahtevo premelje.
uredi vse potrebno in vrne
rezultate. Dostikrat kar precej
uporabne. In kaj natančno se
zgodi, ko vanjo vpišete iskane
besede?
Mama pošlje vašo poizved-
bo na 10 velikih iskalnikov
in to simultano. Tako se vaša
ključna beseda hkrati znajde
na FindWhat, Yahoo, Excite,
Infoseek, Lycos, Webcraw-
ler, Altavista, About.com in
Allthevveb. Še prej Mama
pravilno sformatira in prire-
di poizvedbo vsakemu od na-
štetih iskalnikov. Lepo, ni
kaj. Dobljene rezultate nato
uredi v navidezno bazo po-
datkov ter jih prikaže po po-
membnosti in točnosti za-
detka^ter glede na vir, torej
glede na to, kateri iskalnik
jih je posredoval. Sliši se
zapleteno, vendar to ni po-
membno za običajnega upo-
rabnika. Vsaj meni do pisa-
nja tega članka ni bilo treba
vedeti, kako deluje.
Z uporabniškega stališča je
namreč Mama, prav tako kot
Dogpile ali Google, zelo eno-
stavna in prijazna. V vnosno
okence vpišete ključno bese-
do in kliknete na gumb. To je
dovolj. Sicer pa Mama omo-
goča tudi naprednejše iskanje,
kjer lahko izbirate, katerega
od desetih iskalnikov boste
uporabili in katere ne. Določi-
te lahko tudi čas, ki ga bo
Mama porabila za čakanje na
rezultate iskalnikov. Ja, Ma-
mino potrpežljivost lahko na-
stavljate, če povemo po doma-
če. Izbirate lahko med petimi
sekundami in dvema minuta-
ma. Privzeta vrednost je deset
sekund. Še ena koristna funk-
cija je nastavitev števila rezul-
tatov, ki vam jih bo Mama
prikazala na eni strani. Izbira-
te lahko tudi, kje na spletu bo
Mama iskala rezultate za vas.
Lahko jo namreč pošljete nad
cel svetovni splet, lahko se'
omejite na novice (Usenet),
lahko zahtevate samo slike ah
MP3 datoteke, zadnja opcija
pa so borzni podatki.
In to bi bilo pravzaprav vse,
kar zadeva samo iskanje. Ma-
ma nima imenika, torej tudi
baze podatkov ne. Obiskati se
jo torej splača, kadar natanč-
no veste kaj hočete. Sicer pa
ponuja tudi nekaj koristnih
povezav, iz česar, sklepam, se
tudi financira. Tako vam po-
nujajo povezave na razne ser-
vise, od zavarovalnice, hipo-
tekarnice, spletne cvetličar-
ne, brezplačnega gostovanja
na spletu, avtomobilskega sa-
lona in podobnih stvari. Saj
veste, kakšne stvari se da vse
kupiti na spletu. Od vijaka do
rakete.
Mamma.com je eden izmed
mnogih meta iskalnikov, to
drži. Je pa tudi eden izmed
boljših meta iskalnikov na
spletu. Zakaj? Ker ne trati va-
šega časa. Ker so rezultati ure-
jeni dokaj pregledno in veči-
noma prikaže takšne rezulta-
te, kot si jih človek želi. Ja,.
enostavno zaradi tega. Kaj bi
še želeli?
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
Zaščita
rastlin
Hortikulturno društvo
Celja prireja v četrtek, 9.
marca, predavanje z diapo-
zitivi o zaščiti rastlin, s
poudarkom na zaščiti sad-
nega drevja.
Predavala bo gospa Ram-
šak iz Pinusa Rače, predava-
nje pa se bo pričelo ob 17. uri
v mali stranski dvorani Na-
rodnega doma v Celju. AB
12
PUST
Med šemami in krofi
Pa smo ob pomoči pusta
odgnali mrzlo in neprijaz-
no zimo! Ponekod je bil
pust bolj, drugod manj ši-
rokih ust; toda brez pust-
nih norčij, opozarjanj na
napake in slastnih krofov
ni bil noben kraj na Celj-
skem.
Pustne bratovščine, ki so
pripravljale karnevale, ima-
jo k sreči dovolj materiala:
ali prihaja iz domačega kra-
ja, občine, če pa ne, pa za
ideje poskrbita kar parla-
ment in vlada. Ljudje so se
zabavali, otroci rajali, vsem
pa je tudi letošnji pustni čas
minil, kot bi trenil. Zato bo-
mo s fotografijami obudili
spomin na nekatera raja-
nja.
US
Foto: GREGOR KATIČ
Mozirski pustnaki so občino prebudili ne le iz zimskega, temveč iz večletnega spanja. V torek
so prevzeli oblast, s pomočjo tovariša Lenina in Strašnih Jožetov pa pošlihtali vse zgomjesa-
vinjske zdrahe.
Motivov za aktualne maske ni bilo težko najti v vsakodn
nih celjskih problemih.
Med rmjlepše maske s celjskega karnevala seje uvrstil tale storž.
Namaskiranih malčkov ni manjkalo v nedeljo na otroški maškaradi, ne na pustno dopoldne pred Muzejem novejše zgodovine Ce
_ _ \
Tatovom Podobnikovega avta so že na sledi, smo izvedeli na karnevalu v Celju.
»Kje je šrot?« je želela vedeti koklja. Na karnevalu ga niso našli, so pa dobili nagrado-
PUST - ŠPORT
13
Pust v gostilnah
in trgovinah
' Komisiji Turističnega
j^uŠtva Celje in NT&RC sta si
^^ pustni torek tudi letos og-
jg^ali celjske trgovine in go-
jtinske lokale in ocenjevali,
so zaživeli s pustom.
Ugotavljajo, da so prvouvrš-
^gni letos isti kot lani in da
se na splošno trgovci bolje
Izkazali kot gostinci.
V gostinskih lokalih so naj-
večkrat poskrbeli le za kakšno
i^anjšo pustno dekoracijo, ve-
činoma so ponujali krofe, le
jedki so se tudi našemili in
poskrbeli za celovito kulina-
fifno ponudbo, drugačno od
vsakodnevne. Vse to so na-
mreč bili kriteriji za ocenjeva-
nje.
Kot že vsa leta so se tudi
tokrat posebej potrudile zapo-
slene v pivnici Stari pisker
Hotela Turška mačka. Letos
!i jih je navdihnilo srednjeveško
dogajanje in odprle so gostil-
no Pri Hermanu. Kot srednje-
veške kmečke ženske so že
navsezgodaj skuhale »aj-
moht«, ponujale jabolčnik,
kruh in sol. Obiskovalci so bili
navdušeni, vzdušje je bilo pri-
jetno in zabavno, pravo pust-
no. Podobno je bilo v sosednji
slaščičarni Zvezda, ki ji je
komisija podelila drugo mesto
ifl so se izkazali z maskami in
pustno ponudbo, tretje mesto
pa sta si razdehla hotel Evro-
pa, kjer je bila pustna pred-
vsem kulinarična ponudba,
manj pa dekoracija, in Canti-
na, kjer je bila komisiji pose-
bej všeč maska natakarice.
Zmagovalne Hermanove gostilničarke, ki so navadne dni v
službi pri Starem piskru.
Komisija je pri tem ugotovila,
da bo treba v prihodnje pri
ocenjevanju lokalov te ločiti, saj
je težko po enotnih kriteriji!)
ocenjevati bistroje, kavarne, go-
stilne in hotele. Za vse pa kljub
temu velja, da je njihova pustna
ponudba iz leta v leto slabša.
Par, ki je zbujal strah na celjskih ulicah.
Pri ocenjevanju trgovin je
komisija prav tako upoštevala
pustno ureditev lokala, po-
sebno in izvirno ponudbo
pustnega blaga in urejenost
trgovcev. Najvišjo oceno so
tudi letos podelih Centrovi tr-
govini Rio v Prešernovi ulici,
ki se je najbolje odrezala s
ponudbo, urejenostjo in ma-
skami, na drugo mesto se je
uvrstila Potrošnikova trgovi-
na na Hudinji, tretja pa je
bila prav tako Potrošnikova
trgovina Soča. Najboljše ma-
ske so sicer imeli v Potrošni-
ku v Novi vasi, za urejenost
pa je visoko oceno dobila tudi
trgovina Pika. V primerjavi z
lanskim letom je komisija
ugotovila, da so se trgovci to-
krat bolj potrudili, ocenjeval-
ci pa so pogrešali izvirnost pri
maskiranju.
TC, SB
Foto: GK
Nedeljsko rajanje najmlajših Polzelanov. (Foto: T. T.)
Čutil sem čudež!
Bernard Vajdič o sanjskem podvigu na mladinskem SP
»Beri«, kakor mu pravijo
prijatelji, se je v kanadskem
Quebecu okitil z veleslalom-
sko in kombinacijsko srebr-
no medaljo. Velenjčan, ki bo
septembra dopolnil 20 let, je
član SD Unior Celje, kamor
se je preselil v začetku deve-
desetih, ko je začutil, da po-
trebuje podporo in pomoč
kluba.
»V Velenju ni bilo pogojev, v
Uniorju pa šo mi nudih vse
potrebno za vrhunske rezulta-
te,« pravi edini slovenski do-
bitnik odličja na letošnjem SP
in eden redkih smučarjev s
sončne strani Alp, ki ne zago-
varja specializacije. In morda
je tudi način razmišljanja
»kriv« za boom v deželi hokeja
na ledu.
V	Quebecu si edini upravi-
čil pričakovanja. Ali si po-
vsem zadovoljen z vsemi
svojimi nastopi?
V	smuku sem si zamislil
uvrstitev med prvo deseteri-
co. Kaj več bi bilo nerealno,
saj je v najhitrejši disciplini
precej odvisno tudi od mate-
riala, ki je pri nas bistveno
slabši od konkurence. V su-
perveleslalomu sem pričako-
val malce več od 10. mesta,
toda razočaran nisem bil. Sla-
lome sem vozil tudi že bolje,
vendar, prišel je čas, ko je
tudi v tehničnih disciplinah
ogromno odvisno od smuči,
tako da sem odpeljal nekoli-
ko slabše in pristal na 16.
mestu. Zadnji dan pa mi je v
veleslalomu uspela idealna
vožnja v drugem teku. V pr-
vem sem bil 5. in sem še imel
nekaj rezerve, nato pa sem
brez taktiziranja prišel do ta-
ko želene medalje.
Vložek pred drugim vele-
slalomskim nastopom je bil
ogromen. V igri sta bili na-
mreč kar dve odličji, kajti v
mladinski konkurenci se v
kombinaciji seštevajo časi
vseh disciplin. Kako si pre-
nesel pritisk?
Ogromno mish mi je šinilo
skozi glavo. Vedel sem, da se
potegujem za dve kolajni. Ko
sem se začel pripravljati na
odločilno vožnjo, sem razmiš-
ljal samo o svojem smučanju.
Odločil sem se, da bom napa-
del na vso moč in zavedal sem
se, da, sem strašansko močan,
ravno toliko, da se lahko pre-
bijem do odličja. Bistvenega
pomena je bilo popolno osre-
dotočenje na štart. Med ogre-
vanjem je ob meni stal repre-
zentančni kolega, ki ga sploh
nisem opazil. Z mislimi sem
bil že na progi in nenehno
sem si ponavljal: »Daj Beri,
moraš, znaš..« Čutil sem ču-
dež!
Vrnitev domov po velikem
uspehu je najbrž prijetna,
kako si jo doživljal?
Zavedam se, da brez števil-
nih obveznosti po podobnem
uspehu ne gre, zato jih kar
dobro prenašam, čeprav j g
dokaj naporno. Najbolj sem
se razveselil številnih prijate-
ljev, ki so me pričakali. Bili so
židane volje, a ne tako kot
jaz, ki sem breme MSP nosil
na plečih dolga štiri leta. Delo
na treningih, nastopi na tek-
mah, ves trud je bil podrejen
le enemu cilju: odličju. O
dveh nisem niti sanjal, pa se
je izšlo!
Preizkusil si se tudi že v
najelitnejšem tekmovanju.
Kakšen je sprejem sotekmo-
valcev, kako hitro bije srce
pred štertom v svetovnem
pokalu?
Med elito sem prišel nepri-
čakovano, saj sem se šele po
minuH sezoni pridružil B re-
prezentanci. Vmes sem na pri-
pravah še zbolel, vendar na
kvalifikacijah sem se odrezal
najbolje. Pred tekmo so me
fantje lepo sprejeli in tudi zato
sem se s štarta v Tignesu pog-
nal povsem neobremenjeno.
39. mesto le sekundo za fina-
lom je bil spodbuden rezultat
na premiernem veleslalomu,
potem je forma padla in v
Beaver Creeku sem bil daleč
zadaj.
Bogatejši si za izkušnjo
in zaupanje vodstva repre-
zentance, ki ti je omogoči-
lo še štarta v Kranjski Gori
in Hinterstoderju. Ali še
lahko iztisneš dovolj moči
za senzacijo v svetovnem
pokalu?
Obljubim lahko le borbe-
nost. V smučanju je pač ne-
mogoče napovedovati podvig,
če niti ne veš kakšna proga in
razmere te čakajo na smučiš-
ču. Trudil se bom uvrstiti v
finale na eni izmed tekem,
kajti to bi pomenilo sijajen
zaključek moje najboljše se-
zone doslej. In ker je zadnja v
mladinski konkurenci, bi lah-
ko bila idealna odskočna de-
ska za vidne dosežke med čla-
ni.
V naši paradni disciplini
najbrž ne...
Ni izključeno, da bom na-
predoval v slalomu. Prav nas-
protno: rad bi se dokazal v
disciplini, ki je naš zaščitni
znak, toda trenutno zagovar-
jam gojenje vseh panog. Vsaj
enkrat tedensko bi rad vozil
ali treniral smuk in delal tudi v
ostalih disciplinah. Toda želje
so eno, realnost pa drugo. De-
lo je še napornej še, za razno-
vrstne treninge je potrebno tu-
di več denarja, predvsem za
hitrejše panoge. Če mi bodo
nadrejeni lahko sledili oziro-
ma mi omogočili nemoteno
delo, bom vztrajal pri razno-
vrstnosti.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
14
ŠPORT
Inaki je spet celjski
25. marca bo prepolna
dvorana Golovec ponovno
lahko videla na delu kralje-
vega rokometaša Inakija Ur-
dangarina. In če slavni Bask
še vedno žanje obilo simpa-
tij izven španskih meja, pa v
njegovi domovini niso kaj
pretirano navdušeni nad
Barceloninim princem.
Ko se je Inaki 20. februarja v
novem univerzitetno-šport-
nem centu v Pamploni pri-
pravljal na finale Asobal po-
kala proti Portland San Anto-
niju, mu je kamerman TVE
zavpil: »Hej Inaki-, koliko let
se nisva videla. Kako kaj živiš?
V reviji sem prebral, da si se
poročil in da imaš sina! Kako
pa kaj rokomet?« Inaki in ano-
nimni kamerman, ki očitno ni
najbolj na tekočem, sta bila v
študijskih letih sošolca na fa-
kulteti. »V rokometu se je na-
kopičilo preveč sranja,« mu je
nič kaj kraljevsko odgovoril
Urdangarin in dodal svoje
dvome, da bi po Sydneyu
sploh še prijel rokometno žo-
go. Inaki bi brez »plemenitega
priveska« bil le eden od števil-
nih igralcev, tako pa ga je
Barcelonin trener Valero Rive-
ra uvrstil pred najboljšega le-
vičarja Matea Garraldo. »Ne-
mogoče je igrati v tej ekipi in
to samo zato, ker se je nek
bebec poročil s prvo kraljevo
hčerko,« je Garralda v zaseb-
nem pogovoru nekoč zaupal
španskim novinarjem, nato pa
za 5 let podpisal za moštvo iz
Pamplone. Strokovna javnost
se ne more načuditi, koliko
rokometnega neznanja je
španski princ sposoben prika-
zati na reprezentančnih tek-
mah, toda v omenjenem fina-
lu v Pamploni je z dvema golo-
ma rešil potapljajočo se Barco
in ji zagotovil pokal, ki ga niso
videU zadnjih 5 let. »Ugled
španskega rokometa zaradi
mene ni narastel,« je priznal
po SP v Egiptu in dodal, da bi
morda s pisanjem v rumenem
tisku rokomet lahko prehitel
košarko, vendar vodilni mož-
je tega ne izkoristijo, zato bo
ta šport še naprej manjšinjski
in se v medijih pojavljal le
priložnostno. Princ in trener
Rivera sta kraljevska nesoglas-
ja zdaj razčistila. Inakiju je
postalo jasno, kdaj se pojavlja
kot član kraljeve družine in
kdaj kot rokometaš. Ob neki
priložnosti je dejal, da je FC
Barcelona bila vseskozi re-
publikanski klub. Predsednik
Jose Luis Nunez je trenerju
Riveri v izogib težavam uka-
zal, naj princu zaveže jezik in
če bo potrebno, naj mu zaradi
kraljevskih dolžnosti oprosti
kakšen trening. Odtlej tudi
Inaki pazi, da se mu kraljev-
ske in klubske obveznosti ne
pokrivajo.
PRIMOŽ ŠKERL
Rokometni princ Inaki s soprogo Cristino in naraščajem
Šempeter bo povsem prvoligaški
Kot kaže, se bo šempeterska
odbojka v prihodnji sezoni
ponašala kar z dvema prvoli-
gašema. SIP Šempeter in B&L
Utrip v zadnjih dveh krogih
potrebujeta le še 2 točki.
Teoretično bi (ob novem
točkovanju) obema zadosto-
vala minimalna poraza, ven-
dar oboji merijo na sobotni
zmagi, s čemer bi odpadli vsi
dvomi. Trener SIP Uroš Dvor-
nik je prepričan, da bo obra-
čun z Beltinčani težak. Ne
toliko zaradi samega nasprot-
nika, kot zaradi pomembnosti
srečanja: »Moštvo je povsem
pripravljeno, da se po osmih
letih znova povrne med prvo-
ligaše. Računamo na zveste
navijače in če se uvrstimo v
l.DOL, je ne bomo tako kma-
lu zapustili,« napoveduje prvi
mož šempeterskih odbojkar-
jev, ki se bodo bržčas v vsega
treh letih iz tretje prebili v
prvo ligo. Podoben podvig se
je pred dobrima dvema leto-
ma posrečil tudi odbojkari-
cam, vendar so takoj zdrsnile
v 2.DOL.. Pot do najvišjega
ranga jim je po uspehu nad
neposrednim konkurentom
Krimom zdaj odprta, zadnja
ovira pa bi utegnil biti prav
lokalni rival Kajuh Šoštanj, s
katerim se bo B&L Utrip na
gostovanju pomeril v soboto.
PRIMOŽ ŠKERL
Poseidon t začasnim vodstvom
Redna letna skupščina
DVŠ Poseidona je v ponede-
ljek razrešila dosedanje
vodstvo in imenovala zača-
sni vodilni organ ter nova
trenerja.
Bilančni manj ko v blagajni
Društva vodnih športov dosega
dobrih 1,2 milijona tolarjev, k
čemu je potrebno prišteti še
1,4 milijona tolarjev zaostalih
obveznosti za uporabo zimske-
ga bazena, za kar bo DVŠ sku-
šal poiskati primerno rešitev. V
plavalnem klubu tega društva
je 15 plavalcev, Uroš Goršek je
celo kandidat za letošnji MEP,
vendar je vprašanje, aU bo do-
volj sredstev za njegove pripra-
ve v Franciji. Tudi delo z moš-
ko in žensko vaterpolsko ekipo
bo potrebno na novo zastaviti.
Strokovno vodenje sta prevze-
la Gregor Lebič in Marko Gla-
van, ki bosta do izredne skupš-
čine pripravila program dela.
Vaterpohsti bi v letošnji drugi
hgi želeli imeti vidnejšo vlogo,
dekleta merijo na srednji ka-
kovostni razred, ob številnih
programih dela z mladimi pa
se je VK Poseidon po dveh letih
znova namenil izpeljati pr-
venstvo OŠ v vaterpolu. Skupš-
čina je razrešila dosedanjega
predsednika DVŠ Zdenka Rož-
mana ter celotni Upravni od-
bor in za vršilca dolžnosti
predsednika imenovala Alek-
sandra Hrašovca, generalni se-
kretar pa bo odslej Simona
Selič.	PŠ
Reyev memorial Bislričanom
Mladinci Impola so zmagovalci 35. memoriala v spomin
na prvega učitelja in nosilca črnega pasu v Sloveniji ing.
Iva Reyo.
Judoisti iz Slovenske Bistrice so pokal osvojili pred ljub-
ljansko Olimpijo in celjskim JK Sankaku. Varovanke Marjana
Fabjana so med drugim priborile še tri prva mesta.	JK
Cicibanom poical Slovenije .
Cicibani DK Celje so na domačem drsališču v Mestnem
parku osvojili pokal Slovenije v umetnostnem drsanju.
V konkurenci 3D drsalcev iz štirih klubov so domači zbrali
115 točk (Jesenice 96, Stanko Bloudek 65, Ohmpija 12). Med
posamezniki do 8 let sta si 1. mesto razdelila Matic Gabriel in
Matic Hrovat, pri deklicah do 10 let je zmagala Nastja Uspenski
pred Dašo Grm, ki je na zadnjem Evropskem kriteriju na
Madžarskem slavila v svojem razredu (do 9 let).	JK
NAKRATKO
Maribor: Na prvem kvalifi-
kacijskem turnirju v karateju
za mlajše selekcije je Jolanda
Buzalo v katah zasedla 4. me-
sto. Matej Letič (oba Društvo
za karate Celje) je bil v tej
disciplini drugi, zmagal pa je
v borbah do 75 kg.
Ljubljana: Izidi 6. kroga
mladinske in pionirske držav-
ne strelske lige, puška posa-
mezno, pionirke: 1. Katja Da-
dič (SI. Konjice) 183. Pionirji:
1. Simon Matek (Rečica) 187.
Ekipno: 1. Juteks Žalec 541,2.
Rečica 539.
Prebold: V tradicionalnem
srečanju veteranskih košar-
karskih ekip Prebolda in Laš-
kega so tokrat slavili doma-
čini s 86:76. Strelci: Govc
19, Podgornik 18, Cencelj 13
za Prebold, Blagotinšek 19,
Lesjak 16 in Lapornik 12 za
Laško.
Skromni cilji,
velike želje
Konec tedna se nadaljuje prvenstvo v II. SNL
Spomladi čaka še posebej
težko delo ekipo Šentjurja,
ki je zaradi kaotičnih raz-
mer ob koncu jeseni zdrsni-
la celo na 14. mesto. Če les-
tvico prezrcalimo, opazimo
v enakem položaju Esotech
Šmartno, kar pa je seveda
nadvse spodbudno.
Za Šentjurjem so Črenšovci,
ki so ob že odpisanem Avto-
plusu iz Kort naj resnejši kan-
didat za izpad. Na vrhu sta
zaenkrat nedotakljiva Tabor
Sežana (40 točk) in Koper
(36). Med tema dvema ekipa-
ma gre iskati drugoligaškega
prvaka, prvoligaški status ene-
ga izmed članov vodilnega
dvoj ca pa bodo skušali ogro-
žati Esotech Šmartno, Elan,
Železničar Ligro in morda ce-
lo Zagorje ter Aluminij.
Pri Esotechu so kljub števil-
nim odhodom prepričani, da
niso preveč izgubili. Klub so
zapustili Kovačevič, Zapušek,
Podgoršek in Korun, novinec
pa je le Arlič. Vseeno menijo,
da se lahko enakovredno ko-
sajo z vsemi moštvi iz zgornje-
ga dela, premoč priznavajo le
primorskemu dvojcu. »Tudi
vodilna bomo skušali napasti,
čeprav je bolj realno pričako-
vati boj za 3. mesto kot kakšen
senzacionalen preboj v vrh,«
pojasnjuje trener Šmarčanov
Drago Kostanjšek, ki dela v
pripravljalnem obdobju še ne
želi ocenjevati. »Najboljša
ocena bodo rezultad v spom-
ladanskem delu prvenstva. Že
štart bo silno naporen, saj pri-
haja Železničar, ki je vse prej
kot naivno moštvo,« napove-
duje strateg, ki bo vnovič zau-
pal tudi mladim. »Vijoličasti«
bodo nadaljevali z agresivnim
nogometom in skušali pono
viti dosežek iz prvega del]
dva zadetka na tekmo. Osnov
ni cilj je zasesti mesto me
prvo peterico, tiha želja pa j
kevilka 3, ob opombi, da b
potrebno navijače razveseli
tudi s kakšnim presenečenje!
proti Kopru ali sežanskem
Taboru.
Stane Emeršič se je po sezoi
in pol premora vrnil v Šentju
in takoj priskrbel finančno »ii
jekcijo« ter številne izkušen
nogometaše: Stankoviča, St;
nija Blatnika, Pevnika, Pipei
baherja, Smajloviča, Zetiča i
Hodžarja - same »prvoligaše
Delo moštva je pod taktirk
debitanta Gorana Saviča p(
drejeno obstanku v ligi. »
vodstvom kluba sem se dogi
voril, da višje zaenkrat ne b(
mo šilih. To seveda ne pomen
da ne bomo zgrabili morebitr
ponujene priložnosti, toda pr
marni cilj je ohranitev drugo)
gaškega statusa. V pripravlja
nem obdobju smo delali dobi
in verjamem, da rezultati r
bodo izostali,« je optimist Si
vič. Šentjurjeva obramba i
napad sta tretja najslabša v lig
želja je predvsem izboljša
učinkovitost, pogoji za uresn
čitev želja so dani, kajti priš
so kakovostni igralci, tren(
razmišlja moderno in se ne b
zatekal k »bunkerjem« ali p(
dobnim neumnostim. In d(
kler bo v klubu Stane Emerš:
delal tako kot si je zamislil, i
strahu za ponovitev neljubi
zapletov. »Klub se je stabiliz
ral, naslednja naloga pa je
športni park zvabiti več gleda
cev. Zato letos ne bo vstopnini
pa še z zmago v prvem krogu
Rogozi bomo skušah napolni
tribune,« napoveduje popula
ni»Emo«.	T. I.
Igra v nasprotju z rezultati
Slovenski nogometni prvoligaši so
odigrali tekme 18. kroga DP. Člana
elitne konkurence s Celjskega sta sicer
izpolnila cilja in osvojila nove točke.
Toda igra ni bila takšna, kot bi si je
želeli navijači.
Predvsem velja to za CM Celje Publi-
kum, ki je praktično brez igre nadvse
srečno prišel do remija v Dravogradu,
kjer so jih tamkajšnji domačini nadigra-
h, ob koncu pa se jezili na slabega
sodnika Babnika iz Ljubljane. In ker so
Celjani v dveh prvenstvenih tekmah se-
stavili vsega 30 minut kakovostne pred-
stave, se v klubu bojijo, da z obstoječim
igralskim kadrom v novi sezoni še ne
bodo mogli položiti temeljev za »šam-
pionsko« ekipo. Član UO Darko Klarič
celo meni, da bo vsaj 5 nogometašev v
začetku jamija zapustilo klub, ker očitno
niso dovolj kakovostni, saj jim je bila za
zmago na Koroškem ponujena povišana
premija. Trener Nikola Hlevski odgovar-
ja: »Čez noč je nemogoče vkomponirati
moštvo. Za to je potreben čas in prepri-
čan sem, da je večina fantov sposobnih
več, ko so pokazali doslej.«
V nedeljo bo Skalna klet spet oživela,
kajti prihajajo prvaki, ki jim je letos že
dvakrat spodrsnilo. Žal pa je stanje med
rumeno-modrimi skoraj alarmantno.
Zaradi kartonov bosta manjkala Šumo-
likoski in Beršnjak, poškodovani so
Bogatinov, Sankovič, Mitič in Mujčino-
vič. Slednja bosta morda pripravljena,
ostali z Radosavljevičem, -Gorškom,
Romihom in Ulago na čelu bodo po
mnenju stratega, ki bi bil več kot zado-
voljen s točko, morali spremeniti tud
odnos do igre.
Velenjski Rudar začenja z »ubijalskim
ritmom-. Tekma 1. spomladanskega krc
ga bo na Prevaljah šele čez šest dni, pr^
čaka Velenjčane še »rutinsko« gostovanj
v Beltincih pri razsutem Potrošniku
Štart z dvema zmagama bi bil sice
spodbuden, a podobno kot pri zgor3
omenjenem tekmecu, utegnejo posledi
ce slabe igre na površje priplavati kasn«
je. Po mučenju na svojem igrišču prot
Feroterm Pohorju so skeptiki na trib«
nah že zmajevali z glavami, čeprav je bi
trener Rudarja Brane Oblak dokaj zado
voljen s prikazanim. Vendar bo bo'
konkretno oceno lahko podal šele Če^
teden ali dva, ko bodo na noge prihajal
bolj uveljavljeni tekmeci.	T.L
ŠPORT
15
Trd boj za izhodišča
šentjurski Kemoplast si je
slavju nad Novo Gorico
P" ^^gotovil kvalifikacijsko
!^ovnico za najvišji košar-
razred. Ta naloga Ko-
ižane čaka v zadnjem kro-
bodo prav s Severno-
^Jjpiorci bili boj na daljavo.
Celjani so z zmago v Trbov-
I, že naredili velikanski
Jrak do cilja: l.B SKL.
^Vrsti trenerja Igorja Pučka
I g je še tretjič zapovrstjo po-
IjteČilo prebiti v vodilni kvar-
ki čaka le še zadnjega
iJnika - Banex ali Novo Go-
jjo - ki se je v soboto v
jjfUŠevcu predstavila kot
[jfedno žilava ekipa, v veliki
peri sestavljena iz nekda-
ijih igralcev neslavno pro-
ladlih Postojne in Idrije. Sre-
jjnje je bilo enako pomem-
|no za obe strani. Gostom se
!v prvih napadih mudilo
letati, zato so domači z do-
rim ofenzivnim skokom
iaredili razliko 12 točk, ven-
ar istočasno znova potrdili,
a so pravi specialisti za eks-
!resno zapravljanje predno-
ti. Sledilo je 0:12 za Novo
Gorico, ki je v svojih vrstah
bela razpoloženega Marce-
fcfa (19 točk) in veterana
tanca Rupnika, ki pa z 20
očkami svoje nekdanje strel-
ike kvote še zdaleč ni dose-
;el. Do enega najboljših
trelcev vseh časov pri nas so
: (iŠentjurčani preveč spošt-
^ ivo vedli, četudi nekdanji
lan Olimpije (zanjo pa ni
digral niti minute) ta večer
ni bil kaj prida ogret za igro.
Nasprotno velja za Novako-
viča in Zorka, ki sta skupaj
»naklestila« debelo polovico
šentjurskih košev. Novako-
vič kot naj-strelec l.B SKL je
svoj povpreček košev prese-
gel za 11 točk in v kriznih
trenutkih sam držal korak z
gosti, razmisliti pa bi vseeno
moral ali se izplača za vsako
napako rohneti nad soigral-
ci. Kemoplast je zadnjih 7
minut »kompresiral« primor-
ske napade in zdelo se je, da
trener Predrag Milovič nima
več prave rešitve. Očitno ug-
ledni strokovnjak preveč se-
di na dveh stolih in si dosti
opravka daje s Kraškim zi-
darjem, ki ga skuša rešiti iz-
pada iz Lige Kolinske. V
Šentjurju si že belijo glave za
prihodnjo sezono, ko bi 30
letnico košarke v mestu uteg-
nili zaokrožiti z uvrstitvijo
med elitnih 12. »Če se nam
za to ponudi priložnost, jo
bomo zgrabili. Menim, da bi
v Ligi Kolinska lahko računa-
li na 7. do 9. mesto, tudi za
primerne okrepitve in denar
bomo poskrbeli«, pravi Ke-
moplastova alfa in omega Pe-
ter Lapornik.
Celjani so v Trbovljah maš-
čevali taktiziranje Zasavcev
in se na korak približali višje-
mu rangu. Bržkone bi končni
cilj lahko izpolnili že v Kopru
in v sredo na domačem igriš-
ču proti Portorožanom. »V
Koper potujemo Neobreme-
njeni. Domači so favoriti,
vendar ^bomo z agresivno in
borbeno igro tudi njih skušali
presenetiti. S Portorožem
moramo izrabiti prednost do-
mačega parketa, zelo pa bi si
želeli močne vzpodbude s tri-
bun,« pravi celjski strateg Go-
razd Bokšan, ki skupaj z
upravo upa, da si bo moška
košarka v mestu ob Savinji
kmalu povrnila domovinsko
pravico. Ob denarnih zagatah
jim je v tem delu tekmovanja
priskočila na pomoč Klinker
Ljubečna.
Ob vsem tem pa je treba
upoštevati še (na videz) nepo-
membno podrobnost. Tihi in-
teres KZS je zagotovo v višje
lige spraviti čim več klubov iz
večjih (in finančno močnej-
ših) mest in krajev. Po tej
logiki, ki pravzaprav ni tuja v
nobeni športni zvezi pri nas
ali onstran meja, bi se v Ligi
Kolinska morala znajti Ra-
denska Creativ in Nova Gori-
ca (težko je namreč verjeti,
da i3i Ljubljana in KZS ob U.
Olimpiji in Slovanu želela še
tretjega A-ligaša iz Bežigra-
da), v l.B pa Celje in Koper.
Murska Sobota in Nova Gori-
ca košarkarskih prvoligašev
sploh še nista imeli, Koper in
Celje se vračata na stara pota.
Bodo kvalifikacije na nek na-
čin dirigirane?
V primeru idealnega raz-
pelta bi prihodnjo sezono v
Ligi Kolinska utegnilo nasto-
pati kar 5 klubov iz Celjskega
- poleg Laščanov, Polzelanov
in Zrečanov še Šentjurčani in
Konjičani. V najslabšem pri-
meru bi tam ostala le dva
(Pivovarna Laško in Savinjski
Hopsi), kajti Rogla Atras se z
nekaj smole utegne preseliti
nazaj v l.B SKL. Najverjetne-
je pa se bo Kemoplastu, Bane-
xu in Elektri pridružilo še Ce-
lje in če izpadejo Pohorci, se
bo peterica zbrala v podrazre-
du. Poceni liga in veliko lo-
kalnih derbijev! Vse bo^zna-
no najkasneje do 3. maja.
PRIMOŽ ŠKERL
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 11.3.
^ Nogomet
I 2.SNL, 16. krog - Rogoza:
^^ontavar Rogoza-Šentjur
!15).
Košarka
i Liga Kolinska, od 1. do 6.
Rsta, 2. krog - Polzela: Sa-
Nski Hopsi-Pivovarna Laško
19,30). Od 7. do 12. mesta -
peče: Rogla Atras-Helios
N.
i l-B SKL, 22. krog - Krško:
™ Krško-Kemoplast, Ljub-
Jurij Plava Laguna-Ba-
(obe ob 20), Šoštanj:
^'ektra-Hrastnik (17,30). '
Kvalifikacije za l.B SKL, 2.
H - Koper: Koper mladi-
^^•je (20). •
Pokal RS, predkrog kvalifi-
kacij - Maribor: Maribor mla-
'''■'^ogaška 98 (20).
1-SKL (Ž), od 1. do 6. me-
7. krog - Celje: Ingrad
^®l)e-BTC Legrand (18).
Rokomet
|. ^ DRL, 20. krog - Celje: Ce-
Pivovarna Laško-Trebnje,
S^^ljana: Prule 67-Gorenje,
Inles Riko-Radeče.
(ž), od 1. do 4. me-
i,^' 2. krog - Žalec: Žalec-
Odbojka
21. krog - Šempeter:
L^^mpeter-Beltinci, Šoštanj:
fanj Topolšica-Črnuče.
^.^•Ool (ž), 21. krog - Šo-
Kajuh Šoštanj-B&L
"^'P Šempeter.
Hokej
DP, skupina B, 6. krog -
Jesenice: HIT Casino Kranj-
ska gora-Celje.
DP (Ž), polfinale končnice,
povratna tekma - Maribor:
Terme Maribor-Celje.
Tenis
Rogaška Slatina: 3. zimski
VIP turnir parov (9).
NEDEUA, 12.3.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 19. krog -
Celje: CMC Publikum-Mari-
bor Pivovarna Laško, Velenje:
Rudar (V)-HIT Gorica (obe ob
15).
2.SNL, 16. krog - Šmartno
ob Paki: Esotech Šmartno-Že-
lezničar (15).
SREDA, 15.3.
Nogomet
Liga Si.Mobil, 17. krog
(zaostala tekma) - Prevalje:
korotan-Rudar (V).
Košarka
Liga Kolinska, od 1. do 6.
mesta, 3. krog - Laško: Pivo-
varna Laško-Triglav, Ljublja-
na: Slovan-Savinjski Hopsi
(obe ob 19). Od 7. do 12.
mesta - Škofja Loka: Loka ka-
va-Rogla Atras (20),
Kvalifikacije za l.B SKL, 3.
krog - Celje: Celje-Portorož
(19).
l.SKL (Ž), od 1. do 6. me-
sta, 8. krog - Ljubljana: ADD
Ilirija-Ingrad Celje (20,45).
PANORAMA
NOGOMET
Liga Si.Mobil
18. krog: Dravograd-CMC
Publikum 1:1 (1:0) Štancar
84/11 m. Rudar-Feroterm Po-
horje 1:0 (1:0) Lavrič 37. Vrst-
ni red: Maribor Pivovarna
Laško 38, SCT Olimpija 34,
HIT Gorica 33, Rudar (V) (-1)
30, Primorje 29, CMC Publi-
kum 26, Korotan (-1) 25, Mura
22, Domžale (-1) 21, Dravo-
grad 20, Feroterm Pohorje (-1)
9, Potrošnik 5.
MALI NOGOMET
1.SLMN
15. krog: LI Litija-EM Celje
Pelikan 3:3 (1:0). Vrstni red:
Sevnica 38, Puntar 32, LI Litija
30, EM Celje Pelikan 29, Beton
Divert 17, Tomaž Poetovio 16,
Meteorplast 14, Orkan Zbelo-
vo 13 in Family Shop, Vulk.
Stipič 9.
KOŠARKA
Liga Kolinska
1. krog, od 1. do 6. mesta:
Krka-Savinjski Hopsi 84:74
(39:29) Kahrimanovič 19, Ov-
čina 18, Čmer in Cizej 12,
Kobale in S. Udrih 4, Gorjup 3,
Josipovič 2. Pivovarna Laško-
Slovan 99:89 (52:50) Dragšič
22, Jurak 18, Hafnar in Kune
17, Goljovič 14, Nachbar 9,
Žarkovič 2. Vrstni red: Union
Olimpija in Pivovarna Laško
44, Krka 40, Triglav 36, Slovan
35, Savinjski Hopsi 34. Od 7.
do 12. mesta: Rogla Atras-Za-
gorje 69:72 (34:36) Milutino-
vič 18, Šporar 14, Dundov 13,
Starovasnik 7, Mihajlovski in
Jokič 4, Zinrajh 6, Benič 3.
Vrstni red: Zagorje 35, Loka
kava, Hehos in ZM Maribor
30, Rogla Atras 29, Kraški zi-
dar 27.
l.B SKL
21. krog: Kemoplast-Nova
Gorica 97:85 (41:42) Novako-
vič 34, Zorko 19, Tomažin 13,
Kočar 10, Rovšnik 8, P. Maček
6, A. Maček 4, Jovanovič 3.
Union Olimpija ml.-Elektra
76:79 (41:32) Božič 29, Milič in
Rizman 15, Rupreht in Črešnik
10. Banex-nirija 85:81 (51:44)
Novak 32, Lušenc 15, Jesenek
14, Keblič 11, Ravnihar 8, Str-
nad 5. Vrstni red: Bežigrad 37,
Radenska Creativ 36, Kemo-
plast 35, Banex in Nova Gorica
34, Elektra in Hrastnik 31, Ten
Krško 29, Jurij Plava Laguna,
Ilirija in Simp Radovljica 28,
Union Olimpija ml. 27.
Kvalifikacije za l.B SKL
1. krog: Rudar (T)-Celje 61:68
(33:32) Sušin 22, Šarlah 18, Kol-
ka 6, Urbanija 5, Čmer 4, Djako-
vič in Benčan 3, Kitek in Tajnik
2. Vrstni red: Koper mladi in
Celje 2, Rudar in Portorož 1.
l.SKL (Ž)
6. krog, od 1. do 6. mesta:
Maribor-Ingrad Celje 53:75
(23:39). Vrstni red: Ingrad
Celje 39, Imos Ježica (-1) 35,
SKB Ježica ml. 29, Maribor in
ADD Ilirija 29, Legrand BTC
(-Hi) 28.
SKL(Ž)
6. krog, od 7. do 12. mesja:
Odeja Marmor-Comet 81'67
(37:39). Vrstni red: Odeja
Marmor 12, Pomurje Skiny
10, Postojna 9, Jesenice in Co-
met 8, Domžale 7.
ROKOMET
1.A DRL
19. krog: Andor-Celje Pivo-
varna Laško 25:43 (10:22)
Pungartnik 12, Tomšič 7, Šafa-
rič 5, Vugrinec in Pajovič 4,
Stefanovič, Škrbič in Praznik
3, Manaskov 2. Gorenje-Inles
Riko 30:21 (17:10) Rutenko 8,
Kavaš 5, Gajšek in M. Oštir 4,
Gavriloski in B. Oštir 3, Tamše
2, Doberšek 1. Radeče-Prevent
28:36 (11:15) Plazar 6, Bon in
Rantah 4, Kovač 3, German 3,
Hočevar 2, Trbojevič 1. Vrstni
red: Celje Pivovarna Laško 36,
Prule 67 34, Trebnje in Pre-
vent 30, Gorenje 22, Slovan
16, Termo 15, Radeče 13. Do-
bova 12, Inles Riko 11, Andor
Jadran 6, Izola HM 3.
1.ADRL(Ž)
Končnica, od 1. do 4. me-
sta, 1. krog: Robit Olimpija-
Žalec 27:23 (14:11) Zidar 7,
Derčar 5, Strmšek 4, Randl in
Kline 3, Uranker 1. Vrstni red:
Robit Olimpija in Krim NR 36,
Žalec 24, M Degro Piran 21.
Od 5. do 10. mesta: Vegrad-
Branik 34:21 (19:9) Raukovič
8. Nojinovič 6, Krajnc 5, Stava-
novič in Jukič 4, Dešman 3,
Rodič 2,Grudnik in Omerovič
1. Vrstni red: Vegrad 21, Jelo-
vica (-1) 17, Gramiz (-1) 15,
Baje Daevvoo Izola (-1) 10,
Branik 4 Burja (-1) 2.
ODBOJKA
2.D0L
20. krog: Ljutomer-SIP
Šempeter 1:3 (25:20, 20:25,
19:25, 18:25). Prvačina-Šo-
štanj Topolšiea 1:3 (25:16,
18:30, 21:25, 19:25). Vrstni
red: SIP Šempeter 52, Brezovi-
ca (-1) 51, Šoštanj Topolšiea
48, IGM Hoče 47, Ljutomer
32, Termo Lubnik 28, Beltinci
27, Prvačina 21, Fužinar GOM
IGEM II in Črnuče 17, Kovinar
Kočevje 10, Krka 7.
2.D0L (Ž)
20. krog: B&L Utrip Šempe-
ter-Krim 3:0 (25:20, 25:22,
25:23). Tabor Maribor-Kajuh
Šoštanj 1:3 (25:21, 22:25,
22:25, 15:25). Vrstni red: Fru-
pi ŠOU K2 Šport 53, B&L Utrip
Šempeter 45, Krim 41, Infond
Branik 37, Kajuh Šoštanj 30,
Gradb. Stane Mežica 27, Bene-
dikt in Solkan 26, Tabor Mari-
bor 25, Asics Kamnik in Mladi
Jesenice 20, Kemiplas II. 10.
HOKEJ
DP
5. krog, skupina B: Celje-
Triglav 1:11 (1:2, 0:6, 0:3).
Vrstni red: MI Tivoli in HIT
Casino Kr. gora 9, Triglav (-1)
6, Celje (-1) 4.
DPtŽ)
Polfinale, povratna tekma:
Celje-Terme Maribor 0:5 (0:2,
0:2,0:1).
KEGUANJE
1.A SL
16. krog: Konstruktor-CM
Celje 8:0 (5647:5247). Vrstni
red: Iskraemeeo 32, Konstruk-
tor 27, Prosol Stiking 25, Ru-
dar in Proteus Liv 16, Log
Steinel 11, CM Celje, Gorica
Tekstina in Elektrarna Dravo-
grad 8, Intereommerce 7.
1.A SL (Ž)
16. krog: Gradnje IGEM-Mi-
roteks 1:7 (2518:2617). Vrstni
red: Miroteks 32, Triglav 22,
Prosol Stiking 19, Adria Con-
vent 17, Gorica Tekstina in Po-
stojnska jama 16, Kočevje 12,
Mehano Izola 11, Gradnje
IGEM 10, Avtohiša Kolmanič 3.
Uspešni nastopi celjsicili rolcometašic
Dekleta ŽRK PUV Nivo Celje, ki v državnem prvenstvu nastopajo v štirih kategorijah
(kadetski, st. dekleta, ml. dekleta A 87 in ml. dekleta B 88), dosegajo lepe uspehe.
V vseh kategorijah so si že zagotovile še pred koncem predtekmovanj nastope v polfinalih,
ciljajo pa tudi na finalne nastope. Po posameznih kategorijah so najboljše strelke doslej: pri
kadetinjah Čerenjak 56 golov; st. dekleta Kikanovič 21 golov; ml. dekleta A 87 Globočnik S., 29
golov; ml. dekleta B 88 Globočnik S., 27 golov.
Zadnji uspehi deklet so bile zmage kadetinj in st. deklet nad vrstnicami iz Žalca in pa zmagi
nad avstrijsko ekipo HCK iz Gradca, ki nastopa v avstrijski II. državni ligi.
Jeseni naj bi z ekipo kadetinj začeli nastopati v II. državni članski ligi, v dveh do treh letih pa bi
se naj oblikovala ekipa za slovensko člansko I. ligo. Dekleta vadijo pod vodstvom trenerja Milana
Ramšaka in trenerja mlajše kategorije Sebastijana Oblaka, strokovni vodja dela z mladimi pa je
Tone Goršič.	^^
16
PISMA BRALCEV - FEUTON
PREJELI
SMO_
Klub bivših
brigadirjev
V nekaj stavkih vam žeUmo
predstaviti Klub bivših briga-
dirjev Mladinske Fronte, pro-
stovoljne delovne brigade ob-
čin Laško - Radeče. Klub, ka-
kor ga na kratko imenujemo,
deluje že četrto leto. Njegovi
začetki segajo v leto 1996, ko
je bil na pobudo nekaterih
brigadirjev, članov Območne-
ga združenja borcev in udele-
žencev NOB Laško - Radeče
, sklican ustanovni sestanek,
na katerega je bilo vabljenih
45 bivših brigadirjev. Udeleži-
lo se ga je petnajst. Izvoljen je
bil 7-članski iniciativni odbor
pod vodstvom tovariša Mihe
Prosena.
Naloga iniciativnega odbo-
ra je bila pripraviti vse potreb-
no za registracijo in delo klu-
ba, statut in programske iz-
hodišča ter predloge za vods-
tvo. Vse to je iniciativnemu
odboru uspelo v dokaj krat-
kem času, saj je bil ustanovni
občni zbor sklican že 7. fe-
bruarja 1997. Na tem občnem
zboru je bilo prisotnih 33 od
45 vabljenih brigadirjev. Spre-
jet je bil statut, programska
izhodišča in izvoljeni organi
kluba. Za predsednika izvršil-
nega odbora je bil izvoljen
tov. Miha Prosen. Že jeseni je
bil klub registriran pri Uprav-
ni enoti Laško in kot tak tudi
vpisan v register društev.
V tem času je klub organizi-
ral osem srečanj naših članov,
na katerih smo obujali spomi-
ne na preteklo delo v delov-
nih brigadah in drugih delov-
nih akcijah. Poleg tega so na
teh srečanjih naši člani raz-
stavljali svoja dela in rekvizi-
te, ki so jih imeli kot brigadir-
ji, v okviru teh srečanj pa smo
organizirali tudi družabne
igre.
Udeležili smo se tudi sre-
čanj klubov brigadirjev in raz-
nih obletnic delovanja briga-
dirjev v Republiki Sloveniji.
Preteklo leto je bilo zaznamo-
vano z mnogimi častitljivimi
obletnicami našega brigadir-
skega dela. Tako smo se ude-
ležih srečanj brigadirjev (vsi
so slavili pol stoletja) na Dor-
navi pri Ptuju ob obletnici re-
gulacije Pesnice, ob izgradnji
Nove Gorice in ob izgradnji
avtoceste Ljubljana - Zagreb v
Novem mestu, pa srečanj bri-
gadirjev ob petdesetletnici iz-
gradnje ceste Celje - Vransko
in drugo. Skratka, naše delo
je lepo, pestro in zanimivo.
Temelji predvsem na medse-
bojni pomoči, sodelovanju in
vključevanju vseh bivših bri-
gadirjev in drugih udeležen-
cev prostovoljnih delovnih
akcij od konca druge svetov-
ne vojne do današnjih dni.
Tako lahko postane član na-
šega kluba vsak polnoletni ob-
čan, ki je kot brigadir delal v
kateri koli delovni akciji v zgo-
raj navedenem času na območ-
ju SFRJ in SRS. Naše delo teme-
lji tudi na obujanju spominov
na tiste lepe delovne dni, ki
smo jih kot brigadirji preživeli
skupaj.
Tako lahko marsikdo spoz-
na ali pa se sreča s sodelavcem-
brigadirjem izpred deset, dvaj-
set in več let. Zato spoštovane
brigadirke in brigadirji, udele-
ženci delovnih akcij, ki se še
niste vključili v naš klub, ne
odlašajte, pridite, izpolnite pri-
javo in se nam pridružite. To
lahko storite vsak prvi četrtek
v mesecu na sedežu našega
kluba v Laškem, Trubarjeva ul.
3/1. Naše delo je pestro in zani-
mivo. Pri nas boste pozabili na
vse tegobe, ki vas tarejo. Mi
smo vesela družba, ki nam po-
litika ni mar. Upam, da bomo
takšni tudi ostali, s svojim de-
lom pa polepšali jutrišnji dan
nam in našim znancem. V me-
secu aprilu bo izšel bilten, ki ga
bodo s prispevki oplemenitili
posamezni brigadirji in se je
pripravljal zadnji dve leti - o
delu in spominih članov kluba.
RUDI VREČAR,
Laško
ŽeneSO
praznovale na
Homu
Planinsko društvo Zabuko-
vica je že trinajstič praznova-
lo dan žena v planinski koči
na Homu. Vso pohvalo zaslu-
ži predsednik Planinskega
društva Zabukovica gospod
Čulk, ki je vzorno organiziral
to praznovanje. Verjetno je
PD Zabukovica med redkimi,
ki praznuje dan žena. Marsik-
je prehaja dan žena v mate-
rinski dan. Dan žena lahko
praznujejo žene, ne pa samo
matere. Pribhžno dvesto ude-
leženk praznovanja je v zgod-
njih popoldanskih urah kreni-
lo iz Griž. Prihajale so žene
različnih starosti, nekaj jih je
prišlo celo z berglami. V kul-
turnem programu so nastopi-
li učenci Osnovne šole Griže s
programom, posvečenim že-
nam, kar je pohvale vredno.
Kolikor mi je znano, prehaja-
jo osnovne šole na praznova-
nje materinskega dne, ker se
verjetno sramujejo dneva že-
na. Vso pohvalo zasluži tudi
upravnik planinske koče na
Homu Ivan s svojimi sodelav-
ci, ki so postregli vsem udele-
žencev. Praznovanja se je
udeležilo tudi Planinsko
društvo Planika iz Maribora
pod vodstvom neumornega
predsednika Rajha. Najprej
so prehodili Mrzlico, nato pa
pristali na Homu. Planinske-
mu društvu Zabukovica že-
lim v letu 2000 obilo uspeha
in trden korak v planinah. Kar
je bilo pa še najbolj ugodno,
je bilo lepo sončno vreme, da
o čudovitem razgledu ne go-
vorim.
MILAN GOMBAČ,
Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Dobrodelni
koncert za Anjo
V nedeljo, 5. marca, je Pros-
vetno društvo Dobje organi-
ziralo dobrodelni koncert za
slepo Anjo Černevšek. Kon-
cert je lepo uspel, saj je bila
dvorana nabito polna. Obi-
skovalci so prišli tudi iz so-
sednjih krajev. S številno ude-
ležbo so pokazali, da Anja
živi v njihovih srcih.
Anja se je pred osemnajstimi
leti rodila v Jezercih, v občilii
Marof in tam preživela svojih
najlepših pet let. Kasneje se je s
starši preselila v Gornji Grad,
tam so organizirali že dva kon-
certa, z zbranim denarjem pa
bodo nabavili računalnik z
Brajlovo pisavo, ki ga Anja po-
trebuje za nadaljnjo šolanje.
S svojo prisotnostjo na
koncertu smo odprli svoja sr-
ca in prispevali kamenček v
mozaiku Anjine in naše ski
ne sreče. En sam odstoi
pomoči pomeni več kot
odstotkov sočutja. Anja
starši se še enkrat zahvalji
organizatorjem, sponzorje
nastopajočim, obiskovalo
in vsem, ki so prispevali i
nar že pred koncertom. 1
sebna zahvala velja sošo
Janezu Planku za njegov :
stop. Hvala vsem in vsakei
posebej za njegov prispev(
FANIKA VODIŠI
Presek
Prisrčen
sprejem v dom
Po nesrečnem padcu serr
zlomila nogo. Po operam
sem celjsko bolnišnico zaj
stila še dejansko nepokreti
Ker ni bilo druge možno
sem se odločila, da bom od
v celjski dom upokojene
Imela sem malo upanja, da
me takoj sprejeli, vendar s(
naletela na topel sprejem
kaj hitro so našli posteljo ti
zame. Zato bi se rada ob
priliki od srca zahvalila vse
ki so skrbeh zame v don
posebej pa socialni delav
gospe Andreji in gospe Dar
ki za trud in sprejem v don
Vsem želim še obilo uspeh
MARIJA JUR/
Sv Ei
Na sestanku v Ljubljani sem srečal zveznega poslanca v Zboru
narodov J. S., ki je nekoč narisal tisto risbo, ki je bila obešena na
Dijaškem domu Šmarje pri Jelšah, ko smo se slikali. Na obisk
smo šli v celjski Stari pisker, kjer je upravnik, psiholog B. G., ki je
že napisal knjigo »Osip v osnovni šoli«. Iz Munchna me je
obiskala M. P., tamkajšnja upravnica hotela, ki smo jo poslali v
gostinsko šolo. V Dobrni je uspešno opravila dopolnilno šolo. Pa
E. Z., M. S., P. R. itd. Preveč bi bilo naštevati še dalje. Naši gojenci
so postali uspešni upravitelji šol, gospodarstveniki, zdravstveni
delavci, predsedniki občin in tudi sekretarji komitejev.
Srečanje gojencev in vzgojiteljev
Nekako po desetih letih smo 29. 11. 1972 organizirali srečanje
nekdanjih gojencev Mladinskega doma Mihe Pintarja v Dobrni.
Pobudo so dali gojenci, zlasti vztrajen je bil E. Z. iz Loč pri
Poljčanah. Ustanovili smo pripravljalni odbor, v katerem sva bila
poleg gojencev še vzgojitelj V. R. in jaz. Zbrali smo nekaj denarja,
najeli veliko dvorano Zdraviliškega doma, dali izdelati posebne
značke, naročili godbo in pripravili vse drugo za prijetno srečanje.
Osnutek za značko je izdelal V. R., v znamenju stiska dveh rok in
napis - naslov prireditve in datum. To je bilo znamenje prijateljstva
in medsebojnega razumevanja.
Ne morem popisati veselja, ki je vladalo ves čas srečanja, ko se
po dolgih težkih letih srečajo bratje in sestre, sedaj že možje in žene
okrog tridesetih. Povabili smo vse gojence, znane vzgojitelje in
upravnike tega doma. Prišli smo trije nekdanji upravniki: Milan
Štravs, ki je bil prvi upravnik in nekoč moj učitelj na Dobrni, A. K. in
jaz. Kot zadnjemu upravniku z najdaljšim stažem mi je pripadla
čast, da nekdanje gojence pozdravim in jim spregovorim.
Vem, da sem jim povedal, da smo se vsi po najboljših močeh
trudili, da bi jim vsaj malo olepšali težko mladost ter jim omogočili
nadaljnje šolanje. Naročal pa sem jim, naj se trudijo in delajo tako,
da njihovim otrokom, njihovim vnukom ne bo treba živeti v
domovih, ker se dobro zavedamo, da še tako dobro organiziran
dom ne more nuditi tistega ugodja, vzgoje in oskrbe, kar nudi in da
mamina in družinska vzgoja ali oskrba doma, v vseh življenjskih
obdobjih.
Danes občutim zadovoljstvo nad opravljenim delom, posebno
sem vesel, kadar srečam nekdanje gojence. A mi je tudi večkrat
hudo, ko eni tako površno, pristransko ali enostransko obravnava-
jo naše delo ter življenje v mladinskih domovih. Ti se trudijo
prikazati vse negativno. To je pa daleč od resnice, vsaj za tiste
domove, ki jih poznam. V teh domovih otroci niso bili nezaželeni,
kdorkoli so že bili, nismo jih ločevali, zapostavljali, kaj šele
zasrainovali zaradi greha njihovih staršev. Vsem smo po najboljših
močeh pomagali pri učenju in nadaljnjem šolanju, da bi prišli do
poklica po njihovih željah in sposobnostih. Seveda ima vzgojni
proces svoje vzpone in padce, prijetne in manj prijetne trenutke,
nikoli in nikjer ne ^e vse gladko. Vprašanje pa je, kaj danes
gledamo, kaj poudarimo ali kaj izdvojimo od celote. Vse je treba
gledati kot celoto in v luči časa ter pogojev v katerih so ti domovi
delali.
Zdi pa se mi, da ponavljajo zločin nad temi otroki, sedaj že
odraslimi ljudmi tisti, ki jih ločeno zbirajo in jim govorijo, kako je
samo njim bilo hudo, kako je svet samo do njih bil krivičen, čeprav
so skupno in složno živeli z vsemi vojnimi sirotami. S tem sejejo
sovraštvo, ki je že davno izginilo in odpirajo stare rane, ki so se že
davno zacelile.
Kdor se že loteva te zapletene in zahtevne teme, naj k njej
pristopi z vseh vidikov, kompleksno. Upošteva naj vse, kar je
tvorilo takratno življenje v domovih. Podano mi je bilo veliko
predlogov, da bi ponovno pripravili srečanje nekdanjih gojencev
Mladinskega doma Mihe Pintarja Dobrna, naj se ponovno zberejo
nekdanji gojenci in povedo, kako je bilo.
KONEC
Vzpodbudo za pisanje spominov
na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem
domu Šmarje pri Jelšah in v Mla-
dinskem domu Mihe Pintarja Do-
brna sera dobil, ko sem prebral
sestavek »Mama, kam gremo?«, ki
ga je napisala Monika Kokalj Ko-
čevar, objavljen pa je bil v Reviji za
zgodovino, literaturo in antropo-
logijo Borec štev. 7, letnik 1998.
Nanj me je opozoril nekdanji goje- ____
nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino
ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o
tem kaj napišem.	FRANJO MAROŠEK
CENTER ZA VARSTVO IN DELC
GOLOVEC CELJE
Na Golovcu 2, 3000 Celje
objavlja prosto delovno mesto:
VODJE ZAPOSLITVENE ENOTf
Pogoji:
-strokovni delavec VII/VI
-3 leta delovnih izkušenj
-strokovni izpit s področja socialnega varstva
-samostojnost in kreativnost ter organizacijske sposobnosti
-veljavno vozniško dovoljenje
Delovno romarje bo sklenjeno za nedoločen čas, s poskusnin^
delom (3 mesece).
Pisne vloge z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov:
Center za varstvo in delo Golovec, Na Golovcu 2,3000 Celje,
v 8 dneh po objavi.
Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
MAH OGLASI - INFORMACIJE
17
18
MALI OGLASI - INFORMACIJE
22
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Delovni teden je v pone-
deljek na Glavnem trgu pri-
čel Dejan K. Že v dopoldan-
skih urah je z alkoholnim
obnašanjem zbujal pozor-
nost mimoidočih in ker ni
nameraval prenehati, so ga
vrli možje v modrem odpe-
ljali s seboj.
•	Naslednjega dne je v Nova-
kah moč svojih glasilk preiz-
kušal Bogdan R. Tudi on ni
požel prevelikega odobrava-
nja, manj glasen pa bo zago-
tovo pri sodniku za prekrške.
•	Prvi marčevski dan si bodo
dobro zapomnili v trgovini
na Glavnem trgu, kjer je Bo-
ris K. tistega dne rogovilil.
Odstranili so ga in mu v žep
vtaknili še napotnico k sodni-
ku za prekrške.
•	V četrtek je Š.V. polici-
stom vedel povedati, da ga je
ugriznil sosedov kosmatinec.
Plavi zdaj ugotavljajo, čigav
je štirinožec, saj ti ne hodijo
k sodnikom za prekrške, ta
čast pa bo zato doletela nje-
govega lastnika.
•	Vsobotnem jutru je v hote-
lu Merx nastal kratek stik
med Esadom K. in redarjem
Milomirjem A. Ker nista mo-
gla uskladiti stališč, je redar
gosta odstranil iz lokala, za
nagrado pa je slednji redarje-
vemu avtomobilu odmeril
nogometno lekcijo. Milomir
je Esadu zato prislonil eno, za
nameček pa so Esada še trez-
nih v za to namenjenih pro-
storih. Zagovarjala pa se bo-
sta oba.
•	Nesporazum je v nedelj-
skem popoldnevu nastal tudi
med lastnikoma psov Natašo
M. in Avguštinom P. Med
sprehajanjem po parku sta se
kosmatinca želela pomeriti,
zato je Gusti pobral pahco in
mahnil Natašinega ljubljenč-
ka. Ozadje bodo še raziskali.
•	Nedeljski večer je v lokalu
Hramček na Frankolovem za-
ključila skupina razgrajačev.
In to tako temeljito, da se je
odškodninski izračun lastnika
lokala zaustavil šele pri 400
tisočakih. Ko bodo pohcisti
pogruntah, kaj je druščina na-
klepala, bo sledil vzgojni
ukrep.
Kradel za mamila
Kriminalisti so stopili na
prste skupini treh mlajših
narkomanov, ki jo poleg ne-
dovoljenega prometa z ma-
mili sumijo še več tatvin.
Te naj bi v februarju storil
22-letni Ž.G., ki je z nakrade-
nim blagom pri 21-letnemu
M.J. in leto starejši RT. kupo-
val mamila. Ž.G. je predvsem
prehrambene artikle največ-
krat kradel po manjših trgovi-
nah v Celju, sredi minulega
meseca pa so ga prijeli v naku-
povalnem centru Lava. V trgo-
vini Inpos je dvakrat ukradel
vodovodni material, vendar so
ga v drugem poskusu prav tako
prijeli. Svojima sosedu in
znancu je izmaknil videore-
korder, drugi sosedi pa torbico
z gotovino. Policija je med
hišno preiskavo pri M.J in PT.
našla večji del ukradenih pred-
metov ter več zavitkov mari-
huane, speeda in heroina. Oba
so kazensko ovadili zaradi
omogočanja uživanja mamil,
preiskovalni sodnik pa je zo-
per M.J. odredil pripor. PŠ
Združba vnovič razbita
Državni tožilec iz skupine tožilcev za posebne namene
Dejan Markovič je modificiral obtožnico zoper heroinsko
združbo na čelu s prvoobtoženim Muhom Amidžičem. Iz
enega kazenskega postopka jih je zdaj nastalo 6.
Markovič je zaradi racionalnosti postopka iz obtožnice
izločil več kaznivih dejanj in predlagal, naj se trojici prvoobto-
ženih (Amidžič, Žavski in Dakič) sodi skupaj, preostalim petim
pa vsakemu posebej. Izvenobravnavni senat celjskega sodišča je
potrdil takšno odločitev (sklep je dokončen), ni pa še jasno,
kdaj se bo glavna obravnava, ki je bila sprva napovedana za 14.
marec, nadaljevala. Ker se zdravstveno stanje Amidžiča počasi
izboljšuje, bi se to utegnilo zgoditi prav kmalu.	PŠ
Ufeli zmilcavta
Varnostniki so v poslovnem Centru Interspar v torek, 29.
februarja pri kraji zasačili hrvaškega državljana Rudolfa P.
V Drogeriemarktu si je osumljenec izven vitrine že pripra-
vil večjo količino parfumov, nekaj pa jih je spravil v žep. Ko
je uvidel, da ga opazuje varnostnik, je del plena pustil pri
blagajni ter se domnevno namenil do bankomata. Pri pregle-
du so pri njem našli dve steklenički parfuma, vredni 100
tisočakov. Čaka ga pot na sodišče.	PŠ
Tepel bi se
Veliko preglavic so imeli policisti, ki so v četrtek, 2. marca
zvečer, posredovali v zasebnem stanovanju v Bočni.
Tam je Vladimir Z. (43) kršil javni red, ker pa se ni miril in kazal
znake nasilja, sta ga policista vldenila. Ko sta ga hotela namestiti v
službeno vozilo, se je izmuznil in s čelom udaril policista v obraz
ter ga lažje poškodoval. Kršitelja so pridržali do iztreznitve, med
pregledom pa so pri njem našli dva manjša zavitka, ki močno
spominjata na marihuano. Podrobnosti bodo še raziskaU. PŠ
Preisicai mladeniča
v petek, 4. marca, se je neznanec v neregistriranem avtomobi-
lu pripeljal do dveh štirinajstletnikov in od njiju zahteval denar.
Aleš (14) je s sošolcem popoldne hodil po Vrunčevi, ko je za
njima pripeljal neznani voznik in ju vprašal za denar. Aleš mu je
izročil 150 tolarjev, s pojasnilom sošolca, da nima denarja, pa
se nepridiprav ni zadovoljil. Zato mu je pregledal žepe, v
katerih je našel 1700 tolarjev. »Vljudnostno« mu je vrnil
tisočaka in se odpeljal. Za njim še poizvedujejo.	PŠ
Predstavili novo šolsko tovorno vozilo
Na avtopoligonu ZŠAM Zgornje Savinjske doline v Ločici pri Polzeli so prejšnji petek predstavili
predstavnikom avto šol, Zvezi 21ŠAM Slovenije ter nekaterim drugim zainteresiranim partnerjem
novo vozilo IVECO EuroCargo 120L, izdelano in opremljeno za potrebe avto šol v Sloveniji.
' Predstavniki podjetja Avto Celje, d.d., ki je uvoznik in distributer teh vozil, so bili deležni priznanja
za dodatno opremo, nujno pri poučevanju kandidatov za voznike C in E kategorije. Udeleženci
predstavitve so razpravljali o potrebah a\^o šol ter ugotavljali, da bodo tudi na področju poučevanja
kandidatov za voznike motornih vozil C, D, E kategorije »zdržali« zahteve pooblastilnega razmerja
(koncesije) le najbolje opremljeni podjetniki avto šol v Sloveniji.	JOŽE MIKLAVC
Heroin kot čips
Policisti so v četrtek, 2. marca, med rutinskim nadzorom
prometa na cestninski postaji v Tepanjah zaradi prometne-
ga prekrška zaustavili opel frontiero mariborskega register-
skega območja in v vozilu našli okoli 100 gramov heroina.
Mamilo sta voznik Darko L. (28) in sovoznik Karlo K. (28)
hranila v obliki bele grudne snovi v čips vrečkah. Analiza j^
pokazala, da je bil sum policistov utemeljen, zato so osum-
ljencema odvzeli prostost in ju s kazensko ovadbo privedli k
preiskovalnemu sodniku, ta pa je zoper njiju odredil sodno
pridržanje. V vozilu so zasegli še nož-metuljček.	PŠ
Kamin se je vrnil
Policisti in kriminalisti so
v sredo, 2. marca, uspešno
končali preiskavo o vlomu
in kraji v zapuščeni graščini
Lanovž na Čopovi v Celju,
od koder sta 21. januarja iz-
ginila renesančni kamin iz
začetka 17. stoletja in dvojna
kovana vrata.
Oboje so našli med hišno
preiskavo na domu 61-letnega
Štorovčana L.L. Ugotovljeno
je bilo, da so 5 in pol milijo-
nov tolarjev vredna muzefska
eksponata odpeljali njegov sin
26-letni L.L., njun sorodnik
26-letni A.D. ter 47-letni
S.M., vsi so iz območja Štor.
Trojico, ki je izvršila krajo,
bodo kriminalisti kazensko
ovadili zaradi velike tatvine,
na sodišču pa se bo zaradi
prikrivanja zagovarjal tudi 61-
letni oče. Rahlo poškodovano
eksponento sedaj hrani Po-
krajinski muzej. Kot se je iz-
vedelo, naj bi osumljenci ka-
min želeli predelati. PŠ
Kdo je vlomilec?
v ponedeljek, 6. marca popoldne, je nekdo »obiskal« več
stanovanj na območju Nove vasi.
Na Pohorski je vlomil v stanovanje Marjana V. ter odnesel
potni list in zlatnino v skupni vrednosti 100 tisoč, tolarjev. V
stanovanju Ivana H. na Okrogarjevi se je dokopal zgolj do
potnega lista, v isti ulici pa je iz apartmana Nade B. pobral
potne liste vseh družinskih članov.	PŠ
Največ je trave, heroin
redek
Pomočnik komandirja na
policijski postaji Slovenske
Konjice Matjaž Modrijančič
glede na število ugotovlje-
nih prekrškov in kaznivih
dejanj v zvezi z drogami v
zadnjih letih potrjuje, da je
problematika drog na ob-
močju konjiške policijske
postaje dejansko v porastu.
Najpogosteje je pri tem udele-
žena populacija v starostni sku-
pini od petnajst do petindvajset
let. Po podatkih policije pa je
najpogostejša droga na Konjiš-
kem marihuana, prav tako pa so
precej razširjeni tudi skunk, ec-
tasy in amfetamini kot je speed.
Heroin je dokaj redek.
»O konkretnih številu oseb,
ki so povezane s problematiko
drog, je težko govoriti. Pri
tem je pomembno ločiti raz-
lične skupine drog, kakor tudi
preprodajalce drog,« pravi
Modrijančič in dodaja, da na
področju problematike drog
obstaja tudi veliko sivo polje
še neodkritih kaznivih dejanj.
A. Mr.
Radarske kontrole
Dal si je
opravko
v Velenju iščejo ne^^
ca, ki je v noči na nedelj
mestu namerno rovarii
osebnih vozilih in objel^
Na Šaleški je iz mercecj,
last Hamdije H. odlomil^
no in značko, mimogretj,
razbil še večje steklo na \
njem stanovanjskem bjg
Nato se je odpravil na Pi^
novo, kjer je enako delo o|
vil še na slaščičarni, last B
P. Na Tomšičevi se je nato|
še seata, last Enverja H,
hyundaija, last Antona M.
vemu je s »sprehodom«
pokrovu in strehi poškodi
karoserijo, drugemu pa |
gal registrske tablice. Za i
nancem še pizvedujejo.
Podjetje NT&RC d.o.oj
direktor: Jože Cerovšel^
nadzorni svet: Milena Brj^
Poklič - predsednica, Matjij
Jamnikar in Tone Vrabi. ■
poslovni sekretar: Suzana If
Podjetje opravlja časopis^
založniško, radijsko in agencij
tržno dejavnost. Naslov; Pr^^
va 19, 3000 Celje. I
telefon (063) 422-50.
fax: 441-032.
Novi tednik izhaja vsak četrti
Cena izvoda je 300 tolarjd
Naročnine: Majda Klanii
Mesečna naročnina je 10
tolarjev. Za tujino je letna'
naročnina 24.000 tolarjev. Ste
žiro računa: 50700-601-1069
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopiso\
revij d.d., Ljubljana, Dunajsk
direktor: Alojz Zibelnik.
Novi tednik sodi med proiz\
za katere se plačuje 8% davf
na dodano vrednost.
mmm
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednik
Milena B. Poklič.
Urednica: Tatjana Cvirn
Uredništvo: Marjeia Agrež,.
Intihar, Brane Jeranko, Kseni
Lekič, Gregor Katič, Urška Seli!
Ivana Stamejčič, Primož Ške:
Tajnica uredništva: Mojca N
Tfehnični urednik: Franj
Bogadi, Računalniški preloi
Robert Kojterer. Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajag
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehniči
uredništva tehnika.tednik@nt-

Odgovorna iu"ednica:
Nataša GerkeŠ-Lednik.
Uredništvo: Simona Brgl«
Vesna Lejič, Sergeja Mitič.
Mateja Podjed, Primož Škei
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane §p
Vodja tehnike: Bojan Pišel*
Telefon studia (za oddaje v ž
4900-880, 4900-881
E-mail: radio@nt-rc.si
mmm
Opravlja trženje oglasneg
prostora v Novem tedniku in H
Celje ter nudi ostale agencijs
storitve.
Vodja Agencije: Frančel
Pungerčič
Propaganda: Valter I^ben, ^
Grabar. Zlatko Bobinac, Car
Koprivica, Vesna Matjaši^
Telefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektro
pošti: agencija@nt-rc.si
KRONIKA - INFORMACIJE
23
MINIKRIMICI
I Brez maske
lastnik golfa Vlatko Š. iz
gginpetra je v torek, 29. fe-
bruarja, ugotovil, da je nekdo
njegovega vozila, parkira-
[jgga na Glaziji v Celju, snel
grednjo okrasno masko. S
tem js škodoval za 25 tiso-
eakov.
V garažo po
prikolico
v noči na torek se je nezna-
nec namenil vlomiti v garažo
Vovkovi v Štorah. Od tam je
odpeljal 100 tisoč tolarjev
vredno prikolico za""osebni av-
to, last Vojka M.
Lačni vlomilec
pobegnil
Istega dne je Zdravko O. v
5Voji vikend hiški v Studencah
zasačil vlomilca, ki si je med-
tem postregel s hrano in pija-
{0. Ko je ugledal lastnika, jo je
jadrno ucvrl skozi okno, kljub
temu pa s početjem povzročil
okoli 30 tisoč tolarjev škode.
Izmaknil kladivo
Neznancu je v sredo, 1. mar-
ca, na oddelku orodja Merku-
jeve trgovine v Levcu uspelo
ukrasti elektropnevmatsko
kladivo. Poslovni sistem je oš-
kodovan za slabih 155 tisoča-
kov.
Steklenica V izložbi
Neznani vandal je istega dne
okoli 4. ure zjutraj v izložbe-
no okno trgovine Peko zalučal
steklenico. Za namestitev no-
vega stekla bodo pri Peku od-
šteli 100 tisoč tolarjev.
Izginil kombi
v četrtek, 2. marca, je iz-
pred stanovanjske hiše v Gali-
ciji izginil Citroenov jumper,
last podjetja Petre d.o.o. Vozi-
lo, registracije CE 44-92K je
bele barve, vredno 3 milijone
tolarjev.
Porisani avtomobili
Nekdo si je na škodo Aleša
J. na Okrogarjevi v Celju z
ostrim predmetom privoščil
»risanje« po njegovi renaulto-
^ laguni. Močno jej)oškodo-
val barvo karoserije in lastni-
l^u povzročil 80 tisoč tolarjev
stroškov. Istega dne je nezna-
t^ec na Trgu Celjskih knezov
•namerno poškodoval še peu-
geot 406, last Marjana T. Ško-
^la znaša 50 tisočakov. V petek
^^ je v Vitanju nekdo lodl
Oplove corse, last Matije T. Z
"•pisalnimi veščinami« je last-
niku nanesel 70 tisočakov
^kode. Na enak način jo je v
^^deljo na Pucovi v Celju sku-
tudi proton, last Štefana G.
'^Opravilo »umetniških slik«
^ desnem boku bo lastnika
blejalo 30 tisoč tolarjev.
1% Razbite sveKIke
Velenjski policisti so dogna-
i> da je nekdo v času od nove-
8a leta do sredine februarja v
^'ižini OŠ Gustav Šilih razbil
^ Uličnih svetilk. Elektro Celje
oškodovano za 150 dsoč
'olarjev.
Se bo vozil?
^ noči na četrtek je nezna-
iz garažnih prostorov Kro-
J na Grevenbroichovi v Celju
.^'^'■adel 50 kubični skuter. Ka-
sneje je ugotovil, da je v ne-
voznem stanju, lastnik Jure K.
pa je oškodovan za 240 tisoča-
kov.
Zasegli pištolo
Laški policisti so med hišno
preiskavo pri Alojzu Š. (30)
zasegli revolver za izstreljeva-
nje plinskih nabojev kalibra 9
mm. Našli so tudi 14 ustreznih
nabojev in 4 kose nabojev kali-
bra 7,62 mm. Za posest orožja
Alojz ni imel dovoljenja.
Mlekarji ob avto
v petek, 3. marca, je nezna-
nec iz parkirišča na Čopovi v
Žalcu ukradel 1,1 milijona
tolarjev vreden Renault 19, last
Mlekarne Celeia. Avtomobil je
modre barve, reg. CE C2-981.
Obtekeljebe
V žalski trgovini Ona-on je
neznanec iz obešalnikov iz-
maknil tri ženske jakne iz
spomladanske kolekcije. Pod-
jetje je zabeležilo manj ko v
višini 74 tisočakov.
Ruvala sta znake
v noči na nedeljo sta D.G.
(17) in A.S. (16) na poti med
Slovenskimi Konjicami in Lo-
čami preizkušala svojo moč.
Odvečno energijo sta sproščala
tako, da sta spotoma izruvala
10 prometnih znakov, dva dro-
ga in štirje znaki pa so povsem
uničeni. Podjetje za vzdrževa-
nje cest je oškodovano za okro-
glih 100 tisoč tolarjev.
Napadla sta ga
v ponedeljek, 6. marca zve-
čer, se je državljan ZRJ Alek-
sander I. (30) pripeljal na dvo-
rišče stanovanjskega bloka na
Ljubljanski v Velenju. Za njim
sta se pripeljala še neznanca,
nakar je eden od njiju oškodo-
vanca zbil na tla in mu vzel
oblačilo z dokumenti in de-
narjem. Nasilneža sta nato iz-
ginila, Aleksander je oškodo-
van za 70 dsoč tolarjev.
24
ZANIMIVOSTI
I k I F'» /'1 rf' f ^ ^ P
Nic golote za slovenske
pohotne oci
mmmm^^mmsmssmmmmm
Velenjska lepotica Tatjana
Tutan je vsaki dan lepša in
bohotnejša. Še vedno ostaja
prva slovenska Micika, ki bi
se gola slikala za Playboya,
nikakor pa ne za poželjive
oči slovenskih mladcev; beri
za kakšno slovensko revijo
ali časopis. O tem, da ameriš-
ka revija seveda mastno pla-
ča (za naše razmere seveda),
ni hotela nič reči, ampak je
raje izjavila, da je Slovenija
premajhna za takšen podvig.
Da je skoraj vsako golo foto-
grafiranje resnični podvig, je
dokazala tudi danes 25-letna
Ljubljančanka, ki toži Mladi-
no zato, ker je ta pred časom
pisala o njej, da so slike, kate-
re je objavil hrvaški Playboy,
pornografske, torej, da je de-
kle s temi slikami stopilo na
družbeni rob. Je pa tožba za-
nimiva zaradi več stvari hkra-
ti. Tako Mladinini odvetniki
trdijo, da je petnajst fotografij
v hrvaški izdaji Playboya v
resnično pornografskih po-
zah, saj je v ospredju razkazo-
vanje genitalij iz vseh zornih
kotov. Dekle zahteva od Mla-
dine enajst milijonov tolarjev
odškodnine za prestane du-
ševne bolečine, od tega denar-
ja pa šest milijonov tolarjev za
poslovno škodo, saj naj bi ji
zaradi tega članka propadli
dve že sklenjeni pogodbi.
Po objavi fotografij, tako je
dejala, se je zanjo začela zani-
mati švicarska modna agencija
First in je z njo sklenila eksklu-
zivno pogodbo za sto tisoč švi-
carskih frankov, dva meseca po
objavi članka v Mladini (v Švici
redno in napeto berejo Mladi-
no?) pa so pogodbo prekinili.
Normalno, da se je zdaj začelo
ugibanje, katera je danes 25-
letna manekenka, ki naj bi ji ta,
pri nas dokaj neznana modna
agencija plačala kar trinajst mi-
lijonov tolarjev. S tem denar-
jem bi se uvrstila med na tujem
najboljše plačane slovenske
manekenke, saj po nekaterih
podatkih na vrednostni lestvici
še vedno vodi Martina Kajfež, ki
je pred leti podpisala pogodbo
za nekaj več kot dvajset milijo-
nov tolarjev za leto dni dela.
Bomo videU, kako se bo vsa
zadeva odvila in koliko pravza-
prav stane golo slovensko telo.
Da je moda dokaj trd kruh,
priča tudi vabilo na modno
revijo Chupa Chups, ki je bila v
Klubu K-4 in na kateri so sode-
lovale modne oblikovalke iz
vse Slovenije. Obiskovalci so
imeli s seboj ne samo copate,
ampak tudi kopalke, pa malico
in daljnogled, da so bolje videK
nekatera razgaljena telesa. V
klubu Central pa sta se v pra-
vem modnem spektaklu, ki sta
ga poimenovali Atlantida,
predstavili modni oblikovalki
Korošica Sabina Nabemik in
Dolenjka Vesna Mirtelj. Med
glavnimi sponzorji je bilo pod-
jetje Papillon iz Celja, od ma-
nekenk pa je vzbujala posebno
pozornost ptujska lepotica Bar-
bara Cencič. Pa ne samo zaradi
svoje lepote, ampak zato, ker je
glavna sodelavka nove televi-
zijske oddaje o nogometu. Ne
vemo, če lepa Barbara obvlada
prvine najbolj pomembne po-
stranske zadeve na svetu, kot
radi imenujejo nogomet, res pa
je, da so zaradi nje nogometaši,
ki so sicer vajeni lepih žensk,
čisto trdi. Še posebej po uspehu
slovenske nogometne repre-
zentance, ko so postavne fante
(temu primerno podložene z
markami) lepa dekleta začela
naravnost oblegati. Ena izmed
nekdanjih lepotic, nekdanja
miss Ljubljane, pa je celo osvo-
jila Mileta Ačimoviča.Tako je
v prvi oddaji, ki jo je prikazala
ljubljanska televizija TV Pika,
celjska televizija pa je žal ne
bo, ker bo v svoj program
vključila šele tretjo oddajo o
nogometu, lepa Barbara interv-
juvala Koprčana Marinka Ga-
liča, ki je poškodovan ležal na
kavču. Nesrečni mladenič se je
niti enkrat ni upal pogledati v
oči, kot da bi ga njena plavolasa
lepota čisto uročila. Slišali pa
smo, da te oddaje velenjska
Vaša televizija ne bo prenašala,
ker Rajko Djordjevič in avtor
oddaje Franc Matjašič-Nani
ne najdeta skupnega jezika.
* NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
NASMEH, PROSIM!
Marjan Bradač iz Celja je poslal satirično pesmico v stilu
slovenskih narodnih.
Fabriko bom kupil, bom biznis gojil,
če kdo me pogmnta, bom v Švico se skril.
Mafijo podpirat, to me veseli,
marke v Švico švercat svoje žive dni,
svoje žive dni delo mi smrdi,
me tatvina gor drži.
TRAČNICE
Srciti vzdih
»Madona, Milan, kje si bil pred dvema
urama?« seje iz srca izvil vzdih novinarskemu
kolegu Ediju Mavriču na zadnji seji mozirske-
ga sveta, potem ko je Milan Cajner predlagal
prekinitev seje.
Preimenovanje
Glede na čas trajanja sej občinskih svetov, bi
lahko nekatere seje mirne duše poimenovali
»polnočnice«.
Simpatično
v četrtek je bilo v pustnem šotoru v Mozirju
po zaslugi »simpatičnega« voditelja izbora
karnevalske lepotice in predizbora za eno od
številnih slovenskih lepotic Bojana Manenice
vse simpatično: od velenjskega Gosta, ki je
»stregel odspred in odzad«; vsake posamezne
lepotice in gospoda, do obleke Vesne Škodnik,
ki jo je podarila karnevalski lepotici. Vrhunec
simpatičnosti s strani Manenice pa je bil
vsekakor »simpatični narezek« v baru Ri
Te simpatičnosti si nepovabljeni gostje m
kor niso znali predstavljati.
VTTEZIBELEGAMESTA
ZUTE POROKE
25
Sreča »v dobrem in slabem«
Zlatoporočenca Jože in Slavica Fevžer iz Zibike
' Fevžer in Slavica,
Kovač, sta pred krat-
obnovila poročno
ljubo izpred petdese-
f |gt. Nežni dotiki njunih
Vin topli pogledi doka-
lejo, da je njuna Ijube-
' Je vedno takšna kot ta-
ko sta si prvič obljubi-
[^istobo.
(jpoznala sta se v Zibiki, saj
^ oba domačina. »Že ob
srečanju sva si bila
'.^l Kasneje sva se skrivaj
'jjevala, saj so bili takrat
■^igačni časi. Fant in dekle
, Je pogledati nista smela,
I5ta bila v prisotnosti star-
L( pripovedujeta Fevžerje-
Ko sta se poročila, nista
■ela ničesar. Najela sta kos
ijilje in leseno hišico, ki sta
[kasneje odkupila in si s
trdim delom ter nenehnim
odrekanjem zgradila topel
dom. Rodili so se jima trije
otroci. Marica, Nežika in Izi-
dor so danes srečno poročeni
in so si ustvarili svoje druži-
ne.
Slavica je bila sama doma
z otroki. Na majhni kmetiji
se je vedno našlo veliko de-
la, poleg tega pa je vrsto let
prala perilo za tamkajšnjega
trgovca, da je zaslužila nekaj
denarja za gospodinjstvo in
otroke: »Takrat še ni bilo vo-
de in pralnih strojev, zato je
bilo najprej potrebno nano-
siti vode in vso perilo oprati
na roke,« se spominja Slavi-
ca. Jože je hodil v službo in
ženi pomagal vzdrževati
kmetijo, z njegovim denar-
jem pa so kupili zemljo, hišo
in stroje.
Oba imata zelo rada otro-
ke. Njuno srce in dom sta na
široko odprta, ne samo nju-
nim otrokom, temveč tudi re-
jencem, za katere sta skrbela.
Pred leti sta vzela v rejništvo
takrat šestmesečnega fantka
Simona in zanj skrbela dokler
ni odslužil vojaškega roka.
»Simon sedaj živi in dela v
Celju. Zanj sva skrbela in mu
nudila ljubezen, kot da bi bil
najin, on pa je pozabil na na-
ju. Še vedno hraniva njegove
slike in pisma, ki jih je pošiljal
iz vojske. Zelo si želiva in bi
bila vesela, če bi naju prišel
obiskat,« žalostno pripovedu-
jeta zakonca.
Jožeta in Slavico je povezo-
valo predvsem trdo delo.
Naučila sta se razumeti drug
drugega, vztrajnosti in potr-
pežljivosti, kar je recept za
uspešen in trden zakon. »Člo-
vek ne sme iti vsaki besedi na
konec, treba je potrpeti. V živ-
ljenju pride dobro in pride
slabo. Dva, ki se imata rada,
prenašata skupaj tako bre-
mena življenja kot vse tisto
lepo,« sta prepričana zlatopo-
ročenca.
Zlato poroko, ki sta jo praz-
novala na Tinskem, so poma-
gali pripraviti njuni otroci in
jima bo ostala v lepem spomi-
nu. Vesela sta, da sta še vedno
čila in zdrava. Živita sama,
zato se najbolj razveselita
obiska otrok in vnukov. Še
vedno se za oba najde dovolj
dela na domačiji, Jože pa ob
zimskih večerih najraje plete
koš3.rG
SABINA KRANJEC
Po petdesetih letih spet pred oltar
'^rnmmtmamšmššmtmišmmm
Predzadnjo februarsko so-
boto sta praznovala 50 let
skupnega življenja Alojzija
in Avgust Posl iz Gornje vasi
pri Šentvidu.
mv-mpk
Oba sta se rodila v številnih
kmečkih družinah pri Sv. Juri-
ju pod Donačko goro. Avgust
leta 1925, dve leti za njim, leta
1927, pa se je rodila Alojzija.
Živela sta nedaleč drug od
drugega, vendar sta o tem,
kako sta se pravzaprav zalju-
bila in sklenila, da si bosta
skupaj delila dobro in slabo,
modro molčala. Vsak ima pač
rad svoje skrivnosti in te so
ponavadi najlepše.
Takoj po poroki sta si iskala
lastno streho nad glavo in
našla podnajemniško hišo v
Novakih pri Poljčanah. Tja sta
se tudi preselila. Avgust pa je
opravljal službo kot zadružni
funkcionar na Stranicah in se
obenem učil za inštruktorja
kmetijske obdelovalne za-
druge. Po nesreči, ki se mu je
zgodila s kolesom, je na eno
uho izgubil sluh, zato je mo-
ral kasneje pisarniško delo
zamenjati z delom na terenu.
Mama Alojzija je gospodinjila
doma in skrbela za otroke. Še
v Novakih, kjer sta najprej
živela, sta se jima rodili hčerki
Mira in Dragica, čez štiri leta.
ko sta se preselila v Gornjo
vas pri Šentvidu pri Grobel-
nem, kjer sta si s pridnim
delom prihranila toliko de-
narja, da sta si kupila svojo
hišo, v kateri živita še danes,
pa se jima je rodil še sin Mi-
lan.
Avgust je vse do upokojitve
leta 1985 delal v celjski Cinkar-
ni in ko smo ga povprašah, če
je imel v življenju morda kak-
šen svoj hobi, je naposled
skromno priznal, da je vse-
skozi rad izdeloval razne
drobne pripomočke za gospo-
dinjska opravila, v podjetju,
kjer je bil zaposlen, pa je tudi
podal številne predloge za iz-
boljšavo proizvodnega dela.
Zakonca še danes živita
skromno, kakor sta bila vse
življenje vajena in čeprav ju je
življenje vseskozi tudi preiz-
kušalo s takšnimi in drugač-
nimi krivicami, sta danes
srečna in zadovoljna med
svojimi petimi vnuki, za kate-
re še posebej Alojzija rada
pove, da so skoraj vsi rasli v
njenem varnem zavetju. Le
srce ji danes preveč nagaja in
zato marsikaterega fizičnega
dela ne zmore več. A pri hiši
je k sreči ostala hčerka Dragi-
ca, ki rada priskoči na pomoč
pri opravilih, ki so zanjo pre-
težka. Sicer pa se še vedno
prav vsi radi vračajo domov,
saj je domače ognjišče najbolj
toplo.
MOJCA MAROT
Zlatoporočenca Alojzija in Avgust Posl med cerkvenim obredom.
26
NASI KRAJI IN UUDJE
Kmetje zadovoljni s
strojnim icrožicom
Kot je članom združenja
za medsebojno pomoč -
Strojni krožek Savinjska
dolina na občnem zboru
povedal vodja krožka Si-
mon Gajšek, se je lani šte-
vilo članov krožka poviša-
lo z 205 na 239. Člani niso
samo iz Savinjske doline,
temveč iz širše celjske regi-
je.
Lani so opravili preko se-
dem tisoč delovnih ur, pri
storitvah pa se kmetje še ved-
no največ poslužujejo balira-
nja, oranja, dela v gozdu,
žetve, škropljenja in še neka-
terih drugih storitev.
Društvo tudi pomaga svo-
jim članom ob naravnih ne-
srečah. Tako so lani pomaga-
li kmetiji Mateja Golhleba,
Simon Gajšek. vodja krožka:
»Ob občnem zboru smo izda-
li glasilo našega združenja.
Orač.«
ki mu je požar uničil strojno
lopo. S prostovoljnimi pris-
pevki so mu kupili mulčer.
Pripravili so tudi predava-
nje o tem, kaj za kmete po-
meni davek na dodano vred-
nost. Jeseni so organizirali
demonstracije DEMO 99.
Glavna tema so bili sekalci
za kurjavo. Obiskali so tudi
sejem Agrotechnica v Hano-
vru in sodelovali s predstav-
nikom Pottingerja na de-
monstraciji. Lani so podeli-
li tudi nagrado najbolj vest-
nemu pri pisanju računov,
Francu Hrastniku iz Laške-
ga-
Letos želijo pridobiti še
več novih članov, zagotoviti
bolj sprotno in vestno pisa-
nje računov ter poskrbeti za
izobraževanje, za medseboj-
no pomoč ob nesrečah in
organizirati DEMO 2000.
Člani krožka in drugi gost-
je so ob koncu zbora poslu-
šali predavanje o hibridnem
izboru za leto 2000 Novar-
tis.
T. TAVČAR
Lok v Loke pri Mozirju zgrajen
Nov most med trgom Mozirje in zaselkom Loke je zgrajen, gradbinci Cestnega pc
Celje dokončujejo še priključka na cestišče z vsake strani, kar pomeni, da bo i
povezava z novim mostom do Mozirskega gaja nared že pred osrednjo turistično se;
Po besedah župana občine Mozirje Jožeta Kramerja bodo slovesno odprtje mostu pri
teden dni po veliki noči, torej 30. aprila, odprtje pa bo sovpadalo s prireditvami ob kraji
prazniku KS Mozirje. Nove pridobitve se že zdaj lahko veselijo vsi, še posebej krajani Lok
bo nov »lok« še bolj povezoval s trgom in občino.	> JOŽE MIl
PLANINSKI
KOnČEK
Začetni tečaj
plezanja
Danes (9.3.) se bo ob 17.
uri v prostorih Planinskega
društva Celje pričel začetni
tečaj plezanja, ki ga priprav-
lja Alpinistični odsek PD Ce-
lje. Za dodatne informacije
vam je na voljo Jernej Sin-
kovič, telefon 452-561 ali
041 896-083.
Na Snežnik
Planinsko društvo Celje
pripravlja v nedeljo, 12. mar-
ca, pohod na Snežnik.
Odhod iz Celja bo ob 6.
uri s posebnim avtobusom s
postaje pri parkirni hiši Gla-
zija. Avtobus bo odpeljal do
Sviščakov, izhodišča za po-
hod proti Velikem Snežni-
ku. Do tam naj bi bilo za
približno dve uri hoda. Vse
podrobne informacije pri
PD Celje, telefon 492-48-
50.
NaVoscoin
Porezen
Planinsko društvo Zlatar-
ne Celje pripravlja v marcu
še dva izleta.
18. marca se bodo odpravili
v Kranjsko Goro in od tam na
Vosco. Odhod bo ob 6. uri s
posebnim prevozom z avtobu-
sne postaje na Glaziji.
25. marca pa se bodo pri-
družili zimskemu pohodu
na Porezen. Odhod poseb-
nega avtobusa s postaje na
Glaziji bo ob 6. uri. Vse
podrobne informacije so
vam voljo po telefonu 452-
927.	M. M.
Drugi cvetlični
ples
Sekcija cvetličarjev in vrt-
narjev pri Območni obrtni
zbornici Slovenske Konjice
in GIZ Dravinjske doline pri-
rejata Drugi cvetlični ples, ki
bo 11. marca v dvorani Ko-
njičanka. Za glasbo bo po-
skrbel ansambel Oliver
Twist.	B.P.
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Ljubezen se bo slišala
^^rireditev Ljubezen je
sama pesem, ki bo v Mo-
- dvorani Celjskega sejma
^larca ob 19. uri, je veli-
'^^nimanje,« so zadovolj-
? ^ celjskem podjetju Fit
'edia, ki letos že petič zapo-
vse ženske, žene, ma-
^ g in dekleta med njihovi-
praznikoma, 8. marcem
materinskim dnem, pri-
[avlja prireditev.
m
^kolektivni nakup vstop-
jc.ki jih potem podarijo svo-
zaposlenim sodelavkam,
jje odločili v podjetjih Zla-
Celjske lekarne, Tele-
Kovintrade, Nivo in
[gl(tronika Velenje. Priredi-
so doslej podprli Aero,
Weishaupt, Klub podjetnikov
Zlatorog, Zavarovalnica Tri-
glav, Modiana - Modna hiša,
Alpeks, Adapta, Adriaker,
Nova Ljubljanska banka, Pa-
ron, TP Potrošnik, Zavaroval-
nica Adriatic PE Celje, Avto
Celje, Celjski sejem in drugi.
Osrednji gost večera bo
Mojmir Sepe, vsestranski
slovenski glasbenik, Celjan,
ki letos julija praznuje 70-let-
nico, med nastopajočimi pa
bo tudi slepa pianistka Petra
Rom, ki jo štipendira Lions
klub Celje. Organizatorji ob-
ljubljajo osrednjemu gostu
Moj miru Šepetu več presene-
čenj; Oto Pestner, Darja Švaj-
ger, Elda Viler s hčerko Ano
Dežman, Alenka Godec in Mi-
ha Alujevič ter plesni orkester
Žabe bodo zapeli in zaigrali
največje hite enega najuspe-
šnejših slovenskih glasbeni-
kov.
Prireditev Ljubezen je ena
sama pesem organizira Fit
media v sodelovanju z našo
novinarsko hišo NT&RC in
Štajerskim valom. Vstopnice
po 1.500 tolarjev so v pred-
prodaji v trafiki Centra Inters-
par, Fit medii in celjski poslo-
valnici Kompasa.
- IS
Recicobodo
počistili
v Rečici pri Laškem so se
odločili, da bodo letos akcijo
čiščenja krajevne skupnosti
pripravili že to soboto, 11.
marca. Organizatorji vabijo
krajane, da s skupnimi moč-
mi kar najbolje očistijo rečiš-
ko dolino. Zbirno mesto bo
pri gasilskem domu ob 8. uri.
VLADO MAROT
Slovensko srce za Madagaskar
pod tem naslovom bo v nedeljo, 19. marca, ob 16. uri v
iportni dvorani na Polzeli dobrodelna prireditev, ki jo
ifganizirajo polzelska občina, osnovna šola in župnija na
)obudo znanega misijonarja dobrote Andreja Žigona iz
Logatca.
Misijonar živi na Madagaskarju, s sredstvi, zbranimi na
lobrodelni prireditvi in na posebnem žiro računu številka
50700-620-15-05-1376110-365432, predal 4, župnijski urad
Polzela, bodo pomagali slovenski vasi na Madagaskarju.
Polzelski župan Ljubo Žnidar je na prireditev povabil vse
[upane občin, kjer so že bile te dobrodelne prireditve, in vse
župane in županje Zgornje in Spodnje Savinjske doline.
Največji delež bodo prispevali s svojim nastopom domačini
fl znani ansambli, pevci in pevke ter gledahški igralci in drugi
agledni gostje.	T. TAVČAR
Srečanje salamarjev
Jutri, v petek, pripravlja Okrepčevalnica Marjeta v Rim-
fch Toplicah četrto srečanje izdelovalcev salam.
Vsi, ki bi želeli sodelovati v tekmovalnem delu, morajo
tohomesnati izdelek prinesti najkasneje do 12. ure. Uradna
Uglasitev z degustacijo salam in družabnim srečanjem bo ob
18. uri. Po besedah organizatorja Ivana Strniše pričakujejo
lober odziv.	VLADO MAROT
Ali znamo
poskrbeli zase?
Območna obrtna zbornica
Slovenske Konjice prireja v
soboto, 11. marca, v sodelo-
vanju z Lepotilno delavnico
Kleopatra zanimivi predava-
nji za širšo javnost.
Na temo Niste bolni, žejni
ste bo najprej predaval dr.Vla-
dimir Maganja, in sicer o kva-
hteti vode, o njeni koristnosti
za naše zdravje ter o zdravil-
nih učinkih soh. Nato pa bo o
tematiki Koža, ogledalo oseb-
nosti predaval še Slobodan
Vujasinovič, dr. med., in sicer
o stresu in koži. Predavanji
bosta v Kulturnem domu Slo-
venske Konjice.	B.P.
Priznanje za liumano delo
Krajevna organizacija Rde-
^ga križa Šentrupert je ena
"^jbolj delavnih v laški in ra-
■f^ki občini.
Vrsto let pridno bdijo nad
Mojimi krajani in jih razvese-
i^jejo z vabili na razne prire-
''tve, kot so ekskurzije, krvo-
'^jalske akcije in zdravstve-
vzgojna predavanja. Še
'°sebej poskrbijo vsako leto
■^socialno ogrožene in jim v
"^cembru razdelijo pakete z
najnujnejšim, vsako drugo le-
to pa pripravijo tudi srečanje
krajanov, starih nad 70 let.
Vehko humanega dela opravi-
jo, za vsem tem pa stoji kar
18-članski odbor. Ker je bil
mesec februar v znamenju
vodnarjev, v odboru pa so jih
našteli kar sedem, so si letos
zamislih skupno praznovanje
in si pripravih prijetno zaba-
vo. Pohvalo, da ta organizaci-
ja tako dobro deluje, si zaslu-
ži njen predsednik Vinko
Knafelc. Veliko presenečenje
pa so pripravili svojemu roja-
ku, sekretarju Območnega
združenja Rdečega križa Laš-
ko Vladu Marotu, ki je letos
beležil dvajset let dela pri tej
organizaciji, kljub mnogim
obveznostim pa si še vedno
rad vzame čas zanje in poma-
ga v kraju povsod, kjer ga
potrebujejo.
M. M.
predsednik RK Šentrupert Vinko Knafelc, v sredini pa Vlado Marot s sliko svoje rojstne
^čije (olje slikarja Božidarja Ščurka), ki mu jo je podaril odbor za 20 let dela. Na
harmoniko je igral Uroš Knafelc, ostali so člani odbora.
Poklicni vozniki v Nazarjah
Zgornjesavinjski člani
ZŠAM so se zbrali minulo ne-
deljo na letnem občnem zbo-
ru, na katerem je. skoraj sto
poklicnih voznikov obravna-
valo problematiko prometa,
delovanja društva ter preven-
tive v cestnem prometu.
Ugotovih so, da je bilo nji-
hovo delo potrebno in plod-
no, temu se je pridružil tudi
komandir PoUcijske postaje
Mozirje, ki v svojem poročilu
sicer ni bil ravno zadovoljen s
prometno varnostjo, a je or-
ganiziranim voznikom, čla-
nom ZŠAM ZGS izrekel priz-
nanje za sodelovanje in uspe-
šne preventivne akcije. Tudi
župan Občine Nazarje Ivan
Purnat je povedal, da je pove-
zanost občine z delovanjem
ZŠAM ZGS pomembna in us-
pešna. Poslanec v Državnem
zboru Jakob Presečnik je
predstavil prizadevanja parla-
mentarnega odbora za infra-
strukturo in okolje, da bi naj-
nujnejša vzdrževalna dela ter
načrtovane investicije na ob-
močju izgradnje lokalnih cest
v Zgornji Savinjski dolini tudi
letos izvedli po načrtih ter
razpoložljivih sredstvih.
Predstavnik Zveze ZŠAM
Slovenije Lojze Sehč pa je
spregovoril o problemih cest-
no prometne varnosti ter po-
vezanosti in delovanjem z de-
set tisoč člani te zveze s sko-
raj osemdesedetno tradicijo.
JOŽE MIKLAVC
OsveriobnihkrižihvAntiki
V torek, 14. marca ob 19. uri, bo v knjigarni Antika v Celju
srečanje s Tatjano Gros in Primožem Škobernetom, avtorje-
ma knjige Svetlobni križi in drugi čudeži.
Avtorja v knjigi o nenavadnih dogajanjih predstavljata izkuš-
nje ljudi v Sloveniji in po drugih deželah sveta, ki jih z doslej
znanimi metodami ni moč pojasniti. Predavanje bo obogateno
z diapozitivi, med predstavitvijo pa bo knjigo po promocijski
ceni mogoče tudi kupiti.	NMS
28
NASVETI
DOM IN VRT
Govorica cvetja
Cvetje, poezija, slikarstvo,
arhitektura in vrtna umet-
nost, ljubezen hodijo z roko
v roki, kakor da drug brez
drugega ne morejo, izražajo
globoka čustva, nas bogati-
jo, nam polepšajo življenje
in nas osrečijo.
Mar je za srečo dovolj res
samo cvet?
Imate radi naravo? Trepeta-
nje listja v vetru, šumenje
trav, žvrgoleče ptičja petje,
škripanje snega, žuborenje
potoka v daljavi, vonj opojno
dišečih gozdov... Tako pre-
prosto, vendar tako enkrat-
no, neponovljivo. Besede ni-
so potrebne, samo mir in
Ona. Narava. Tudi le cvet,
vznemirljiv v svoji lepoti, po-
ve veliko. Če vam igre barv,
besed in cvetja niso tuje, po-
tem se nam pridružite in us-
tvarjajte z nami, saj nam bo-
do ob cvetju ali s cvetjem
dnevi sončni in nasmejani,
depresija in megleni pogledi
pa odpravljeni.
Govorica cvetja nima mej;
za vsak dan v letu, za vsak
letni čas, za vsak namen, za
vsak značaj in razpoloženje,
si lahko sami ali pa nam lah-
ko cvetličarji in floristi, z bar-
vami, strukturami in oblika-
mi cvetja, pričarajo nov izde-
lek, nam pa obogatijo življe-
nje.
Kaj torej potrebujemo za
delo? Ni potrebno veliko, sa-
mo malo ljubezni, domišljije
in veselja! Naše želje lahko
prenesemo tudi na papir, saj
takrat, ko zamisel skiciramo,
pomislimo na vse malenkosti
in mimogrede si zamislimo
izboljšavo.
Predlog za izdelek
Material: steklena vaza,
okrasna srebrna žička, perle,
koščki stekla, okrasni prozor-
ni trakovi, folija za gospo-
dinjstvo, posušeni listi zajčje-
ga ušesa (Stahys. sp.), posu-
šeni - herbarirani cvetovi mo-
drih hortenzij, mačice, vrtni-
ca.
Postopek: zamislite si ču-
dovito žezlo vladarjev, v kate-
rega je ujeta in je v njem
skrita njihova vsemogočna
moč. Je krhko, dragoceno,
vzbuja spoštovanje in vanj se
neprestano upirajo naši po-
gledi. To so misli, ki spremlja-
jo nastajanje izdelka, sedaj jih
je potrebno le uresničiti.
Izdelamo stabilno ogrodje
v obliki koncentričnih krogov
z držalom ter ga pokapljamo
z voskom. Spodnji del ogrod-
ja okrasimo v simetričnih
krogih z aranžerskimi dodat-
ki, s herbariranimi cvetovi in
listi tako, da so barve, oblike,
velikosd v medsebojnem rav-
notežju. Nanj položimo eno
na drugo okroglo oblikovane
blazinice, prelepljene z okra-
snimi materiali z odprtino na
sredini in s poudarjenim ro-
bom. V odprtino na sredino
položimo vrtnico in jo obda-
mo z iz žičke spletenim varo-
valom.
Tako okrašeni cvet položi-
mo v vazo ustrezne velikosti,
oblike, materiala... Vaza in
šopek skupaj pridobita na ve-
ljavi in zaslužita si prostor,
kjer zažari ta v svoji lepoti.
MOJCA REJC SODIN,
Vrtnarska šola Celje
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski si^em veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s
Petrom Šalejem, vodjo odse-
ka za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje pri celj-
ski enoti ZPIZ, bomo odgo-
varjali na vaša vprašanja.
Pošljite jih na Novi tednik,
Prešernova 19, Celje, z ozna-
ko Pokojnina.
Rojena sem 14. 4. 1948 in
sem bila zaposlena od 2. 9.
1963 do 1. 12. 1993. Po pre-
kinitvi delovnega razmerja
sem bila napotena na zavod
za zaposlovanje kot trajni
tehnološki presežek in pre-
jemala nadomestilo do 2.
12. 1995. S strani zavoda
sem bila napotena na trime-
sečni seminar »Kovnica
znanja« v Celju, da bi lažje
našla zaposlitev, ki je še
vedno nimam. Sem mati
dveh otrok, zato upam, da
že izpolnjujem pogoje za
upokojitev.
Vaše upanje, da že izpol-
njujete pogoje upokojitve, je
časovno še odmaknjeno,
predvidoma bi se lahko po
podatkih, ki ste jih zapisali v
pismu, upokojih julija leta
2008.
Ker ste prenehali z delov-
nim razmerjem kot tehnološ-
ki višek, vam veljavna zako-
nodaja ne prinaša bonitet pri
upokojitvi. Lahko bi se sicer
upokojih po ugodnejših pred-
pisih, veljavnih do 31. 12.1999
samo v primerih, če ste na
dan 31.12.1999:
-	imeli status uživalca de-
narnega nadomestila za pri-
mer brezposelnosd;
-	ah vam je do tega dne
prenehalo delovno razmerje
zaradi stečaja likvidacije ali
prisilne poravnave;
-	ste bili delovni invalid 11.
oz. 111. kategorije invahdnosd;
-	ali vam je prenehalo de-
lovno razmerje brez lastne
krivde pred uvedbo stečaja
podjetja (stečajni postopek je
moral biti uveden pred 31. 12.
1999).
Iz vašega pisanja ni razvid-
no, ali je podjetje, kjer ste
prenehali z delovnim raz-
merjem kot tehnološki višek,
uvedlo stečajni postopek
pred 31. 12. 1999, kar bi vam
omogočilo ugodnejšo upo-
kojitev. V kolikor temu ni ta-
ko, potem je smiselno, da se
glede na vašo starost in po-
kojninsko dobo kot iskalka
zaposlitve zavarujete po 34.
členu zakona o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju (Ur.l. RS št. 106/99), in
ostanete v zavarovanju do
sredine leta 2003, ko bi pred-
vidoma izpolnili prvi pogoj
upokojitve.
Prijavo v zavarovanje vloži-
te pri Zavodu za zdravstveno
zavarovanje Slovenije OE Ce-
lje, Izpostava Laško.
Stara sem 50 let in imam
28 let delovne dobe. Delam v
tovarni, ki ima veliko težav
in govori se, da bo šla v
stečaj. Kot invalid III. kate-
gorije delam ob tekočem tra-
ku, kjer moram vsakodnev-
no dosegati normo. Ker
imam nezaposlenega moža
in šoloobveznega otroka,
me skrbi, kako in kdaj se
bom lahko upokojila.
Za vse tiste zavarovance, ki
so na dan 31. 12. 1999 bih
delovni invalidi II. oz. III. ka-
tegorije invahdnosti, je nov
zakon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju v
hodni določbi (396. čl.) ^
čil, da se lahko upokojij,
predpisih, ki so veljali d^
12. 1999 (star zakon) po^
gojem, da jim manjka (jj
polnitve pogojev za pri,]
tev pravice do starostne
kojnine ali predčasne p^
nine pet let starosti in p(
ninske dobe ali manj. j-
kon je določal, da se 1;
zavarovanec predčasno
koji, ko dopolni naj man
let pokojninske dobe in S
starosd (moški), oz. 3(
pokojninske dobe in 5;
starosti (ženska) v naslec
primerih:
-	če mu je delovno razn
prenehalo zaradi stečaj;
redne likvidacije organize
-	če je zavarovanec del
invalid II. ah III. kateg
invahdnosti
-	če je nezaposlen in je
zadnjih 24 mesecih naji
12 mesecev prijavljen m
vodu za zaposlovanje k(
kaleč zaposlitve.
Naša bralka bi se 1,
upokojila kot delovni in
III. kategorije invalidnos
omejeni določbi (396. čl.
vega zakona ob svojem
letu starosti pod pogojen
bi takrat že dopolnila 3
pokojninske dobe.
KAJ BI DANES KUHALI?
Kremna gosja juha,
pražena špinača z
gobicami.
Kremna gosja juha
Potrebujemo: (za 5 oseb)
drobovino gosi ter glavo, vrat,
noge in peruti, šop korenaste
zelenjave za juho, 25 dag cve-
tače, 1 rumenjak, 1 žlico
drobtin, olje, šopek peteršilja,
2 dag masla, 2 žlici moke, 1/4
1 mleka, sol, poper, mleto rde-
čo papriko, malo drobnjaka.
Priprava: gosje kose damo
kuhat skupaj z očiščeno kore-
nasto zelenjavo ter cvetačo.
Posohmo, popopramo. Kuha-
ne kosd očistimo mesa in
zmešamo z rumenjakom in
drobtinami. Posohmo, doda-
mo mleto rdečo papriko, obli-
kujemo kroglice in spražimo
na olju. Z maslom in moko
naredimo svetlo prežganje,
zalijemo z mlekom in meša-
mo, da se zgosti. Primešamo
odcejeno juho in izboljšamo
okus. V juho dodamo mesne
kroglice in jo potrosimo s se-
sekljanim drobnjakom.
Pražena špinaca z
gobicami
Potrebujemo: (za 5 oseb) 2
kg špinače, 8 jajc, 3 žlice kisa,
strok česna, 10 dag masla, 30
dag gob (šampinjonov), 3 žli-
ce soli, poper.
Priprava: pod mrzlo vodo
operemo špinačo, pristavimo
lonec z dvema litroma vode,
ko zavre, dodamo sol in špina-
čo. Čim zavre, zmanjšamo
temperaturo in kuhamo 5 mi-
nut. Poleg štedilnika pripravi-
mo lonec mrzle vode - lahko
dodamo kockice ledu - in vanjo
stresemo odcejeno »kuhano
špinačo. Pustimo par minut,
nato jo z rokami stisnemo in
odložimo. Pripravimo jajca: v
široko posodo damo dva litra
vode, dodamo kis in posolimo
s preostalo žlico soli. Ko zavre,
temperaturo znižamo. V glo-
bok krožnik ubijemo jajce, pri
tem pazimo, da ostane rume-
njak cel, nagnemo krožnik nad
vrelo vodo, da jajce zdrsi vanjo.
Kuhamo 4 minute. S penovko
dvignemo poširano jajce in po-
stavimo na nekaj slojev papir-
natih serviet. Na ta način pri-
pravimo vsa jajca.
Očiščene šampinjone nare-
žemo na hstiče. Pripravimo če-
sen. V posodi segrejemo maslo
in pražimo šampinjone toliko
časa, da postanejo rjavkasti.
Dodamo sesekljano špinačo in
česen ter skupaj pražimo 5 mi-
nut. Pri tem nenehno mešamo.
Posolimo, popopramo. Na se-
grete krožnike razporedimo
špinačo s šampinjoni, na vrh
položimo poširana jajca. Za
prilogo damo pečen lo-ompir.
Piše: MAJDA KLANŠEK
Body Balance^'^
prihaja v Celje
Program Body Balance™
je že drugi licenčni pro-
gram, ki osvaja Celje in ga
predstavljamo v Novem ted-
niku. Prejšnji izziv, ki sem
vam ga ponudila, je bila vad-
ba z utežmi. Danes vam
predstavljam popolnoma
drugačno obliko vadbe, ki s
svojo enostavnostjo kar vabi
vse generacije.
Prva ura Body Balancea™,
ki bo v ponedeljek, 13. marca,
ob 20. uri v dvorani Plesnega
foruma Celje, bo namenjena
predstavitvi tega programa in
bo zato brezplačno na voljo
vsem, ki hrepenijo po novem
valu vadbe.
K nam prihaja iz Nove Ze-
landije iz strokovnega teama
Les Mills International, ki ga
lahko mirno označimo kot
skupino snovalcev modernih
oblik skupinske vadbe v sve-
tu. Poleg programov, ki so
namenjeni predvsem razvoju
moči ali vzdržljivosti, pa nji-
hov najnovejši program sledi
zahtevam sodobnega človeka
po celostnemu treningu tele-
sa in duha. Je predhodno ko-
reografiran program, ki bo za
vedno spremenil način obču-
tenja lastnega telesa. Body
Balance™ zmanjšuje stres in
odpravlja bolečino.
Program je sestavljen iz raz-
ličnih elementov vzhodnjaških
tradicionalnih disciplin git
(joga, tai-ji), ki so kombin
z modernimi dinamičnimi
nikami strechinga in vaj za
vilno držo, ki jim na ki
dodamo še meditativno i
stitev celotnega telesa. V
zadnjem delu se posvetiti
svoji notranjosti in se svet
s svojim »pravim jazom«.
V manj kot šestdesetih n
tah izkusite gibljivost, uravi
ženost in čisto moč, vse to
med seboj povezano s teke
prehodi in trenutki popol
miru. Vsaka vaja je sestav
tako, da se poraja harrni
med dihom in gibom, med
jo in relaksacijo, med za\
njem in koncentracijo. Rez
je edinstvena izkušnja, ki
popelje v svet uravnotežer
Za sodelovanje v program'
so potrebne predhodne i2
nje, program ni označen s s
njo zahtevnosti, kar pomen
pri vpisu ne postavljamo
rostnih mej. Ker med vadt
sunkovitih gibov ali poskc
se ga lahko udeležijo tud
konvalescenti in nosečnic
zgodnjih mesecih.
Vse, kar program zah
od udeležencev, je spro
nost, kajti ni ga element«
bi ga lahko naredili naro^
mogoče drugače, po sv
kar pa niti slučajno ne ni
mo označiti z napačno!
JERNEJA Pj
Plesni forum ^
NASVETI
29
KMETIJSKO SVETOVANJE
Kmetijsko gozdarska zbornica
^edeljo, 9. aprila, bodo
jedežih občin volitve v
^ kmetijsko gozdarske
Srnice, do 15. marca pa je
oddati predloge list
Ididatov.
j^ji-sikomu se v sedanjem,
^^jjeva v dan težjem položa-
llcmetijstva, ki ob prilagaja-
y zaradi vstopa v Evropsko
yjo doživlja hitre in koreni-
, jpremembe, zdi ustanav-
jjjje kmetijske zbornice in s •
jji plačevanje članarine po-
nekaj nepotrebnega ali
Jo odveč. Vendar tudi kmet-
,potrebujete močno organi-
j(;ijo, ki bo lahko sodelovala
fi pripravi zakonov in pod-
^onskih aktov, dajala po-
jde za sprejem zakonov in
"jgih predpisov, imela vpliv
: strokovne službe, ki bodo
>lovale v okviru zbornice,
neresna združenja (društva,
feze) bodo uresničevala
loje želje in potrebe v stro-
ivnih odborih. Zato vzemite
»rnico kot izziv in prilož-
[)st, da uveljavite svoje inte-
se. Volite listo, na kateri bo
ibodo kandidati, ki jim zau-
ite, da bodo zastopali tudi
^e interese.
Kaj je kmetijsko
(gozdarska
zbornica?
Zbornica daje pripombe in
edloge na zakone, podza-
mske akte, proračun, deli-
v proračuna, izobraževalne
ograme in druge javne do-
iimente s področja kmetijs-
tva, gozdarstva in ribištva.
Zbornica je reprezentančni
partner vladi. Imela bo dva
predstavnika v državnem
svetu.
Kateri so cilji
delovanja
zbornice?
Cilji delovanja zbornice so
varovanje in zastopanje inte-
resov kmetijstva, gozdarstva
in ribištva, svetovanje posa-
meznikom in pravnim ose-
bam, ki opravljajo kmetijsko,
gozdarsko ali ribiško dejav-
nost ter pospeševanje gospo-
darnega in okolju prijaznega
kmetovanja, gozdarstva in ri-
bištva.
Članstvo zbornice
Obvezni člani zbornice so
fizične osebe: lastniki, za-
kupniki, uživalci, imetniki
pravice uporabe kmetijskih
zemljišč in gozdov na ob-
močju RS in imajo najmanj
20.000 tolarjev katastrskega
dohodka, osebe, ki opravlja-
jo kmetijsko, gozdarsko ali
ribiško dejavnost in so se pri-
glasile kot samostojni pod-
jetniki, če kot lastniki, za-
kupniki ali uporabniki kme-
tijskega ali gozdarskega
obrata za svoj račun oprav-
ljajo kmetijsko, gozdarsko
oz. ribiško dejavnost kot
svoj edini ali glavni poklic,
nimajo katastrskega dohod-
ka, so pa zavezanci za davek
od dejavnosti, osebe, ki so
pokojninsko in invalidsko
zavarovane kot kmetje.
Obvezni člani zbornice so
tudi pravne osebe, ki so regi-
strirane kot kmetijske organi-
zacije.
Zbornica bo delovala na
treh ravneh: državna zborni-
ca - pravna oseba, območne
enote zbornice (13 območnih
enot) in izpostave območnih
enot zbornice na ravni uprav-
nih enot.
Organiziranost in
financiranje
delovanja
zbornice
Celotna zbornična organi-
ziranost se deli na voljeni in
profesionalni del (zbornični
urad, strokovne službe: kme-
tijska svetovalna služba, goz-
darska svetovalna služba, se-
lekcij ske, kontrolne m rodov-
niške službe v živinoreji, po-
skusni vinogradniški, sadjar-
ski, zelenjadarski, vinarski
centri,...).
Sredstva za opravljanje na-
log zbornica pridobiva z ob-
veznim zborničnim prispev-
kom (za fizične osebe 3 od-
stotke od katastrskega do-
hodka, vendar ne manj kot
2.000 tolarjev), s prihodki iz
lastne dejavnosti, s sredstvi,
ki jih zbornici v skladu z za-
konom dodelijo država, obči-
ne in druge lokalne skupno-
sti, z izrednimi prihodki.
Volitve v svet
zbornice
Trenutno je pred nami us-
tanovitev zbornice. V ta na-
men so že razpisane voHtve v
najvišji organ - svet zbornice.
Volitve v prvi volilni skupini
(fizične osebe) se opravijo po
volilnih enotah. Na območju
delovanja Zavoda za živino-
rejo in veterinarstvo Celje,
Oddelka za kmetijsko sveto-
vanje, sta dve območni enoti:
območna enota Celje s sede-
žem v Celju, ki obsega ob-
močja občin: Laško, Radeče,
Žalec, Vransko, Tabor, Pre-
bold, Braslovče, Polzela, Slov.
Konjice, Vitanje, Zreče^ Celje,
Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur
pri Celju, Dobje, Šmarje pri
Jelšah, Rogaška Slatina, Ro-
gatec, Podčetrtek, Bistrica ob
Soth in Kozje. V tej OE bo
19.985 članov.
Območna enota Slovenj
Gradec s sedežem v Slovenj
Gradcu, ki obsega območja
občin Radlje ob Dravi, Muta,
Vuzenica, Ribnica na Pohorju,
Podvelka, Ravne na Koroš-
kem, Črna na Koroškem, Pre-
valje, Mežica, Dravograd, Slo-
venj Gradec, Mislinja, Mozir-
je, Solčava, Luče, Gornji Grad,
Ljubno, Nazarje, Velenje, Šo-
štanj in Šmartno ob Paki s
skupno 9.226 člani.
Vse dodatne informacije v
zvezi z zbornico lahko dobi-
te na naslednjih telefonskih
številkah: 425 55 11 (Mojca
Krivec), 734 08 70 (Zoran
Kramer).
Člani zbornice uresničujejo
volilno pravico v volilni enoti,
v kateri so vpisani v volilni
imenik oziroma imajo sedež.
Fizične osebe opravijo volitve
po vohlnih enotah. V vsaki se
v svet zbornice voli štiri člane.
Volilna enota obsega območ-
je območne enote. Volitve se
opravijo na podlagi hst kandi-
datov, ki jih lahko predlaga
posamezna skupina kandida-
tov in jo mora s podpisi pod-
preti najmanj 20 članov zbor-
nice ali organizacija kmetov,
takrat jo mora s podpisi pod-
preti 10 članov zbornice. Vsak
član lahko podpre samo eno
listo kandidatov. Kandidaturi
oziroma hsti kandidatov je
potrebno predložiti soglasje
kandidatov. Predlog list kan-
didatov je potrebno oddati do
15. marca volilni komisiji
zbornice.
MOJCA KRIVEC,
univdipl.inž.agr,
i' Oddelek za kmetijsko
' ^ svetovanje pri ZŽV Celje
ZDRAVNIK SVETUJE
Holesterol in maščobe
Holesterol in maščobe v
krvi so med vsemi dejavniki
tveganja, pomembnimi za
nastanek bolezni srca in oži-
lja, na prvem mestu, čeprav
v različnih študijah prikazu-
jejo eni na prvem mestu ka-
jenje oziroma povišan krvni
tlak. Čim večja je koncentra-
cija holesterola, tem pogo-
stejša je koronarna bolezen.
Če se koncentracija skupne-
ga holesterola zmanjša za 1
odstotek, se zmanjša tvega-
nje za nastanek koronarne
bolezni za 2 odstotka.
Spreminjanje in zmanjše-
vanje dejavnikov tveganja je
potrebno in koristno v vsaki
starosti. S tem se upočasni in
tudi prepreči razvoj ateros-
kleroze. Zmanjša se tudi ce-
lotna koronarna ogroženost.
Arterioskleroza je fiziološki
proces staranja žile, ateros-
kleroza pa je bolezen, ki jo
povzroča več dejavnikov (ho-
lesterol, kajenje, povišan krv-
ni tlak, sladkorna bolezen...).
Hiperlipidemija pomeni, da je
v krvi zvečana koncentracija
skupnega holesterola in trigli-
ceridov. Hiperholesterolemija
pa pomeni povečano vred-
nost skupnega holesterola
nad 5 mmol/1.
Ateroskleroza ni bolezen le
starejših. Aterosklerotske
spremembe se opisujejo že
pri dvajsetletnikih. Spremem-
ba na žili privede do slabše
prekrvavitve in oskrbe orga-
nov (srca, možganov, led-
vic...) s kisikom in hranljivimi
snovmi. Ko je srčna žila zože-
na za okrog 50 odstotkov, se
pojavi angina pektoris (bole-
čina v prsih). Najprej pri na-
poru ali pri stresu, pozneje pa
že v miru.
Kaj je holesterol
Holesterol je mehka gnetlji-
va snov, ki jo najdemo med
maščobami v krvnem obtoku
in v cehci. Ne pospešuje samo
razvoja ateroskleroze, po-
memben je tudi za normalno
delovanje organizma. Visoka
koncentracija holesterola v
krvi - hiperholesterolemija je
eden od glavnih dejavnikov
tveganja za nastanek bolezni
srca in ožilja. Povišan je tudi
pri različnih boleznih, zlasti
pri sladkorni bolezni, nepra-
vilnem delovanju ščitnice, od-
povedi ledvic. Povečujejo ga
tudi nekatera zdravila. Zniža
se pri shujševalnih kurah, pri
akutnih obolenjih in po ope-
racijah. Ker ni topen v krvi, se
lahko prenaša po organizmu
samo tako, da se veže na
posebne beljakovine, ki jih
imenujemo lipoproteini. Kon-
centracijo skupnega holeste-
rola v krvi odraža tisti hole-
sterol, ki ga nosijo lipoprotei-
ni majhne (LDL) in zelo majh-
ne gostote (VLDL in Lpa) in
lipoproteini velike gostote
(HDL).
HDL holesterol beljakovi-
ne ga prenašajo v jetra, kjer
se predela v žolčne kisline in
izloči preko črevesja. Mnogi
znanstveniki menijo, da HDL
holesterol omogoča odnaša-
nje odvečnega holesterola iz
cehc. To upočasni rast in sta-
bilizira razvoj aterosklerot-
skega plaka.
Lipoproteini majhne go-
stote (LDL) so glavni preno-
sniki holesterola v krvi. Tako
se naberejo v steni žil, ki vodi-
jo v srce, možgane ali druge
organe. Še prodornejši je
VLDL in LPa, ki je genetska
variacija lahkih lipoproteinov
in povzroča spremembe na
žilah že pri zelo mladih (de-
setletniki).
Izvor holesterola
v organizmu nastaja v glav-
nem v jetrih, približno 1000
mg dnevno. Nahaja se tudi v
hrani. Izvor zunanjega hole-
sterola je samo hrana žival-
skega porekla (mast, mastno
meso, mleko, a tudi v ne-
mastnem mesu je holesterol
nevidno vezan v celicah). V
rastlinskih maščobah in v
rastlinski hrani holesterola ni.
V olju rastlinskega porekla ni
holesterola. Problem so maš-
čobne kisline. Zlasti zasičene.
Te se vpletajo v presnovo ho-
lesterola in ga povečujejo. Za-
sičene maščobne kisline se
nahajajo v nekaterih oljih v
visokem procentu. Zato za
vsakodnevno uporabo pripo-
ročamo le maščobe z nizko
vsebnostjo zasičenih maš-
čobnih kishn. (Več o tem v
sestavku o prehrani pri hiper-
lipidemijah).
V Sloveniji uživamo v tradi-
cionalni prehrani preko 350
mg holesterola dnevno. Zani-
mivo je, da žene uživajo manj
holesterola kot pa moški. Zato
nas ne čudi, da ima preko 60
odstotkov Slovencev povečan
holesterol v krvi in da moški
obolevajo mlajši in pogosteje.
Po izgubi menstruacije žene ta
odstotek naglo presežejo. Pri
bolnikih, ki zbolijo za srčnim
infarktom, je holesterol povi-
šan skoraj pri vseh (preko 90
odstotkov).
V zdravi prehrani priporo-
čamo vsem, da uživajo le 300
mg holesterola dnevno. Zasi-
čenih maščob naj bo v prehra-
ni le 10 odstotkov. Pri poviša-
nem holesterolu v krvi in pri
razvoju ishemične bolezni sr-
ca pa so omejitve še strožje.
Na holesterol v krvi nimajo
vpliva samo dednost, način
prehrane, različne bolezni ali
zdravila. Fizična aktivnost
znižuje LDL holesterol, pove-
čuje pa zaščitni HDL holeste-
rol. To dosežemo že z nizki-
mi, a rednimi, vsakodnevnimi
obremenitvami (sprehod, de-
lo na vrtu, ples). Tudi kajenje
je samostojen dejavnik tvega-
nja. Škoduje tudi tako, da zni-
žuje HDL holesterol. Povzro-
ča oksidacijo LDL holestero-
la, ki s tem postaja zelo agre-
siven, se hitreje kopiči in di-
rektno okvari notranji sloj žil.
Oksidacijo maščob v krvi
povzročajo predvsem prosti
radikali, ki nastajajo ob kaje-
nju, stresu ali prehajajo v or-
ganizem iz okolja. Njihovo
škodljivo delovanje prepreči-
jo antioksidanti, ki jih vsebu-
jejo številne snovi, med njimi
so tudi nerafinirana olja, pri-
dobljena s hladnim stiska-
njem in zelenjava z veliko
barvili. Tudi E in C vitamin sta
močna antioksidanta. Prav ta-
ko vino, zlasti rdeče, ki vse-
buje snov reservatrol in dru-
ge antioksidante. Priporoča-
mo ga le v majhnih kohčinah.
To pomeni: do enega ali dveh
del dnevno. Ob uživanju
majhnih kohčin se poveča
LDH holesterol, če pijemo
preveč, pa se poveča telesna
teža, krvni tlak, število mož-
ganskih kapi in tudi število
nesreč in nezgod.
Za spremembo prehrambe-
nih navad in drugih razvad ni
dovolj, da bolniku potisnemo
v roke navodila za dieto ali
predpišemo zdravilo. Zdravs-
tveni delavec, od zdravnika do
medicinske sestre, si mora
vzeti čas, da opozori bolnika o
pomenu zdrave in varne pre-
hrane, da spremlja sodelova-
nje bolnika in ga pri tem pod-
pira. Cena zdravljenja pada,
poveča pa se zadovoljstvo in
kvaliteta življenja.
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
Priporočljive vrednosti maščob v krvi:
•	celokupni holesterol pod 5 mmol/1;
•	LDL holesterol pod 3 mmol/1;
•	trighceridi pod 2 mmol/1;
•	HDL holesterol nad 1 mmol/1.
30
RADIO - FILM - TELEVIZIJA
Radio Celje spet
brez maske
Celjskega pusta smo ra-
dije! doživeli in pokopali, v
deželo smo priklicali pom-
lad, ostali smo spet brez ma-
ske in oje radijskega koles-
ja se spet vrti po začrtani
podobi.
Nagrade, slastne krofe iz
pekarne Brglez na Vran-
skem, smo okusili skupaj z
našimi nagrajenci, dobrodu-
šno smo delili tudi okusne
nagrade Majolke in unikatne
zlate izdelke, se včeraj
spomnili na skoraj že pozab-
ljeni praznik dan žena, danes
(v četrtek) po 9. uri pai bomo
z znanim popotnikom, alpi-
nistom in fotografom Fran-
cijem Horvatom popotovali
do Avstralije - in hitro nazaj,
saj boste slišali zgode in nez-
gode o tem, kako so preka-
ljenega popotnika na tem
kontinentu okradli »do ko-
že.« Taistega dne bo gost v
studiu v oddaji Pop čvek pri-
ljubljeni pevec Oto Pestner,
ki ga je na klepet povabila
Simona Brglez. Z Otom se
vedno radi družimo!
»Petek je dan za zadetek!«
si bodo rekle tiste kmečke
žene, ki so zvesto pošiljale
kupončke za izlet 100 kmeč-
kih žensk na morje. Na pre-
nos žrebanja čakajte na na-
ših, ne še na morskih valovih,
ob 21. uri in na ponovitev ob
22. uri. Le sto vas bo, srečnic!
Petek je tudi dan, ki ste si ga
za »svoj« praznik izbrali moš-
ki. Res ste pravi mučeniki, pa
ni šment, da se vas ne bi tudi v
našem petkovem dopoldnevu
spomnile s kakšno izvirno.
Malo po deveti uri vas čaka-
mo pri radijskih sprejemni-
kih!
V torek opoldne bomo spet
skupaj na našem zelenem
travniku nabirali zdravilne
rožce in se počutili še bolj
pomladno, k čemer bodo s
prijetno glasbo prav gotovo
prispevali tudi naši glasbeni
opremljevalci.
MATEJA PODJED
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 9. do 11.3. ter od
13. do 15.3. ob 16.30 sloven-
ski mladinski film Nepopisan
list, ob 18.30 in 21. črna ko-
medija-drama Lepota po
ameriško, 12.3. ob 16. najst-
niška komedija Ameriška pi-
ta, ob 18.30 in 21. črna kome-
dija-drama Lepota po ameriš-
ko.
Mali Union: od 9. do 11.3.
ter od 13. do 15.3. ob 20.30
romantična komična drama
Pokaži mi ljubezen, 12.3. ob
16.30 slovenski mladinski
film Nepopisan list, ob 20.30
romantična komična drama
Pokaži mi ljubezen.
Metropol: od 9. do 15.3. ob
IZ in 19. romantična komična
drama Pokaži mi ljubezen,
ot) 20.45 drama Klub golih
pesti (mlajšim od 16 let ogled
filma odsvetujemo), 10. in
11.3. ob 23. črna komedija
drama Lepota po ameriško,
11.3. ob 10. slovenski mladin-
ski film Nepopisan list.
Kino Žalec: 10. in 11. 3. ob
20. drama Tista druga sestra,
12.3. kinopredstave odpadejo.
Lepota po ameriška
American beaaty. Zlati glo-
busi za najboljši film, režijo,
scenarij. Kevin Spacey (7,
Pogajalec), Annette Bening
(Prevaranti, Mars napada!),
režija gledališčnik Sam Men-
des. Film, ki bo po možnosti,
in tokrat celo zasluženo, iz-
praskal kup Oskarjev. Morda
ne vseh osem, a vendar Po
možnosti še za kakšno igral-
sko kreacijo. (Lahko Spacey
dobi še enega, poleg Osumlje-
nih pet? Pogoje ima izpolnje-
ne.) Imate dovolj priporočil?
Oh, pa je tega še na razpolago.
Film obdeluje, kar je verjetno
jasno že po naslovu, tragičnost
in notranji razdor ameriškega
sna. Ni prvi ne zadnji v tem.
Spacey igra nmlomeščanskega
moža, nezadovoljnega v služ-
bi, z nezadovoljno (in nezado-
voljeno, on pa nič na boljšem
ni) ženo, z nezadovoljno hčer-
ko, s čudnimi sosedi... dokler
se ne zaljubi v seveda mlado-
letno simbolično Miss America
(Mena Suvari), hčerkiru) so-
šolko, in dobi voljo za življenje,
in ne le to, dobi samozavest,
postaja iskren in zgovoren, kot
še nikoli ni bil, v glavnem, vse
se mu obrne na glavo. Pa seve-
da ne samo njemu.
Film s skrajno ostrino razreže
stereotipe do skrajnosti. Film
razreže vse filozofije popolnosti
do skrajnosti. Ne sprašujte me,
če to doseže bolj zaradi gladke-
ga scermrija ali zaradi stopro-
centno kontrolirane režije ali
izjemne igre. Spet bom pri Spa-
ceyju, kaj morem. Njegova vlo-
ga bi lahko vsak trenutek zdr-
snila v predvidljivo ali neum-
no, pa on tega z občudovanja
vredno tehniko igre ne dovoli.
In ostali niso nič slabši. In še z
nečim se film izdatno poigrava:
z žanri. (Ah, ker so, znova,
stereotip ameriške filmske
proizvodnje. Če režemo stvari,
jih dajrru) do konca.) Dejansko
ne veste, kateri žanr gledate, v
katero smer se bo v naslednjem
trenutku zasukal, bo komedija,
bo ljubezenska drama, bo zgod-
ba o izgubljenosti in najdenju,
bo psiho triler, bo »whodoneit«
kriminalka, bo metafizična
razprava... Ne vem, če poznam
film, kjer bi vsi ti elementi tako
tekoče tekli eden ob drugem.
ponavadi zmes žanrov J
nazadnje okus po ničerrii
najmanj pa po zaželene^*
pak vraga. Lepota po airiet
se izvleče tudi s tem, kaj izi^
zmagovalno priteče v ci^
potem ji lahko samo brez (
čestitate. In še gledljivaje. i
je to sploh mogoče? Ne i
Film, ki se bo načeloma o
delil kot drama (ampa}^
tem opredeljevanju sem
široke roke), in ki bi ga
recimo ljubitelji pirotek
oziroma akcije ne gledali,
jemite, tudi njim - vsaj n
smel - biti dolgočasen. Ki
ves čas kaj dogaja. Pona
podrobnosti, ki jih še i
videli, vsaj ne obdelanih
takšen način. Primer: Spe
jevo masturbiranje ob s
ženi, in ona se zbudi inpi
pozabljivka: »Kaj pa dek
in se potem razburja, ii
nazadnje njej kislo: »Hej,
vsaj nekaj delam.« Pa t
zdaleč ni vse. To je samo
merček.
Dober film. Ne verjan
Pojdite ga gledat.
PETER Zm
Legenda
Okolje kakršno je naše, Ce-
lje, da sem bolj natančen, je v
slovenskem vsakdanjiku ob-
remenjeno s podobnim kom-
pleksom kot je Slovenija na
državni ravni. Malo je in v
malih okoljih so dogodki in
življenje nasploh pogostokrat
zgoščeni na nekaj malega me-
dijev, organizacij..-^.,
Živko Be^vnik je cdmiz^^
med tistihSza katerega'velja,
da je povsod. Obstaja nek lo-j»
kalni vic, daje kot reporter n$
celjski TV le zato, da tizmtde"
pozornost, 'fKdKfftlS' ti za
hrbtom lepi plakat za eno iz-
med prireditev KUD Zarja.
Živko Beškovnik je dejaven
na skoraj vsaki prireditvi v
Celju, je soorganizator skoraj
vsake prireditve v Celju, je
animator že ne vem več kate-
re generacije mladih ljubite-
ljev dedka Mraza ali pa božič-
ka in kar je še podobnih za-
dev. Živko je človek, ki v življe-
nju zagotovo ni le eno - snob,
ostalo je že poizkusil. Živko
Beškovnik je človek, ki v Celju
najbolj smrdi eni sami popu-
laciji Celjanov - snobom, oz.
kvazisnobom, teh je seveda
največ. Sovražijo, da ga kar
naprej gledajo, da ga povsod
gledajo. »Kar naprej Beškov-
nik!« trobezljajo. Dolgčas jim
je ob Živku. Predvsem je pre-
malo snob, premalo je v njego-
vi duši glamurja, oz. kar si oni
predstavljajo kot glamur, pre-
malo je v njem občutka za
umetnost, oz. kar si oni pred-
stavljajo, da je umetnost, pre-
malo je v njem nastopaškega
gobezdanja, kar imajo radi,
kar se nenazadnje tudi naj-
bolj ceni, kar seveda tudi od-
meva, sicer votlo, a ... Če bi
Živku Beškovniku prepoveda-
li početi, kar počne, če bi mu
prepovedali delati tudi tisto,
kar bi si našel, če bi mu prvo
prepovedali, bi umrl. Umrlo
bi tudi tisto, kar počne. Škoda
bi bila podobna, kot da bi
ostal Pariz brez Eifflovega
'Stolpa, vilijamovka brez hruš-
ke v steklenicifŽi^ko Beškov-
%ik je eden tištifi, ki je pre-
skronien, da bi mu uspelo v
življenju 0, kar si zasluži -
postati legenda. A navkljub
temu, Živko je legenda!
MOHOR HUDEJ
BORUT KRAMER
• Jure Pengov, novi urednik
dnevnoinformativnih oddaj
na TVS, se je njihove preno-
ve lotil z veliko zavzetostjo.
A je zaenkrat ostalo le pri
velikih obljubah. Tako vodi-
telji oddaj še vedno nimajo
obljubljene pomoči stilista,
ki bi skrbel za njihov izgled
in oblačila. Lastna garderoba
pa je, po mnenju dolgoletne-
ga voditelja Dnevnika Janka
Šopra, povezana s tremi veli-
kimi problemi - okusom, de-
narjem in pomanjkanjem
prostora v domači gardero-
bi. Sicer pa voditelji tudi
obljubljene garderobe v
službenih prostorih še niso
dobili. Tako skriti pogledi
mladih kolegic novinark ni-
so nič nenavadnega, ko se
voditelji slačijo in preobla-
čijo kar v polni redakciji.
Menda je največ občudova-
nja deležno telo Uroša Sla-
ka. Resda ni športno razvito,
je pa zato najmlajše in kot
takšno menda hudo vznemir-
ljivo. In na žalost, tudi odda-
no. Kje se za nastope pred
kamerami preoblači vodite-
ljica TV Dnevnika Lidija
Hren, pa je redakciji Skrite
kamere ostala skrivnost.
•	Večna in nesporno prva da-
ma malih ekranov Miša
Molk se je pojavila v novi
podobi, s krajšimi lasmi in še
bolj poudarjenimi oblinami.
Za mladostni videz je prejela
mnogo pohval, o njenih inte-
lektualnih sposobnostih pa
tako nikoli ni bilo dvoma.
Pravo nasprotje voditeljice
Ivane Šundov, katere glasno
govorništvo je vse bolj na
udaru kritike in po mnenju
mnogih presega meje dobre-
ga okusa.
•	Minuli teden je svoje
zvezdne trenutke spet doča-
kal upokojeni televizijec Mi-
Mito Trefalt
to Trefalt. Kviz Življenjska
priložnost, ki ga je vodil ru-
tinirano, je bil dolgočasen,
predvsem pa je bilo treba na
pravilne odgovore čakati zelo
dolgo. Mučno čakanje bi lah-
ko bilo posledica počasnih
refleksov ne več mladega vo-
ditelja, a to menda ne drži.
Kriv je računalnik, ki je mlel
zelo počasi in ni hotel v tre-
nutku razkriti pravilnega od-
govora.
• Se še spominjate Bogdana
Baroviča? Njegova zvezd-
niška kariera voditelja raz-
ličnih, bolj ah manj uspe-
šnih razvedrilnih oddaj na
TVS, se je končala pred peti-
mi, šestimi leti. Potem je
poniknil v anonimnost in
vegetiral kot novinar lokal-
nega trboveljskega radija.
Zdaj se bradati zasavski biv-
ši zvezdnik vrača na TV Slo-
venijo skozi zadnja vrata.
Kot honorarni dopisnik in-
formativnega programa iz
Trbovelj. Čaka ga trnova
k novi slavi.
• Črt Kanoni, tudi nekd
zvezda nacionalke, pa vse
postaja zvezda lokalnih te
zij. Mož je namreč zelo
duktiven, njegove oddaj(
Gorenjska T V, katere urei
je, dobrohotno pošilja v
lokalcem, ki jih le želijo c
viti. Tako Kanonija lahko
gosto videvamo tudi na
skem kabelskem omrežju
mor po kakovosti njegove
daje tudi sodijo. Je pa cel
TV definitivno zapustila n
urednica Nada Kumer. ^
da je bila nemočna pri po
su, da bi naredila gledljiv
gram in je na koncu obu
nad razmerami. Pot s cel
kabelske TV jo bo bržčas v
la nazaj na nacionalko, v -
sko dopisništvo, kjer je i
izletom v medijsko Gaberj
bila.
Gremo v kino!
Milla Jovovich je bila rojena v Kijevu v Ukrajini očetu Srb
mami Rusinji. Pravilno so odgovorih tudi: Mojca Mlakar, C
na grad 9, 3230 Šentjur, Friderik Hribernik, Vošnjakovi
3000 Celje in Silva Rižnar, Strensko 13a, 3272 Rimske Topi
Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematogra
Tokrat sprašujemo: s katerim znanim igralcem je poro^
Anette Bening, glavna igralka v filmu Lepota po ameriško, 1
nominiran za osem oskarjev?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3
Celje, do ponedeljka, 13. marca. Izžrebali bomo tri dobitr
vstopnice za ogled filma.
GUSBA
35
Festivali so pred vrati
^gloveniji^sedem festi
lov narodno zabavne glas-
ki se bodo zvrstili od 12.
^'prvi in najmlajši slo-
,giiski festival narodno zabav-
L glasbe bo v nedeljo, 12.
marca, ob 17. uri na Prevaljah
jjj Koroškem. Posebnost festi-
i^jlaje, da se morajo ansambli
predstaviti z najmanj eno ša-
Lo skladbo. Na Koroškem fe-
jjjvalu polk in valčkov bodo
nastopili lanski dvojni zmago-
valci Vagabundi, Rubin, Li-
povšek, Show band Klobuk,
2arja, Mladi prijatelji. Izvir,
Trio Jerneja Kolarja, Trio Ko-
kalj, 7. raj, Vesna in Vlasta,
Zlatorog, Vita, Rosa in Koroški
jeklarji.
9. festival Vurberk 2000 bo
II junija. Prvi prijavni rok je
bil do 25. februarja, ko se je
prijavilo 22 glasbenih skupin,
devet jih je dobilo pravico ne-
posrednega nastopa, drugi pa
bodo srečo poskušali v pred-
lekmovanju, ki bo v začetku
maja v Podnanosu. Sicer pa je
organizator rok prijav podalj-
šal do 15. marca. Znani so že
naslednji udeleženci: Mikola,
Dan in noč. Mladi Dolenjci,
Vesna - Vlasta, Show band
Klobuk, Frajkinclerji, Mlade
[rajle, Mladi prijatelji in Vaso-
valci. Prijavljen še ni ansam-
bel Vigred iz Laškega, ki je ob
rtnjski skupini Dan in noč
doslej edini nastopil na vseh
vurberških festivalih.
30.	festival Števerjan 2000
bo 7., 8. in 9. julija, organiza-
tor pa sprejema prijave do 15.
maja.
31.	festival Ptuj 2000 bo le-
tos prvič že 4. avgusta na pro-
stem pred ptujsko občino.
25. festival na Graški gori bo
v nedeljo, 13. avgusta. Pred-
sednik organizacijskega odbo-
ra Drago Plazi razmišlja o
dvodnevni prireditvi. 13. av-
gusta naj bi nastopile mlade
glasbene skupine, 15. avgusta
pa bi bil praznični koncert z
že uveljavljenimi ansambli.
Razpis je že pripravljen, vsak
ansambel pa mora izvesti naj-
manj eno novo skladbo, ki jo
bodo tudi posneh in izdah na
festivalski kaseti.
6. festival slovenske polke in
valčka je letos doživel že nekaj
datumskih sprememb, po zad-
nji informaciji pa bo festival 8.
aprila v studiu 1 TVS v Ljublja-
ni. Na ponovni razpis (prvi je
bil pomanjkljiv!) so dobili 76
skladb, komisija pa je o dvanaj-
stih finalistih odločala v torek
popoldne in zvečer.
Zaradi radijskega in televi-
zijskega snemanja še vedno ni
določen datum festivala v Crk-
venjaku, ki bo 15. ali 20. oz.
21. oktobra. To bo tudi zadnji
festival narodno zabavne glas-
be v Sloveniji v letu 2000.
;T.VRABL
Vinko Cverle s hčerko Vesno
Ansambel Vinka Cverleta bo prihodnje leto praznoval 25 let veselega in uspešnega igranja
doma in v tujini. Ansambel pripravlja novo kaseto, ki bo za poslušalce prijetno presenečenje
in marsikatera nova melodija bo postala uspešnica.
Ansambel Cverle je lani uspel v tekmovanju Celjskih 5 na Radiu Celje, kjer je s skladbo Na pir
osvojil 5. do Z mesto ter nastopil na predstavitvi najboljših v Šempetru v Savinjski dolini.
Ansambel je presenetil z nastopom devetletne Vesne Cverle, ki je z ostalimi lepo predstavila
njihovo uspešnico Slovenskim družinam, ki jo mnogi poznajo po petju Vlada Cverleta. Tako je v
glasbeni svet že vključena celotna Cverletova družina. Vinko Cverle je povedal, da snema pri
Igorju Podpečanu oz. Zlatih zvokih in da se veseli prihodnjega jubilejnega leta.
V ansamblu nastopajo: Vinko in Marija Cverle, Zvone Škorja, Stane Ropotar in Darko Dobrotinšek,
na fotografiji iz Šempetra v Savinjski doUni pa je tudi najmlajša članica, Vesna Cverle.	TV
FULL COOL DEMO TOP
Zmagovalka februarske
®<ldaje Full Cool Demo Top je
Natalija Drofenik s skladbo
^eka mi ne svane, ki se je
|ako uvrstila v finalno odda-
!io konec leta.
Tokrat smo vam v otroški
°ddaji Full Cool predstavili tri
P^vke. Jasmina Klenovšek je
•^oma iz Laškega. Njena želja
da bi posnela svojo ploščo
da bi na glasbenem področ-
jj uspela. Izbrala je skladbo
^3rte Zore Povej mi, zakaj,
pravi sama, zato, ker je
Pesem relativno visoka in od-
§ovarja njenemu glasu.
Lidija Hrustek je doma v
^^^tem Štefanu, rada poje.
pleše in igra odbojko. Rada bi
postala slavna pevka, če je na
dobri poti, pa boste ocenili vi.
Izbrala je skladbo Sanjam
Ptujskih 5.
Monika Pečovnik je z Vran-
skega, igra klavir, hodila je
tudi na solo petje. Poleg petja
ima rada ples, nogomet, ko-
šarko in druge športe, piše
tudi pesmi. Skladba Pusti sa-
nje mi ji je všeč zaradi besedi-
la.
Izrežite, vpišite in pošljite
kuponček na naslov: Novi ted-
nik&Radio Celje, Prešernova
19, 3000 Celje s pripisom za
Full Cool Demo Top.
SIMONA
Oko v Zamorcu
Redki so v Sloveniji, ki bi
danes povezali skupino Oko
s tisto izpred več kot tridese-
tih let. Vsak bi pomislil, da
so se pač našli neki novi, ki
so si nadeli enako ime.
Zagotovo pa bi jih bilo še
manj, če se ne bi leta 1998
zgodila naravnost mistična
stvar na domači strani neke
angleške založbe ah karsiže-
bodi, kjer je nek Anglež ponu-
jal vinilni izdelek skupine za
18 funtov. Dogodek je izzvenel
skozi Slovenijo in Okojevci so
spet skupaj, da v živo predsta-
vijo svojo legendarno ploščo,
ki so jo Angleži na spletni
strani označili kot »excellent«,
se pravi odlično. Danes zve-
čer, v četrtek, se bodo namreč
predstavili (po košarkaški tek-
mi) v Zamorcu. Zaigrali bodo
v nekdanji postavi Kavec,
Dimnik, Martinec. Obeta se
pravi »starorokerski« žur v
hendrixovski maniri, ki si ga
bo vredno ogledati.
MOHOR HUDEJ
S Kreslinom in
Malimi bogovi
V	okviru priljubljenih Ve-
čerov z... ki so se pokazali
kot velika potreba kultur-
nih dogodkov željnih Celja-
nov, bo jutri, v petek ob 21.
uri, ponovno priložnost za
prijetno druženje.
V	novi dvorani Foruma bo
gostoval priljubljeni glasbe-
nik, roker, pesnik, etno pe-
vec in vsestranski umetnik
Vlado Kreslin, ki bo ob
spremljavi Malih bogov
predstavil svoj dolgoletni us-
tvarjalni opus od obdobja
Martina Krpana do danes.
Ob skladbah, ki so zaznamo-
vale zadnje desetletje, bodo
prav gotovo prišli na svoj ra-
čun vsi ljubitelji dobre glas-
be. Rezervacija vstopnic po
telefonu 413-125 ah v dvora-
ni Foruma vsak dan od 16.30
do 19.30 ure.	IS
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
ZA AVTOMOBILISTE
36
Ženeva 2000:
zapolniti tržne niše
Vodilo avtomobilske industrije: nic slabega, samo dobro in boljše
ženevski avtomobilski sa-
lon je nedvomno eden tistih,
ki ga ni mogoče prezreti.
Končno je na sporedu vsako
leto (zato letos praznujejo že
70. ponovitev), predvsem pa
se na njem trudijo tako re-
koč vsi, ki kaj pomenijo v
avtomobilski industriji.
Letošnja Ženeva je bila po
svoje pestra, vendar ni prine-
sla izjemnih novosti; očitno
je, da se tovarne tokrat bolj
trudijo ustreči raznolikemu
okusu in zapolniti številne trž-
ne niše. V tehničnem ali teh-
nološkem pogledu so cilji
znani: varčnost, varnost,
udobnost in kar je še takšnega.
O poslovanju in poslovnih re-
zultatih v minulem letu se ni
veliko govorilo, a se ve, da
avtomobilska industrija zno-
va pričakuje vsaj zmeren plus.
In to je pač vodilo - nič slabe-
ga, samo dobro in boljše.
Vsak salon ima svoje zvez-
de, a se zdi, da so letos sijale
nekaj manj očitno. A če bi
izbirali avtomobil, nad kate-
rim se je navduševalo mnogo
okusov in ustavilo vehko oči,
potem je treba mednje šteti
alfa romeo 156 šport wagon.
To je seveda druga karose-
rij ska izvedenka znane alfe
156, pri čemer so za njeno
izdelavo uporabili kar 70 od-
stotkov sestavnih delov limu-
zinske variante. Kot pravijo
pri italijanski hiši, naj bi pro-
daja stekla konec maja, ponu-
jah bodo motorje z močmi od
^05 do 190 KM, o cenah ta hip
seveda še nič.
Nemški Audi, in treba je
priznati, da so bile nemške
avtomobilske hiše v Ženevi
vendarle dovolj v ospredju, je
znova pripeljal svojega al-
Iroad quattro. To je t.i. SUV
ali šport utility vehicle, avto
za različne namene. Med dru-
gim bo opremljen z zračnim
vzmetenjem, ki bo omogoča-
lo različno oddaljenost dna
vozila od tal (kar je primerno
za teren), s stalnim štirikole-
snim pogonom, motorji z
močmi od 180 do 250 KM ipd.
Vse kaže, da bo avto v osnovni
varianti v Nemčiji naprodaj za
malenkost manj kot 78 tisoč
mark. Kako bo pri nas, bomo
še videli.
Če ostanemo pri nemških
avtomobilskih tovarnah, je
treba reči, da je bilo pri BMW
tudi nekaj novosti. Pokazah
so že dokaj znani kabriolet
serije 3, predvsem pa 330d s
stalnim štirikolesnim pogo-
nom, kar pomeni, da se
miinchenska tovarna tej obli-
ki pogona vendarle ni odre-
kla. Ford je v Ženevo pripeljal
dokaj opazno prenovljenega
enoprostorskega galaxyja. Če
avto pogledate od spredaj, je
zelo podoben focusu, kar po-
meni, da tovarna še vztraja pri
svoji oblikovalski smeri new
edge design. Pri galaxyju pa
niso prenovili le zunanjosti,
pač pa so se temeljito posvetili
tudi notranjosti. Kako bo z
novim galaxyjem pri nas, je ta
hip težko reči. Ker galaxy na-
staja v isti tovarni kot VW
sharan (lastnik tovarne pa je
VW), si je prenovo pri sharanu
privoščil tudi Volkswagen. To
med drugim pomeni, da se
bitka v razredu večjih enopro-
storcev malo zaostruje, bo
malo bolj živo. Mercedes
Benz, ki mu življenje teče
znotraj koncema Daimler-
Chrysler, je v švicarsko sve-
tovljansko metropolo pripe-
ljal smarta v kabrioletski va-
rianti (kar smo že videli), po-
leg tega pa S 400 CDL Velika
limuzina, ki gre odlično v pro-
met, je namreč dobila novi
dizelski motor (osemvaljnik)
z močjo kar 238 KM. Pri tem
avtomobilu tovarna tako re-
koč zelo hitro pestri ponudbo,
kar bi pomenilo, da hoče ko-
vati železo, ko je še vroče.
Opel je imel veliko pokaza-
ti, čeprav tudi drži, da vsaj
nekatere napovedane novosti
poznamo. Speedster je mali
roadster, ki bo na poletje za-
peljal na cesto, sredinsko na-
meščeni motor pa bo zmogel
ponuditi 147 KM. S tem tovar-
na oživlja svojo nekdanjo GT
slavo. Pomembna novost je
tudi astra coupe, avto, ki je
bil kot prototip že razstavljen,
ženevska predstavitev pa na-
poveduje skorajšnji (spomla-
danski) začetek prodaje. Os-
novni motor bo tako ponujal
115 KM, sledil bo agregat s
147 KM, na koncu pride na
vrsto varianta z vehko bolj
razburljivimi 190 KM. Novost
je tudi agila, mali enoprostor-
ski avtomobil, ki ga Opel izde-
luje skupaj s Suzukijem (tam
avto poznajo pod imenom wa-
gon R-^). Z agilo se nemška
avtomobilska hiša pridružuje
razredu minienoprostorskih
vozil, ki utegnejo postati v
prihodnje prav tako zanimiva
kot t.i. kompaktni enopro-
storci. Omembe vredna no-
vost pod Oplovo zastavo je
tudi lani prenovljena omega.
ki so ji vgradili 5,7-litrski n
tor z nič manj kot 310 Ki
Očitno je, da se hoče Opel s
varianto omege pridružiti el
nemu nemškemu razre
močnih limuzin, kjer kral
jejo audiji, beemveji in m
cedesi.
Če je bilo na letošnjem sa
nu kar nekaj novega v nižj
srednjih in nekaj višjih raz
dih, je bil tudi razred prest
nežev razmeroma poln. Fer
ri, tovarna, ki ji gre v zadn
letih tako rekoč izvrstno, j(
mesto ob jezeru pripeljala s
dersko (roadstersko) variai
ferrarija 360 modene. Ferr
zgoraj brez, ki mu V8 moto
400 KM pomaga k temu, da
vetra v laseh vedno dov(
utegne biti zelo zaželen av
mobil. Čeprav Italijani n:
sporočili, koliko bo točno s
in kdaj pripelje na trg. A se
slišalo, da je vrsta čakajoi
razmeroma dolga. Pri prav
ko slovitem, a še nekaj dr,
jem Rolls Royceu so tudi po
h otroka.
Corniche cabriolet je se
da avto za izbrance, recii
tiste, ki si lahko za pločevi
privoščijo odšteti skoraj 7
tisoč nemških mark. In če
bilo radovedenežev velil
kupcev zanesljivo ne bo t(
ko, pa čeprav se pod mot
nim pokrovom vrti V8 mote
325 KM.
Alfa Romeo 156 šport wagon.
Audi allroad quattro.
Ford galaxy.
Opel omega.
Ferrari 360 spider.
ZA AVTOMOBILISTE
37
rnroen se ni posebej pred-
vil, P^ ponudil na ogled
^^^idijo pluriel. Kaj se bo zgo-
^10 s tem avtomobilom v pri-
Mdnosti. je zgolj špekulacija.
} di Peugeot, drugi del kon-
ma	^ Ženevi doka-
'^^val predvsem svojo domiš-
fjo. Na ogled sta bili "dve
iflidiji' narejeni na osnovi ve-
Lega peugeot 607. Prvi po
rLenu paladine je podaljšana
'rvedenka 607, ki so ji dodali
^nimivo odpirajočo se streho
na zadku.
Peline pa je futuristični ku-
g s prav zanimivo streho in
nfostorom za dva, ki rada se-
dita tesno skupaj. Renault je
svoje adute ta hip že pokazal,
je pripeljal študijo koleos.
|\vtomobil je zanimiva kreaci-
ki znova dokazuje, da pri
francoski avtomobilski to-
,varni prefinjeno načrtujejo
prihodnost. To prefinjenost
dokazuje denimo dejstvo, da
so s scenicom odprli razred
tako imenovanih kompaktnih
enoprostorcev (in pobrali
smetano), da so nekaj podob-
nega storili z espaceom in še
kakšen avto bi se našel.
Fiat ni imel posebnega adu-
ta v mestu denarja; punto je
prodajna uspešnica in v Žene-
vi ni bilo videti kakšne nove
izvedenke. Podobno je bilo z
Lancio, ki pač ni imela na
ogled novega avtomobila. Je
pa očitno, da gre njihova lani
predstavljena lybra presenet-
ljivo dobro v promet.
Ženevski avtomobilski sa-
lon je seveda tudi prostor, kjer
se predstavljajo druge avto-
mobilske industrije, ne samo
evropska. Medtem ko je mo-
goče za ameriško reči, da na
evropskih tleh s svojimi tipič-
nimi avtomobili, ki presegajo
evropske gabarite v vseh po-
gledih, nima kaj početi, je vse
drugače z japonsko in južno-
korejsko. Za prvo je leto 2000
pomembno med drugim tudi
zaradi tega, ker se je lani izte-
kel poseben sporazum z EU.
Ta je doslej določal kvoto av-
tomobilov, ki jih sme japon-
ska avtomobilska industrija
vsako leto prodati na omenje-
nih trgih.To med drugim po-
meni, da bodo lahko doslej
japonske tovarne prodale toli-
ko, kot bo kupcev oziroma
kot bodo lahko. No, japonska
avtomobilska industrija je le-
tošnjo Ženevo dobro izkori-
stila, saj je pripeljala kar ne-
kaj omembe vrednih novo-
sti.Tako je Toyota, ki je še
vedno številka ena med japon-
skimi tovarnami (ko je v mi-
slih količina izdelave), med
drugim pripeljala yarisa
(evropski avtomobil leta
2000) v kabrioletski verziji.
Kako bo s tem avtom pri nas,
je ta hip še nejasno, vendar se
ve, da gre yaris tudi na Kranj-
skem dobro v promet. Za po-
vsem druge kupce pa bo pre-
novljeni ali novi roadster
MR2, malo manj kot štiri me-
tre dolgo vozilo, ki ga bo med
drugim poganjal sredinsko
nameščeni bencinski motor s
140 KM. Kot pravijo, naj bi bil
MR2 nemškim kupcem na vo-
ljo za približno 40 tisoč mark;
informacij o slovenski prodaji
še ni. Suzuki je ponujal neko-
liko drugačnega wagona R-»-,
avtomobil, ki ga sicer že poz-
namo (prav je ponoviti, da
tako rekoč enako vozilo pri
Oplu ponujajo kot agilo). Mit-
subishi je pokazal prenovlje-
nega terencapajera; to je eden
tisdh avtomobilov, ki'je tovar-
ni prinesel ogromno tržnega
uspeha in je v zadnjih letih
doživel nekaj dopolnitev in
prenov. Temu avtomobilu bo
tovarna namenila tudi novi
3,5-litrski V6 bencinski mo-
tor z neposrednim vbrizgava-
njem goriva (GDI). Kot kaže,
naj bi tovarna prenovljenega
pajera začela ponujati aprila -
znova brez ustrezne informa-
cije, kako bo pri nas. Svojemu
velikemu terencu patrolu je
Nissan namenil novi motor.
To je 3,0-litrski dizel s 158
KM. Z njim bodo nadomestili
že znani in preskušeni 2,8-
litrski agregat. Nissan je poleg
tega obiskovalcem predstavil
novo limuzino velikega for-
mata maximo QX (493 centi-
metrov dolžine). Avtomobila
pri nas skoraj ne poznamo, je
pa jasno, da se hoče tovarna z
maximo kolikor toliko ena-
kovredno kosati z evropsko
konkurenco. Bo in je težko.
In Južnokorejci? Zanje je
tako ali tako značilno, da so se
nekako čudežno pobrali, saj
jih je v zadnjih letih pestila
huda gospodarska kriza. Ali je
ta res že zgodovina, se bo še
pokazalo. Drži pa, da južno-
korejske avtomobilske tovar-
ne v zadnjih dveh letih tako
rekoč skokovito povečujejo
svoj tržni delež v Evropi in
tudi v EU, čeprav se njihova
prodaja kohčinsko ne more
primerjati z japonsko. No, ti-
sto, kar je v ženevski ponudbi
teh tovarn posebne omembe
vredno, sta dva ah trije avto-
mobili. Kia, ki je pod Hyun-
daijevim patronatom, je pri-
peljala 4,21 centimetrov dol-
gega ria. To je limuzina nižje-
ga srednjega razreda, avto, ki
naj recimo na stari celini kon-
kurira golfu, astri in iJodob-
nim. Na voljo bo v varianti s
tremi in petimi vrati, pa tudi
kot klasična limuzina. Motor-
ji - 1,3 (84 KM) in 1,5 litra
(108 KM), domnevna cena iz-
hodiščne variante pa nekako
25 tisoč mark. Daewoo, tovar-
na, ki še vedno išče nekoga, ki
bi jo rešil neznansko visokih
dolgov, je znova predstavila
tacumo; s tem avtomobilom
se vozijo v vroči razred kom-
paktnih enoprostorcev. Mo-
torja bosta dva, in sicer 1,8-
litrski s 100 KM in 2,0-htrski s
127 KM. O ceni za sedaj še nič.
Nissan nuDcima QX.
Toyota MR2
Daemoo tacuma.
Kia rio.
38
ZA RAZVEDRILO
v MODNEM VRTINCU
39
Odpikati ali odvalovati v modno pomlad?
Na pohodu sta dva izmed najbolj tipičnih poudarkov mode osemdesetih let: pikasto-cvetlični vzorci in volani
panes me je po telefonu
jjlilicala prijateljica iz sred-
nješolskih dni in »udarila«
l^jr brez uvoda: »Pa kaj je
zdaj to - povsod piše, da so
zopet v veliki modi pike, jaz
poskočim od veselja, se za-
podim v trgovine, pa nič.
pikast vzorec? Ga ni, mi
zmajujejo z glavami proda-
jalke. Zdaj pa mene zanima,
l^do ga lomi...«
No, pozabila sem povedati,
da smo prijateljico, ko je bila
punca, klicali Pikalina. Za-
radi njenega oboževanja ob-
lei( v pikastem vzorcu. Ki je
očitno ostalo oziroma se vrni-
lo. Kot letošnja moda.
Saj res. Na vprašanje, ah so
tedni pikaste cunjice oziroma
metrsko blago v tem vzorcu že
preplavile naše tekstilne trgo-
vine, bi težko odgovorila: se-
veda, vse migota od pik oziro-
Ima pikic! Ampak, ni še pre-
' pozno, kajne drage tiste in
tisti, ki v trgovinah skrbite za
te reči?
Torej pike. V pisani novo-
modni množici najrazličnej-
ših cvetno-geometrijskih in
futuristično vesoljskih moti-
vov so najopaznejše. Zakaj?
■ Ker so najbolj ljubke, bodo v
en glas odgovorile vse »piko-
manke«. Kakšne? Mikro, od
/akšnih kot bi migotale le pi-
kice na računalniškem ekranu
(kadar predolgo zremo vanj),
do tistih makro. Celo tako
gigantske znajo biti, da včasih
ena samcata pika pokrije kar
polovico oblačila. Lahko se
velike, manjše in najmanjše
pike med sabo tudi veselo dru-
žijo. Pa da ne pozabimo -
barvito in še bolj barvito je
najbolj trendovsko pikasto
druženje.
Pike V poslovni
modi?
In zdaj najvažnejše - pike
znajo biti tudi silno zadržan,
klasičen vzorec, namenjen
vsem postavam in letom. Be-
le na črni oziroma temno
modri podlagi in obratno, v
tej diskretni podobi pa se
odhčno obnašajo tudi v obla-
čilni garderobi elegantne po-
slovne ženske. Ključ do us-
peha pri oblačenju in ustvar-
janju vam ter drugim všečne
vizualne podobe je seveda - v
pravilnem, zmernem dozira-
nju.
Torej, draga Pikalina in vse
ostale navdušenke pik - poiš-
čite jih, oblecite se vanje in
uživajte teh pet ali deset mi-
nut, kolikor bodo pač v modni
milosti!
Volonosto
valovanje
Ampak s pikami se zgodba
osemdesetih še zdaleč ne
konča. Pravzaprav je šele na
začetku. Pike se namreč prav
rade zavrtijo še na volanih in
volančkih. In znova me misel
povleče v osemdeseta, ko se
je neke prikupne gospe, moje
znanke, prijelo ime Volan-
ček. Saj razlaga zakaj, ni po-
trebna, kajne? Ja, bila so to
leta, ki so jih devetdeseta s
svojim minimalizmom želela
za vselej zalučad v modno
skrinjo pozabe. Nekakšen
slabšalen predznak, celo sim-
bol slabega okusa - volan, pa
je po dolgih letih zapostavlja-
nja vrnil udarec. Tukaj je,
prav v središču modnega do-
gajanja, kot osnovni akcgnt
mnogih pomladno-poletnih
kreacij. Pa dober okus, načič-
kanost in posladkanost gor
ah dol.
Končno, če lahko še malce
pofilozofiramo - zakaj bi je-
mah modi to veselje, tudi če je
z osnovnimi estetskimi zapo-
vedmi morda malce navzkriž?
In zakaj bi to veselje jemali
ženskemu svetu, ki je navdu-
šen nad njimi? Saj vemo, ljud-
je na srečo nismo kopije drug
drugega. Značaju enega pri-
stoja to, drugega ono. Dobra
plat raznolikosti sodobne mo-
de pa je prav v tem, da lahko
vsakdo iz koša novosti izvleče
prav tisto, kar ustreza njihovi
podobi, s čimer se lahko poi-
stoveti in obdrži specifičnost
svojega jaza tudi z vizualno
podobo.
Ja, skoraj bi pozabili pove-
dati oziroma pogledati, kje
sploh tile letošnji volani in
volančki najraje valovijo.
Okrog dekoltejev lahkih po-
letnih oblek, okrog spodnjih
robov mikro majčk, tako da
odkrivajo popek, okrog vrat-
Menite, da je v naših mod-
nih zmenkih premalo pro-
stora namenjenega »polno-
krvnim«, ženskam, ki niso
več rosno mlade? Prihodnjič
načenjamo veliko modno te-
mo z naslovom: Ko udarijo
leta, udarite nazaj!
nih oziroma globokih hrbtnih
izrezov, okrog zapestij. Več-
krat, tako kot se je navdušila
Donatella Versace, krasijo tu-
di spodnji rob kril in oblek.
Lahko so stilizirani, večplast-
ni in v asimetrični liniji krasi-
jo sicer zelo preprosto oblači-
lo (Jill Sander) ali se bohotijo,
skupaj s pikastim vzorcem na
prosojnem hlačnem komple-
tu (Anna Molinari).
Nagrajenka februarja, ki
je pravilno odgovorila, da je
geslo prihajajoče modne se-
zone: Z obleko nazaj k nara-
vi, je Frida Lesko vŠek, Pariž-
Ije 68a, 3314 Braslovče. Za
nagrado si bo lahko izbrala
modne hlače Scale Zarja Pe-
tro vče.
Ungaro. Modro-rožnat pikast spomin na
osemdeseta.
Genny. Pikast spomin na osemdeseta tudi z
ravno všitimi rokavi.
Pike male (Valentina) in pike velike (Dolce&Gabbana).
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Nagradno vprašanje marca:
KJE SO KAVBOJKE (OKROG LETA 1950) NAJPREJ POSTALE
MODNO OBLAČILO?
a)	v ZDA;
b)	v Nemčiji.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Pust Mozirski odstira larfe
Kdo so možje, ki v pustnem cosu odložijo delo, in se posvetijo samo njegovemu veličanstvu - Pustu Mozirskemu?
Pust Mozirski, samodržec
in vladar, od volje svojega
ljudstva postavljen ino čaš-
čen, šteje že kar nekaj častit-
ljivih let - kmalu si bodo
karneval, včasih boljši, dru-
gič slabši, in z njim poveza-
na pustna dogajanja, natak-
nili že najmanj stoto masko,
vsaj tako pravijo pisni viri.
Bolj kot ne današnjo podo-
bo je Pust dobil po drugi sve-
tovni vojni in neuradno letos
pustnaki praznujejo pol sto-
letja pustnih norčij. Vendar
viri pravijo, da so se že leta
1948, najprej bolj potihem in
naskrivaj, začeli Mozirjani
maskirati ter ponovno obujati
pustne šege, čisto pravi orga-
niziran povojni pust pa se je
zgodil leta 1952. Od takrat
dalje obstaja vsa pisna doku-
mentacija in slike, pod vods-
tvom Mirka Kovačiča so us-
tanovili zloglasni ansambel
Boj se ga, ki pod tem imenom
še danes naznanja večino pust-
nih norčij. Od prve zasedbe
Boj se ga je še pet živih muzi-
kantov, danes pa jedro pustne-
ga ansambla tvori skupina
Gaj.
Leta 1977 je Pust Mozirski z
velikim rompompomom sla-
vil četrt stoletja dela, in takrat
so vsem zaslužnim pustna-
kom podelili zlate, srebrne
oziroma bronaste znake z
vgravirano srebrno številko in
imenom darovalca. Od tistih,
ki so pred 25 leti dobih priz-
nanja, danes v Društvu Pust
Mozirski delajo še štirje - med
najvidnejšimi je seveda Drago
Poličnik, ki je v torek z vsem
dostojanstvom in potrebnim
spoštovanjem zasedel prestol
mozirskega župana ter vsaj
delno »pošlihtal« največja
zgornjesavinjska podjetja;
drugače pa se Drago v prostem
času kot zasebnik ukvarja z
elektriko in živi v Spodnji Re-
čici. Preostala trojica živi v
Mozirju, in sicer zasebni avto-
prevoznik Štefan Kokalj,
upokojenec, nekdaj na delu v
Glinu Mirko Breznik, ter Šte-
fan Marolt, ki se ukvarja s
sodavičarstvom in mu prijate-
lji radi zapojejo O, ljuba Fani
(Funny je blagovna znamka
njegovih brezalkoholnih pi-
jač). Na že omenjeni slove-
snosti je številko 1 prejel žal
že pokojni Leon Klemenak,
številko 2 pa si je okrog vratu
nadel Martin Aubreht, upo-
kojeni mozirski urar. Mimo-
grede, Aubreht je bil med
mnogimi predstavniki spon-
zorjev član žirije, ki je v četr-
tek izbrala 25-letno Dorotejo
Atelšek za letošnjo karneval-
sko kraljico.
Pustne domislice
Pust je bil v začetku bolj
lokalno obarvan: od tega, da si
je marsikdo lahko privoščil
kakšno zabeljeno na račun trš-
ke gospode, je prerasel v »opo-
našanje« vsega, kar se je med
letom v Mozirju nepravilnega
dogodilo, šele nato pa so Pusta
Mozirskega obogatili tudi z
drugimi točkami - domačim
zdraham so dodali točke širše-
ga pomena, najprej iz Zgornje
Savinjske dohne, nato širše,
letos pa so v goste povabih
skupine iz Slovenije, ki so na
torkovem karnevalu predsta-
vile svoje lokalne in državne
zdrahe. Mozirjani iz povojnih
pustnih začetkov še pomnijo
točke, kot so labodje jezero,
kopelce, prodajanje trga, ot-
voritev veleblagovnice, rake-
te, Gohe... Poleg tega so se v
imenu prizadetih strank pre-
pirali, čigavo je kamenje v
potoku Trnava, včasih pa ne-
pravilnosti odpravljali kar na
licu mesta - tega so se Mozirja-
ni še posebej bah. Če ni šlo
drugače, so se pustnaki odpra-
vih tudi k sosedom: marsikdo
še pomni leta, ko so ukradli
pusta Rečičanom.
Čeprav velikokrat ni šlo
brez zamere in jeze, so se v
vseh teh letih pustnaki samo
enkrat znašli pred sodiščem.
Dvema trškima gospema so na
vrata nabili napisa Agencija
Tass Nada št. 1 in Agencija
Tass Nada št. 2 - s tem so
ponazorih .najljubši konjiček
obeh trških gospa, seveda pa v
programu niso pozabili pove-
dati še par krepkih. Sodba v
imenu ljudstva se je glasila, da
morajo za Rdeči križ prispe-
vati dva tisoč dinarjev. Ker
pustnaki ne bi bili pustnaki,
če bi to mirno požrli, so na-
slednje leto v tovarni v Ljubiji
naredili tablo z napisom: »V
tej stavbi je živel Nekdo?, ki si
je drznil tožiti Mozirskega Pu-
sta. Čast komur čast - Pust
Mozirski«. Tabla je na vratih
»agencije« visela nekaj več kot
teden dni, potem pa jo je ver-
jetno kdo ukradel. Drugače
pustnaki v minulih letih niso
imeli težav, čeprav je bilo vča-
sih Mozirjane kar strah, koga
neki bodo letos pustnaki »vze-
li na muho«.
Dvakrat v povojnih letih Pu-
sta Mozirskega ni bilo: enkrat
je pustankom pač tako »pasa-
lo« - ta stari so pri Žovletu
jedli in popivali, ta mladi pa
okrog hodili in odšli na karne-
val v Celje. Drugič je bilo to v
letu, ko je umiral Tito. Čeprav
pustovanja ni nihče prepove-
dal, so po pogovoru z višjimi
organi mozirski pustnaki pri-
pravili samo otroško maška-
rado. Pustovanja navadno ni-
so bila poceni, in zgodilo se
je, da so v četrtek, po pepelni-
ci, pustnaki okrog obrnili svo-
je žepe in iz lastnih denarnic
poravnali dolgove.
Med prihaja« in
tigricami
Današnjega mozirskega
pustnaka ni težko spoznati:
krasijo ga bele hlače in srajca.
črn frak in cilinder ter rdeč
spleten šal z napisom Pust Mo-
zirski. Letos si je vodstvo pu-
sta zamislilo in tudi uspešno
izpeljalo pustni teden v dveh
delih: prvi, tradicionalni, je
bil takšen, kot ga pomnijo
Mozirjani in drugi ljubitelji
pustnih norčij. Poleg otroške
in sobotne maškarade se je
pustna bratovščina odpravila
od hiše do hiše, ljudem nosila
Pustnega kurirja (to je časopis
Pusta Mozirskega, v katerem
so obelodanjene napake obla-
sti, trga in okolice) in zbirala
tolarje v kaso. Na ofiranjih so
zašpilali, kaj povedali, na
koncu pa javno prešteli denar.
Tudi trških meja niso pozabili
pregledati ter se seveda na slo-
vesen in dostojanstven način
posloviti od Pusta Mozirske-
ga. Pri tem igra veliko vlogo
družina Breznik - Lukov oče
in sinovi so tisti, ki bi menda
lahko organizirali svoje pu-
stovanje, v njihovi hiši pa že
20 let izdelujejo pusta, ki ga v
sredo položijo na pare in nato
sežgejo.
Pust Mozirski je podelil tudi
trške pravice - letos je laskavo
priznanje za zasluge in dopri-
nos Mozirju pripadlo Antonu
Veneku, dolgoletnemu ravna-
telju Osnovne šole Mozirje.
Mimogrede, Venek ni prihajač
od kjerkoli, temveč se je rodil
v Kokarjah, ki ležijo v nazar-
ski občini.
Drugi del letošnjega pustcb
vanja je bil komercialen, v
šotoru, ki so ga postavili v
Mozirju, pa je bilo vsak večer
živahno in veselo, predvsem
pa polno - pustnakom nespor-
no priznavajo, da so s postavi-
tvijo šotora zadeli v črno.
Pustnaki, ki S(f se letos »ozrli v
preteklost, da bi spoznali se-
danjost«, so na pomoč prikli-
cali gospoda Lenina, da je iz-
peljal marčevsko revolucijo.
Menda je v časih realsocializ-
ma dobro šlo tako direktor-
jem kot delavcem, zato so
pustnaki obudili ravno ta čas.
Letos je vodstvo Pusta Mo-
zirskega prevzel Velenjčan
Franjo Bartolac, po vseh
zgornjesavinjskih merilih
pravi prihajač, ki sicer že ne-
kaj let živi v Mozirju, kjer si
je zgradil hišo, pred letom pa
v trgu odprl mesnico in tako
sedaj Mozirjane in okoličane
zalaga z mesnimi dobrotami.
Podpredsedniško funkcijo,
pustne bratovščine je zasedel
Ivek Dajčer, prav tako priha-
jač iz okolice Ptuja, pustnaki
pa so mu trške pravice pode-
lih že pred dvema letoma.
Ivek je gostilničar, v najemu
pa ima poleg hotela Zlatorog
v Mozirju še Dnevni bar Ribič
v Mozirskem gaju. Kdo je pri
njem največkrat v gosteh, po-
ve že ime lokala. Pustni pisun
z uradnim imenom generalni
sekretar Pusta Mozirskega je
Stane Podsedenšek, bivši
predsednik, trenutno pa upo-
kojenec, ki je dušo in srce
zapisal pustnim norčijam.
Podsedenšek je služil v Go
nju, bil direktor nazarsk<
gostinskega podjetja Tu^
vodil nekdaj imenitno goji
če Planinka na Ljubnem^
poskušal z zasebnimi poš]
Moderator pustnih novij
skih konferenc je Božo p
sec, ki je uradno zaposlei
Zavarovalnici Triglav, je
tudi med glavnimi akti
Ekološko hortikuhurm
društva Mozirski gaj. Že c
ga leta pusta s svojimi idi
mi bogati Robert Klemen
občasni božiček in čisto pi
vodja Izletnikove pisarni
Mozirju. Med pustno I
tovščino srečamo tudi ^
Jana Bendo, zasebnega
klarja, ki pa ima velike nai
v turizmu - med drugim t
gradnjo hotela, saj se mu
dajanje apartmajev odlii
obnese. V pustnih dneh v s
jih apartmajih ni imel pro
ra, pa čeprav so ga budili
štirih zjutraj. Pustno razpi
žen je tudi Vinko Mat;
bivši bobnar, odličen pe
in plesalec, sedaj pa čar
računalnikom v Ager
MVM.
Drugače je pri pustih zbr
živahna in razgibana druš(
- 56 uradnih in aktivnih
nov šteje bratovščina Pi
Mozirskega, veseli pa so,
se članstvo še pomlaja. To
meni garancijo, da pust n(
zamrl. Aha, pa žene mc
skih pustnakov, boste vpr.
h? Kako prenašajo odsoti
mož, njihove priprave, 1
teh vrstah sploh niso opisa
Nekdaj so morale polju
pustno zastavo in svečano
seči, da bodo dale tri dni rr
hiši; sodobni pusti pa so
drugače pretentali: ženske
sijo ime »tigrice« in pomai
pustnakom, kjer brez žen
roke ne gre.
URŠKA SELIŠ:
Foto: GREGOR KA
Pustni župan Drago Poličnik, predsednik mozirskih pustnakov Franjo Bartolac in ravna-
telj Anton Venek s trškimi pravicami.
Stroga žiranta: Franjo Steiner in Martin Aubreht.
Ivek Dajčer
Stane Podsedenšek