po.itntaa j»laiaata v g&tovtat V ctnto&jant, 21. aprila 1937 Važen zhot ■g§ « ur slovenskih županov Dne 15. aprila 1937 je zborovala v ljubljanski frančiškanski dvorani obnovljena Županska zveza, ki predstavlja na temelju zadnjih občinskih volitev 86% vsega prebivalstva v naši slovenski banovini. Izredni občni zbor je vodil predsednik Županske zveze g. Novak. Med slovenske župane sta prišla tudi minister dr. Krek in ban dr. Natlačen. Sledila je izpopolnitev odbora, da bo vsak okraj zastopan po enem odborniku. Mnogi govorniki so stavili razne važne predloge. Župan Markež z Jesenic je zahteval, naj država ne dela ovir razvoju slovenske industrije z neutemeljenimi izgovori. Soglasno in z velikim odobravanjem je sprejel zbor sksvenskih g. županov, danes edinih svobodno izvoljenih predstavnikov naroda, sledeče zahteve: 1. Da je demokratična vladavina s širokimi ljudskimi samoupravami in delnim prenosom državnih poslov na samouprave edina možnost, da se ohrani samobitnost slovenskega naroda ter mu zajamči gospodarski in kulturni razvoj, ki odgovarja njegovim življenjskim potrebam, njegovi kulturni stopnji in njegovim sposobnostim. 2. Ugotavlja, da je bivši režim s centralizacijo uprave težko oškodoval koristi slovenskega naroda, demontiral naše samouprave in jih delno nadomestil z ustanovami, ki so te videz samouprave, poga/.il ljudsko samoodločbo in ustvaril birokratsko samodrštvo, pogazil zakone, se polastil naših občin in zelo poslabša! javno upravo. 3. Zahtevajo, da se čimprej ustanovijto ba-novinske samouprave in da se vsi organizacijski zakoni, izdani v dobi vladanja prejšnjega, pregledajo in izpremenijo v pravcu samouprave povsod, kjer je to brez škode za državne koristi možno; dalje zakoni, ki enostransko rešujejo pereča sodobna vprašanja in premalo uva-žujejo koristi občine. V tem pravcu naj se izpremenijo predvsem zakon o občinah, zakon o narodnih šotah, zakon o samoupravnih cestah, zakon o lovu in izvršilni predpisi k tem zakonom. 4. Zahtevajo, da sc občinam 7. ozirom na njihov težki gospodarski položaj ne nalagajo nobena nova bremena več ter da jim država odvzame bremena, ki bi jih morala sama nositi, ali jim odstopi ustrezen del svojih dohodkov. 5. Zahtevajo, da se na novo pregledajo in '/•prernenijo tudi upravni ukrepi, s katerimi se le zožila občinska samouprava še preko zako- nov, ali s katerimi se jc otežilo gospodarstvo občin, zlasti njih finančno poslovanje. Za najnujnejše smatrajo v tem pravcu, da se uvede zopet nadzorstvo nad prometom z alkoholnimi pijačami, dalje da se odvajajo občinske trošarine od oddelkov državne finančne kontrole neposredno občinam in da državne prometne ustanove podpirajo občine s tem, da dovoljujejo občinskim in državnim kontrolnim uradom vpogled v prevozne listine odnosno jim dajejo izpiske iz njih, dalje da sc pobrane občinske doklade ne pridržujejo, temveč sproti odvajajo občini. Samo če bodo občine v redu prejemale svoje zakonite dohodke, bodo mogle tudi v redu poslovati. — Končno naj se občine ne bremenijo še s posli odnosno izdatki za poštni in železniški promet; obe ti ustanovi imata v dravski banovini dohodke, da jima prevalitev kakršnihkoli bremen si a občine ni potrebna. 6. Ugotavljajo, da osrednja državna uprava ne upošteva ustavno zajamčene enakopravnosti slovenskega jezika, ki je državni jezik kakor srbohrvatski; zahtevajo, da se uporablja slovenski jezik v vseh tiskovinah, razglasih in Državni proračun za leto 1937-38 jc pod streho. Vladi so vnovič dovoljeni dohodki in izdatki za dobo od 1. aprila 1. 1937. do 31. marca 1, 1938., utihnile so razburljive politične debate v skupščini in v senatu, ki vzbujajo navadno največjo pozornost v vsej državi, zlasti pa še v političnih krogih. Državni stroj teče zopet svojo mirno pot dalje in tudi v narodno skupščino pride vnovič zatišje. Politična nasprotstva pridejo namreč do izraza predvsem o priliki proračunske debate, tam se vsak »izkašlja«, kakor pač ve in zna, dočtm se vrši ostalo zakonodajno delo skupščine in senata navadno mirno, brez večjih strasti, predvsem strokovno. Ker je pa državni proračun najvažnejše politično in gospodarsko dejanje, proračunska debata pa najvažnejši politični dogodek vsega leta v državi, ne bo odveč, če sedaj, ko je za eno leto za nami, v mirnejšem ozračju tudi našim bralcem pojasnimo, kako vsa ta stvar prav za prav gre, kajti marsikdo bo gledal po teh pojasnilih precej drugače na marsikako vprašanje. Državni proračun je v veliki meri program vsake vlade. Iz njega je v prvi vrsti drugih, slovenskemu prebivalstvu namenjenih uradnih zadevah 7. Prosijo, da se tudi županom kot važnim vršilcem državnih poslov dovoli ugodnost polovične voznine na drž. železnicah, in to vsaj za vožnje na ozemlju banovine, kateri pripadajo. Sklicujoč se na »jutro«, ki je pod prejšnjim režimom pisak), da je Županska zveza po svojih članih-županih najbolj pooblaščena pred-staviteljica slovenskega naroda, je minister v p,, prof. Vesenjak, župan občine Košaki pri Mariboru, ob navdušenem odobravanju vseh. zborovalcev povedal sledeče: 1. Izrekamo zahvalo in zaupanje naši celokupni vladi, posebej še našim voditeljem dr. Korošcu in dr. Stojadinoviču in tovarišem ter jih pozivamo, da nadaljujejo deio pomirjenja, sporazuma in gospodarsko-socijalnega izboljšanja. 2. Obsojamo nastope in delo naših nasprotnikov, posebej še senatorjev Puclja, dr. Kramarja, dr. Marušiča in tovarišev ter jim kot poklicani zastopniki volilcev izražamo svoje nezadovoljstvo in svoje nezaupanje. Sstoža&ao odrekamo jasno in soglasno vsako pravico imenovanim gospodom govoriti v imena nas volivcev s« v imenu ljudstva: Tc pa tembolj, ker so bili imenovani svoječasno izvoljeni z zlorabo in z gaženjem zakonov in osnovnih, nam zajamčenih državljanskih pravic. Kot volivci jih pozivamo, d- se odpovedo svojim se-natorskim mestom. razvidno, za kakšne namene namerava vlada porabljati sredstva, s katerimi razpolaga. Res je, ogromna večina izdatkov je nekako določena ie naprej ce glede na vlado. Vojaki morajo jesti, uradniki morajo dobivati plačo, ceste se morajo popravljati itd., pa naj bo na viadi Peter ali Pavel, .le pa ob priliki sestavljanja proračuna vendarle na razpolago vedno še mnogo stotin milijonov, ki jih vsakokratna vlada lahko obrne tako ali drugače. Porabi jih. lahko t.» nujne, pametne in potrebne zadev« ali pa za nepotrebne, porablja jih lahko predvsem v enem delu države ali jih pa pravično porazdeli na vse pokrajine, obrne jih v korist bolj ali manj potrebnim slojem prebivalstva, zadosti lahko najnujnejšim potrebam ali jih pa zapravi za nepotrebno. Isto je z dohodki, ki jih proračun predvi« deva. Davke bomo plačevali vedno, pa na| vodi državno krmilo ta ali druga vlada, ko« munisti ali fašisti, katoličani ali framazoni. Vendar je tudi tu lahko velikanska razlika« kajti lahko se ena pokrajina bolj, druga pa manj obdavči: uveden je bil n. pr. pred leti davek na električno energijo in ker je Slovenija najbolj elektrificir&ni del države, zat« plačujemo nujno večino tega davka ravno mi Slovenci; slično je tudi z mnogimi drugimi vrstami davkov. Dalje lahko en sloj bolj, drugega pa manj privijejo z davki, uvedejo ali vzdržujejo se lahko davki, ki so očividna krivica, opuščajo pa viri dohodkov, ki bi bili res pravični. Res jc, davčni sistem je tako zapletena zadeva, da jo je popolnoma nemogoče izpreminjati od leta do leta, od vlade do vlade, toda vsako leto in vsaka vlada lahko vsaj kolikortoSiko uravnava te vire dohodkov v smeri resnične pravičnosti ali očividnih krivic ali pa pusti, da se vleče v stari smeri voz dalje. Tudi v tem pogledu je torej državni proračun najvernejše ogledalo značaja vsakokratne vlade in skupščinske večine. Nekak dodatni a sestavni del vsakega proračuna je končno še finančni zakon, ki daje vladi razna pooblastita, izpreminja razse določbe posameznih zakonov, tolmači nejasnosti itd. Ta finančni zakon je velevaž-nega pomena, kajt i t njim je vladi dana dale-kosežna možnost, da uvaja razne potrebne re-for; :-, popravlja krivice itd., zato se ravno iz finančnih zakonov najjasneje vidi, ali ima vlada resen namen lepim besedam, ki jih končno uporablja prav vsaka vlada, dati tndi meso in kri ter izpolniti razne obljube, s katerimi so posamezne stranke in politiki navadno tako radodarni. Res je, daiekosežnih izprememb s finančnim zakonom ni mogoče delati, toda blaži in popravlja se lahko zelo mnogo. Ze iz teh izvajanj je jasno razvidno, kake neizmerne važnosti je za vso državo in za vse prebivalstvo državni proračun, zaradi česar je tudi popolnoma opravičeno, da posveča vsa javnost s političnimi strankami vred največjo pažnjo ravno razpravi o proračunu in da pridejo tedaj v skopSfcmi do izraza prav vse želje in pritožbe, ki jih ima kdo v kakršnemkoli pogleda. Kakor je državni proračun najveraejie ogledalo značaja vsakokratne vlade, tako je pa potem razprava o tem proračunu, »budget-«ka debata«, najvernejše ogledalo programa vsake politične stranke in sposobnosti poslancev. Ce hočemo tedaj sploh razumeti današnjo politično življenje in stanje, je tedaj neobhodno potrebno, da si nekoliko podrobneje ogledamo tozadevni potek Se naprej, kar bomo storili še s par članki, da pokažemo našim bralcem v arce naSega današnjega političnega Življenja in dogajanja. Neobhodno ie pa potrebno za razumevanje tega osrednjega političnega vprašanja v državi, da povemo še, kako se proračun sestavlja, kajti ravno v tem pogled vladajo v ogromni večini prebivalstva popolnoma napačni pojmi. Novi proračun se začne prav za prav se-•tavijati, čim je »tari pod streho. Da« S. aprila •topi proračun v veljavo in že spomladi začno potem batiskc uprave zbirati in urejati gradivo za novega. Vsak« banska uprava sestavi tekom pomladi, do začetka poletja pregled tekočih potreb, ki gredo U državne blagajne na »(enem področja. Sredi poletja predloži te preg.ede pristojnim ministrstvom, ki tekom poletja sestavijo celotni proračun potreb za ivo, resor in za vso dvžavo, V septembru predlože vsa ministrstva te svoje proračune finančnemu ministrstvu. Ker skuša dobili vsako ministrstvo seveda čim največ, je zato vsak tak proračunski načrt mnogo večji, nego i« dovoljeni proračun iz prejšnjega leta. Ker finančno ministrstvo seveda ne upa dobiti virov za zadovoljitev želja vsakega ministr-»tva, odredi, da se mora predlog za toliko in 2» Naš banovinski proračun Dne 1. aprila je stopil v veljavo novi banovinski proračun za proračunsko leto 1937-38, katerega skupna vsota znaša 140,900.000 Din, dočim je znašala v preteklem letu 127,019.313 dinarjev. Posamezne postavke so sledeče: Izdatki: občili oddelek....... » fi^,826 Din upravni oddelek .■■•>•• L™'-»48 * kmetijski oddelek ,...>» 14,248.168 » prosvetni oddelek „...«• 23,960.864 » tehnični oddelek..............89,779.001 » oddelek za socialno politiko in narodno zdravje...... finančni oddelek ...... oddelek za trg. obrt in industrijo proračunski rezervni kredit . . . izredni izdatki....... 44,309.301 > 14,137.720 t 2,461.050 » 1,084.216 i 2,450.000 » Skupaj banovinski isdatki De k«dk i: doklade .......... delež na skupnem davku na poslovni promet...... trošarine.......... davki in takse........ ostale banoviriRko davščine . . . dohodki banov, zavodov in ustanov razni dohodki........ izredni dohodki....... 149,900.060 Din 56,405.000 Din 2,900.000 i » > » » > » 88,350.000 16,200.000 1.400.000 29,555.201 1,529.799 8,500,000 Skupaj banovinski dohodki 149.800.90fi Bin Samo v kratkem naj navedemo nekatere najvažnejše banovinske trošarine in davščine 1. Banovinska trošarina na koasunt električnega tok«; Od uporabe električnega toka za razsvetljavo v območju dravske banovine se plačuje banovinska trošarina, in sicer ne samo za uporabo toka proti odškodnini, temveč tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave ali če se oddaja brez odškodnine. Od plačevanja te trošarine je izvzeta uporaba toka za razsvetljavo trgov, ulic in cerkva ter za državne in samoupravne zavode in urade. Ta oprostitev pa se ne nanaša na pridobitna podjetja. Prav tako se banovinska trošarina ne plačuje za tok, ki se uporabi za razsvetljavo električnih central. Banovinska trošarina znaša 20 par od Vilo-vatne ure pri ceni toka do Din 4.99 in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad Din 4.99 za kiiovatno uro Pri ceni toka nad Din 7,— se trošarina tte plačuje. Za odmero trošarine se odbijejo od bruto odškodnine vse javne dajatve. toliko odstotkov zmanjšati. Načrt novega pra-računa gre tedaj nazaj v dotično ministrstvo, kjer v »viho zahtevanega zmanjšanja pač črtajo iz predloga, kar mislijo, da bi se dalo brez večje škode pogrešati To se ponavlja toliko £&&&, da spravijo vsa ministrstva svoje predloge na tiito višino, ki jih upa finančno ministrstvo zadovoljiti. Finančno ministrstvo samo sestavi istočasno seveda ie proračun dohodkov in prav tako po predlogih posameznih ministrstev ogrodje finančnega zakona. Ko je vse to zbrano in urejeno, ima finančno ministrstvo načrt celokupnega državnega proračuna. Navadno je ta gotov v novembru ali v začetku decembra, nakar g« predloži narodni skupščini v razpravo in odobritev. p Trošarino pobirajo podjetja, ki tok nct». »redno dobavljajo, obenem z odškodnino za po. rabljeni tok. V vseh drugih primerih plačujejo trošarino proizvajalci odroma potrošafi sami. 2. Banovinska taksa na zavarovalne pre- mije; Vse ustanove, ki se bavijo s posli raznih zavarovanj, plačujejo kot banovinsko davšijno letno 1 odstotek od vseh vplačanih kosmatih zavarovalnin (brez odbitka pozavarovalnin), ki so jih prejele iz direktnega zavarovalnega poslovanja na ozemlju dravske banovine. Družbe in zavodi odvajajo to davščino mesečno kraljevski ban&ki upravi. Najkasneje do 30. aprila prihodnjega leta pa morajo predložili pravilne podatke in dokazila o vseh zavarovalninah, ki so jih prejeli v minulem letu, in obenem odvesti morebitno razliko battovinskt davščine. Te davščine so oproščena vsa javna in javnopravna socialna zavarovanja. Ban sme na prošnjo celotno ali delno oprostiti od plačevanj! te davščine stanovske organizacije glede prispevkov, ki jih plačujejo njihovi člani za medsebojno pomoč. Davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca. 3. Davščina na dediščine: Na državno osnovno takso od dediščin sc pobira banov, doklada v višini 20 odstotkov. Pri dediščinah, ld so po Senu 6, točki 5 zakona o taksah oproščene državne takse, se pobira samostojna banovinska taksa v višini: a) 1 odstotek od čistega pripadka nad 20.000 Din do vštetih 50.000 Din, b) 2 odstotka od čistega pripadka nad 50.000 Din. Osebe, bodisi fizične ali pravne, ki plačajo od svojega dedinskega pripadka že banovinsko prenosno tak9o ali dopolnilno takso, ne plačajo zgoraj določenih dedinskih taks. Te davščine pobirajo organi, ki odmerjajo in pobirajo državne takse ter jih odvajajo banovinski blagajni. 4. Banovinska taksa za prenos lastništvi aa živinskih potnik listih: Za prenos lastništva na živinskem potnem Kstu sc pobira banovinska taksa, in sicer: a) » drobnico 2 Din, b) za posamezno veliko žival 4 Din. To takso plača kupec, pobirajo jo pa občinske uprave ob vpisu prenosa lastništva. Ogiejtno si Se nekoliko proračune ostali« banovin, n so naslednji: donavska banovina ...... 1^,900.000 1 drinska banovina 'jj^J*" » zet-ska banovina .......66,640.000 » vardareka bauovlna . . . • • » moravuka banovina . . „ , . 51,780.000 > primorska banovina ..... vrbasks banovina ...... 88,760.000 » Največji proračun trna savska, najmanjši P« vrbaska banovina. Proračuni nekaterih banovi so precej nizki, kar pa je tudi zelo razwniJ'»°-V nekaterih južnih pokrajinah je prevzela dtw va sama vzdrževanje cest ia zaradi tega so i novinski proračuni znatno razbremenjeni, ri nas mora velik del cest vzdrževati banovina svojimi lastnimi sredstvi; država ne pnspeva temu seveda ničesar. Posledica tega pa VJ* veda, da }e bilo treba uvesti razne nove Pride vino čim manj v dotiko z zrakom. Kleti moramo prezračiti m očistiti nesnage, ki se je pozimi v njih nabrala. Nikakor ne smemo dopustiti, da sije v njo sotnee, da se preveč ne ogreje. Vinske sode moramo obrisati in dopolniti z dobrim, zdravim vinom. Na še sladka vina moramo paziti, ker bodo ob toploti začela ponovno kipeti. d Upokojen Je načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo na banski upravi v Ljubliani dr. Rudolf Mam. d Zr ljudi, ki imajo večkrat ali manjkrat opravek v Ljubljani, razglaša uprava polncije tole: V zadnjem času se opaža razvada pešcev, da prekoračujejo cestna križišča po mili volji, posebno radi pa kar diagonalno čez križišča. Največji nered v tem oziru vlada pri prikora-čenju cest na Marijineoi trgu. Tudi za pešče obstojajo predpisi mestnega cestnega reda, ki določajo v glavnem tole: Za pešče m hodniki in pešpoti. Na cestno vozišče sme pešec stopiti le, kadar hoče prekoračiti cesto. Za prekoračenje ceste pešci ne sinejo uporabljati križišč, torej je prekoračenje križišč kar povprek absolutno prepovedano. Cesta se sme prekoračiti vedno V vsako hišo »Domoljuba«! i ;; pi l t i ouinitztit i{. UJ (in:ij\: \ \ori ni. "'. ' 0prisvl|ali> v kraljevi šoli z® ročna dela. Beseda na mesta »Trgovski list« poroča: V »Politiki« čitamo, da se. namerava zgraditi v Belgradu velika palača, v kateri je nameSčeno predsedništvo vlade, uprava drž. monopolov in katastrski oddelek finančnega ministrstva. Palača bo veljala okoli 40 milijonov dinarjev in bo ena največjih palač v srednji Evropi. Njena fronta bo dolga 186 m, zazidana ploskev pa bo merila 15.000 m'. Naj se nam oprosti, 5e se mi za to palačo ne navdušujemo. Ne zato, ker ne bi privoščili Belgradu, da se olepša še z novo palačo, temveč edinole iz zdravega gospodarskega razloga, ker smo mnenja, da nam še na vseh koncih in krajih manjka stokrat bolj potrebnih reči, kakor pa so razne palače. Naše gospodarsko stanje še dolgo ni takšno, da bi si mogli dovoljevati take luksuzne palače. Dokler je stanje v večini vasi mnogo pod evropskim povprečjem, dokler morajo dva in trije bolniki ležati po bolnišnicah v eni postelji, doklor je našo oe-stno omrežje v sedanjem obupnem stanju, dokler nimamo niti najbolj potrebnih železniških zvez, dokler ni še rešenih na stotine drugih, mnogo bolj važnih vprašanj, tako dolgo so palače le drag in škodljiv luksuz. Zidanje palač ne pomeni niti pospeševanja gradbene delavnosti, temveč samo zabijanje narodnega premoženja v neplodonosne namene. Mi, ki smo reven narod, smemo izdajati svojo revne dinarje predvsem v piodo-nosne namene, da na ta način narodni dohodek povečamo. Vsaka denarna založba mora pomeniti povečanje narodnega premoženja, palače pa takšnega povečanja ne pomenijo. dejal, da bo drevi gorelo v Domžalah. Esih pa tega svojemu gospodarju ni sporočil takoj, temveč šele opoldne pri kosilu. G. Mulier je seveda spravil vso družino in sosede k pozornosti. Med 8. in 8.15 pa so pri Miillerju opazili v skednju med steljo gorečo svečo, na kateri je manjkalo samo še malo, pa bi sveča zanetila »uho steljo. Orožniki so iskali požigalca in ga končno naši i v osebi hlapca Martina Esiha samega, ki si je povest o tujem požigalcu izmislil, da bi lažje zanetil skedenj svojega gospodarja. Esih je ves dan taji!, končno pa je priznal, da je nameraval zažgati hlev svojega gospodarja. Pravi, da je nameraval gospodarja le tnalo »prestrašiti«. Orožniki so odgnali poži-Žalca v sodne zapore v Kamnik. d. 250 italijanskih izletnikov je prišlo minulo nedeljo v Zagreb. Ogledali so si vele-eejem ln okolico in se naslednji dan vrnili domov. d Četrt milijona poneveril? Domžalsko orožništvo je je prijelo 37-letnega Ivana Cedilnika z Rodice pri Domžalah, dosedanjega blagajnika ia knjigovodjo podjetja »Univer-aale« v Domžalah. Ccdelnik je v teku let po-narejevai knjigovodske knjige. Vpisoval je napačne postavke ter ai pridržal okoli 250.000 dinarjev, vsaj toliko je dosedaj ugotovljenega materijala. V preiskavi pa je ugotovljeno, da je moral Cedilnik poaeveriti še kaj več. Cedilnik je živel zelo skromno ter ni zapravljivec. Po-neverjen denar je znal spretno prikrivati, pač pa je potoval večkrat v Ljubljano. V preiskavi f® Cedilnik sicer priznal nekatere poneverbe, trdi pa, da skupni poneverjeai znesek ni do-»egel 250.000 Din, medtem ko podjetje navaja, da je moral poneveriti mnogo več. Cedilnik noče priznati, kam je denar spravil. Orožniki »o ga oddali sodišču v Kamnik, kjer se preiskava proti njemu mtda}}uje, d Minimalne messde. Dne 15. avgusta je atopila v veljavo uredba o minimalnih (najnižje dopustnih) mezdah, ki ima dva dela. V prvem delu uredba določa uvedbo minimalnih mezd, ki ,jh bo določil ban za vsako banovino peseoe,, V drugem del« pa t0 določila, ki se tičejo pogajanj v mezdnih sporih, kjer ima ob «t vel,ko bewdo pri uveljavljanju novih kolektivnih pogodb ter so » tem stavk« „e le prepovedane, marveč tudi nepotrebna. Kar *e tiče določanja minimalnih mezd, je naš g ban povabi! delodajalske in delojemalske organizacije, naj ra« povedo »voje predloge. Na podlag« teh in na podlagi svojega prepričanja bo potem g. ban določil minimalne mezde. Kar pa 4» se tiče drugega dela uredbe, je treba povedati, da od danes naprej veliajo tudi ta določila v vsej svoji ostrosti ter se morajo po njih ravnati eni kakor drugi, kar bo v korist delavcem in vsemu našemu gospodarskemu življenju. d Dijaki ao se stepli te dni v Zagrebu, pri čemer je bil eden mrtev, štirje pa so bili ranjeni. Zaprli so več vseučihščnikov in s preiskavo še nadaljujejo. d Poseiite manufakturno trgovino Kmečki mn-gaiin. Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje. d Za sprejem na delo v jeseniški tovarni je vloženih nad 3000 prošenj. Resno z;namenje časa I d Promet na mariborskem glavnem kolodvora. Malo je v državi kolodvorov, ki bi imeli tako velik promet, kakor je glavni kolodvor v Mariboru. Lansko leto je imel nič manj kot 48.608 vlakov, odpotovalo in prispelo pa je 1,306.281 potnikov. Dnevni promet je bil lani približno 133 vlakov in 3569 potnikovi Odpravljenih potnikov je bilo 572.008, prispelo jih je 734.273. Vlaki so imeli 71.868 potniških vagonov in 140.185 tovornih. pristan in poceni dobile pri Centralni vinarni v Ljubljani d Sestanek vseh delavskih nadzornikov (inšpektorjev dela) v državi je bil ono soboto v Belgradu. Pogovarjali so se o uspešnejšem izvajanju delavske zaščite. Mnogo so razpravljali tudi o uvedbi minimalnih mezd, ki je stopila 14. aprila v veljavo. Ugotovili so, da bodo minimalne mezde prinesle delavstvu do 30 milijonov poviška. Z minimalnimi mezdami se ho zlasti izboljšal položaj blagovnih (tekstilnih) in lesnih delavcev ter onih v obrtnih delavnicah. d b; delovanja Vincenctje konference ca Vodsnat-Selo-Moste, Te dni je bil v Ljudskem domu v Mostah občni zbor te važne ustanove. Iz poročil je razvidno, da je konferenca v letu 1936 zbrala denarja in blaga za 45.477 Din, razdelila pa 51.181.14 Din. Vpoštevale so se v prvi vrsti družin« s številnimi otroci, ta t d katerimi je bito 88 podpiranih družin z 268 otroki, med tesni 25 družin s 4 do 9 otroki. Razdeljeno je bilo: i vagon drv, 87 parov obuval in nekaj obleke, drugo pa v živilih. Konferenca je v enem »lučaju posredovala in omogočila sv. zakon. Mnogim otrokom je za sv, prvo obhajilo in birmo oskrbela pokobno obleko. V več slučajih je napravila Konferenca ubožcem prošnje za domovinstvo in razne podpore. V Domu sv. Družine je dnevno zavetišče za de-klice, kjer se zbira 70 malih, 60 srednjih j„ 20 odraslih deklic in 20 jih prejema tudi ko. silo. Ustanovili so tudi na osnovni šoli poseben šolski odsek, ki oskrbuje dnevno 120 najrer. nejših otrok z zajtrkom. d O stanja na našem lesnem tržišču so se posvetovali te dni na Sušaku lesni trgovci in izvozniki iz Hrvatske in Slovenije. Svoje sklepe so predložili merodajnim oblastem. d Za naše izseljence bi se morale brigati tudi naše šole od osnovne do vseučilišča, 0 zasužnjenih bratih še slišiš kakšno besedo v Soli, o izseljencih pa nobene. Tudi slavne šolske čitanke ne povedo o stotisočih Slovencev v tujini ničesar. Kdaj se bomo zganili? Kako vse drugače so v tem pogledu — kakor piše Izse-Ijeniški vestnik »Rafael« — organizirani Nemci. d Vrgel ga je na tla in mu odgriznil nos, Ilija Mlakar iz okolice Petririje je imel več njiv, preko katerih so kmetje običajno vozili, ker drugače niso mogli s polja na cesto. Ilija se je vedno hudoval na kmete, pa ni nič pomagalo. Nazadnje so se le zmenili z njim, da jim je dovolil. Le eden ni hotel, kmet Tcšan Pavič namreč. Z Ilijo sta si bila že dolga leta navzkriž. Zato je Ilija čakal na priliko, da ga bo prijel. Res, prilika se je kmalu dobila, ker so kmetje spravljali koruzo domov. Prepir je bil kratek, ker je Tcšan zgrabil Ilijo in ga vrgel na tla. Nato pa mu je odgriznil nos. Zato je Teš.in dobil pred sodiščem 4 mesece zapora in Se 1000 Din bo moral plačati. Vse lepo, nosa pa vendar ne bo več. d Pri težki stoli«, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve čaši naravne »Franz-joscfove« grenke vode prebavne organe »Franz-Josefovoc vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže in jo imajo za dobro. Bes. po min. »oc. pol. ln nar. wtr. 8-br 15485. a. V. ». d Kape mečejo pod vrata. Novo zvijačo »o si izmislil zagrebški tatovi. Običajno hodita po dva prosjačit po stanovanjih. V času, ko domačin odpre vrata in odšteva miloščino, vrže spremljevalec neopaženo pod vrata svojo kapo, da se vrata ne morejo tesno zapreti. K° pa slišita, da se jc domačin že umaknil iz predsobe, začneta a »kontrolo«. Iz predsobe zginejo ponavadi razne suknje. Pet tekih »beračev« je policija pred dnevi prijela. d Plaz se je utrgal blizu Toplic pri Zagorju na ne preveč strmem pobočju. Sega po pobočju kakih 200 m, dočim znaša njegova največja širina okrog 530 m. Nad 20.000 m' zemlje se je začelo v noči od 13- na 14. aprila premikati navzdol. Premiki zemlje »o bili podob«" večjim ali manjšim sunkom, nato pa je P°"e ves razsežni plaz počasi naprej. Ogromne množine prsti, kamenja in ilovice so v svojem premikanju navzdol popolnoma preobrazile p" vršino. Kakor da bi zavrela zemlja, je Pon®k°a začela kipeti is se dvignila kar po vr* metr«v. Drugje zopet se je svet začel usedati, k»K -da bi se prelomU in zazijala jc velika rjav stopnica, včasih visoka 3 do 4 metre. Dve ni last Brvaria Ivana in Drgan Terezije, z epodarskimi poslopji ata bili na dan nesre premaknila cela gmota plazu v glavnem za u metra, drugi dan pa za 4 m, tretji dan ponekod celo za 6 m, v aoboto pa približno u ln. Plaz leze torai počasi po pobočju aavzdoi in zdi ta, dla se sedaj polagoma ustavlja, Ce s« ne ustavi, so v nevarnosti tudi ia druga bivališča zasebnikov. d Ko so pod smreko vedri!! Družina Debevc iz Vrhpolj pri Kamniku, ki je živela lepo vzajemno aa svojem posestvu, se je pričetkom aprila takoj po obedu opravila v bližnji gozd (hrib Drnovec) delat butare. Nenadoma so se pojavili a« nebu okrog dveh težki trni oblaki, ki ao obetali hudo ploho. Oče je opozoril svojo ženo in sina edmca Franceta na bližajočo se nevihto, medtem p« je ža pričelo močno deževati Skupno so s® umaknili pod veliko mogočno smreko z namenom, da tamkaj počakajo sopet vedrega vremena. Naenkrat je silno zagrmelo in obenem tudi treščilo prav v smreko, pod katero so Dolenčevi vedrili. Silen puh strele je pobil vse »a tla. Prvi se je zavedel oče, ia priskočil k ženi, ki se je tudi v tem trenutku prebudila iz nezavesti Nato je skočil Se k svojemu sinu, ki je ležal v bHžtfti ie v popolni nezavesti ia ss&rtno bled, Urao j« »taka! navzdol po pomoč. Poklicali so tudi tako; zdravnika. Nekaj ur ao se vsi trudili, da bi obudili nesrečnega fanta k življenju, a vse naporno delo je ostalo brezuspešno. d Sam ai je vaeS življefife v Toplicah na Dolenjskem ondotni 39 letni orožniški poveljnik Milan Popovič, dotna iz Stecjevca pri Zagrebu. d Velik porast eatiasScMs dohodkov. Carinski dohodki, ki ao znašali v proračunskem letu 1935-36 752.6 milijona Din, so narasli v lanskem na S40.1 milijona. Najbolj so se dvignili ti dohodki v mesecih septembru do decembra, ko je znašal poviiak od 7,6—9,6 milijona Dia. Se bol; pa ao bo dvignili carinski dohodki v letošnjem marcu, ko so znašali 103 milijonov proti 80,6 milijona Dia v marcu 1936. d Mlako sa J® podražilo v Zagreba za SO par, surovo maslo pa za 4 do 6 Dia sa kg. d Predrzna skobee. Ono poldne s« j® pripetil na mariborskem glavnem trgu nenavaden slučaj. Na trgu ja prodaja! neki rnoJkl kanarčke v kletkah. Imel je večje število kanarčkov na stojnici poleg prodajalcev perutnine. Naenkrat se je pojavil od nekod nad trgom skobec ter s« zaletel s viška sa kanarčke. Prodajalcu snsJšSs pevcev sa je posrečilo drznega skobca živega ujeti. Napad skobca in lov za drzno roparsko ptioo ja izzval med obiskovalci trga seveda splošno pozornost. d Odklanja fo aadsorstv® sad isvosom. Lesni industrijalci, ki so te dni zborovali aa SuSaku pod predsedstvom dr. Rekarja z Jesenic, so sa postaviti na stališče, da ja nadzorstvo nad izvozom les*. ae-potr*biio let ovira svobodnemu delu ia zasebni podjetnosti. Zato bodo prosili vlado, da vse otkedba« ki •« tičejo nadzorstva, nad izvozom lesa ukine. d Pd saprtfis, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazso »elodeo kozarec »»ravne »»rana« Josei grenSice«. d 3 milijona m Rdeči križ. Veliko pozornost je izzvala vest, da je znani sarajevski ta-dustrijec in lastnik tovarne nogavic »Ključ« Abram L8wy poklonil podružnici Rdečssga križa znesek 2 milijona dinarjev. V smislu njegova oporoke je podružnica za ta denar že kupila palačo od vrhbosenske nadžkotije za svoje potrebe. d »Drugi fant je kvartopiril, se s sleparji kregal,« Sredi noči med ono soboto in nede- je bil v Zagrebu pred neko gostilno umorjen misarski pomočnik Andrej Skrabel iz Lo- čeaega dola pri Ptuju. Z nekim človekom je v gostilni najprej igral biljard, zatem pa igro >66« na karte. Pri tem je pršilo med njima do prepira zaradi litra vina, k' bi ga po škrablo-vem mnenju moral nasprotnik plačati Slednji pa je trdil, da je dolžan le pol litra. V prepir se je raieSa! neki Solnian, ki je sedel v neposredni bližini ter plačal liter vina za neznanca. Kmalu potmn so odšli, najprej Šolman in njegovi trije prijatelji, za njimi pa tudi ŠkrabeL Le nekaj minut kasneje pa je gostilničar čut, da ga je Škrab®! poklical na pomoč. Našel ga je v mlaki krvi Med prevozom v bolnišnico pa je že izdihnil, saj je dobil kar devet vbodov v nožem v hrbet. Policija je že v teku noči prijela dva od napadalcev. Tudi za tretjim imajo sled, d K}e je bilo lani največ požarov. Gasilska zajednica je sestavila pregled o požarih, ki so bili preteklo leto v raznih krajih Slovenije, Prvo mesto zavzema v tem ozira okraj Murska Sobota, ki je Jani zaznamovala kar 116 požarov. Tam je bila, kakor so seciaj dognale varnostne oblasti, organizirana družba zavarovalnih agentov, ki so podtikali požare, da so tako prišli do svojih zavarovalnih po-»lov pri posestnikih, ki še niso bili zavarovani ali pa so bili zavarovani za prenizke vsoto. Ta »čedna« družba je sedaj pod ključem. Slede po vrsti naslednji okrajis Maribor desni breg 76, Ptuj 60, to je skupno Dravsko polje, kjer je bilo torej 136 požarov, Celje 54, KrSko 43, Kamnik 36, Ljubljana-okolica 35, Maribor levi breg 31, Kranj 30, Brežice 25, Metlika 23, Novo mesto 23, Ljubljana-nsesto 22, Šmarje pri JelSah 21, Kočevje 20, Litija 17, Dol, Lendava 15, Črn orodij 14, Dravograd 13, Gornji grad 12, Slovenjgradec 12, Laško 11, Maribor-mesto 11, Logatec 11 in Radovljica 7. , d Gospodje kapitalisti n« lazivajte S Tuji kapital v neredkih primerih ne izvršuje pri nas svojih obveznosti Delavstvo si je z velikimi žrtvami tn s pomočja oblasti priborilo kolektivno pogodbo, za katero so se podjetniki itittiiiEi mmm §jmovme CILJ«—LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do 57« ZA VLOGE IN OBRESTI JAMC1 DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO slovesno obvezali, da jo bodo spoštovali in izvrševali, Tovarna Zelenka in Comp., pa je na svojo slovesno obljubo in podpis kmalu pozabila in občutno krši pogodbo, v kateri je kot najmanjša mezda določena 2.50 na uro in ki prepoveduje nočno zaposljevanje žensk. Ta tovarna namreč kljub drugačnim določilom pogodbe plačuje nekatere delavce po 1.80 Din na uro in pri sočnem delu zaposluje tudi ženske. Tuj kapital gre mimo vseh zakonov in s pestjo udarja v obraz našemil delavstvu, celotnemu narodu pa odteguje dobrine, do katerih ima vso pravico. Tudi tukaj je ljudstvo samo brez moči in bi zato oblast morala krivcem dati občutiti moč in trdoto zakona. d Prometna nesreča pred sodiščem, — Pri tvrdki s kurivom Fran Jezeršek zaposleai hlapec Š., je 7. decembra lani vozil po Zaloški cesti štiri tone premoga. Z naloženim vozom je s ceste kreail v stran proti tvrdkinenm skladišču. Na vogalu pa je postavljena ofe ograji hodnika časopisna deska. V usodnem trenutku so trije čitatelji bili zaverovani v »Ponedeljskega Slovenca«. Hlapec je tako neprevidno zavil, da sta konja z ojesomi pritisnila državnega upokojenca Pavla Stravnika ob deskin kol. Voznik je sicer hitro konja nazaj potegnil. Pritisk ojesa Nmmi mmtmdiia iz imlišmmke Rmsi§e D očim v Rusiji sami vladajo v komuni-eti&i stranki štelo težke razmere, pa režim »am sopet sa&stja hudo komunistično propagando v Inosfomskih državah. Na Poljskem so zaprli Scfa zapadnega odseka Kominterna ia tako priSli na sled načrtu komunistična centrale v Moskvi, kako mobilizirati na Poljskem sile proti nacionalni koncentraciji, m katero je dala pobudo sedanja poljska vlada- Navodila is Moskvo so salo utaffAm in .zanimiva, ker so pač enaka tem, ki jih dobivajo komunistični agentje v dragih evropskih državah. Navodila pravijo, naj komunisti popolnoma spremenijo svoj postopek in se izogibajo vsaki ofenzivni takti«. Namesto tega naj skušajo »praviti »vaje 'judi v vso politične, gospodarske ia kulturno organizacij«, da jih tako podininiiajo od znotraj. Skrbno so morajo izogibati vsega, iz česar bi se moglo sklepati, da so komunisti, pač pa naj nastopajo kot pristaši demokracij« ia delajo na,osredotočenju vseh antifalističnih sil. Izredno značilni pa sta dve določbi. Prva »e tiče Športnih društev, druga pa katoliških organizacij. Mladi komunisti naj se vsi vpijejo v vsa Športna društva in »e tam obnašajo kot navdušeni nacionalisti in demokrati obenem. Tiste športne organizacije, ki bodo tako prešle počasi v komunistični tabor, se bodo za primer revolucij« uporabile kot napadalne kolone. Komunisti naj se pa skušajo vtihotapiti tudi v katoliška društva, slasti aa deielš. Na ta način bo ljudstvo na deželi dobilo vtis, da komunisti niso proti veri. Komunistični šolan-cl pa naj v razgovorih s katoliki odslej skrbno pazijo, da n© bodo napadali katoliške vero, ampak da bodo delali videz, kakor da jo razumejo in v gotovem »siru cenijo. Najskrbneje naj pasajo slasti, da ne bodo napadali starih svetinj katoliške vere, ssagovarjajo pa naj, če treba, misel o svobodni cerkvi v svobodni državi. Vse 1» seveda s namenom, da se odstranijo največje ovire, ki staje »snagi komu-nfema le na poti. To so verski predsodki ljudstva, diihovno razpoloženje velikega dela izobražencev, M dela komunizmu v zadnjem Času čedalje več skrbi, in pa odpor duhovščine zoper komumsti&i svetovni nazor Komunistični issobraženci naj skušajo zlasti dobit! vpliv na meščansko časopisje svobodomiselne smeri. Vera naj ae v listih no napada, pač pa predvsem Vatikan, ki ga je treba slikati kot prvo in največjo oporo fašizma, osiroma Mussolinija Podeželski katoličani sedaj vedo za najnovejšo komunistične načrte in naj računajo 7. niiml. pa je bil silovit. Stravnik je zastoka! in se potem sesedel na kup snega. Moral je oditi v bolnišnico, kjer je 13. decembra podlegel poškodbam. Pri nesreči je dobil Stravnik hude poškodbe, zlomljena so mu bila rebra, počila pa «o mu zaradi pritiska celo jetra. Državni tožilec je hlapca obtožil zaradi prestopka neprevidne vožnje b zoper varnost javnega prometa po g 205 k. z. Obtoženi je zanikal vsako krivdo in se izgovarjal, da je poškodovanec sam bil kriv nezgode. Sodnik-poedinec g. Fran Gore-čan je po treh razpravah hlapca obsodi! na štiri mesece zapora pogojno na dve leti. Plačati pa ima okoli 2300 din Stravnikovi vdovi za razne stroške. d Polovnjak vina so izmaknili V Turškem vrhu v Halozah je te dni gorela viničarija posestnika Čuša Mihaela iz Mezgovcev, Gasili so sosedje in pri tej priliki so tudi sode, polne vina, rešili iz kleti goreče hiše. Te ugodne priložnosti seveda niso pustili neizkoriščene liekateri uzmoviči, ki so, ker je bila gneča okrog goreče hiše velika, na spreten način izmaknili polovnjak vina. Vendar tatvina ni mogla ostati dolgo neprikrita in orožniki, ki so bili kmalu po tatvini poklicani na pomoč, so tatove skoro izsledili. Posestnik Čuš trpi kljub temu precejšnjo škodo od požara. d Najdene cerkvene posode. Ljubljanski policiji se je posrečilo, da je odkrila v bližini Ljubljane skrivališče ukradenih cerkvenih predmetov, tako monštrance, kelihov in ciborijev, ki so bili pred kratkim ukradeni v cerkvi pri Kosezah. Vlomilci so posode zakopali na polju blizu Dravelj. Policija je prijela tudi ie glavne krivce. Nekaj najdenih cerkvenih predmetov je sicer pokvarjenih, toda škoda bo v glavnem popravljena. d Vendarle bo zidaL Sedemnadstropno trgovsko hišo bo zida! Bata v Ljubljani pred glavno pošto. d Se se vdajo. Vsa posredovanja med stav-kujočim delavstvom in lastniki cementnih tovarn v Splitu so ostala doslej brezuspešna. Tovarnarji «o delavcem ponudili mezdo 30 din za tiste delavce, ki eo prej Smeli manj kakor 30 din, za ostale, ki so zaslužili več kakor 30 din dnevno, pa lc 4% zvišanje. Delavstvo je na zborovanjih enoglasno odklonilo vse ponudbe tovarnarjev, čeprav traja stavka že skoraj tri mesece. Odločeni so vztrajati do kraja. d Avto-vožnja Gorenja vas—škofja Loka. Obveščam cenj. občinstvo, da bom s 1. majem preneha! zaradi bolezni voziti s svojim avtobusom na progi Gorenja vas—škofja Loka — Zahvaljujem se s tem vsemu potujočemu občinstvu, ki mi je bilo naklonjeno. — Eržen Matevž, avtopodjetnik, Gorenja vas. d V hlevu je vje! soma. Nad 40 kg težkega soma je vjel v živinskem hlevu kmet Nikola Kurija v Doinji Močili pri Bosanskem Brodu. Sava je namreč poplavila tudi del te vasi in vdrla v hiše in gospodarska poslopja. Oni ponedeljek je kmet v hlevu začul pljuskanje vode. Ko je šel s čolnom pogledat, je videl velikega joma, ki se je premetaval od stene do stene. Zaprl je hitro vrata, riakar je s sosedi ukrotil velikega soma. Ribolov takele in podobne vrste je tudi edina blagodat, ki jo je poleg velike škode kmetom prinesla poplava. Kmet je proda! šotna po 7 Din za kilogram. d Stroge kasni m dijaški itrajk. Dijaki učiteljišča v hrvatski Petrinji so pred božičem stavkali in je zato oblast šolo zaprla. Te dni pa so bile izrečene izredno stroge kazni za dijake. Le trije dijaki so ostali nekaznovani. Vsi ostali pa so bili za dve do pet let izkju-čeni iz šole. Enega so izključili iz vseh šol sploh, dva pa za vedno iz petrinjskega učiteljišča. Ker ni več dijakov, bodo šoio zaprli do jeseni. d Ker je rph ponaredi!. Posestriica Marija Perbat na Pobrežju je poslala svojega sina v Maribor na davkarijo z davčno knjižico, da plača zaostaii davek v znesku 78 din. Fant pa je kar sam ponaredi! v knjižici vpis davkarije, denar pa je zapravi). Mati jc mislila, da so davki plačani, pa se je zelo začudila, ko jo je Na Angleškem, kjer industrija e pulao )>sn> deli to armado, grade sedaj 220 m dolgu ladjo ta letala. V ladji bo prostora za 70 lotal, na ladji pa velik prosrtor, kjer bodo letala vzietavala in «e spuščala po poletu zopet na varno. davkarija rubiUu Rudolf Pernat p» i« zaradi tega priše! pred sodnike, ki ao m« prisodili dva meseca zapora, pogojno za 2 Sati. d Ko *o fantje j«m«Si slovo. Te dni so fantje iz vasi pod Lubensko goro pri Novem mestu jemali v gori slovo od svojega fanto-vanja. Naslednji dan bi namreč morali k vojakom. Med njimi je bil tudi 23-letui Prime Jože ir Ve!, Podijubna, Pili so in ker jim je šlo vince v lase, so tudi razgrajali in brez posebnega povoda napadli in pretepli posestnika Mrvarja iz Boričevsga. V goro pa je še isti večer prišla druga družba fantov. Vino je storilo svoje. Fantje so se skregali in stepli, V pretepu j® nekdo udaril Primca i kolom po glavi. Vsled dobljenih ran je Prime drugi dan umrl. d Popravek. »Domoljub« je objavil 13. januarja 1937 notico, v kateri poroča, da bo magistrat poskrbel, da vsi brezposelni Ljubljančani dobe delo in da ne bo imel nihče več v Ljubljani pravice nadlegovati ljudi s prošnjami, da j« nezaposlen, ker bo mogel sleherni dobiti delo na magistratu, kdor pa ne bo hotel delati, tega bo mogel vsakdo označiti za »cielo-mržneža«. Ker pa je dejanski položaj povsem drugačen, prosimo, da objavite v »Domoljubu« sledeči popravek: »Ni res, da lahko vsak dobi delo na magistratu in da no nezaposleni deio-mržneži, ker ve« sto nezaposlenih delavcev je iskalo delo in g« še vedno išče na socijalnetn uradu, toda dela ne dobe. Nezaposleni delavci tudi nc zahtevajo nasilno podpor sia magistratu in nikdar ne odklanjajo dela, zato mislijo, da jih nihče ue sme klevetah, m da jnu krade tast, kdor jih psuje, da so delororžneži. Dovolj so nesrečni, ker Up« zaradi nezaposlenosti in jako žalostno j«, akc jih še kdo blati, ko se niti hraniti ne morejo. Odločno odklanjamo vse očitke, da smo delomržneži! Brezposelni delavci-, Kocjančič Janez, nečitljiv podpis, Kovači«, Klebavs, Cnalfokii (Skof* lanc?) Franc, Krajina, Dolič Mehmet. — '•<>" jalno prinašamo U »tiskovni popravek« 'n priznamo, da podpisani in njihovi tovariši niso delomržneži. če «o Ljubljančani, nismo raziskovali. Kdor zna prav brati, je lahko videl, da se ona naša slavna notica peča z vprašanjem brezposelnosti in delaanržnosti v Ljubljani. Kdor iskreno misli, bo priznal, da ljubljanski magistrat ne more zaposliti delaželjnih jz cele države. Da pa v Ljubljani ni delamrž-nežev, o tem nas tudi ta popravek ni prepričal. In proti tem je bila naperjena naša notica. d Neverjetno, a resnično. V Brišah blizu Vač so se nedavno nastanili cigani, lu so v skritem zatišju gozda postavili šotore ter se razkropili po okolici za delom kot kotlarji. Prebivalci iz bližnjih vasi so jih radovedno opazovali. Nekega večera pa je tolpa nenadoma obkolila tri može iz najbližje vasi, jih zgrabila in tirala v šotor s pretvezo, da so jim kmetje odnesli sekiro in železno nakovalo. Izmišljene tatvine možje seveda niso mogli priznati. Sodrga jih je začela pretepati in mučiti na vse načine, zahtevajoča za odškodnino 500 Din, katere jim morajo odšteti še tisto noč, sicer jim bodo pobili živino in požgali domove. Dva moža so privezali h kolu ter ju neusmiljeno trpinčili, dokler nista obijuhiia, da bosta poravnala škodo. Tretjemu pa se je posrečilo ubežati ter je hitro odšel na Vače po orožnike. Prebrisani šumarji so takoj zaslutili nevarnost, brž so pospravili šotore in pričeli odhajati s konii in vozovi. Vrlim vaškim orožnikom pa se ]e le posrečilo prijeti poglavarja, nekega Bogdan Adama, ki so ga zaslišali in izročili sodišču. Pobeglo cigansko tolpo pa marljivo zasledujejo. iz DOMAČE POLITIKE d V Bclgrad sta se te dni pripeljala predsednik furške vlade in turški zunanji minister in sta bila svečano in prisrčno sprejeta. Turška ministra sta ostala v naši prestolnici štiri dni. Predsednik turške vlade Izmet Ineni je odpotoval iz Belgrada na večdnevni oddih na naš Jadran. d »Združeni« hočejo v svojo sredo tudi socialiste. Voditelji srbske opozicije iščejo poti kako bi se vse opozicijske skupine čim tesneje povezale in tako ojačile svojo delavnost. Ob ravnavali pa so ali še bodo predlog, da se v sestav srbskega dela združene opozicije sprejmejo tudi socijalisti, ki jih vodi Nedeljko Divac. Znamenje slabostil d Protidržavno delo opozicije. Belgrajska »Samouprava«, ki tolmači politična načela JRZ, v uvodniku pod naslovom »Goljufivi apostoli« ostro kritizira belgrajsko združeno opozicijo in pravi: »Medtem, ko opozicijonalci na svojih sestankih svobodno in nemoteno govore najbolj strašne stvari proti današnji vladi 'er jo klevečejo in žalijo na tak način, da bi jih na primer na Angleškem zaprli in postavili pred sodišče, pa stalno vzdihujejo za svobodo, ker sc jim najbrž« zdi, da smejo še premalo svobodno zabavljati zoper režim. Zaslepljeni po neutešljivi želji po oblasti, so že dav-»aj šli preko vseh ozirov in prekoračili vse meje, tako da to, kar danes delajo, ni več mogoče zvatl opozicijo. Ta gospoda piše sedaj spomenice, letake in brošure, polne klevet, Podtikanj Sn razburljivih vesti, v katerih ne Prizanaša niti najsvetejšim državnim koristim. Najbolj graja »Samouprava« onih par politikov, ki hočejo pod okriljem Ace Stanojeviča Predstavljati staro radikalno stranko, dasi nimajo za to potrebnega pooblastila in so sedaj >z najbolj navdušenih jugoslovenov postali čez noč — federalisti. Znani gospod dr. Lazica Markovič pa je v Kragujevcu celo rekel, da je treba pobijati korupcijo!... d N« zborovanja osrednjega učiteljskega kluba JRZ v Belgradu je minister Jankovič poudaril nujno potrebo boja proti komunizmu in z ozirom na dvig cen zboljšanje uradniškega gmotnega položaja. d Opomin dr. Mačka zagrebškim dijakom. Dne 14. aprila je prišlo v Zagrebu med viso-košolci najprej do prerekanja, nato pa do krvavega pretepa ter je bil en visokošolec ubit, več pa ranjenih. Vseučilišče v Zagrebu je zaprto. Dr. Maček je izda! na dijake poseben poziv, v katerem pravi, da so se dijaki pod vplivom tujih idej razdelili na dva tabora. Le tam, kjer ni vere v poštenje in pravičnost, se bore politični nasprotniki med seboj z nasiljem. Med hrvatskimi dijaki pa se ta kuga ne sme razširiti. d V Belgradu je umrl dne 12, aprila t. 1. dr. Milan Srskič, bivši ministrski predsednik in večkratni minister. Ko je Srskič vodil državo, je slovenski narod s svojimi voditelji doživljal najtežje dni povojne dobe. NESREČE d Na Vačah je gorelo ono soboto ponoči. Zgorel je hlev posestnika Bistana Alojzija, hlev in stara Kotrbino-va hiša in Tomeijev hlev. Gorelo je že ostrešje na šoli. Gasilci so požar omejili, vendar cenijo škodo nad 100.000 diti. d Zadnja žrtev Storžiea najdena. Dne 15. aprila dopoldne je Tržič sprejel zadnjo žrtev žaloigre velikonočnega ponedeljka, Plajbesa Vili ja. Prejšnji dan se fe domačim reševalcem pod vodstvom g. Golmajerja, ki so odšli pod Storžič žc v ponedeljek, po trudapolnem delu posrečilo dobiti še zadnjega ponesrečenca, Plajbesa Vilija. Našli so ga prav na spodnjem koncu plazu, še kak meter nižje od Šaraboria. Ležal jc z glavo naprej, na nogah pa ni imel nobene smučke več in tudi palici jc med dr venjem plazu izgubil. Nad njim je bilo sedaj še kaka 2 m snega, če pa vpuštrfvamo, da ga jc že precej solnce vzelo in razjede! dež, lahko rečemo, da je bil takoj po nesreči kake 4 m globoko v snegu. Naj počiva on, kakor vse nesrečne žrtve usode v miru! d Živinski hlev se je podrl. Huda nesreča je zadela v Trbovljah posestnika-mlinarja Jerneja Bohinca. Živinski hlev, prislonjen ob samem nasipu-grušču, se je zaradi velikega deževja podrl. Zadnja stena se je posula. Težki kamni so polomili zgornji pod in vse se je posulo in pokopalo pod seboj vseh pet goved. S težavo in skupnimi močmi so jih izkopali izpod razvalin. Hlev pa čaka korenite poprave I Nesreča se ie prigodila zvečer, ko se je družina odpravljala k počitku. d Ce zaspiš pri goreči sveži. Majhna sveča bi skoraj postala usodna za 56-letno Josipino Hlepovečki v Zagrebu. Zadremala je, medtem pa se jc neprevidno približala r. rokavom goreči sveči, da se je vnela. V nekaj trenutkih je bila žena vsa v plamenih. Na njene kiice na poinoč so prihiteli sosedje in jo rešili. Kljub temu je odnesla tako težke opekline, da je najbrž tudi v bolnišnici ne bodo ohranili žive. d V kolesarji* je zadel. Oni dan se je tovarniški mizar Fr. Miceli s kolesom peljal iz tovarne na Jesenicah v bolnišnico bratovske skladnice, kjer je imel izvršiti neko naročeno mu delo. Vozil je pravilno po desni strani, toda tik prod bolnišnico, ki je oddaljena od vhoda v tovorno nekako 700 m, ;e zavil na levo, da bi se tako pripeljal naravnost pred stopnišče bolnišnice. To pa je bilo usodno zanj. V $twsiisf!i tirat JB NAS CENENI POPOLDNEVNIK. KI GJ SVOJIM ČlfAT.ELJEM TOPLO PKIPOROTA-MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 !M STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAMOČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPKAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB-LJANO, NAJ VAM POSlLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED istem hipu je namreč za njim privozil moto-ciklist ter se z vso silo zaletel v njegovo kolo. Očividci sicer trdijo, da motociklista ne zadene nobena krivda, ker je na itak zelo prometni cesti dajal znake s hupo, kar pa je Miceli najbrž preslišal in zato je prečkal cesto v mnenju, da jo bo srečno izvozil. Ponesrečeni je dobil močne poškodbe na glavi in si pretresel možgane in le sreča je, da se mu ni pripetilo kaj hujšega. d Ko je od veselja streljal, ko je zagledal svojega prijatelja, je Dragomir Stojanovič iz Smedereva po nesreči ustrelil prijatelja v želodec. Stojanovič je v kavarni pil žganje. Že precej okajen je videl, da prihaja k njegovi mizi prijatelj, ki ga že dolgo ni videl. Potegnil je revolver in hotel ustrelili v zrak. Toda roka mu je odpovedala in je sprožil prehitro. Težko ranjenega prijatelja so morali takoj poslali v bolnišnico. d Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastoio krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno >Franz-Josetovoc grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno >Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi. Os-l, rog S br 90<7i/!». d Prednji del avtomobila je pograbi! predpasnik. Dne IS. aprila zvečer sta se pogovarjali na mostu blizu Štor Marija Perper, 24-letna žena delavca iz Stor. in Vilma Gračner, 25-let-na žena delavca iz Kresnika pri Teharjih. Per-perjeva je imela s seboj tudi svoja dva mala otročička, Ko sta videli, da se jima bliža tovorni avto, sta se izognili na desno. Avto je privozil s precejšnjo brzino in ker je cesta tam precej ozka, je prednji del avtomobila pograbil predpasnik Gračnerjeve, obenem pa vrgel na tla obe ženski in otroka. Zadnje kolo jc povozilo noge obeh žensk, otrok pa kolo ni zadelo. Perperjeva se je v prvem trenutku zavedla nesreče, se ozrla po svojih otrokih, zatem pa je omedlela od bolečin. Ljudje so takoj poldicali na kraj nesreče orožnike in zdravnika, ki je nudil prvo pomoč, nato pa odredil, da so obe ženi prepeljali v celjsko bolnišnico. Obe ponesrečenki imata močno poškodovani nogi, Perperjeva ima poškodovano tudi roko, otroka pa sta dobila pri padcu le lažje poškodbe na nogi in glavi, d Strela jc udarila v cerkev. Te dni so se obrali črni oblaki nad Celjem in Savinjsko dolino. Začelo je grmeti in padala je tudi toča. Strela jo dvakrat udarila v cerkev n® gori Oljki. Ker je bi! strelovod pokvarjen, je poškodovala zvonik in je v cerkvi pobila vse Sipe. Prav tako na župnišču. d Strela v gasilskem stolpa. Dne 16. Aprila popoldne se je nad okolico Slovenskih Konjio pripodila huda nevihta. Vlil se je dež tudi nad vasjo Tepanje, eno uro vzhodno od Slov. Konjic ob državni cesti. Med hrumenjem vode j« nenadoma udarilo v stolp gasilskega doma, ki stoji tik ob cesti. Vodena strela aicei ni povzročila požara, pa£ pa je »lomila vzhodni stolpni steber, strgala nekaj desk na isti in za-padni strani ter pokvarila nekaj gasilnega orodja na dnu stolpa. Zaradi močnega stres-Ijaja se je zrušilo tudi nekaj ometa ter deloma odpadel napis aa pročelju. Strela j« vdrla v stolp skozi odprto lino. Najbri bo treba stolp do poškodovanega mest® podreti šn zgraditi novega, kar pa bo stalo 1 do 2 Usod Din. Velika sreča v nesreči je ta, da al strela našla poti do brizgalne, kar bi bilo za gasilce drugačna igra. d Z brvi je pade! v Savinja pri Celju upokojeni sluga Prve hrvatske štedionice Hlač. Narastla Savinja ga je tanesia do kapucinskega mosta, kjer so Pilača potegnili aa suho, a je bil že mrtev. d S MS« vsr«e jc zgorel otrok v Vukosav-Ijevici pri Virovitici. Gospodar je bil prav ta čas aa polju, ko je v njegovi hiši izbruhnil ogenj. Sosedje so sicer takoj skušali ogenj pogasiti, vendar niso imeli niti malo uspeha. Med izgorkš so našli tudi sežgano truplo malega otroka, ki se je nahajal v usodnem času v hiši. d Nesrečna rokoborba. Hudo se je ponesrečil pri rokoborbi 25 letni klepar Vladimir Kozič iz Maribora. Pri vežbi ga je vrgel njegov nasprotnik tako ob tla, da si je Kozič polomil tri rebra. d Obe nogi ara je odrezalo, V Sisku je padel na železniških tračnicah 41 letni delavec Pero Marjanovič, kateremu je lokomotiva odrezala obe nogi. Marjanovič je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. d Mož s trdo bsčo. Na atrašes način se je koisčal Nikolaj Banovič iz Kšjeveev pri San-skem mostu, Z nakovalom, na k&terern kleplje kos®, si je razbil glavo, nato ps vzel sveder in ga zarinil v rano, da bi odtrgal gornji del lobanje. Pri tem pa je že pade! nezavesten na tla. Ko so prišli svojci, so ga še našli pri življenju iu ga dali prepeljati v bolnišnico. Tamkaj so se dvajset ur trudili z njun, vendar mu strahovitih muk niso mogli ublažiti Pojeta je izdihnil Usmrti! se je pa zaradi jetike, ki ga je mučila že nekaj let. d Zemlja se j« pogrešali«. Dva orala zemlje sta se nedavno pogreznila v vasi Dunje Vrijeske pri Daravarju. Nastala je 15 metrov globoka jama. Drevje, ki raste na tej zemlji, ne doseza sedaj niti višine ostale zemlje. Vsa tamkajšnja okolica je bila nekoč vulkansko področje, kar dokazujejo tudi topli rvepieai Trelci. Pod zgorafo plastjo zemlje pa je debela plast peska. Prebivalstvo se je pogrezajenja ustrašilo, kajti boji se, da bi se tudi na bližnjih predelih moglo kaj takega zgoditi k novo nastale jame pa uhajajo strupeni plini d Vtek je do smrti povo«8 bliža Brezcrricc pri Ljubljani 22 letnega Stanka Gornika iz vasi Skrlevo pri St. Rupcrtu na Dolenjskem. Najbrž J« šel sam pod vlak. d Pl» j,, je teiuia. V premogovnem plinu se je zadušila 56 ietns Marija Raaaljak iz Drami v Dalmaciji mati Sikih otrok V svoji revščmi « j« mala pomagati tako, da je v jamah. k«nor tovarna odkiada presnogo««a ▼ Tibetu ffTO m), Adis Abeba v «'Arc RoyaU. Kuga jc izbruhnila na Japonskem blizu glavnega mesta Tokio. 4000 km brez pristanka je preletela skupina 12 ameriških bojnih letal. 15.000 judovskih delavcev zahteva dovoljenja za naselitev v Palestini. 33.000 vojakov odpošlje Anglija na severno indijsko mejo, da zatre samoupravna gibanja fakirja Ipija. Narodni socializem pripravlja tla za boljševizem v Nemčiji, je izjavil škof dr. Hudal na Dunaju. RADIO Program Radio Ljubljane od 22. do 29. aprila 1937. Vsak dan: 12 Plošče, 1245 Vreme, poročila, 13 Cas, spored, obvestila, 13-15 PloSče, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila Četrtek, 22. aprila: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni kotiček. 20 Plošče, 20.30 Orkestralna ura, 22.15 Vesele pesmi. — Petek, 23. aprila: 11 Šolska ura, 18 Ženska ura, 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac. ura, 20 Gregorčev pihalni kvintet, 20.45 Plošče 21 Radijski orkester, 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 24. aprila: 18 Radijski orkester, 18.40 Janezek v sodobni šoli, 19.30 Nae. ura, 19,50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 2030 Veselo jurjevanje, 22.15»Radijski orkester. — Nedelja, 25. maja: 8 Plošče, 8.30 Telovadba, 9 Cas, poročila, spored, 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor, 10 Ura lahko glasbe, 11 Plošče, 11.30 Otroška ura, 16 Zavarovalstvo in svetovno gospodarsko, 18.20 Plošče, 17 Kmet. ura, 1730 Akademija slepih otrok, 19.30 Nac. ura, 19.50 Slov ura, 20.30 Vesel večer, 22.16 Radijski orkester. ~ Ponedeljek, 26. aprila: 18 Zdravniška ura 1820 Plošče, 18.40 Dr. Ivo Sorlt, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Rezervirano za prenos, 22.15 Rg. dijski orkester. — Torek, 27. aprila: 11 Solai« ura, 18 Klavirski koneort, 18.40 Z letalom čez našo kraje, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 Orgelska ura, 21.15 Radijski orkester 22.15 Radijski orkester. — Sreda, 28. aprila: 18 Mladinska ura, 18.20 Mladinska ura, 18.40 Neraz-rušljivost zakona, 19.30 Nac. ura, 19.50 šah, 20 Ura lahka glasbe, 21 Plošče, 21.15 Slovenski' vi. kalni kvintet, 22.15 Za dobro voljo in kratek (aa. MED BRATI v TUJINI SScerbeek-Mors. Nepričakovano je nam pograbila smrt našega dolgoletnega člana in zastavonošo, 59-letnega tovariša Jerneja Tovornika. Bil je eden najltolj vestnih članov. Mesečnega zborovanja skoro ni bilo brez njega, pa tudi nobene slov. pobožnosti. Kot zastavo-čaetnik je spremljal marsikaterega rojaka k zadnjemu počitku tu v Meerbecku, pa tudi v Hochheidach in Lintfortu. Na zadnjem našem zborovanju je bil še prav vesel: 7. aprila je šel na vrt opravljat spomladansko delo, in ko je skoraj končal delo, ga je zadela srčna kap, da je bil pri priči mrtev. Da je bil priljubljen pri svojih tovariših in sosedih, je izpriča) njegov pogreb. Pri odprtem (rrobu se je predsednik Lindič poslovil v imenu društva sv. Barbare in njegovih sotovarišev. Tiil je redni naročnik našega časopisja. Vedno je prebira! »Slov. gospodarja*, »Domoljuba« in Rafaela. Doma je bil iz Kalobja. Zapušča ženo in 5« dve neomenjeni hčeri. Njegov sin Jože! je bil tudi dalj časa naš član in blagajnik, vse do premestitve. Bil je vzor naše organizacije. Zve«t je ostal veri in svojemu narodu. Naj mu bo tuja zemlja lahka in počiva naj v miru. Ostali družini Tovornik izrekamo globoko srčno sožal je. d Nesreča izseljenca v Franciji. Oelac .loso, rojen t8. marca 1905 v Glavici, sin .Jove in Zaje liožučič, ki se je nahajal od leta 1930 v Franciji, se je dne 12. novembra 1936 v bližini Sennecey le Orand, Lyon, na biciklju zalete! v avto ter se je pri tem smrtno ponesrečil. Sorodniki naj javijo svoje naslove izseljeniškemu referentu banske uprave v Ljubljani. iu se smejal. »Toda, saj so duhovni ljudje dobrih src. In če jim po rečem: podložnikom gre trda in hudo jih tlači delo... mislim, da bodo zatisiiili oko in bodo tlako spregledali. Ali ne meniš tudi ti tako?« »Tako, da, gospod Vacek »Potemtakem bi se noben podložjiik ne smel ponuditi na tlako, dokler ga ne pokličejo samostancik Seuaver je pogledal kvišku in vprašal obotavno: >Ali naj to ljudem oznanim?« Gospod Vače je začuden namrščil obrvi: »Ali sem jaz župan ali ti? Kako naj vem, kakšno so tvoje županske dolžnosti!« Kmet je težko dihal in si z drhtečo roko poravnal lase na čelo. Gospod Vače ga je pogledal s svojimi drobnimi očmi in se smehljal. Skozi sončno ob-svetljene vrhove hrastov je šumotaje potegnila sapa, in frleč je padel uvel list na zemljo. »In kaj deš, župan, kako naj ravnajo svobodnjaki zaradi zakupnine in davkov?« Šenaver je pomislil, nato je dejal počasi: »Mislim pač, tako kakor je vedno bilo. Odrajtali bomo zakupnino in davek oskrbniku. In to ste vi, gospod Vaoek »In tudi ostanem! 0 kresu ste odrajtali prvo polovico davka. Druga zapade o novem leta. Sest mesecev dolgo U! potreba nobenemu svobodnjaku dajati ne drobtinice flavka, I ako govori postava in pravic«,. In samostanci so dimi stre-» Nekoč je ssdel na trop 'm, katere j« po vrati s»rtoo zadel i svojo kropo, zadnja srna pa ni wk»la rešitve na begu, o»rv®č se je v par skokih PnMižala lovcu in se vle-Ija pred njegov« noge. '«»4 sova« od tistega "enutka naprej m več lo-Prosil in dobil je služ-5° ®žavnega gozdarja al Jfes skrbno čuva nad Po tistem do-rNu ni več uBtreia no-živali. Nedavno je , ^ejovan za vrhovne-S Podarja province Sa- «.c„,Tn' !iudatvo p® <« "Ploino nazlvlja '»taka divjačine«. Smrt pod vodo nastopi E° Uhrtu najzgodneje v '.'Mu zaradi poškodova-, P^aljšanega mozga le«<*Uianja kisika. Pobi obudili neza- 2 "topljene« S SltlejtK) nfAlmfd • Kiinuto. „ - — r-iv.«.«, zato 20.P^« Pred { v sanjah, župan... in ko se vračam domov skozi Unter-štajnov les, naletim na medvedjo jamo. In kaj motriš, kaj sem videl v njej?« Senaver je samo odkimal; nobene besedo ni spravil čez ustnice. »Medved j« stal v jami, svetla kri se mu je cedila te gobca in po Sapah, in pod njim, pomisli, kmet, pod njim je ležal tvoj fant, Rudlib. Groza me je stresla... tak priden, čeden dečko! ... tako so mi jo zasmilil, da sem, ne meneč se zase, skočil v jamo in sunil v nožem. Medved je padel, toda tvojemu fantu ni nič več pomagalo. Konec je bilo z njim! Hotel sem Se zavpiti za teboj: vrni se... ali tedaj sem se prebudil. Kaj deS, župan? Takole blodi človek v sanjah!« Gospod Vače je nad glavičem meča zaploskal z rokami in smeje se gledal kmeta. Senaver ni ime! nobeue kaplje krvi ve« v obrazu; roke so mu ohlapno viselo ob telesu. »Kaj pa je, kmet? Pa ne, da bi t« prestrašile moje sanje?« jo vprašal gospod Vače in vstal. Prijazno j« po-trepljal Senaverja po rami. »Kaj boš, saj so bile samo sanje. Fant živi in je zdrav in vesel! Seveda, to je res, moje sanje se navadno uresničijo. A bodi brez skrbil Saj se moje včerajšnje sanje ne morejo uresničiti, ker bi moral prej ti nesti krošnjo ven k Ix>kijevemu kamnu... in krošnja tam, to si povedal sam, Je namenjena za planšarjo. In župan vendar ne bo lagal, kajne?« Go-spod Vače je pokimal kmetu in Sel, da bi zajahal konja. Ko je bil v sedlu, se je ozrl dol na Rudliba. »Goden dečko župani* je zaklical čez ramo proti kmetu, ki jo stal Se vedno pri hrastih. »Čeden dečko! Želim mu, da bi srečno dorasel v možak In smejo« se je odjezdil gospod Vače skozi vrata. Rudlib je stekel k očetu in se ob pogledu nanj prestrašil. »Kaj vam je, oče?« je boječe vprašal. »Mar vas je kaznoval?« Senaver je globoko dihal in odkimal. »Uo- vorite vendar, oče. Ali je bil krivo, ker sem povedal, sa koga je krošnja namenjena?« Zopet je kmet odkimal. »Povedal si samo resnico!< »A kaj je vendar bilo?« je vprašal fant a rastočo skrbjo. »Saj je vendar govoril tako prijazno in vami!« Senaver se je hripavo zasmejal. »Ali tega nisi še nikoli slišal: Čim lepše spreminja gad barvo, tem bolj je strupen?« »Oče?« »Ne sprašuj več, Libli! Pojdi v hiSo in se pripravi, da odideš na planino.« »A saj moram vendar krošnjo ...« »Pusti krošnjo v mira,« je mu naglo segel kmet v besedo. »To reč oskrbim sam. Pojdi, fant, pojdi!« Rudlib ni več spraševal; žalosten je pogledal očetu v obraz, nato se je okrenil in odšel počasi v hišo. Ko je sedel v veži na nizkem ognjiftču in si zavezoval z jermenom čevlje, je opazil skozi odprta vrata, da je stopil na dvorišče Kepeleker s svežnjem na rami. Senaver je govoril s sosedom; nato je Kepeleker s svojo culo zopet odšel. Po vrsti so prihajali tudi drugi: Kirngaser in Be. renlohner, Vinklerjev, Svajger in Valdhavzer — Senaver je govoril s njimi in vsak je odnesel zopet domov, kar je bil prinef?©!. Kag&nharia ni bilo — gotovo se ni bil mogel zedimti z ženo. Prišel je {m nekdo, ki g« Senaver ni bil nič pričakoval: Ajgol, oglar. »AH si čul, župan, ali si 8ul zvon?« je vprašal starec ves razburjen in kazal s palico proti Untersberku. Senaver je prikimal. «Tvoje kopišče ni daleč od Lokijevega kamna... gotovo si brž tekel tja, kajne?« »Seveda sem!« >In čemu prihajaš k meni?« iz naših dmšte& St. vili nad Ljabljaao. V nedeljo, dne 4. april« Je priredila Blai Potočnikova čitalnica ali pa recimo kar: naša gdč. učiteljica Minka Zirovnikova v Ljudskem domu proslavo materinskega dne. Nabito polna dvorana gledalcev, med katerimi je bilo največ mater, je popolnoma prišla n« svoj račun. Močan aplavz je nagradil vse točke sporeda z odkrito hvaležnostjo. — V sredo, 7. t m. pa je Blai Potočnikova čitalnica zaključila svojo bogato in plo-donosno letošnjo sezono s prireditvijo prosvetnega večera. S ponosom lahko zre naša čitalnica na svojo 71. leto uspešnega delovanja za narodov napredek. Jeseni — če ne morda Se kaj prej — pa zopet na svidenje na prosvetnih Heh. Sneberje-Zadobrova. Dramatični odsek Pevskega društva ponovi v nedeljo, dno 25. aprila ob pol 8 zvečer veseloigro v 3 dejanjih »Matajev Matija«. Ker je s to prireditvijo zaključena letošnja sezona, vabimo še prav posebno v«« prijatelje našega društva. Črnuče. Prosvetno društvo bo zaključilo letošnjo igralsko sezono v nedeljo, dne 25. aprila * igro »Mejnik«. Predstavi bosta ob 3 popoldne in ob 8 zvečer v dvorani. — Vljudno vabljeni! št. Jurij pod Kumom. Veliko zanimanje za društvo, predavanje in fantovske večere kažejo pri nas fantje. V lepem številu so so to zimo udeleževali sestankov in tudi sami veSkrat nastopali z govori. Zadnji fantovski sestanek preteklo eredo je bil namenjen kmečkemu vprašanju. Kot možje za Kmečko zvezo, tako so tudi fantje pokazali, da se zanimajo za svoje stanovsko kmečko gibanje. Zbrali so se v lepem število ta večer skupno z zastopniki krajevne Kmečke zveze. Na tem sestanku so govorili fantje sami. Nastopilo jih je šest in so vsi govorili o perečih kmečkih zadevah in potrebah. Navzoči so njihova izvajanja z navdušenjem sprejeli ia ob zaključku sestanka ustanovili odsek Mladinske kmečke zveze. Ako bo tako v kmečkih vrstah samih raslo zanimanje za svoje stanovske zadeve potem ni dvoma, da bodo tudi kmetje dosegli in priborili boljše čase svojemu stanu. Samo vztrajati bo trebs. Brasaice pri Novem mesta. Spevoigra, ki jo je priredil prosvetni odsek nase gasilska čete 11. aprila, je izborno uspela. Igralci so rešili svoje vloge v splošno zadovoljno«! gledalcev, ki so napolnili dvorano v gasilskem domu. K uspehu je seveda tudi pripomoglo lepo ozadje in reklamni plakati, ki jih je narisala naša gospodična učite- ljica Danica. Hvala vsem sodelujočim m hvala vsem, ki »te prišli gledat, ker s tem pomagate našemu druStvu, ki pomaga zopet vain v sili. — 2e sedaj premišljujemo, kako bi najbolj dostojno proslavili 25 letnico obstoja naše čete. 8. avgusta bomo imeli blagoslovitev tastave, ki bok) jo ia naročili. No, pa še to povemo, da urno dobili ie botra in botrico v oaebi novomeškega župana dr. Plenška tn r.jegovs soproge. — Hribi vri beli so... Pa ne radi anega, ampak, ker češnje cveto. Vreme pa zopet nagaja. Kavno sedaj, ko bi si želeli sonca, deiujjr, to J® slabo sa cvetje. Pa ne godrnjajmo: pretekli petek so Imeli tudi v bližnjem Podgradu vse belo: toča je padala, z* tri prste debela plast je pokrila podgorsko revščino, cvetje pa na tleb. Bog se aa» usmili in varuj nas hudega... Artiee pri Brežicah, Sijajno »Materinsko proslavo«, ki sta jo priredila Marijin vrtec in Prosvetno društvo nam bo osiala v neizbrisnem spominu. Naši ljudjs niso že dolgo časa zapuščali polne šolske dvorane s tolikšnim zadovoljstvom, kot minulo nedeljo. Za uvod je zapel mladinski pevski zbor pestnioo »Je angel Gospodov« pred lepo razsvetljenim Marijinim kipom, Sledile so prav ljubke deklamacije v pozdrav materam. Nato so članice dekbškega krožka izvajale simbolično vajo v krasnih savinjskih narodnih nošah. Glolio ko zasnovan govor g. prol. Bogovičs lz Maribora jo marsikateri materi izvabil .solzo v oko. Mnogo prav veselega razpoloženja pa sta izzvali igri >Po-tolažena sirota«' in »Pavelčkova piščalka«. Z vsem zanimanjem pa smo sledili poslednji točki sporeda rajanje po narodni pesmi »Slovensko dekle« fn »Gor čez izaro«, ki sta zelo ugajali, Za tako skrbno posrečeno proslavo se moramo zahvaliti učiteljici gdč. Pograjc, ki je položila v to prireditev toliko truda in skrbi. Za ujeno prizadevanje je bila gospodična vs deloma nagrajena ob proslavi z obilnim priznanjem. najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi Ima vedno lepe slike v feakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Zte žen® in dekleta Dno 25. aprila, to je na četrto nedeljo po v«! noii bo v Stopnjah v samostanu tborovanje kitici.' kih žena in deklet m Gorenjsko. Pričetek zborovanja je popoldne ob 2. Ha zborovanje so prav toplo vabljene vse kmečke žene in dekleta, posebno pa vabimo odbornioe draStva absolventk kmet, gospodarskih šol, ker je po zborovanju takoj dm-stvena seja. Žene in dekleta, pokažimo svojo stanovsko zavest e tem, da se polnoštevllno udeležimo lega zborovanja I Velik »kod »Agrarne misli*' v Veliki Plani Prijatelji društva »Agrarna misel« eo organizirali dne 4. t m. shod v Veliki Plani, na katerega so povabili predsednika društva g. dr. Milorada Ncdeljkoviča, ki se je vabilu zelo rad odzval in imel pri tej priliki predavanje »Uredba o ra?dol-žttvi kmeta z ozirom ua današnje stanje našega poljedelstva*. Zanimivo je zlasti, da so prišli na shod, ki se ga je udeležilo veliko število kmetov, pristaši raznin političnih in zadružnih organizacij in so vsi izjavili, da »o pripravljeni sodelovati z društvom. Govor g. dr. Milorada Nedeljkoviča, ki je bil jako prepričevalen, je napravil na vse prisolne velik vtis. Bistvo njegovega govora je bilo razlaganje o težkem stanju vasi in poljedelstva in o načinu, kako bi se to stanje poboljšalo. Nato je govorilo še več govornikov, med ka-terimi so bili zlasti pomembni govori g. dr. Bojana Pirca, Marka Baliča' in Nike Pavloviča, G. dr. Bojan Pire je pozdravil shod v imenu Slovencev in j« zlasti poudaril, da imajo vsi kmetje od Triglava do Vardarj« enake inlerese in da vsakdo, ki v kateremkoli pravcu deluje na to, da razdvoji kmeta, ni njegov prijatelj. Nadalje pove. da imajo kmetje v Sloveniji svojo »Kmečko zvezo«, ki se je obdržala navzlic vsem oviram ia zadržkom, na katere je naletela v svojem delovanju. Ona aktivno sodeluje j društvom »Agrarna misel«. Poziva brate Srbe, da sledijo primerit svojih bratov Slovencev in da vstopijo v »Agraruo misel«. Q. M. Baiič ie govoril o skupnih težavah kmetov tako Srbov kakor Hrva-tov ia je poudaril, da lahko samo skupno in složno delo enih ia drugih prinest koristi kmetsketnu ljudstvu in državi, u, Niko Paviovič je pozdravil zborovale« v imenu Baranjcev. W. hauff - l O.: >Tudi meni se tako godi,« pristavi mladi zlatar, »povesti poslušam nad vse rad in mojster v Regena-burgu mi je moral kijige naravnost prepovedati, da nisem preveč povesti bral in pri tem dela zanemarjal. Zato nam le kaj lepega podaj, šestilar, vem, da bi na® lahko pripovedoval, dokler ne napoči dan, pa bi še n® bil pri kraju s svojo zalogo.« Šestilar je pil, da bi se okrepčal za pripovedovanje, in je pričel takole; Pripovedka o goldinarja dirjaču. Na Zgornjem Švabskem stoje še dandanes zidovi gradu, ki je bil nekoč najznamenitejši v vsej deželi, Strmola. Dviguje se na okrogli, strmi gori ia z njegove v nebo kipeče višine se vidi daJeč in neovirano v deželo. Tako daleč in še mnogo dalje, kakor se vid! ta grad po deželi okoli, je bil hrabri rod Strmo-larjev strah ljudi in njihovo ime so poznali in častili mieKm "ierafk'h, deželah- Pa >e živei pred več sto leti. mislim, da je bil smodnik komaj izmijden, v tej trdnjovi daje bil smodnik komaj Najden, v tej trdnjavi f b' po naravi sv»ievrsien človek. Ni se moglo reči, da bt bil svoje podložnike stiskal ali da ui bil s svojimi sosedi živel v prepiru, vendar ga ni 1 , r»d sre&» »™ bila morda i/, ponosa ali nejevolje ohladita ljubezen do tako odurnega soproga. Vsega tega ni bi o pri gospe Hedviki s Strmola, ljubila ga je prej ko slej, mu skušala s svojo lepo roko izgtaditi gube z rjavega čela in ga je ljubita in častita. Ko pa ji Je nebo čez leto in dan naklonilo mladega grofiča za vozilo, m nič manj ljubita svojega moža in je pri tem vendarle vršita nasproti svojemu sinčku vse doH-nos i nežne matere. Tri leta so pretekla in strmolski grof je videl svojega sina le ob nedeljah, ko mu ga je Knsk is faraonskih časov. Prolestantovski pastor Philipson v J«tla«dij je pred nekaj leti dobil dve pženifni zrni iz žit-niče, katero so našli v grobu faraon* Tutanka-mona. Mož ie bil radoveden, «!i bodo ti pšeničm zrni vzkalili, in jih je zato doma vseial ln glej! Zmi «ta vzkalili in pognali vsaka po en kUa, na katerih je bilo 11 zrn. Teh enajst zrn je pastor drugo leto »pet vsejal i« delal tako ve« let. lWa ima Philip-son že tako žetev, da ix> iz zrn lahko napekel v« hlebcev kruh«, pri tem p* se lahko pohvalil, da je kruh iz žita egiptovskih faraonov. Zato pa njegov krtih seve ni njč boljši oa drugega pšeničnega. O U M i* u"ml di iKiMif. Leta 1833 se J« rodil v nrednicstj« švedskega glav. mesta StocK-holm kot sin revnega uč ' telja - Alfred Nobel. Obiskoval je samo ljudsko šolo, po lastnem trudu p* postal slaven letnik.. Posrečil se me je smodnika. Ker je bil vne zagovornik miru, J« svoj izum namenil pridobivanju zemeljskih skladov, gradnji velikih prometni« IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kako ie dmgod Belgijska kmečka zveza. Belgija jc demokratična država v pravem pomenu besede, zato je razlika med Nemčijo in Belgijo zelo občutna. Kakor so v Nemčiji dane« vse organizacije prisilne, tako so v Belgiji popolnoma svobodno zgrajene in se tudi svobodno gibljejo. Razlika med tema dvema državama je v tem pogledu naravnost očividna, hkrati pa zelo poučna. V Belgiji obstoja več kmečkih organizacij, a med njimi sta najvažnejši dve: Narodna zveza belgijskih slrokovnih kmečkih združenj (valonska organizacija) in belgijska kmečka zveza (llamskega porekla). Prva ima svoj sedež v belgijrkem glavnem mestu Bruslju, druga pa v provincialnem mestu Leuvenu Narodna rveza hoče bili v religioznem pogledu popolnoma brezbarvna, kmečka zveza pa izrečno |x>tidarja, da je zgrajena ria katoliških temeljih in izvršuje s svojimi mladinskimi organizacijami poleg vsega drugega tudi naloge katoliške akcije. O belgijski kmečki zvezi se upravičeno trdi, tla je med najboljšimi kmečkimi organizacijami na svelu -sploh. Pretežno večino članstva tvorijo ti a nitki kmetje, le nekaj je tudi valonskih in nemških. Zanimivo je, da se razmere flarmkega kmeta zelo razlikujejo od onih valonskega. Hamski kmetje so po večini man-jši m srednji posestniki, ki obdelujejo svoio zemljo pretežno s svojo družino, ne pa s trumami tujih delavcev, kakor valonski. Zato je tudi način življenja med flatnskimi in valonskimi kmetovalci različen, različno mišljenje in čustvovanje in zelo različen temperament, rlamske kmetije so precej podobne našim, tudi življenje na njih sliči našemu, /lasti se pa lahko primerja obojna gioboka vernost, ki je prav tako tlamskim kakor našim kmečkim domovom vtisnila svojstven |>ečat. Znatno je pia različna raven flamskega in na-iega kmeta. Na etii strani je to razliko (ki gre v dobro flamskemu kmetu) moči razložiti z gospodaril™ položajem kmečkega stanu v Belgiji, ki za-vzama z ozirom na pasivnost Belgije v kmetijski proizvodnji mnogo bolj ujioštevano mesto mimo na-Sega; na drugi strani pa gre dobro gosjxxlarsko »tanje flamskega kmeta na rovaš njegove odlične stanovske organizacije, ki je tako močna in vplivna, da preko nje nikakor in nikoli ni mogoči iti "s ,d"evnl red- Kaj je vse llamska Kmečka zveza že dobrega storila za svoje članstvo v teku s-vojega 4o letnega obstoja je vidno pri vsakem koraku na tamkajšnjih kmetijah in domovih, še bolj pa na zdravi zavednosti flamskega kmečkega stanu. Kjerkoli je kaj naprednega, lepega, koristnega, povsod je zadaj organizacija. Kako so pa tudi kmetje nanjo jK>nosni! Belg. kmečka zveza obsega v organizatornem oziru vse kmečko ljudstvo. Samostojni gospodarji so organizirani zase (cca 120.000 članov), gospodinje zase (cca 115.000 članic) in kmečka mladina zase m sicer ločeno fantje in dekleta (cca 40.000 članov in članic — mladinska organizacija je stara šele 10 let). Vsak teh odsekov tvori del celokupne in Irt,., ------— J__11 T,- kmet«). Ti listi so v prvi vrsti organizatornega značaja, prinašajo pa tudi strokovno in leposlovno vsebino. Cisto strokovni so: »Onze Ploeg«, (t. j. Zaplana. Prejšnji teden je po več kot 30 letnem žiipnikovanju zapustil našo laro g. duh. sv. Ivan Mihelčič ter odšel v pokoj. Težiko je bilo slovo njemu in taranoml Lahko rečemo ob tej priliki, da s« je gospod v dobi svojega župnikovanja popolnoma vživel v planinski kraj in ljudi, katerim je bil vseskozi vzoren in očetovsko 6krben vodnik in učitelj. Zsto naj mu Bog da zasluženi odpočitek dolgo uživati v miru in zadovoljnosti 1 — Novega dušnega pastirja smo prejeli v osebi g. Ivana Hro-vata, kateremu želimo, da bi se med nami počutil nivno tako dobro kot njegov prednik. Sprejeli smo ga po slovenski navadil — Dekleta, ki so preko zime posedala v šoli gospodinjski tečaj, so nas to nedeljo povabila na razstavo, kjer so pokazala svojo spretnost in znanje. — Zanimivo je to, da je prejšnji dušni pastir podelil zakrament sv. zakona prvi5 Dolinarjeveniu očetu in materi pred 80 leti, zadnja poročenka v Zaplanl za časa njegovega župnikovanja je bila pa njuna hči Micika. — Iro-svetno društvo bomo ustanovili y nedeljo 2. maja. »Naš plug«), »Piuim en Kiemvee« (t. j. »Perutnina in maie živali«) in »Tuinbowberichten« (t. j. »Vrtnarska poročila«), čisto organizatoren pa »Onze Oids* (t. j. »Naš vodnik«). Vse te liste, ki so deloma tedniki, deloma 14 dnevniki, deloma mesečniki, izdaja kmečka zveza in že s tem kaže, kakšna ogromna sila diha iz te organizacije. Najmanjše ediaice obstojajo po farah. Celokupno članstvo ene fare je porazdeljeno v posamezne skupine, oz delovne enote: odsek za gospodarje, odseit za gospodinje, odsek za fante in odsek za dekleta. Vsak teh odsekov je v ptslovanju po-polnoma samostojen, ima svoj odboi in tudi svoj program. t)a je pa delo enotno usmerjeno, obstoja v vsaki fari nekak osrednji odbor, v katerem so zastopani vsi navedeni odseki. Ta osrednji odbor določa delokrog posameznim odsekom in uravnava vse delo v isti cilj. Poleg naštetih odsekov spada v okrilje farne kmečke zveze tudi kreditna zadruga tistega kraja in vse druge kmečke gospodarske zadruge v fari. Na ta način more biti že v vsaki krajevni kmečki zvezi vse stanovsko in gospodarsko javno udejstvovauje popolnoma enotno, kar je za U6peli ogromnega pomena. Višja organizatorna edinica je nekaka okrajna zveza, ki rešuje zadeve celega okraja in so v njenem odboru zastopniki vseh krajevnih zvez; še višja enota je organizirana jx> [»krajinah, najvišja pa je osrednja kmečka zveza s sedežem v Leuvenu, kjer je glavno tajništvo in centralni odseki. Tu človek šele prav začuti, kaj premore organizirana kmečka sila. Ogromne hiše, cele palače, jx> njih pa vse mrgoli! Saj je samo v centrali nastavljenih čez 600 uradnikov, pa imajo vsi polne roke dela. Vse to ogromno imetje in ves ta široki aparat je zgradila svobodna združitev kmečkih ljudi pri narodu, ki ne šteje niti 4 milijone duš! Poleg društvene poslovne centrale, ki ji tvori hrbtenico glavno tajništvo, razdeljeno v jjosamezne odseke (kakor zgoraj navedeno za fare), je v okrilju centrale tudi osrednja nakupovalna in prodajna zadruga z ogromnimi skladišči, dalje osrednji denarni zadružni zavod, nekaka zadružna zveza, ki izvršuje pri vseh včlanjenih zadrugah tudi revizijske posle in vse zadružno udejstvovauje enotno usmerja, in končno velika zavarovalnica, ki hrani v svojih tresorih okrog 220.000 zavarovalnih polic in kamor 6e le.no steče okrog 60 milijonov belg. frankov (cca 100 milijonov dinarjev) premij. Osrednji denarni zadružni zavod in zavarovalnica tvorita stržen gospodarski moči celotna organizacije. Upravni odbor belgijske kmečke zveze sestavlja cest in predorov. Začel je gradili tovarne za dina-mit po vsem svetu Nje-pv strašni izum pa je kmalu postal važno vojno •redstvo, ki je mahoma •prtmenilo dotedanjo tehniko vojskovanja. Na široko je začela kositi bela smrt na vojnih jjoljaitah, zločinci so 6e začeli posluževati učinkovitega modnega sredstva. Vse to je Nobelu zagrenilo življenje « odtlej je neprestano »uslil, kako bo krivico, ki 1° ie povzročil njegov izum, popravil. Svoje veli-Ksnsko premoženje je namenil podvig« človečanske »Mure in zaslugam za »vetovni mir. Vsako leto *e razdelijo v Stockholmu 'tlike nagrade za svetovih "spehe v naravoslovju, ,fm,l.i, zdravništvu, siov-iu m za 2asjugc za 3ve. T"! mir. Dolga vrsta ^lijakov je že bila de-'e«a velike nagrade. Med. S" tV(ii Ljubljančan ? f Pregl, ki menda ee-aalI živi v Gradcu. -1!"1' za framasonc je prišla ura. Dolgo so ti volkov, v ovčjih oblačilih, Z? 1)0 "»ffotcih tega ivoie ,"emr',eno "S'1' drlvi k-rl°vo delo proti 55™ in državi Ifililr« kiivic v«« »!" krvi imai° »a ! ,t8», bi vedele povedati 1 dojilja podala. Tedaj ga je gledal nepremično, mrmral nekaj v brado in ga dal dojilji nazaj. Ko pa je malček znal reči oče, je podaril grof dojilji goldinar — otroku pa ni pokazal prijaznejšega obraza. Ob tretjem rojstnem dnevu pa je dal grof svojemu sinu prve hlačice in ga oblekel krasno v baržun in svilo, potem pa je zapovedal, naj pripeljejo njegovega vranca in Se drugega lepega konja, vzel otroka v naročje in se odpravil, da bi šel z njim žvenketajoč z ostrogami po stopnicah na dvorišče. Gospa Hedvika je ostrmela, ko je to videla. Sicer je bila vajena, da ni povpraševala kam gre in kdaj so zopet vrne, kadar je jezdil iz gradu, a tedaj ji je skrb za otrolta r a zvezala jezik. »Ali odjezdite iz gradu, gospod grof?« je rekla; ni ji dal nobenega odgovora. — »Cemu pa jemljete malčka s seboj?« je vprašala dalje. »Kuno pojde z menoj na sprehod.« >Že vem,« je odvrnilo hudo vreme s St.rmola in stopilo naprej; ko pa je bil na dvorišču, je prijel dečka za nožico, ga dvignil hitro na sedlo in privezal trdno ■L ruto, nato pa se je zavihtel na vranca in odjezdil skozi grajska vrata, držeč konja svojega sinčka za uzdo. Malček je bil sprva vos radosten, da je jezdil z očetom v dolino. Ploskal je z rokami, se smejal in trepljal konjiča po grivi, da bi hitreje tekel, grof je bil tega vesel in je večkrat ponavljal: »Boš še vrl d&5ko < ——- Ko pa sta prišla v dolino in je grof konja hitreje pognal, je malček zgubil pogum, prosil je najprej prav skromno, da bi oče jezdil bolj počasi, ko pa je šlo vedno hitreje in je silen veter ubogemu Kunu skoraj sapo zaprl, je pričel tiho jokati, postajal ]e vedno bolj nepotrpežljiv in se nazadnje drl na vse grlo. »Ze veni, neumnost,« je zdaj začel oče. »Ti tuli mladič že, ko je prvič na konju; tiho ali —« A ta trenutek, ko je hotel s kletvijo sinčka spodbuditi, se spne njegov konj in vajeti drugega konja mu zdrknejo iz rok. Imel je zadosti opravka s svojo živaljo in ko nazadnje konja pomiri in se plašno ozre po otroku, vidi njegovega konja, ki prosto in brez malega jezdeca dirja proti gradu. Četudi je bil strmolski grof sicer trd, mrk mož, ga je vendar ta pogled v srce zbodel; bil je prepričan, da leži njegov otrok razbit na poti, in pulil si je brado in stokal. Jezdil je nazaj, toda nikjer ni bilo sledu o dečku; že je bil mnenja, da ga je splašeni konj treščil morda v obccstni jarek. Kar zasliši za seboj otroški glas, ki je klical njegovo ime; urno se obrne — glej, tam sedi stara žena nedaleč od ceste pod drevesom iu ujčka malčka na kolenih. 5 Kako pa je prišel deček tebi v roke, stara čarovnica,« zavpije grof ves srdit; »takoj mi ga prinesi semkaj!« >Ne tako hitro, ne tako hitro, Vaša milost,« se smeje stara, grda žena, »lahko bi se še ponesrečili na svojem ponosnem konju! Kako mi je prišel gospod ič v roke, vprašate? No. njegov konj je splašen dirjal in on je lo še z eno nožico visel privezan in lasje so se mu skoraj dotikali ial, pa sem ga presiregla v svoj predpasnik.« »Ze vem!« vzklikne strmolski gospod nejevoljno, »daj mi ga sedaj sem; ne moreni siopiti s konja, ker je divji in bi ga lahko udaril.« »Podarite mi dirjačak odvrne žena ponižno proseč. »Neumnost!« zavpije grof in ji vrže nekaj vinarjev pod drevo. »Ne, dirjača bi rabila,« nadaljuje ona. 3 odbornikov (predsednik, podpredsednik, tajnik in 3 odborniki), glavni odbor pa 34 čianov, ki jih zastopniki posameznih krajevn:h edinic izvolijo na obrnem zboru. Upravni odbor vodi s sodelovanjem in podporo glavnega odbora preko glavnega .aj-ništva vse delo celotne organizacije. To delo obstoja v tem, da se širi stanovska in strokovna izobrazba kmečkega ljudstva, da se preko zadružnih združenj ugodno vnovčujejo kmetijski pridelki in obratno za kmečke potrebe nabavljajo potrebščine, da se prav organizira in uporablja kmečki kredft itd. Kakor je iz dosedaj povedanega razvidno, združuje belgijska kmečka zveza v svojem okri'ju vse kulturne in gospodarske panoge, ki zadevajo kmečki stan. Delo za kmeta ni razdrobljeno v posamezne kulturne ustanove posebej in gospodarske ustai.ove posebej. Zato je pa tudi enotno in vsled tega izredno uspešno Prav značilna je v tem oziru podobnost z organizacijo nemškega drž. prehranjevalnega stanu, ki tudi združuje v sebi vse delo za dvig kmečkega človeka, bistvena razlika je seveda v tem, da je v Belgiji organizacija popolnoma svobodna in prostovoljna, v Nemčiji pa prisilna. Kitko ie pri nas Dth in načrti naših kmetov. Minul je za letos čas, ko imajo navadno vsa količkaj delovna društva po podeželj"u naše lepe Slovenije svoja zborovanja. Kdor je opazoval taka zborovanja v mali gorati župniji Smihel nad Mozirjem, ki je organizirana po številnih organizacijah, je moral ugotoviti, da so ta zborovanja vodili izrečno le kmečki ljudje. Tudi je bilo videti na zborovanjih vedno iste ljudi in mnogokrat tudi iste odbornike, četudi so društva, izobraževalna, strokovna in stanovska. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da so vsa ta d tu Siva v minulem j>osk>vnera letu zadostila svojemu namenu. Prvo je zborovalo »Katoliško prosvetno društvo«, katero je s prvotnim naslovom životarilo celo ob času razpustitve prosvetnih zvez in krog katerega so znani ,'N'S a rji skakali kot mačka krog vrele kaše, Vendar pa je večina čianov takoj po oživetju »Prosvetne zvez«« spremenila njegov naslov, nakar je šele društvo moglo zadostiti v polni meri svojemu namenu. Gosp. prof. Hanželič !z Celja je ob tem zborovanju v lepem govoru razjasni f»men prjve katoliške prosvete med narodom. katerega je marlj:vo poslušalo veliko število članov in nečlanov. Tudi skupščine podružnice SVD se j« udeležilo lefio število članov. Skrbela je, kot že več let, za napredek sadjarstva e tem, da je prirejala predavanja, nabavila novo škropilnico in nabavljala vse potrebno svojim članom. Na zborovanju krajevne JRZ se je med drugim sklenilo, da naj vodstvo stranke apelira na inerodajnili mestih, di se začne graditi čimprej cesta Mozirje—Smihel, ki je ena najpotrebnejših daleč naokoli. Kraj je dobesedno odrezan od vsakega prometa in raditega prebivalstvo ne more priti do denarja, ker je les ravno vsled slabih cest daleč pod ceno. Zgraditev dobre ceste v te kraje je najbolj pereče vprašanje te okolice. Občina sedanjih cest s svojo davčno močjo ne more popravljati. Posebno obiskan in zanimiv pa je bi! občni zbor »Krajevne kmečke zveze«. Predsednik Jošt je v svojem govoru lepo objasnil pomen kmečke zveze pri nas, in delovanje enakih organizacij v drugih državah, ker so danes vsled tega na višji stopinji kulture, ker »o organizirali kmečki stan in a tem postavili temelj drugih stanov in države. Sklenilo se je glede prodaje živine predlagati glavnemu odboru sledeče. V vsakem okraju naj hi bi! vsak drug mesec sejem za klavno živino. Tako bi bilo letno šest sejmov v vsakem okraju. Kupci iz inozemstva bi potem točno vedeli kam iti po živino ta in ta mesec. Kmet bi pa tudi točno vedel, da bi imel ravno do tega dne žival pripravljeno in bi jo vesel gnal na sejem, ker bi pri tem odpadli prekupci, ki kmeta opeharijo. Omenjene sejme naj bi okrajno glavarstvo razglasilo po občinah. Na ta način bi se prekupec odstranil, in kmet bi se rešil brezvestnih oderuhov. Ker pa ni nikogar, ki bi to organiziraj naj bi to akcijo prevzela »Kmečka Kaka pri Krškem Vlaga, s katero nas nad vse potrebe »obsipava« april, močno ovira delo. Bo pa pomogla ev. Juriju do zelenega plašča. Kdo ga ne bi bil vesel? Pomladnim jutrom naše dežele s cvetjem in žgolenjem ptic, ne more tekmovati mesto z vsem svojim bliščem in bogastvom. — S potrpljenjem, pravijo, se daleč prida. Pa smo tudi mi le pričakali novega g. kaplana Franca Miheliča iz Ribnice. Naj bi Nebo rosilo bogat blagoslov na njegovo delo! — Prod poročni oltar stopa France Jerak iz Gmajne z nevesto Alojzijo Soln iz Cirja. Vztrajnemu članu cerkvenega j>evskega zbora želimo v novem stanu obilo sreče! Kmetje t Vala dmovdui ie Hmeika zmiai zveza« v Ljubljani. Cens goveje živine je kljiib sedanjemu zvišanju še vedno veliko prenizka. Enako je tudi pri lesu: V naših kraiih (v višjih legah) je les celo 15 do 20 Din zu kub. meter. Koliko zasluži trgovec, ko les kupi in potem prod« splav ti pr. t Zagrebu ali kje drugje, naj pokaže za naš kraj merodajen račun. Mišljeno je vse za kub meter: Les v gozdu (na štoru) 20 Din, stroški za se-kanje 10 Din, spravljanje k cesti 12 Din, vožnja k žagi (fio slabih cestah) 30 Din, plačilo Žagarju 15 Din, obraba žage 5 Din, na račun odpadkov 25 Din, vezanje splava 8 Din, splavarstvo 45 Din, zavarovanje delavcev 14 Din. Skupaj stroškov 184 Din. Morda bo kje drugje stroški vsled boljših cest nižji, vendar lo ne izprameni dejstva, da prekupeo pri nas zasluži, ako je prodal les že kje v .Slavoniji po 280- 300 Din kub. meter še vedno SO do 100 Din pri kub. metru. Kmet torej dobi za svoj les 30 Din, trgovec pa 80—100 Din in 'e več. Ni čuda torej, oa so nastale poseke, ki kažejo svoje žalostno lice. Kmet namreč mora les prodati, da ima vsaj za najpotrebnejše. Gotovo pa je, da kmet večinoma ni sam kriv, da mora sekali ies, to je razvidno že iz tega, ker so bili ored vojno jiovsod krasni gozdovi. Bele |x> vojni je kriza in pa napačno usmerjeno gospodarstvo bivših režimov, spravilo gozdove in kmeta na rob propada. Pri tej priliki »o naši kmetje sklenili, da bo vsak les sam meril, ker so bili tudi od tega večkrat izkoriščani od oderuških trgovcev. Trgovec v trgovini vedno blago meri in tehta sam. Z isto pravico se tega tudi kmetje hočejo po^lužiti, da se vsaj to, kar proda po tako sramotni ceni, ne bi še zmanjšalo. V mnogih slučajih mora kmet jKileg vseh obveznih plačil kupovati še živež, zlasti v slabili letinah. Vsevprek ga ti rja jo za neplačane račune, pri tem pa ga niti oblasti, niti zavodi, niti kapitalisti ne pozabijo opominjali, naj varčuje! t'riSit smo tako daleč, da nimimo kje varčevati. Spodobi pa ne, mislim, tudi kmetu, ki nepozna osemurnega delavnika temveč 12—18 urnega, da bi trikrat na dan jedel. Iz gornjega jo razvidno, da Ima kmečko ljudstvo pri nas voljo in smisel z« skupno delo. Želeti »Kaj dirjača! — sama nisi dirjača vredna!« se razvnema grof. »Hitro otroka sem ali pa naščuvam pse nate!« »Tako? Nisem dirjača vredna?« odgovori žena s porogljivim smehljajem. »No, saj se bo videlo, koliko vaše dedščine je dirjača vredno; a te vinarje ohranite zase!« S temi besedami vrže grofu one tri male bakrene novce nazaj, in tako dobro jih je starka vrgla, da so vsi trije padli naravnost v malo usnjato mošnjo, ki jo je grof še držal v roki. Strmeč spričo te čudovite spretnosti ni mogel grof nekaj minut spraviti nobene besede iz sebe, naposled pa je prešlo njegovo strmenje v divji srd. Zgrabil je za puško, napel peteilna in pomeril na starko. Le-ta pa je čisto mirno božala in poljubovala malega grofa, ki ga je država tako pred seboj, da bi ga bila morala krogla najprej zadeti. »Dober, pobožen deček si,« je dejala, »le tako ostani in ne bo se ti slabo godilo.» Nato ga »pusti na tla in požuga grofu s prstom: »Strmolar, Strmolar, dirjača mi še ostanete aolzm,« zakliče in odkrevsa ne meneč se za grofove psovke, ob palici v gozd. Konrad, oproda, pa stopi tresoč se s Konja, dvigne gospodiča v sedlo, se zavihti v grlT r'a ^ °dieZdi Za 9V°iim 8°sI!0d<)m g®" To je bilo prvikrat in zadnjikrat, da je hudo vreme s Strmola vzelo sinka s seboj, da jezdi z njim na sprehod; ker je namreč jokal in vpil, ko sta začela konja teči, ga je in.el za mehkužnega mladiča, iz katerega ne bo nikoli dosli prida. Gledaj ga je nenri-jazno, m kadar se je deček, ki je očeta srčno ljubil nežno m zaupljivo naslonil na njegova kolena, mu je mignil, naj odide, in zaklical: »Ze veml Neumnost'« Gospa Hedvika je vse sitne muhe svojega moža rada y prenesla, toda to neprijazno vedenje proli nedolžnemu otroku jo je globoko žalilo. Zbolela je večkrat iz strahu, kadar je čemerni gro? malčka zaradi kakega majhnega pogreška trdo kaznoval in je nazadnje umrla v najboljših letih, objokovana od grajske družine in vse okolice, najbridkeje pa od svojega sina. Odtlej se je grof malčku le še bolj odtujil: dai ga je njegovi dojilji in grajskemu kaplanu v vzgojo in se ni mnogo brigal zanj, zasti ko se je kmalu nato zopet poročil z bogato gospodično, ki mu je črez leto dni podarila dvojčke, dva mlada grofiča. Kuno je najrajši zahajal k stari ženici, ki mu je bila nekoč življenej rešila. Vedno mu je pripovedovala mnogo o njegovi pokojni materi in koliko dobrega ji je rajnka izkazala. Hlapci in dekle so ga pogoslo svarili, naj ne hodi toliko k Poljančevki, tako je bilo ime starki, ker je prava pravcata čarovnica; toda deček se ni bal, ker ga je bil grajski kaplan poučil, da ni čarovnic in da je izmišljena bajka, da znajo neke ženske čarati in na burkljah jezditi skozi zrak na Klek. Sicer je videl pri Poljančevki vsakovrstne reči, ki jih ni mogel razumeti; umetnije s tremi vinarji, ki jih je njegovemu očetu tako spretno vrgla v mošnjo, se je še prav dobro spominjal, znala je tudi pripravljati vsakovrstna umetna mazila in kapljice, s katerimi je zdravila ljudi in živino, ni pa bilo resnično, kar se ji je oponašalo, da ima vremensko porov in kadar jo obesi nad ogenj, nastane strašna nevihta z bliskom in gromom. Učila je malega grofa vsakovrstne reči, ki so mu bile koristne, na primer mnogotera sredstva za bolne konje, pijačo proti pasji steklini, va«lo za nbe in še mnogo drugega koristnega. Poljančevka je bila kmalu tudi njegova edina družba, kajti dojilja mu je umrla in mačeha se ni brigala zanj. le njih tajne zbirke, ki bodo pa težko komu na vpogled. Končno je prišla tudi ura zanje. Države so jim začele stopati na prste, večinoma s političnega, deloma tudi i verskega stališča. Najprej jih je Mussolini pritisnil ob steno, ker ni hotel imeti nikakega nevidnega gospodarja nad seboj. Sledila je boljševiška Rusija, kar se na prvi pogled malo čudno zdi. Ona vidi v njih pač le političnega so; vražnika. V boju proU Cerkvi so si bratje. Zadnje čase pa sta jim ni-tlerjanska Nemčija in Katoliška Portugalska, vsaka s svojega ctahsca, temeljito zavili vrat. u« Roblesova Španija komaj čaka, da pomete z oj'/"1-Ti-di njih osrednja trdnjava v Franciji se je priliki znanega StavmskV-fevega škandala »mM«* a zopet umirila. L««1-' ta ne pade, o kakem sni« nem udaru po njih seveda ne more bit! govora. I « okrog niih matice »ven keg* Orienia« se zda zbirajo njegovi na v«^ poglavarji vsega sveta m Snujejo načrte kako bl si izgubljene poslanke zo-pit osvojili. Upamo pa. Sa so tudi tej trdnjavi šteti dnevi ie da bi to delo podprle oblasti z vsemi močmi, da tako dosežeja »sže »rguniMieijo Mirtant eilj in t tern pomagajo kmetu do Ir-boljSanja iz obupnega položaja. S tom bi pritegnili tudi one, ki pa raznih tazočs majih pni «isanizaeijab, ki so jih orpropa-itili naSi nasprotniki in pa vsled pomanjkanja lao-brazbc nočejo »odoiovati. Pozivamo tudi ostalo Srrajmr.e kinofk«! zvcie, da javno povedo svoja mnenja. Več ljudi več ve. Tako bomo drog drugega učili, kako nam jo živeti v »tiski naših dni. h pis&eme Kme&he zveze Obftsi ®4»«ri. V nsdeljo, dne 25. aprila bodo rodni občni »bori aiode&h krajevnih kmečkih svm: 8t. Janž pri Velenju po prvi ev. maši. — St. Ilj pri Veieniu ob 2. — Brezovica pri Ljubljani ob 6. — Sisri trg )wi Rakeku ©b S. — Horjul ob S. — Me~ flika ob 0. — 9t. 1<'M nad Vrhniko ob 8. — Hodnik ob poj ti. — Soia pri Kamniku ob 11 — Zgornji Tub i ix j ob 11. — šaiaria« pod Šmarno goro ob pol S. — Ptuj ob pol 8. --• Ziri po ju vi m. maši. — fe-Stinuiierk »A 7. — Ha te o&foe yJjore bo glavni odbor poslal svoje zastopnike, v kolikor bo pač mogel. Obvestil je pravočasno vse edinice glede tega. Šmartno |*>d Smarao goro. Krajevna kmečka iveza v Stuarinem pod Šmarno goro Ima v nedeljo, dne 25. aprila ob pol 8 zjutraj svoj rodni občni zbor. Vrši «e v draStveni dvorani Vej člani, kakor tudi prijatelji naže organizacije 80 iskreno vabljeni, zlasti tudi kmečka mladina in kmečko žsnstvo. Tudi teh dveh jo organizacija Kmečke zveze, zato pa ee bodo takoj po občnem zboru tudi osnovali odseki, v katerih jim bo omogočeno delovanje. Na občnem (boru bo govoril g. Paš kot zastopnik glavnega odbora ia v«lilt»lj Mladinske kmečko zveze. MotliSta. V nadel jo, dno 25. aprila ijaa Krajevna kmečka zveza v Motiiki svoj prvi letni občni sbor, ki bo v dvorani hranilnice ia posojilnice ob 8 dopoldne. V Interni glavnega odbora bo podal poročilo o doefsdanjem delo to razvoju naše or;ani-sacijo njegov tastopaik. Vabimo vs« člane, a!je: Kribiftra r »črnska js okrogel I ca (posebej v knjižici) Din 20,— io « posebej Kutdčo« račsmtoi aa reza® m tesan teu, Dfci 30.—. Halje imamo posehim KbWS» fiiiiaico m remeljce, poimoraie, morale, machri-«ie, tavolete, lestone, žagane« (deske) in plohe ~>W se "rotako v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. . d *B«čj, buči, morje adrijauslto.. vsi b"govi so oživeli, rožmarin je zadehtel ia oljke 60 ozeletiele, zvon na Trsatu pa zvoni in vabi ® najlepše majnišSco romanje k Mariji na Trsat, zontženo t feletatiii na prekrasni otok Rab {nad ® ur vožnje po morju v eno smer) o binkoštili. Kdo bo ogtal doma, ko se vsa Slovenija pri-Pravlja na to prelepo roniaaje? Se danes spo-Jwite po dopisnici svoj naslov opravi »Po »oziea »veta«, Ljubljana, Sv. Petra )7-"a vam pošlje birapiačna podrobna pojasnila. Koristao zetisajc. Kdor se kakorkoli prehladi »i zaskui, ima peto trinogih neučinkovitih zm-Z S™ glaeov W!anei m loti 1EB4 in 1935 ter iavclions nova uprava. Obe bilanci, ki sta aktivni, iu pa novo izvoljena uprava, v kateri ae nahajajo razni ugledni gospodarstveniki, dokazujeta, da je ta stari ugietlui «lov»n»ki denarni zarod, ki je tudi moral enako kot mnogo večjih denarnih zavodov zaprositi za zakonito aaSčito, na najboljši poti v normalno razmero. . n;,, Bllan-a z* leto 1935 izkazuje 160,000.000 Din vlog, ki so poleg gotovine krite Se 8 posojili m drugimi terjatvami, nepremičninami itd. ^^ Podlipa. Na Markovo nedeljo bodo Zaplar,iiTci ob popoldne igrali igro: »Izpod Gobce*. Vabljeni I vzdrži nsval stnijjenib plimn1. Izumitelj, Hali) Ham-dy bej izjavlja, da bo dsl iznajdbo patentirati ter izročil ves dobiček, 5ti bi vrglo izdelovanje novega izuma, turškemu Rdečesstu polu mesecu. Neitaj, kar w. vetlo mu: da oiJ kra-wt* * z o r t€ t ra ► k« rs aw»,ki»r afekte, • ^ " »k® us pvttpn Vtk ttastor ■J // Kraaj m !>t u« se 1» prost. — Žona z.nieria n«oia: Le poiakaj. hudoba. ie v pekel boš prijel! — 0 Marija. — vzdihne rrmi. — torej se te ie tam ne bom znebil? lf#%i«nesa Pr~ovntsui in S&CtliS-fl»«t«»rJi i mjcers«« pri HEMEC OSKAR, I Doieajsica ctcU it 5 — LicUiana. ' »u-fi.! r. Moli ocjlasraifi* Vsaka jrotiaa srstics ali nje prostor velja ta enkrsi Din 5. Naročniki ..Domoljub*" plačajo saton polovico ako feucujeio kmetijske po trebi?ioe ali prodajajo svoje pridelke »Si iščejo noslov oziroma obrtniki pomfrffliko« aii ir» nsiotss Pmt^ms u agtat« te jstaCsit Mfmj gijugii sHcki dobre kvalitete boste nakupili sionilad v največji ubin pri Pres-ker.u. St Petra c 14 tms, Sitri! Pnjite sv. birmo po slaščic« v Ljubljano k Doieuta. VVoifova ulica 10. Miii ušli — J Menart, trgovec. Dom l» le.. PsseffB« 1 eno refi° rBiRm inecomanj> So hiSo ter sadovnjakom se proda Primerno posebno u kakega rudarji. ker je v Mpo-sredni bližini premogovnik, ali vnokojenta ker jena lepem m-meta krajo — Trnov br:b št. 46. p Sv. Jedert nad Laškim MWl PF3i§S 7 krsnjifev. — An-ircj Jenko 7rili it Z požtt Gorenja ras ?kof-»o Loko. Mm £na&ik.ter s.tains s-tr- ji v vel k: iber i« rmer-no nij.t t ceD»h na ;,rr- dai pri tvrjki »PfOBrt«. Ljobjec* — casrruti fcr'žiDSi;e cerkve Essfiiea ii rrgesiis v Kariovci št 2 (Velike Laš:-e) s« odda v *sknp od I.juhj* 1^37 naprej. Refle-.tacti naj se obrata io na graičmo Orit-nek. Fssifa I2~!S M st"- " "»•■ rej«, sprejmem ^a pastirja. Sšape H Dev. Mar. v Polju. M rasličsik mm poceui prodam. Kubar r re.M kovat. Dot pri Ljubljani. fnim 4 mfs Znideršič* in 6 panjpr krsaiifer. v dobrem stanju in i mladimi maticami ter po ueodni Ceni. Ponudbe: Anton Aodreuu, Gorenja Dobrova 2!,p Gorenj« vas mm m vsa hišna in poljska Je is na maio k aiel: jo. Koittli. »nira p. Dobrova pri Ljubljani. ta na k meti jo sprejmem. PonuJbe ua upravo Domoljub pod >25—40« it 5079. JUfei« vajoao ktneikiit deL sprejmem. Prian 4, St Vid nad Ljubljano. Blsp® is gsfeie spre Erin zm vsa kmečka d?is„ Zg. Šiška 7. Rti'1 1 ^r-.arstim pošiopvm i a tse-ksj rcej je ca t>rodaj. evenL tndi na hran ise knjiišrs v Lancort-m r. Radovljici. Vprašati pri Go»re>darski iteii v Ljubjjan,. mimt •aanjia drniica na Go- renjs'Kftn PoDatb« na Medič. Trdinova ul. 8 Ljubljana ia orodje sprejmem. — Miha Loiar.Srpjnje Ga- iBtljne. p ^t. V !£j Ljubiiano. Meloin© blago in svila m birm a ženske obieke ia birnank* r v««h naimoder. ne-iili barvah po aelo oirkih cenah pri: F.I.60RltlR, iliblpi, 1$. tako n. pr.: Krepdeiim. barvasti m fceli »d Din — naprej Prain« svila, bela m barvast* „ „ 1? — Volneno blago v »seb modnib barvah . „ „ 25 - „ Volneno blago, dvojna iirina . ., „ SS — kakor tudi rs« v-r«te pralno blago rs »sskdan e obl«. ke ie predpasnike, belo m barvasto blsga za perilo, svilen« rute in ittpc, kotnbioež«, aogaTice. tor^icet ilaicrike m icnike itd. sa ratep tss® nspu •mg&asiK in oteisvijess. Na »takih 100 Dia dobit« lep robiek mtonj, Msaisfec aesime ccnalicc Ker s: ichao iver t Ijabitelii cvetic v Jugotlari«, oddamo za reklamo p&Ket cveiiičaih čebulic zelo poceni Paket »tebute: 10 polnih begom:, 15 gla-dio!, 25 »oeaaoa. 25 zbtic, 2Sasoabrccij. 25 asalif deppi, 5 celIftagia cvetk io l hliji. skopal 132 kosov 1« za 65 Dia. Potiieso naravnost o« dom po do»oelo»ti rneska prosto poitmne, carine m zavoi-nine. Gontp enesek lahko poiliets t 20 poStnih boaih liaednsrodoe poitminske zeeze!, ki jih dob te na doicadesH poitnem Bradu. Kot posebno reklemo preime vsak naroinik raatoai večbarvno sliko ho-ls=< ~ Dr. Gregarij P e- ~ Tefelot. .redtAu. In ' trestnA, Joi« Kbiiiek. — Za Jaj^ociovaAsko tiskarao; Karel C t*-«. tt-U, 1*