List 12. Gospodarske stvari. Kmet premalo — gospoda preveč. Spisal Lovro Pintar. *) Kdor pazno ogleduje sadne vrte, zagleda kmali dvojno veliko napako. Vidil bo, da sadna drevesa po kmečkih vrtih večidel čisto nič niso sušja in prego-stih vej in krempljev otrebljena; po gosposkih vrtih bo pa dostikrat vidil, da se sadnim drevesom brez premi-slika nasledkov tudi debele veje ali vrhi sekajo, in se tako redkajo, da naposled skoraj gole rogovile v zrak mole. Tako neusmiljeno se dela velikokrat z vejami starih dreves samo zato, ker one drevo nelično delajo ali pa so komu kaj na poti. Da kmet drevja ne trebi, tega ste nemarnost in nevednost krivi, da ga gospoda dostikrat preobilno klesti in žaga, so pa napČno razumljeni nauki krivi. Prav posebno se s pritlikovci pogostoma brez glave dela. feam sem vrtnarje, ki mislijo, da res kaj znajo, velikokrat že slišal tožiti: „Že več let obrezujem špalirje, kar jih najbolj morem; vse mladike sem jim že pore-zal, pa vse le v les žene in sadu ne rodi." Tako je govoril že marsikter moder vertnar, pa revež ni vedil, da ravno zavolj prekratkega obrezovanja so bolj močni listni in cvetni popki pognali mladike, ne pa nastavili sadu. Kako tedaj drevesa obrezovati in trebiti, da bode prav? 1. Ako hočeš imeti lepo, zdravo in rodovitno drevo, ga moraš koj v njegovi mladosti lepo rediti in preobilnih neličnih in napotnih vejic trebiti. Vendar pa prva leta, ko si drevo iz drevesnice presadil na vrt, ne hodi zmiraj z nožem okoli mladega drevescainneskrnjevcajin ne ščipaj gapre-več z vrtnarskimi škarjami! Vse, saj bolj močne navskrižne vejice in mladike morajo ^vendar brez usmiljenja vsako leto proti pod nož iti. Še bolj prav pa storiš , ako jih koj v njih postanku zatareš, to je, ako take popke, iz kterih bi se imele navskrižne mladike in vejice roditi, že posmukneš, predno poženo. Zato že tudi tačas, kadar mlado drevesce pred presa-jenjem obrezuješ, pazi, da popke večidel na ven in na stran obrneš, ne pa na znotraj. 2. Kadar so mlada drevesca že toliko močna, da so njih poglavitni vrhi že pičel palec debeli, prevdari, koliko vrhov da kaže drevescu imeti, in kteri vrhi in veje bi znale sčasom komu napoti biti, ali da bi drevo nelično delale. Ako vidiš, da ima drevesce preveč vrhov, mu odvečne, napotne in nelične odreži, do- *) Zavoljo cepižev oskrbljeno, — pavolnega semena bomo skusili dobiti, kakor ste brali v poslednjih „Novicah", — zavoljo hmelja pa so „Novice" že mnogo pisale leta 1852. 1853. 1854. Dobiva se žlahni hmelj pri gosp. Jož. Schoffl-u v Sadecu (Saaz) na Češkem. Vred. kler še niso debeli in se rana lahko zaceli. Vendar pa se varuj v enem letu mu preveč vršičev ali vej vzeti, da ti drevesce ne bo začelo hirati. 3. Ako so ostali vršiči in veče veje mladega drevesa zelo kosmati, to je, ako so na njih manjši vršički, goste mladike ali pa kratki krempeljci, kteri imajo listne ali cvetne popke, znaš z poglavitnih vrhov in večih vej nekaj mladik in manjših vejic odpraviti. Varuj se pa vendar, da ga preveč ne oštoraš in ne ogoliš. Ako bi ga preveč obrezoval, se ti bo začelo klavrno držati, bo nehalo rasti, bo krempljasto prihajalo, pa vendar sadii ne bo rodilo. 4. Predno more mlado drevo sadu roditi, mora zastaviti po svojem životu kratke krempeljce. Ti so prvo seme prihodnjega sadii, postanejo iz listnih in večkrat tudi iz poslednjih mladičinih popkov, ter se imenujejo rodovitni les (Fruchtholz, Fruchtspiesse). Ta rodovitni les ima včasih koj prvo leto že cvetne popke, včasih jih pa več let ne nastavi. Dostikrat sem že vidil, kako so nevedni sadjorejci take rodovitne krempeljce rezali in ščipali, zraven pa vendar želeli, da bi jim mlado drevo kmali kmali sad rodilo. Kdor hoče, da mu bode drevo kmali in s časom obilo rodilo , naj skrbi, da bo po vsem drevesu dosti tacega rodovitnega lesa zaredil. Toraj naj gleda, da bo rodovitni les nastavljen po vseh vrhih in vejah. Na stranskih vrhih naj se kmali pri glavnem deblu začne, in naj bo redko razstavljen do končnih mladik, ter naj bo zgorej in spodej in tudi po strančh vrhov in vej. Pa poreče kdo: kako pa človek more drevo oskrbeti z rodovitnim lesom? Tu. se saj lahko nekoliko pomaga. Ako drevo slabo raste, zastavlja samo več rodovitnega lesa, kakor ga more s svojim sokom dostojno rediti, in tako drevo zavolj slabotnosti ne rodi, dasiravno je polno rodovitnega lesa. Da ti bo rodilo, poreži mu nekoliko slabših in pregostih rodovitnih krempeljcev, in mu s primerno gnojnino postrezi, pa ti bo brž ko ne začelo roditi. Včasih pa vsa drevesna moč v mladike hiti in drevo nastavi prav malo rodovitnega lesa, in še to le peša in se sopet posuši. Tako drevo se mora pustiti, da znori, kakor pravimo. Kadar bo bolj odrastlo, bo s časom že tudi precej rodovitnega lesa imelo, zdaj mu prikrajšaj nektere mladike. To bo pomagalo, da bo rodovitni les močnejši prihajal in se množil. Tudi pri-tlikovcev večkrat drugači ni mogoče ukrotiti, kakor da se pustijo znoreti (austoben). 5. Dasiravno rodovitni les navadno mladik ne poganja, pa vendar vsako leto nekoliko veči prihaja, in se s časom dostikrat tako razkremplji in zgosti, da solnce drevesa ne more prešinovati in soka v deblu, vrhih in vejah ne dovolj pregrevati. Ako je taka, je treba nekaj roaovitnih pa pregostih krempljev iztrebiti. Toda ni prav, ako začneš pri deblu trebiti in da vrhe in veje zno- ----- 92 ----- traj vsega rodovitnega lesa obropaš, temuč začni pre-gosto drevo, naj bo staro ali mlado, po koncih vej trebiti , kjer je navadno najgostejše mladičevje, ki solnce najbolj overa. Po znotranjih vrhih in vejah pa odpravi le tisti rodovitni les, ki si ga po dobrem prevdarku za preobilnega spoznal. Trebi toraj drevo odzunaj nazno-traj. Ako pa delaš nasprotno, ti bojo tvoja drevesa kmalo gole rogovile, in ne bojo ti nikdar veliko sadu rodila. Da je drevo kaj vredno, zlasti pa pritlično, mora po vsem životu roditi, ne pa samo konec vej. 6. Včasih se primeri, da mlado drevo kmali rodovitni les zastavi, kteri pa potem leto za letom bolj peša ali pa se celo posuši. Da peša, spoznaš lahko, ker vidiš, da so listni popki vsako leto drobnejši, da komaj po dve ali tri peresca poganjajo, ali pa še celo nobenega ne, temuč se posuše. Ako je taka, se rodovitnemu lesu pomaga k moči, če se nekoliko mladik na vršičih poreže in se stakne nekoliko listnih ali pa tudi cvetnih popkov, ter se drevesu z gnojnino pomaga. 7. Ako se mora kakošen vrh ali velika debela veja zastran napotja odpraviti, je nikar ne odžagaj ali odsekaj prav pri deblu, ampak bolj gori, da ji bo še nekoliko življenja ostalo. Ako pa le mora pri polti preč iti, naredi strešico nad rano, pribij na-njo kako dilico, da rana delj časa gnjiti ne začne in ti drevesa ne pokončd. 8. Ako je pa drevo že staro in ima nelično podobo , moli kako vejo grdo na stran, ima grde krive vrhe itd., imej potrpljenje ž njim; saj tudi šantovim starčkom šantovih nog ne odrežemo; ravno tako tudi potrpimo z napakami, ki jih naši spredniki pri drevesih o pravem času niso odpravili. Plačilo potrpljenja bo sad, ki nam ga bojo taka nelična drevesa še veliko let rodila.