74 Otrok in knjiga 111, 2021 | V ečernica Res je, redna služba je svojevrsten privilegij. Čeprav moram priznati, da si seveda večkrat želim, da bi imel za pisanje na voljo ves dan. In ko takole gledam nazaj, pravzaprav ugotavljam, da sem vse svoje knjige ali vsaj glavnino posameznih knjig napisal med dopustom ali ob prostem koncu tedna. Melita Forstnerič Hajnšek SIMONA SEMENIČ: »TA IGRIVOST JE ZAME KLJUČNA« Simona Semenič (foto: Mladinska knjiga) V sa svoja dela posvečate otrokoma, ampak tokrat je stvar drugačna, ker sta, kot zapišete, knjigo tudi zakuhala. No, vseeno, ne postanejo vse pisateljice in dramatese, ki so mame, tudi mladinske pisateljice. Kaj je bilo odločilno, da ste vztrajali? Pravzaprav niti ne vem. Več stvari. To, da sem pač svojima otrokoma želela napisati zabavno, igrivo knjigo. Potem to, da sem tudi sama navdušenka nad otroškimi pustolovščinami. Od nekdaj sem si tudi želela napisati roman in mi je potem to pomenilo še toliko večji izziv. Pa še kak razlog bi se zagotovo našel. Ko sva se dogovarjali za intervju, ste mi napisali: »Ob vsej črnjavi, ki jo sprav- ljam iz sebe, tudi meni ta roman pred- stavlja en vesel tobogan za ravnovesje.« Pomeni, da bi se lahko k čemu takemu vrnili, četudi sta otroka to obdobje že prerasla? Otroka pravzaprav še nista prerasla tega obdobja. Starejši ima sicer 20 let, ampak zelo rad bere tovrstno literaturo, in sem prepričana, da bi z veseljem vzel v roke tudi roman za mlajše. Mlajši pa je čez poletje dopolnil 12 let in je pravzaprav ravno pravšnje starosti. Vsekakor bi se rada vrnila k pisanju še enega tovrstne- ga romana, to tudi nameravam. Če sem prav iskrena, se tega že lotevam, ampak mi še ne kaže najbolje. In ta vaš stavek iz korespondence je tudi izhodišče za naslednje vprašanje: neka- teri avtorji/avtorice vnašajo črnjavo tudi v mladinsko književnost, odločajo se za problemska dela … Vas je kdaj zamika- lo, da bi šli v to smer? Nisem še razmišljala o tem v zvezi s svojim pisanjem za otroke. Moram pri- znati, da pisanje pustolovke za otroke zame pomeni eskapizem. Pred siceršnjo črnjavo zbežim v iskanje zmaja. Svet ne izgine, samo zaprem oči in se spustim po razigranem toboganu. Potem pa, neizo- gibno, pristanem na riti. Mislim, da me za zdaj v pisanje pro- blemskih del za otroke ne vleče prav zelo. Vsekakor se mi zdijo pomembna, nujna pravzaprav, ne vem pa, ali se lahko pisanja za otroke lotim na enak način kot dramatike za odrasle. Oziroma ali to sploh želim. Kaj sploh je goli, neobogateni tekst? Ampak čeprav gre za popularne žan - re (recimo fantastiko in detektivko z 75 Otrok in knjiga 111, 2021 | V ečernica elementi pustolovskega romana), lite- rarno ne popuščate. Detektivski suspenz ste dobro začinili še z literarnimi prijemi. Bralcev ne držite v napetosti samo z doziranjem zgodbe, ampak jih še dražite s tem, da jih opozarjate na prekinitve, zavlačevanja, na konstrukcijo fikcije skratka. Napišete recimo: »Kot drugo, če bi rekel ne in se recimo ne bi zlagal, mislim, če res ne bi želel rastlinice, kaj bi potem ti in jaz? Jaz ne bi imela o čem pisati in sploh se ne bi imela priložnosti družiti s tabo …« Bi sploh hoteli napisati goli, neobogaten tekst? To je zelo kompleksno vprašanje in ne vem, ali nanj lahko na kratko odgovo- rim. Kaj sploh je goli, neobogateni tekst? Če recimo pogledam na primeru svoje dramatike. Napišem besedilo, povsem oluščeno didaskalij. V primerjavi z mo- jimi ‘didaskaličnimi’ besedili je drama brez didaskalij gola in neobogatena. Ampak meni pomeni izziv prav to – ali lahko napišem besedilo brez didaska- lij in skozenj skomuniciram svoje iste vsebine? Ali obratno. Ali lahko skozi besedilo brez ene same replike skomuni- ciram dialog? Hočem reči, da je besedilo lahko obogateno, govorim seveda na ravni forme, z marsikaterim prijemom, ki morda na prvi pogled izgleda ‘gol’. Odvisno je seveda od marsičesa, začenši z odnosom forma – vsebina. Pri pisanju KRVZ sem razmišljala v smislu dialoga med mano in svojima otrokoma. Kaj bi jaz njima v primerljivih situacijah dejansko rekla. Na kaj bi ju želela opozoriti, iz česa bi se želela po- hecati, kaj bi ju želela naučiti. Ali katere možnosti bi jima želela odpreti v smislu dojemanja ali razumevanja pisave, tudi filma, umetnosti nasploh. V mislih ozi- roma v pisanju sem se z njima igrala. Ob vsem drugem ima Skrivno društvo KRVZ tudi bogato jezikovno karakterizi- ranje. Imamo otroka, ki govori obogate- no knjižno slovenščino, ki namesto »daj že« reče »preidi k bistvu«. Ali reče, da je nekdo v škripcih … In to seveda sijajno sopostavite s slengom. Knjižni jezik je postal tako rekoč subkultura, kajne? Ja, zdi se mi, da je res nekaj na tem. Z mladimi sicer nimam tako pristnega sti- ka, da bi pred mano govorili ravno tako kot s prijatelji. Kar je, moram ob tej pri- liki povedati, zame zelo velik problem. Pišem na primer o mladi generaciji v današnji Ljubljani, uporabljam pa sleng iz devetdesetih let prejšnjega stoletja iz Ajdovščine. Po drugi strani pa tudi opažam, da mladi uporabljajo knjižne izraze in na primer rodilnik prav iz nekega občutka upora – ne vem, ali je upor prava bese- da – proti vsesplošnemu vztrajanju pri nižanju jezika. Ob tem moram seveda reči, da sem sama v prvi liniji tistih, ki nižamo jezik. Vsaj v smislu izrazoslovja. Redno upora- bljam narečne ali nižje pogovorne izraze, ker razumem to kot bogatenje jezika, ne pa kot siromašenje. Ampak če potem ti izrazi izpodrivajo lepe slovenske besede, je to povsem napačen učinek. Tudi uporaba narečja se mi zdi subver- zivna. Mislim, po navadi se to, če se v knjigah že govori oziroma piše narečje, dogaja v »matičnih okoljih«. Pri vas pa imamo v čistem centru Ljubljane primor - ski dialekt … Ja, seveda, v čistem centru Ljubljane govorimo primorski dialekt vsaj moja sinova in jaz, tako da je to tako rekoč naturalističen prijem. Ja, ostala bi ta neka zgodba o zmaju, ampak ne več tako igriva Ste ob tem iskali »pravo mero«? Ste se spraševali, kdaj je vsega, kar ni čisto zmajeslovje ali detekcija, preveč in bo bralce morda odvrnilo? V prvi verziji je bilo tega ogromno. Prvi del romana se je vlekel kot kurja čreva. 76 Otrok in knjiga 111, 2021 | V ečernica Potem sem pa veliko od tega sčrtala. Ampak glavnina je ostala, saj to je prav - zaprav to, kar ta roman je. Če bi vse pometala ven, to ne bi bilo več Skrivno društvo KRVZ. Ja, ostala bi ta neka zgodba o zmaju, ampak ne več tako igriva. Vsaj ne v smislu, v katerem si sama igrivost predstavljam. Ta igrivost je pa zame ključna. Tako pri pisanju za otroke kot tudi v dramah. V dramah se sicer največkrat, ne zmeraj, ukvarjam z nekimi bolj ali manj morbidnimi vsebi- nami, ampak kljub temu ali pa morda prav zaradi tega se trudim ohranjati igrivost. Vsaj v smislu igranja s formo ali na primer v dialogu z gledališčem. Ste se bali, da ne bodo hoteli brati vsega, ampak bodo mogoče preskakovali? Razmišljala sem o tem, ja. A ne bi re- kla, da sem se bala. Zagotovo ne more biti vsem vse všeč. Imela sem dva za- dovoljna prva bralca – oba sinova sta z veseljem brala, tudi slabše verzije, kot je natisnjena. To mi je bilo nekako do- volj, da nisem gojila takih in podobnih strahov. Poznate koga, ki je šel po poteh vaših ju- nakov? Mislim, preverjati, ali so napisi, ki jih najdejo literarni junaki, res tam, ali iskati cerkev svetega Florjana? Mogoče celo tunele pod gradom? Ja, poznam. Otroci mojih prijateljev so želeli iti po poteh Skrivnega društva KRVZ. To se mi je zdelo fantastično! Ko postane človek mladinski pisatelj/pi- sateljica, začne tudi nastopati za mlade bralce. Ste šli tudi skozi ta del dogodiv- ščine? Ne, tega pa še ne. Knjiga je izšla med pr- vo karanteno in doslej nisem niti enkrat nastopila pred otroki. Malo sem preverila zalogo po knjižni- cah. Ne bi mogli ravno reči, da so se pionirske in šolske knjižnice z romanom dobro založile. Ampak kolikor so se, je izposojen. Ne vem, kako te stvari potekajo. Prvi na - tis je pošel, če prav vem, pred poletjem je izšla žepnica, zdaj bomo pa videli. Kar se tiče branja, sem pa zelo presene- čena. Iz leta 2017 imam dve knjigi in obe skupaj do zdaj nista imeli toliko izposoj, kot jo je imel KRVZ v pol leta. Zame so te številke neka povsem nova izkušnja. Vaši mladi junaki pri domači klasiki bolj zehajo kot ne, ampak nekatere tuje sodobne in polpretekle pustolovske in fantastične klasike pa pridno požirajo. Kakšni bralci so mladi? Mislite, da bere- jo manj? Če ja, zakaj? Ali vas to skrbi? In kaj lahko naredimo? Glede tega spet ne morem nič oprijem- ljivega reči. Splošno veljavno je, da mla- di manj berejo, kar verjamem. Moja izkušnja pa ni taka, moja sinova bereta. Edino, česar me je groza, je to, da oba bereta v veliki večini samo v angleščini. Kar je nujno za šolo, prebereta pač v slovenščini, prejkone z muko, drugače pa posegata po e-literaturi v angleškem jeziku. Vse to me zelo skrbi. Ne vem, kaj lahko naredimo. Jaz se morda lahko potrudim napisati en roman v slovenšči- ni, ki ga bosta oba z veseljem (ali pa pod čustveno prisilo, kdo bi vedel:)) prebrala. Sicer pa res ne vem. Katere pa so bile knjige vašega otroštva in mladosti? Kako so vas oblikovale? Veliko jih je bilo, ne bom jih našteva- la. Omenila bom samo en primer, in sicer roman Pod svobodnim soncem. Oboževala sem ga, ne vem, kolikokrat sem ga prebrala. Potem sem ga pa po- nujala svojima fantoma. Starejši ga je prebral že zdavnaj, z veseljem, mlajši se ga pa nikakor ni hotel lotiti in ga nisem nehala prepričevati. Potem sem pa letos pozimi vzela knjigo v roke in jo še enkrat prebrala, po recimo tridesetih letih. Zgrožena sem bila, zgrožena sem 77 Otrok in knjiga 111, 2021 | V ečernica še danes. Svojima fantoma sem vsilje- vala skrajnje seksistično literaturo. Celo njuno življenje ju poskušam vzgojiti v odprta človeka, ki verjameta v enako- pravnost in enakovrednost ljudi, potem pa jima tlačim v roke zgodbo, ki temelji na mizoginiji. Kako me je ta knjiga oblikovala? Tudi jaz bi rada vedela. Petra Vidali DAMIJAN ŠINIGOJ: »POSLAL SEM NAJSTNIKA V PODZEMLJE« Damijan Šinigoj (foto: Igor Vidmar) Knjiga Kjer veter spi je bila ob nomina- ciji za letošnjo večernico že dobitnica desetnice. Najbrž velik kompliment za pisatelja, ki je v mladinsko literaturo vstopil nekako po naključju, »po pomo- ti«, ste nekje dejali. Vsaka nagrada je kompliment. Desetni- ce in nominacije za večernico sem pa še posebno vesel, ker je knjiga izšla na prvi dan pandemije, ko se je skoraj ustavilo javno življenje in se mi je zdelo, da ni dosegla bralcev. Ali ste brali kaj sofinaliste Boruta Gom- bača, Simono Semenič, Barbaro Grego- rič Gorenc, Sebastijana Preglja? Seveda. Nominacije in nagrade so vsaj zame čudovite tudi zato, ker nekdo drug, ponavadi kompetenten, naredi kvalita- tivno selekcijo, in je odločitev, kaj brati med nešteto knjigami, potem lažja. Biti v tako imenitni druščini je čast, delo strokovne komisije za večernico pa tež- ko delo, sem prepričan. Nič se niso postarale Književnost za mlade je, sodeč po letoš- njem opusu za večernico, precej obsežna in zlasti za najstniško populacijo kar razvita. Kako pa vi gledate na svoje so- trudnike, sopotnike? Kar sem sam začel pisati za mladino, spet spremljam tudi mladinsko književ- nost. Pa knjige iz svoje mladosti spet prebiram. Nekatere so še vedno čudovi- te, nič se niso postarale! Kar se literature tiče, še zlasti mladinske, nam ni treba zardevati. Zelo nenaporno je sedeti na kavču in buljiti v ekran ali televizije ali telefona. A z dobro knjigo se nam odpre nov svet, drugačen, boljši, ob njej mož- gani začnejo delati na polno, domišljija dobi krila … Današnji, k dokumentaristiki močno nagnjeni časi vam gredo na roko kot jamarju, da družite svoji obe pomembni dejavnosti – jamarstvo (ste profesionalni jamar) in literaturo, kajne? Ta knjiga mi je res ljuba, predvsem zato, ker sem v njej lahko združil obe svoji strasti, a biti profesionalec v nečem po- meni biti za to plačan. Kar pa nisem. Ja- marstvo je zame v bistvu način življenja, raziskovanje še neodkritega, umaknitev od norega sveta. Pa firbec, seveda, do kod bo šla jama. Kaj skriva v sebi … Sodelovanje v jamarski reševalni službi, ki kakor večinoma v tovrstnih službah tudi ni plačano, pa pomeni le logično po- sledico mojega potikanja po podzemlju. Ko si v čem dober, želiš tudi pomagati, če je treba. Jamarskih nesreč pri nas na