TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMU NIKACUE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Vladimir Logar generalni direktor združenega podjetja V torek popoldne je bilo v Kranju v dvorani delavskega samoupravljanja 13. zaseda-: nje DS združenega -podjetja, Id se ga je udeležilo 55 članov podjetja, sedem članov je bilo opravičeno odsotnih, pet pa neopravičeno. Dnevni red je obsegal edino točko: predlog razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja našega združenega podjetja. Zasedanje je odprl predsednik DS Ivo štbmbergar in poklical inž. Franca Jana naj poda kot predsednik dat za to odgovorno mesto in predlaga članom DS združenega podejtja, da ga izvolijo. , Ob podrobni obrazložitvi dosedanjega udejstvovanja tov. Vladimirja Logarja je povedal še naslednje: Tov. Logar je diplomiran elokt rotehnik in diplomiran ekonomist, torej strokovnjak, kakršnega prav, potrebuje naše podjetje. Med vojno je bil v nemškem Ujetništvu, nato pa v partizanih. Po osvoboditvi je bil na odgovornih vodilnih položajih, med drugim 11 let kot direktor škofjeloške tovarne »MOTOR«, direktor tovarne NIKO v Železnikih, podpredsednik OLO Kranj, pomočnik direktorja Republiškega zavoda za gospodarsko planiranje in, sekretar Odbora za industrijo Zveznega odbora Zvezne ljudske skupščine v Beogra-. du .Od maja meseča lani je direktor naše tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani. Karakteristično za tov. Logarja je, da je mimo strokovne usposobljenosti izredno široko razgledan, pošten, skromen , iri, da se aktivno Udejstvuje tudi v,„družbenopolitičnem življenju. (Dalje na 6. strani) Na sliki je novi avtomatski stroj za proizvodnjo uporov, ki bo ob polni zmogljivosti bistveno povečal dnevno proizvodnjo uporov - , Naš izvoz v januarju V prvem mesecu letošnjega leta smo izvozili za 318,926 dolarjev izdelkov oz. skoraj za 4 milijone novih dinarjev. V primerjavi z istim mesecem lani'smo povečali izvoz za 27 %. Z doseženim pa vseeno ne moremo biti zadovoljni, saj je naš notranji načrt predvideval precej večjo realizacijo, .,.taJtfi^,da.,;.smQ;,.izYOzilu.komai 73 % predvidene vrednosti, . .. Razdelitev glede na posamezna valutna področja je bila tudi tokrat želo ugodna. 61'% vse vrednosti smo izvozili na področje držav z močno ‘t, j. konvertibilno valuto, 22% v Vzhodne države' (področje SEV) in 17 % v druge države (ostalega klirinškega področja). Presenetljiv je vrstni, red držav uvoznic. Turčija, ki je bila, skoraj vedno na prvem mestu, je to pot šelC na četrtem. Prvo mesto in največjo vrednost uvoza ima Zahodna N emčija, drugo Madžarska, tretje^ ZDA in peto, kar je najbolj presenetljivo, južnoameriška Kolumbija. Izvozna lista obsega 21 držav, med njimi tudi prvič Pakistan. . Posamezne tovarne so takole. izpolnile svoje mesečne iržVO'žff&,!dbV'Čžfiž®lffI *■ Elektromehanska Elektromotorji Polprevodniki Avtomatika Kondenzatorji Elementi Radioaparati Instrumenti Elektronika Aparati Avtoelektrika I iii%: 68% 245 % ■ 42% 147% 118% 38 % 79% 43:% 13% 0% . ’Tovarne: Naprave — Ljub-Ij ana-Stegne, ‘ Usmerniki — Novo mesto in Mikron — Prilep niso imele izvoznih obveznosti, a so vseeno prispevale delež k izvozni , realizaciji.. Letošnji, še ne dokončni, plan predvideva izvoz v vrednosti skoraj šest in ppl milijona^ dolar jev ali 120 milijonov novih dinarjev. To naj bi bil 20 do 22 % delež celoletne letošr.jeplamra-ne -proizvodnje združenega: podjetja. Da bi’ uresničili tako veiiio porast, moramo torej .izvoziti .vsak meSec izdelkov v vrednosti 535.665 dolarjev. Prvi mesec, kot prva dvanajstina letošnjega letnega plana je bil torej'zelo slab, saj znaša komaj 59 % te vrednosti. Značilna je svojevrstna dinamika izvoza, ki smo jo ža lani zabeležili in grajali. Vsafe prvi mesec trimesečja (Dalje na. 6. strani) Tov. Vladimir Logar je postal novi generalni direktor združenega podjetja ¡poročilo o .. delu razpisne komisije in predlog za novega gen. direktorja zdru-. ženega podjetja. Inž. Franc Jan . jo povedal, da je komisija prejela glede. na razpis v »Delu« dvfe prijavi kan-• didatov. Po temeljiti analizi ! predložene dokumentacije je komisija Soglasno ugotovila, da drugi kandidat he pride v poštev pri' izbiri novega gen. direktor j a, ker ni bil: do sedaj še zaposlen v nobeni gospo-: darški organizaciji: in .torej-ne izpolnjuje’ Osnovnih pogb-jev razpisa. Nasprotno pa tov. Vladimir Logar popolnoma izpolnjuje! vse pogoje, zato razpisna komisija meni, da re edini orimeren kandi- Osebna (individualna) odgovornost Zadnje čase je na raznih nivojih v naši družbi precej govora o osebni (individualni) odgovornosti. Smo tudi v teku dopolnjevanja statutov delovnih organizacij in pravilnikov o medsebojnih delovnih razmerjih, kjer bi tudi morali zakonsko urediti to vprašanje. : Vsak delavec v delovni organizaciji je na svojem delovnem mestu osebno odgovoren za svoje delo. Opis delovnega inesta vsebuje določene naloge in dolžnosti, kar predstavlja vsebino njegove osebne odgovornosti. Odgovarja lahko zaradi kršitve delovne dolžnosti (disciplinsko), kazensko in materialno. To odgovornost tudi ni težko kontrolirati. Ko dela- , vec krši svoje delovne dolžnosti in obveze, nastopi ena izmed navedenih odgovornosti. Pri vsaki izmed teh odgovornosti moramo seveda ugotoviti krivdo. Ta pa je-lahko podana v hujšiobliki kot naklep ali milejši obliki kot malomarnost. Brez krivde ni odgovornosti. Zato je razumljivo, da je potrebno v postopku za vse te odgovornosti ugotoviti krivdo. Opustitev ugotavljanja krivde pa je ravno v teh postopkih zelo pogosta. Tako ugotavljanje te odgo-, vornosti ni tako problematično. Pri vodstvenih delavcih pa se ta odgovornost razumljivo poveča z njegovim položajem. Povečana zahtevnost dela zahteva tudi večjo odgovornost, ki je vsebovana tudi v večjem osebnem dohodku. Tu-, kaj se poj avli? ta osebna odgovornost v dveh sme- reh.’Prvič odgovornost za sâmo konkretno delo vodstvenega delavca, drugič pa tudi odgovornost za delo njemu podrejenih delavcev. V zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SRS je v čl. 41 določeno naslednje: V>delavec,v upravnem' or- • ganu, ki vodi organizacijsko enoto ali določene za-. deye, je odgovoren tako za izvrševanje zadev, kakor tudi ža akte in ukrepe, ki jih je pri teni storil ali opustil. Za izvrševanje takih .aktov in ukrepov ali za njihovo opustitev so odgovorni tudi delayci, ki so akte oz, ukrepe neposredno: izvršili oz. opustili. Mišljenja sem, da bi temu ustrezno definicijo odgovornosti lahko Vnesli tudi v splošne akte v delovnih organizacijah, n. pr. šef sektorja ali nek drug vodstveni delavec je tako odgovoren za izvrševanje zadev, ki spadajo v njegovo osebno delo, prav tako pa soodgovoren za delo podrejenih. Razumljivo pa je, da tildi delavec/ ki neposredno opravlja določeno delo, odgovarja za- to delo na svojem delovnem mestu. ;**, § V splošnih aktih naših organizacij je treba ravno : Vprašanju osebne odgovornosti posvetiti veliko pozornosti ter to problematiko tako urediti, da v primeru storitve nedovoljenih dejanj ali opustitve zahtevanih ukrepov lahko ugotovimo konkretne krivce, kar omogoča tudi uvedbo ustreznega postopka. S tem bomo tudi brez dvoma zboljšali poslovanje podjetja:— organizacij ha vseh področjih in na Vseh -nivojih. U.P. RACIONALNA PROIZVODNJA porok za boljše gospodarjenje Sledilo je obdobje trdega dela, poskusov, nadaljnjega tuhtanja in nemajhnih napo-; rov, pa tudi prvih razočaranj, preden je prvi stroj ' dobil, svojo obliko in' vsebino. Danes je stroj tu in vsi, ki so »krivi« za njegov nastanek s ponosom ' gledajo nanj. Povsem zasluženo in upravičeno, saj je že dosedanje poskusno obratovanje dokazalo, da je bila zamisel dobra, dobra pa tudi izvedba zamisli, pri čemer imajo zasluge Številni strokovnjaki,- bodisi iz Šentjerneja, orodjarji iz tovarne elementov za elektroniko, pa tudi strokovnjaki iz Obrtnega servisa v Semiču, ki so sodelovali pri montaži stroja in nekaterih njegovih izpopolnitvah že sedaj, ko stroj deluje s polovičnimi zmogljivostmi (samo ena proga!) kaže, da član] delavskega sveta združenega podjetja so soglasno Izvolili novega generalnega direktorja Prvi sadovi prizadevanja za boljše gospodarjenje terega še razvijajo in ustvar- in hkrati želimo, da hi jim jajo. Dnevne količine izdela- dobro uspel, tudi drugi avto-nih uporov bodo potem še mat, koristno za vse zdru-. . . močneje narasle, jasno pa se ženo podjetje pa bi nedvom- V uredništvu našega Usta smo sklenili v nasled- uspeh doseči, zato pa bo po- bo pri tem vidno znižala tu- no bilo, če bi'tudi dirugje njih številkah objavljati sestavke iz naših tovarn in tažnega in ročnega dela, po- di cena. Naši upori bodo po- posnemali svetle zglede Šent-enot o tem, kako si posamezni delovni kolektivi pri- v J s^°Pno dosegli konkurenčno jemejčanov in skušali najti »dev.,0 pove,«, p,«o.ta proiz- ££¿^«£2* U J* ¿LSfe.-ff vodne stroške in tako doseči boljše ekonomske re- Jih bo sprostil avtomatski bodo lam dobro uveljavi in prej dosegU rentabilno pro-zultate. Teh prizadevanj prav gotovo nikjer ne za P*°?Vt>druc U^0n^j delovnemu kolektivu omogo-' izvodn j o. manjka in želeti bi bilo, da bi biU* povsod kar naj- nov^a artomata. & °nS tili nadpljni razvoj in boljši 2riimo si, da bi napoveda-bolj učinkovita, saj nam je vsaka bližnjica k uspeš- Vendar s temše nismo rek- standard- na vrsta sestavkov o naporih nemu poslovanju dobrodošla. li vsega. Skupina, ki je ustva- Prizadevanje požrtvovalnih naših delovnih ljudi po to- . . . . . . rila avtomatski, stroj za pro- ustvar jedcev avtomatskega varnah in enotah za boljše Za danes sestavek iz obrata za proizvodnjo upo- izvodnjo uporov dela fa. na_ strbja za proizvodnjo uporov gospodarjenje bila čim daljša rov v Šentjerneju, kjer je nad deset članska skupi- ppgj ju nekako do letošnjega v Šentjerneju so rodila za- in, da ne bi sestavek o usipe-pina prizadevnih strokovnjakov samoinciativno julija upa, da bo v poskusno žeijene sadove in ob tem nji- hih ŠenrjerneJeanov ostal izdelala avtomatski stroj za proizvodnjo uporov, ki obratovanje spravila še 4jji- hovernu uspehu jim lahko osamljen! bo omogočil v treh izmenah izdelavo okrog 120.000. gi, izpopolnjeni avtomat, la-* samo od vsega srca čestitamo — C —- = uporov na dan, s tem pa tudi prehod na dejansko = velikoserijsko in tako tudi rentabilno proizvodnjo, =i pri čemer se bomo ob nižjih proizvodnjih stroških lahko uspešne ji uveljavili tudi na svetovnih tržiščih. Zaradi tega, ker sem laik se bodo izpolnila vsa pričata, ker so bili v Šentjerneju kovanja njegovih ustvarjal-dokaj skromni in redkpbe- cev. Ko pa bo stekel s celot-sedni, ko sem jim zastavljal n trni zmogljivostmi, bodo na vprašanja okrog njihovega njem v treh izmenah vsak novega avtomatskega stroja, dan lahko izdelali nad 200.000 žal ne bom mogel zapisati uporov. Za zdaj sicer je .pri kakih posebnih podrobnosti proizvodnji še okrog 10% iz-o njem, vendar pa sem nekaj meta, vendar to zaradi tega, le izvedel in s tem bom po- ker je stroj prirejen na pro-skusil prikazati, pomen in izvodnjo iz Strojno obdelanih uspeh njihovih naporov pri sestavnih delov, le-ti pa so ustvarjanju tega pomembne- trenutno še ročne obdelave ga avtomatskega stroja, ki bo in to povzroča večji izmet, v 'proizvodnji uporov ne- Toda naknadna obdelava nedvomno prinesel velike ko- ustreznih sestavnih delov o-risti. .. mogoči, da tudi iz teh delov novi avtomatski stroj izdela Lepo priznanje na področju industrijskega oblikovanja Marsikateri naš novejši izde- izdelkov po zakonitosti estefc lek, kateremu je sodobno ob- tike. ' lika dal Davorin Savnik s Nedvomno bo to priznanje svojimi sodelavci, je požel Davorinu.Savniku in njego-priznanje LGA Zentrum F o- vim sodelavcem v veliko na-rm in si tako.na široko od- daljno pobudo pri iskanju so-prl pot na svetovno tržišče, dobnega videza naših izdel-Za dosedanje uspehe na pod- kov. BS ročju industrijskega obliko- Nagrajencu Prešernovega vanja je med nagrajenci Pre- sklada iskreno čestitamo!, šernovega sklada tudi Davo- r i- ~ - ■: ■■ .. - ■ rin Savnik-.. V utemeljitvi ——^ njegovih zaslug za to dejavnost in dodelitev nagrade Prešernovega sklada piše takole: Pomembnost njegovega u-stvarjalnega dela je v tein, da je z integralnim in sistematičnim vključevanjem zakonitosti estetike v proizvodne procese dvignil proizvodno Že nekajkrat smo v našem rav.en izdelkom elektroindu- Davorin Savnik — vodja oddelka za industrijsko obli- Zavedajoč se, da z doseda: ^ normam ustrezne njuni proizvajalnimi sredstvi ne bodo kos naraščajočim uP°re- potrebam, zlasti pa zahte- Ko bo stroj delal s polni-vam po ceneni proizvodnji, jni zmogljivostmi, bo dejan- kovanje ki naj bi zagotavljala renta- sko nadomestil 50 delavcev, bitno poslovanje, so strokov- vendar pa se nihče v obratu lijaki,.v Šentjerneju že dolgo zaradi tega ne boji, da hi bil , . strije in kovinsko predeloval- tuhtah, kako m kaj bi ukre- ob delo, kajti ti sproščeni de- ® zapisali o lepih uspe- ng jn(justrjje prj iskri — za-nih, da bi deta teklo hitreje. lavci bodo našli dovolj 'dela hlh. ki Jih znova m znova do- vodu za avtomatizacijb, na Po številnih razmišljanjih se ^ potenciometrih. Tudi pro- se2a oddelek za industrijsko mednarodno raven. -odnjo teh izdelkov bi v oblikovanje pri Zavodu za Področju industrijskega ob-^ mehmizarf« niSr Šentjerneju radi povečali, a avtomatizacijo, katerega vod- likovanja pri nas, je vtisnil vodmieP ki bi zagotavljala ier ie Pri tem Preveč F10“* ia Je Davorin Savnik, bodisi pečat sodobnosti in vplival učinkovitejšo ekonomiko sebne mehanizacije ne bodo doma, kakor tudi v svetu, na koncipiranje industrijskih obrata. Dopisniki! Vabimo vas, da nam čimprej pošljete prispevke o racionalizatorjih, izpolnjevanju sanacijskih ukrepov Izrednih delovnih dosežkih skupini hi posameznikov, kakor tudi o kulturnem in športnem udejstvovanja! Uredništvo RAZPIS Razpisna komosija ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA — Tovarne elektronskih naprav, Ljubljana-Stegne, razpisuje naslednja delovna mesta: 1. VODJO TEHNIŠKE PRIPRAVE DELA 2. VODJO PRIPRAVE IZDELKOV 3. VODJO PANOGE —■ 2 delavni mesti 4. ANALITIKA . y 5. TEHNOLOG IZDELKOV — .4 delovna mesta 6. TEHNOLOG STROKE — 8 delovnih mest 7. VODJO OPERATIVNE PRIPRAVE DELA 8. VODJO MONTAŽE 9. DELQVODJO FINOMEHANICNE DELAVNICE': ' 10. VODJO IZVENSERIJSKE PROIZVODNJE 11. DELOVODJO MERILNICE — 3 delovna mesta 12. PRODAJNEGA REFERENTA 13. SKLADIŠČNIKA — ODPBEMNIKA 14. VODJO SPLOŠNEGA ODDELKA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. a> VS strojne ali elektro stroke. b> VS strojne ali elektro stroke, a) 8 let praksd v tehnologiji proizvodnje, ali na vodstvenih mestih v proizvodnji oziroma pripravi proizvodnje. % b) 10 let prakse na’ enakih delovnih mestih kot pod te. a). Pod 2. a) Visoka šola elektro ali strojne stroke. b) Višja šola elektro ali strojne stroke a) 8-letna praksa, od tega 3 leta pri strokovnem delu v razvoju ali v proizvodnji in vsaj 2 leti pri vodstvenih delil# b) 10-letna praksa na enakih delovnih mestih kot pod tč. a) Pod 3. " Visoka šola elektro stroke, s 5-letno prakso v proizvodnji, tehnologiji ali konstrukciji Pod 4. .... YS ekonomske stroke, s 3-letno prakso v proiz-, vodnji, računovodstvu, planu in nabavi. Pod 5. VS âli SS elektro ali strojne stroke, s 5-letno prakso v tehnologiji, konstrukciji ali proizvodnji. Pod 6. ’ a) Višja ali srednja tehnična šota elektro, strojne ali kemijske stroke, h> VK délavée" elektro, strojne ali kemijske stroke. a) 4 leta prakse v tehnologiji ali proizvodnji. b) 6-letna praksa v tehnologiji ali proizvodnji. Pod 7. VS elektro, strojne ali ekonomske stroke, z najmanj S-letno prakso pri planiranju proizvodnje, v tehnologiji ali v pripravi proizvodnje. Pod 8. : VS' elektro stroke, z 8-Ietno prakso v montaži, merilniči ali tehnologiji aparatur. Pod 9. à) TSS strojne stroke, b) VK délayée strojne stroke. a) 3-letna praksa v proizvodnji ali tehnologiji. b) G-Ietna praksa v proizvodnji ali tehnologiji. Pod 10. , : VS ali TSS elektro stroke, z 8-letno prakso v proizvodnji; konstrukciji, tehnologiji ali razvoju. Pod 11. VS elektro stroke,, s 3-letno prakso v proizvodnji ali tehnologiji. - Pod 12. I ŠS elektro, strojne ali ekonomske stroke, s 5-letno prakso na delovnih mestih v komerciali, proizvodnji ali tehnologiji. Pod 13. Poklicna šola strojne, elektro ali trgovske stroke, s 3-letno prakso v * proizvodnji, skladišču ali odpremi. Pod 14. Proizvodnja »Elektromehanike« v januarju a) VŠ strojne, elektro ali ekonomske stroke, s ; 3-letno prakso pri vzdrževalnih ali sličnih delih. b) SS strojne, elektro ali ekonomske stroke, s , 5-letno prakso pri vzdrževalnih ali sličnih delih. Razpis velja do zasedbe delovnih mest, pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne. Po izkušnjah prejšnjih let smo v mesecu januarju po navadi dosegli povprečje proizvodnje predhodnega leta. Povprečna mesečna proizvodnja v letu 1965 je znašala 12.720.000 N. din, v mesecu januarju letošnjega leta pa' smo dosegli vrednost eksterne proizvodnje 12.927.291 N, din'. Da bi dosegli letošnji piani,, bi 'morali vsak mesec proizvesti za 13,760.000 N. din.' Za mesec januar pa je bil postavljen plan v vrednosti 13,248.270-N. din. V začetku meseca januarja so bili iz-, giedi razmeroma dobri, saj nam je nabavna organizacija obljubila, da bomo pravočasno. prejeli manjkajoči material. Zato smo predvidevali proizvodnjo v višini 14.000.000 N. din. Računali smo, da bomo proizvedli več dvotarifnih. števcev, pa tudi pri kontak-toriih je obstajala možnost večje proizvodnje,:- V teku .meseca se je pa pokazalo, da material ne bo prispel pravočasno, zato smo že sredi meseca začeli opozarjati nabavno organizacijo ha . naše stanje. Ce izvzamemo telefonijo, smo z uspehom v me-, seču- ianuarju lahko kar zadovoljni. Uspeh je bil namreč naslednji: proizvodnja . V JANUARJU 19SŠ DE_ Izvrš. v% Rotacijski stroji 114 Montaža števcev 108,6 Stikala 116,7 Kinoakustika 104,- Telefonija 75,- Lipnica 84,7 Deli za avtomatizacijo 72,7 Stalne proizv. usluge 66,9 Občasne proizv. usluge 151,8 problem različen radio mater rial, zaradi katerega imamo stalne težave v proizvodnji. V . januarju so predstavljali : naj večji problem ^elektroliti -in elektronke iz uvoza, pa tudi domači radio material je večkrat prispel z zamudo, OBRAT AVTOMATSKIH TEL. NAPRAV.je imel težke, probleme Zaradi pomanjkanja uvoznega materiala. Slab rezultat v januarju nas sili, da posvetimo . yečjo pozornost nabavi materiala za’telefonijo, saj nam je uspeh Zadnjih .-mesecev v. preteklem letu pokazal, da so kapacitete v telefoniji velike; treba jih je le izkoristiti. OBRAT V LIPNICI je v janušrju posvetil vso pozornost dvotarifnemu številčni-ku; uspeli ni .izcstal. V prihodnjih mesecih ; bo treba količine dvotarifnih številčni! ’ kov še dvigniti, ELEMENTI ZA AVTOMATIZACIJO v januarju niso dosegli predvidenervrednostiji ker ni odgovarjala; kvaliteta pločevine. Izdelovali so le rezervne .dele, pa tudi ta naročila bodo v kratkem izvršena. Ker kapacitete oddelka niso izkoriščene,.. se: predvideva. da bo prevzelv montažo stikalne ' ure. Uspeh v mesecu januarju ni bil najboljši,. Zato bo treba še veliko več naporov, da bo proizvodnja . preskrbljena z vsem,: kar je potrebno za redno delo. Z ozirom na januar 1965 smo dosegli povečanje za 11%. Posebno nekatere panoge so lansko proizvodnjo precej presegle: PRIMERJAVA PROIZVODNJE (januar 1965 in januar 1966) STALNE CENE DE Proizv. % Rotacijski stroji 110.- Montaža števcev 176.8 Stikala 156.2 Kinoakustika 90.1 Telefonske naprave 77.3 Lipnica. 0.5 Deli za avtomatizacijo 21.4 Stalne proizv. usluge 81.9 Občasne proizv. usluga 56.5 Skupaj 111.2 . Naivečje povišanje opaža- mo pri Števcih in stikalih# saj narti je znano, da v lanskem januarju še nismo proizvajali dvotarifnih števcev* obrat, stikal pa je bil . brez potrebnega materiala. V naslednjih mesecih se bo morala proizvodnja hitreje- dvigati, da se ne bo zgodilo-tako. kot v preteklem letu, ko v prvih mesečih nismo dosegli niti proizvodnje' predhodnega leč ta. Samo višja proizvodna nam jamči boljši .finančni uspeh in samo z boljšim finančnim uspehom bodo delavci zopet dobili zaupanje v Iskro. Sef proizvodnega sektorja: inž. Alojz Grčar Skupaj 97,5 Večji izpad smo imeli pri telefoniji, manjši pa pri elementih za avtomatizacijo. V Lipnici je bila proizvodnja znatno. nižja,, pa tudi delov za poslovne enote je bilo manj kot je bilo predvideno, MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je imela težave z materialom za EVS-08; za večje količine nismo imeli mase za ohišja, niti kolektor-jev. Razliko smo nadoknadili Z višjo proizvodnjo EVS-10, stroji EVS-15 in višjo proizvodnjo rezervnih. delay. montaža Števcev je dosegla uspeh pri števcih! Proizvhdrija dvotarifniiy števcev se bo šel povečala, če bomo redno prejemali potrebni material.. •• »KONTAKTOR« je bil žeto uspešen, saj je mesečno zadolžitev presegel skoraj za 17%. Tako visoko proizvodnjo bo pm-at Kontaktor lahko držal tudi v bodoče, če bo redno prejemal material. KINOAKUSTIKA je irhela velike težave, zato je bila .predvidena vrednost dosežena Je z veliko težavo. Že od nekdaj predstavlja največji OBVESTILO DRUŠTVO IZUMITELJEV IN AVTORJEV TEHNIČNIH IZBOLJŠAV LJUBLJANA razpisuje NATEČAJ " \ I. Za najboljši izum — v letu 1965 II. Za najboljšo tehnično izboljšavo osvojeno v letu 1965 NIGMDE Pod I. prva nagrada 1.000 N din druga nagrada ■ 600 N din Pod II. prva nagrada 500 N din druga ‘ nagrada 400 N din Nagrade bodo podeljene za izume večjega pomena za gospodarstvo in tehnični razvoj, če a.) so bili prijavljeni za patentno zaščito ali so bili patentirani b) so osvojeni v proizvodnji v letu 1965. Nagrade za tehnične izboljšave bodo podeljene, če a) so osvojene v proizvodnji b) so bile predložene gospodarski • organizaciji v/letu 1965. Prijavi za nagrado za izume je treba priložiti opis, številko patenta ali prijave (št. »rubruma«) in potrdilo gospodarske organizacije s kakšnim—ekonomskim pspehom ječ uveden. Prijavi za tehnično izboljšavo je treba priložiti točen opis, potrdilo gospodarske organizacije, ki to izboljšavo izkorišča in potrdilo o ekonomski vrednosti ozirqma višini doseženega prihranka. Prispele prijave bo ocenila posebna strokovna komisija, katere odločitev je dokončna. ,ROK ZA VLAGANJE PRIJAV JE DO 1. MARCA 1966. OBVESTILO Počitniška skupnost obvešča vse člane kolektiva »ISKRA«, da počitniška domova v Poreču in na Bledu poslujeta neprekinjeno. V Poreču posamezniki ali skupine do 8 oseb lahko koristijo usluge brez predhodnih prijav. Večje skupine pa se morajo prijaviti 7 dni vnaprej. Ležišča so v ogrevanih sobah za člane. kolektiva »ISKRA« in za po njih' vpeljane goste po 5 Ji din, ostalo po- ceniku z 10% popustom.' Na Bledu so brez' predhodnih prijav na razpolago ležišča v ogrevanih sobah pqT7 N dinarjev in zajtrki po 3 N dinarje. Po predhodnem dogovoru je možna tudi celodnevna oskrba po 22,50 N dinarjev. Člani kolektiva se izkažejo z legitimacijo ISKRE. Priporočamo obisk ob koncu ledna, ob praznikih in tudi pri poročnih in drugih družinskih in društvenih praznovanjih. Uslug »Počitniške skupnosti« Iskra se lahko poslužujejo tudi gostje izven kolektiva v kolikor so proste kapacitete. Počitniška skupnost Iskra Kranj, telefon 21948 Bled, telefon 77327 Poreč, telefon 65 Letna konferenca članov ZB Kranj, 27. januarja — člani ZB kolektiva »Elektro-mehanika« Kranj, so se ta dan zbrali v izrednem številu (od 446 članov, navzočih 247) tako, da je bila dvorana delavskega samoupravljanja v Kranju skoraj pretesna, število prisotnih kaže na izredno zavednost, članov ZB, ki so si v nekaj urah povedali tisto, kar jih teži. Kot goste je bilo moč opaziti predstavnike združenega podjetja, kranjske tovarne in občine, kar je. dokaz pozitivnega odnosa ao članov ZB, ki so vsekakor nosilci haprednih tradicij NOV, V uvodu je predsednik Stiha Kramar nanizal nekaj dejstev o delu predsedstva v preteklem .letu. Iz poročila je bilo razvidno, da je v Elek-tromehaniki zaposlenih 446 članov ZB, od -teh je aktivnih udeležencev s priznanim dvojnim štetjem- 212. V preteklem letu je odšlo v pokoj 46 članov/ 14 članov pa je zapustilo tovarno in se zaposlilo drugod, Delo predsedstva aktiva v letu 1965 je bilo obširno, pestro in razgibano. Kakor kažč. poročilo, je imelo predsedstvo 17 rednih in 14 izrednih sej. V času od zadnje konference so bili 3 zbori aktiva v kranjski tovarhi. Na sestankih predsedstva aktiva .so bili v preteklih letih obravnavani predvsem' socialni problemi in zahteve za. posebni dodatek aktivnim udeležencem NOV, istočasno pa tudi stanovanjski. problemi. Vodila se je skrb za delovna mesta članov ZB in o zdravstvenem stanju, organizirale pa so se tudi proslave in izleti. Ko se je gospodarska situacija v tovarni in podjetju Slabšala, je predsedstvo smatralo, da je potrebno pomagati samoupravnim organom in Vodstvu' tovarne tudi pri reševanju gospodarske situacije v tovarni. Na zborih aktiva, kakor tudi na sejah predsedstva, se je zahtevalo, da še v tovarni popravi delovna .disciplina, da se uvede Iz lanske dejavnosti montažnega sektorja večja štednja in racionalnejše gospodarjenje. , Gospodarska reforma je hašla člane-ZB že pripravlje- : ,ne| sprejeli so jo kot potrebno in nujho. Iz referata je bilo tudi razvidno, da je bilo deldVaktiva ZB posebno pestro in revolucionarno v drugi polovici leta 1965. Kljub temu, da so jim nekateri člani očitali, da so včasih ukrepali mimo. predpisov, kaže poročilo, da so bila vsa stremljenja .In zahteve predsedstva aktiva, usmerjeni v to, da se izboljša gospodarsko stanje v podjetju in zvišajo osebni dohodki. Predsednik aktiva ZB je poročilo zaključil s željo, da naj člani ZB s svojim zgledom v dani situaciji prednjačijo v disciplini . in delu. Vsem tistim članom kolektiva, ki pa niso pripravljeni pokazati dobro voljo pri reševanju gospodarskega stanja tovarne, bo treba jasno povedati, da se bodo morali prilagodili, sicer jih bo kolektiv sam izločil. Člani ZB naj skrbne bdijo nad tem, da se bodo ukrepi za stabilizacijo gospodarskega stanja v naši tovarni iZvajhli čim hitre je in čim boljše. Montažni .sektor. PSO je v letih svojega obstoja nedvomno "opravil že pomembne delovne naloge, o katerih smo nekajkrat, ob vidnejših dogodkih že . pisali. Danes smo se odločili v teh skopih vrsticah prikazati nekaj številk, ki govore o yrednosti lanskih naporov tega sto-ošemintridesetčlanskega delovnega kolektiva; ki deluje na gradbiščih po vsej državi, kjer montirajo naše večje izdelke. .Vrednost lanske realizacije montažnega sektorja je bila za 10% večja od realizacije v letu 1964, čeprav je bilo v tej enoti zaposlenih pet oseb manj, kot je predvideval plan. Težave Z razno opremo, ki so jih moiiterske skupine na terenu vse leto dobivale iz tovarn z zamudami, so v glavnem krive, da je montažni sektor lani izpolnil le 96 % svojih planskih obveznosti/ V potrditev te trditve še dve številki: pri delu . je osebje Predsednikovemu poročilu montažnega sektorja* plan vodni plan. so sledili štirje referati in preseglo Za 5%; medtem ko Ne bo odveč pri tem še sicer: Zaposlovanje članov je bil plan realiziranega pro- pogled na tabelo, ki pove, ZB, socialno stanje, stano-meta z montažnim materia- kakšen je bil lanski plan vanjski problemi, proslave in lom izpolnjen le 73% in od- montažnega sektorja, kakšni izleti — o čemer smo med le-tod predvsem vzrok za v ce- realizaciji v letih 1964 in 1965 tom že nekajkrat poročali,.-4pti neizpolnjen letni proiz- in njun medsebojni odnos: nekatere aktualne- probleme- MONTAŽA Letni plan Realizacija 1964 . 1965 Im R65/LP Material ' 260-.000 245.826 ' 190.499 73' Delo 372.000 305.858 391.705 -105 Ostalo 20:000 14.077 42.707 214 SKUPAJ 652.000 565.761 . 624,911 96 77 "128 p}3- 110 pa bomo še obravnavali v občasnih člankih. 4 V razpravi je sodelovalo 32 ri: članovA Nekateri so zavzeli širše okolje, spet drugi pa so govorili le o problemih osebnega' značaja, ki 'je "'sicer lahko za nekoga življenski problem (npr. stanovanje), vendar bi bilo prav,', da bi osebne • . zadeve' prepuščali predsedstvu; ki bi veliko bol jše- ki' lažje posredovali pri merodajnih forumih. Bistvo konference ož, razprave je bilo moč čutiti v skrbi za zdravje članov ZB, za . stanovanja, odnosov, do " borcev, delavnih mest in interes vseh članov ZB do gospodarjenja v »Rlektromeha-niki«. S tem v zvezi so .bili mnenja, da bi sindikat moral odigrati' močnejšo vlogo, kot !jo je v času preizkušenj in 'tildi še danes. Posnetek nam kaže zelo številne udeležence letne konference članov združenja borcev NOV v »Elektromehaniki«, ki so živahno posegali v razpravo o pomembnih vprašanjih članov ZZB Iz razgovora in vprašanj pa je bilo moč potegniti'zaključek, da so neposredni prodz-• vajalci „premalo, tekoče in /pravilno informirani. Prav zaradi (ega se lahko mnenja proizvajalcev (hkrati seveda tudi upravljaleev! j od časa do časa nagnejo v nepravo; 'smer in iščejo grešnega kozla tam, kjer ga ni. »Nalijmo čistega vina!« — je lepa in te bi se morali dr-vsi, čeprav bi bilo za nekatere to boleče. Ali so na vsa vprašanja člani-ZB dobi-; li »čiste odgovore«, bo pokazalo prvo polletje.'Takrat kot vse kaže, bodo (če bo šlo vse po sreči) stari računi porav-(Dalie na 6. strani 1 i se lahko takoj rešili -dsovariati miš- . ganih in" pri sindikatu. (npr. preveč naročene emba- fr J ... {___’ „ „ ................. lun pa, da stvari ne bomo re- Kandidacijska komisija je šili, če bomo vedno posegali med zasedanjem pripravila prakticirajo, 'da prve dni v mesecu Zelo malo ali skoraj 'a2e za ATN). tev plana, saj vemo, da plan v tej panogi hi bil izpolnjen tako kot v mesecih IV. kvartala 1965, ko je ta panoga presegala proizvodni plan. Največ problemov je bilo in tudi še obstajajo, z novosre-bmimi trakovi nekaj dimen- nič ne proizvajajo za izvoz. Ce se omejimo le na skrb, naz’aj v zgodovino Iskre, predlog za novi odbor ki šte- zii’ ki "am jih dobavlja irio-Proti koncu vsakega meseca-kaj bo s. proizvodnjo v prvih Dosti laže se bomo o tem po- ?e n ¿lanov Novoizvoljeni zemski Proizvajalec za izde-narašča proizvodnja in doseže mesecih, če bo še tako manj- govanali ko bomo obravna- ¿dbor se ie že naslednji dan lavo kontaktnih peres za te- svoj maksimum prav zadnje kalo materiala, je prav, da Vladimir Logar - generalni direktor združenega podjetja ■ odbor se je že naslednji dan , . , , . .... . r-iL: ívífeá lefonske releje. Kritični; prav tako novosrebmi trakovi za proizvodnjo delov za kontaktne srebrne zakovice za ploščate releje, šislitni (Nadaljevanje s 1. strani) Ker razprave o predloženi kandidaturi ni bilo, je pred- jen razmah elektronske "industrije v naši državi« — je dejal — »-in sedanjimi naj- sednik DS predložil glaso- nižjimi osebnimi dohodki te vanje. Najprej so člani glasovali o predlogu ali naj bo glasovanje tajno ali javno z panoge izmed vseh vej industrije, bo naša prva dolžnost govarjali;? vali zaključni račun za leto-sestal. Člani odbora aktiva 1965. Vsekakor nam je potre- 7B pri sindikalni podružnici ben sanacijski kredit. Težave, »Elektromehanike« imajo na- ,______________________ ... Id so nastale zaradi pomanj- slednje funkcije: precUednik koordinatne stikalmk^dalje kanja nekaterih materialov, Franc Križnar, nantestnik Polarizirani rriejr in podnoz-niso tako enostavne, kot si Miro Mihovec, ' predsednik £a„f^a telefonske centrale, nekateri predstavljajo in kot komisij^, za stanovanjska so bile nakazane. Če bi bila vprašanja Boris Starc, pred- , , , , .. - v te mprocesu kriva le plan- sednik komisije za premes- up0Ii za telefonske centrale, ska služba., bi lahko hitro titve Pavel Rink, predsednik veV f* zl.ce za lzdeI°-napravili red, ker pa je prob- za socialna vprašanja Oto Pi- vanJe vaza ni ,e ,e_oa lem globlji (neplačani stari čulin, predsednik komisije za So računi, 'občasno pomanjkanje proslave in izlete Miro Miho- k^diaat pbkalnike m se deviz, dolgi dobavni roki vec, isti je bil menovan tudi nekaj P°m^bmh materialov ’ - - ... -- za proizvodnjo telefonskih central. Vzroki Za kasnitve dobav ipd.) pa teh stvari ni moč na v predsedstvo sindikata. Čla-povečati napore za večjo pro- hitro roko urediti. Probleme, ni odbora so še: Miha Kra-dviganjem rok. 31 članov je duktivnost dela, boljšo orga- ki pa nastajajo po delovnih mar 'Milka Rihtarič, Ivan . . - predlagalo javno ’glasovanje,' nizacijo in tehnologijo proiz- enotah in ki se nanašajo na Burkeljca, Rado Djukič, Pa- se a®"333!0 prcavsem na ne-2 2pa tajno. Rezultat končne- vodnje ob istočasnem zniža- boljšo delovno disciplino in vel Košir in Tone Rozman. pravočasna P aci a inozem ga glasovanja o predlogu raz- n ju stroškov, a večjih oseb- organizacijo, pa naj rešujejo „ . SKim ««Daviteljem, saj nna- pisne komisije je bil: vsi čla- nih dohodkih. Uspešen razvoj enote same, ker so za to pri- . V,.t6m bodo člam ZB mo posebno v zadnjem času ni - razen enega vzdržanega in vključevanje v mednaro- stojne.« Svoje misli je tov. sjstanke po delovnih e- problem z deviznimi sredstvi, glasu so se izrekli za tov. dno delitev dela naj bo še direktor zaključil s tem, da IjPj kJer bodo izbrali pq,- oziroma z nakazih plačil s Vladimirja Logarja kot nove- vnaprej ena izmed naših po- je apeliral na člane ZB, da vu "t VTT Z u f S Prejšnjih ga gen. ¿rektorja združene- glavitnih skrbi in dolžnosti«, kot borci svoja hotenja in de- ro™ ¡¡g ki bodo kasneje ko- etih takih problemov v to- ga podjetja Spontan aplavz Qb kQncu eliraI na vseh navzočih je ob tfisku ^ zb J dosfedno rok m prvi čestitki pr^sed- šteVajo'načela in določbe no-mka DS podjetja novoizvolje- - Jstatuta ^djetja in ggl nemu gen ^rektorju še lepo f; Vojimdeležemprispeva-' potrdil izid glasovanja. , Jo k:.b?1]-ŠI in hnrejši rasti'; Prisotni novi gen. direktor našega združenega podjetja, Vladimir Logar se je najprej zahvalil članom DS za izkazano zaupanje in v krajšem nagovoru podal nekaj smernic za bodoče delo v podjetju. »Glede na silen, povo- lo čim bolj angažirajo pri delu v samoupravnem mehanizmu, tako v tovarni kot delovnih eincrtah. V taki funkciji bi imeIi več'možno-sti odločanja o važnih ukrepih. H koncu je .povedal nekaj (Obširen intervju z novim spodbudnih besed tudi pred-gen. direktorjem bomo pri- sednik 00 ZB Kranj .tov, občili v naslednji številki na- Vinko Kepic, kije med, dru-šega glasiia) girii dejal, da je moč članov Marjan Kralj ZB v enotnosti, kar nazorno £Ucb optirani v sindikalne odbore likšni meri ni bilo, ker so po delovnih enotah. Dopisulte v »Iskro«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Te). 22-221, int. 639 nam inozemski dobavitelji kreditirali dobave na odprt račun, sedaj pa nam to ni mogoče, ker inozemskim dobaviteljem, predvsem za telefonske materiale, dolgujemo znatne zneske še iz leta 1965, delno pa tudi iz leta 1964. Z domačim materialom imamo težave s kooperantom, ki nam izdeluje omare za eross-(Dalje na 8. strani) bi kot naredbodajalec ali kot računopolagalec moral dajati račune o svojem poslovanju; razumljivo, če bi mi vest bila čista. Posebno ne bi odklanjal takšne, revizije, ki bi bila dobronamerna in ki bi težila za tem, da obdelovalcu in odgovorni osebi ter samoupravnim organom pomaga v njihovih prizadevanjih; da jim prvenstveno z nasvetom na podlagi dognanih nepravilnosti ali pomanjkljivosti iž pregleda poslovanja, pomaga iz zagate, ali iz zavesti, da pravilno poslujejo pa ta zavest nima'trdne podlage, ali je sploh neutemeljena. Razumljivo je, da takšna notranja revizija ima predvsem kot končno nalogo in- štruiran je.lir s tem odklanjanje formalnih nepravilnosti in pomanjkljivosti ter v končni konsekvenci, kar je samo ob sebi umevno, preganjanje. kriminala, ki bi ga eventualno odkrila. Sklicevanje na to, da obstaja družbena kontrola,- ni povsem upravičeno. Četudi obstaja, so njene naloge in njen način dela popolnoma drugačni in so zaradi tega tudi posledice njenega dela temu primerite. Poudariti moramo še to, da tej 'družbeni inšpekciji občutno primanjkuje osebja, da se poredkoma pojavlja v gospodarskih organizacijah, a še takrat, ko se pojavi, je njena naloga v največ primerih omejena na neko določeno področje poslovanja, a da o kompleksnih revizijah sploh ne govorimo. V naših razmerah si je težko zamisliti uspešno in-struktažb, če inštruktor nima vpogleda v praktično pošlo-' vanje in če mu iz samega poslovanja ne izvirajo pobude, kje nastajajo «potrebe za opravljanje instruktorskih nalog. Zelo so pogosti primeri,* 'ko odgovorni delavci žive' v prepričanju, da delajo pravil-- po, pa temu ni tako; takšni ne bodO/nikoli želeli instruktorskih posegov, pač pa bodo prosili za Ipstrukcije največkrat tisti, ki imajo široko strokovno obzorje ih ki vedo, kje so njihove »šibke točke,« O moralni in strokovni^kva- liteti revizorja —.inštruktorja bi omenili samo to: ta uslužbenec mora biti v celoti kos svoji nalogi, biti mora široko razgledan politično in strokovno, mora imeti večje ‘praktično in strokovno znanje od tistega, čigar delo» pregleduje, oziroma ki ga inštruira, če temu ni tako, potem naj se rajše tega dela ne loteva, ker bo kmalu postal suh potoček v Sahari.*-Zadeva za premislek je ta: ali nam je kontrola — revizija koristna, ali ne in zaradi tega potrebna, ali ne? Vprašanje je postavljeno načelno, druga je zadeva, ali imamo sploh, ali zadosti za opravljanje te službe kvalificiranega osebja in v čigavo pristoj- nost bis spadala. ■ Smatramo, da je potrebfta in ^koristna. To prepričanje črpamo -iz različne snovi: knjigovodstve- • nih podatkov, bilanc, finančnega in kreditnega poslovanja, iz deviznih opravkov, f materialnega poslovanja, inventur, kalkulacij, obračunov , in podobno. Srbski pregovor pravi: »Bolje sprečiti, nego lečiti.« Kronika gospodarskega kriminala — odkriti in objavljeni priifieri — nas vsak dan opozarja, da bi bilo dobro upoštevati ta modri rek.« V tem nam pomaga urejena* sistematična in strokovna kontrola ali revizija. tk Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 13. zasedanja delavskega sveta združenega podjetja (8. 2. 66) • DS je ponovno obravnaval predlog razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja združenega podjetja ISKRA in se z večino glasov odločil za javno glasovanje o predlogu. S 54 glasovi (noben proti, 1 vzdržan), delavski svet imenuje za generalnega direktorja zduženega podjetja tov. Vladimirja LOGARJA, diplomiranega ekonomista ,dosedanjega direktorja Tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani. ■ DS zadolžuje kombije, ki je bila postavljena za primopredajo poslov med generalnim direktorjem tov. Dušanom Horjakom in v. d. generalnega direktorja tov. Vla-dimirom Sodinom, in sicer v sestavu: Janez Šebenik Avtomatika Viktor Kosec ZZA ing. Rudi Vavpotič uprava podjetja, da. prisostvuje prevzemu dolžnosti tudi med v. d. gene-inega ^direktorja tov. Sodinom in novoimenovanim generalnim direktorjem tov. Vladimirjem Logarjem. • DS sprejema predlog UO in se strinja s tem, da na osnovi 2. točke 15. člena pravilnika . o sestavljanju zaključnega računa delovnih organizacij za leto 1965 zaprosimo Službo družbenega knjigovodstva za podaljšanje roka za predložitev zaključnega računa za leto 1965, in to od 15. 2. do 1. marca 1966, © Dosedanje pravilnike o izumih in tehničnih izboljšavah, o pripravniški dobi, izobraževanju in štipendiranju, ki so z uveljavitvijo statuta združenega podjetja prenehali veljati, sprejema delavski svet kot priporočila za ureditev te problematike v organizacijah združenega podjetja. 45. seje upravnega odbora tovarne »Elektromehanika« (31.1. in 3.2.1966) © Glede na Sklep 16. zasedanja DS od 3. 3. 1965, s katerim je dana pristojnost odločanja o zasedanju delovnih mest obenem direktorju in upravnemu odboru, je DO sklenil, naj o premestitvah med delovnimi enotami odločajo delovne enote in direktor. UO pa bo' še naprej obravnaval zaposlovanje novih delavcev. © Upravni odbor se strinja s predlogom tehničnega sektorja, da se proizvodnja 'stikalnih ur HS-2 uredi v montaži elementov za avtomatizacijo. Pri opuščanju proizvodnje elementov za avtomatizacijo se v tej DE sproščajo potrebne kapacitete za proizvodnjo omenjenega izdelka. ©Do sprejetja gospodarskega plana tovarne za leto 1966 se za vse delovne enote obračunavajo osebni dohodki s faktorjem 1,00. Za mesec januar se torej obračunajo osebni dohodki kot akontacija s faktorjem 1.00. Ker se OD obračunavajo kumulativno, bodo eventualne razlike izravnane v obračunih naslednjih mesecev. © Glede na to, da sektor za kapitalno izgradnjo opušča svojo dejavnost in je do sedaj opravljal tudi naloge za našo tovarno, je UO sprejel predlog org. biroja za uvedbo novega delovnega, mesta »referent; za gradbene zadeve« v investicijskem oddelku, ker bo v tovarni še vnaprej potrebno vršiti posamezna dela iz naslova gradbene dejavnosti. © Upravni odbor sporoča samoupravnim organom v. obratu ATN, da je bil problem pomanjkanja materiala in zastoj proizvodnje v obratu obravnavan na posebni seji, na kateri so bili tudi, predstavniki Nabavne organizacije in šef obrata ATN, ki je v celoti seznanjen s trenutnim stanjem glede dobave materiala-iz uvoza. © Po poročilih gospodarskega sektorja so se zaloge materiala na skladiščih R3 in KS v mesecu decembru 1965 precej dvignile. Zato je 'UO sklenil naslednje: — Gospodarski Sektor naj izdela analizo potrebnega materiala za plan proizvodnje L 1966 po normativih, ki . so zbrani na karticah. — Na podlagi te analize bo upravni odbor obravnaval, kdo, kdaj in zakaj je naročil material, ki povzroča prevelike zaloge kupljenih delov za panogo kinoakustike. — DE »Vzdrževanje« naj izdela analizo, zakaj naraščajo zaloge v njihovih skladiščih R3. — Oddelek ZTP naj se strogo drži org. predpisa, ki govori o postopkih konstruk-' cijskih sprememb glede na zaloge nekurantnega materiala, ki lahko zaradi takih sprememb nastopijo. PP naj sporoči UO, kaj je storil glede na zaloge embalaže, ki je bila naročena v prevelikih količinah. — Uprava' tovarne naj izdela predlog za način in izvedbo sistematične odprodaje odvečnih zalog materiala oziroma nepotrebnih in zastarelih sestavnih delov. — Finančni sektor naj izdela potrebne analize in predlog za funkcionalen odpis orodja. © Po poročilih finančnega sektorja je bil sanacijski program za 1. 1965 izpolnjen le na R5, na R 3 pa ne. Točni' podatki bodo podani ob zaključnem računu za leto 1965. Upravni odbor sprejema na znanje okvirni sanacijski program za leto 1966, predpisan s Strani finančne službe podjetja. Tovarna bo izdelala lastni, sanacijski program po posameznih skladiščih in ga predložila finančni službi podjet- tja. Ta bo obravnavan na eni izmed prihodnjih sej upravnega odbora. © Upravni odbor potrjuje osnutek pogodbe s PSO za I. 1966 o kupoprodaji izdelkov in storitev ter, detajlno pogodbo o rabatih in stroških za prodajo naših izdelkov. V smislu čl. 42 in 43 se doda še besedilo: »za vso tisto proizvodnjo na področju stikalne . tehnike, ki zahteva tehnično obdelavo, se bo izdelala dodatna pogodba s PSO.« © Upravni odbor potrjuje osnutek pogodbe z Nabavno organizacijo o opravljanju nabavne in kooperacijske dejavnosti z vsemi dodatnimi Spremembami s• strani uprave tovarne. Pogodba bo veljala za nedoločen čas od 1. I. 1966 dalje. < © Upravni odbor potrjuje^ naslednje cenike: — za prodajo izmetnega in odpadnega materiala — za prodajo rezervnih delov, -potrošnih delov, kuplje-nih delov in storitev Prodajno servisni organizaciji . — za prodajo mntferiala iz različnih skladišč R3 in R5 ostalim kupcem —"za kopiranje. UO potrjuje tudi višino odstotka, ki se uporablja kot pribitek na lastno ceno za formiranje prodajne cene za različne poslovne enote, ki ga smatramo kot odstotek vloženega dela. © Upravni odbor bo pred-ložiUDS v potrditev osnutek pogodbe z Iskrino tovarno v Sežani za povračilo posojila iz 1. 1963. © V zvezi s pogoji za prenos stanovanjskega fonda v Stanovanjsko podjetje Kranj predlaga upravni odbor delavskemu svetu naslednji predlog: Tovarna Iskra Elektromehanika Kranj odstopa stanovanjskemu podjetju 'Kranj amortizacijo od svojih stanovanj pod pogojem, da podjetje da adekvatni del stanovanj kot protivrednost za odstopljeno aiportizacijo. Tovarna Elektromehanika pa bo obveznosti iz najetih posojil odplačevala iz prispevka, ki-ostane tovarni na razpolago in so posebej de-pomjpana na posebnem žiro računu pri SDK Kranj — podružnica 515. Ta sredstva so sestavni del sklada skupne porabe. © V zvezi s sanacijo stanovanjske problematike v Savski Loki zadolžuje UO stanovanjsko zadrugo Iskra ih splošni sektor tovarne, da preskrbita potreben elaborat z vsemi izračuni in dovoljenjem za gradnjo novih stanovanj. Skleni 14. redne šele DS Tovarne za elektroniko in. avtomatiko (28. 1. 66.) © Delavski svet je obravnaval PREMIJSKI PRAVILNIK TOVARNE ter sprejel sklep, da se istega sprejme in potrdi z dopolnitvijo seznama upravičencev do premije in sicer z delovnim mestom »vodjo merilnice za instrumente«, 1 oseba, - stroškovno mesto »tovarna«, višina premije 60,00 N. din na zmanjšanje zastojev. Omenjeni premijski pravilnik tovarne stopi v veljavo s 1. februarjem 1966. © Delavski svet je na predlog UO sprejel sklep, da se s sprostitvijo obremenitev po Zveznem zakonu iz brut-to osebnih dohodkov vsota, ki je bila doslej namenje- na za vozne olajšave (K-15), S 1. januarjem 1966 prelije v osebni dohodek delavca. Masa brutto osebnih dohodkov ostane s tem neiz-premenjena. © Po določilih Temeljnega zakona in zaradi reorganizacije podjetja in prehoda V novo organizacijsko obliko t. j. Združeno podjetje, prenehajo veljati vsi dosedanji pravilniki, katere je dolžno podjetje na- novo sestaviti in sprejeti. Da pa tovarna do nadaljnjega ne ostane brez pravnih aktov, je delavski (Dalje na 8.. strani) OBVESTILO ODDELEK ZA PREISKAVO MATERIALA TOVARNE »ELEKTROMEHANIKA« 'KRANJ OBVEŠČA VSE ORGANIZACIJE PODJETJA, DA JE V ZADNJEM OBDOiyU RAZŠIRIL PODROČJE KVALITETNEGA OCENJEVANJA IN PRESKUŠANJA UMETNIH MAS TER IZOLACIJSKIH . GRADIV. USLUGE LAHKQ POSREDUJEMO VSEM ENOTAM PODJETJA IN OSTALIM INTERESENTOM. Laboratoriji oddelka izvršujejo naslednje preiskave: 1. Določevanje upogibne trdnosti po DIN 53 452 ‘2. Določevanje udarne žilavosti po DIN 53 453 3. Določevanje udarne žilavosti ob zarezi DIN 53 453 —% 4. Določevanje tlačne trdnosti DIN 53 454 5. Preskus na razkolnost (Spoltfersuch) DIN 53 463 6. Določevanje trdote po Shore-u A DIN 53 505 7. Določevarije trdote po Brinellu DIN 7708 8. Določevanje skrčkov in naknadnih skrčkov za duro plastične mase ter skrčkov za termoplastič-ne mase po DIN 53 464 9. Določevanje povprečnih in absolutnih raZtezkov in linearnih razteznostnih koeficientov 10. Določevanje natezne trdnosti, raztezkov in modula elastičnosti za folije po DIN 53 371 11. Določevanje nasipne teže po DIN 53 468 12. Preskus trdih izolacijskih papirjev (pertinaksov) na sposobnosti za štancanje po DIN 53 488 13. Presjfcus kaširanega pertinaksa (sila za ločitev folije od pertinaksa in spajkalni test) po DIN 40 802 14. Določevanje toplotne obstojnosti oblike po Mar-tensu DIN 53 458 15. Določevanje - žaroobstojnosti umetnih mas po DIN 53 459 16. Določevanje razkrojne temperature za duropla-stične mase po VDE 0860 tč. I oz. VSM 77113 17. Določevanje navzema vode in vlage za umetne mase in izolacijska gradiva po DIN 53471, 53472, 53473, 53475 oz. ISO/R 62 18. Krogelni preskus (preskušanje vdiranja krogle v površino termo in duroplastičnih mas po VDE N 0470 tč. 4e 19. Določevanje zapornih časov pri stiskanju duroplastičnih mas po DIN 53 465 20. Preskus odpornosti umetnih mas proti plesnenju 21. Preskus vzdržljivosti umetnih mas na solux svetlobi 22. Preskus vzdržljivosti umetnih mas na UV svetlobi 23. Preskus vzdržljivosti umetnih mas v različnih umetnih klimatskih pogojih, relativna vlaga 30— 100 %, temperatura — 20” do + 90” C 24. Preskus pospešenega umetnega staranja DIN 50 010 — 50 019. Publikacija 68 IEC in TU 936 25. Določevanje odpornosti umetnih mas in izolacijskih gradiv na vplive elektrolitske korozije po DIN 53 489 ' ODDELEK ZA PREISKAVO MATERIALA — ISKRA, »ELEKTROMEHANIKA« KRANJ \ (Nadaljevanje s 7. strani) svet na predlog UO sprejel sklep, da se do nadaljnjega t. j. do sprejetja novih pravilnikov za tovarno lahko pravnomočno uporabljajo vsi dosedanji Pravilniki tovarne odnosno podjetja. Sklepi 13. rednega zasedanja DS Tovarne elementov za elektroniko (28.1.1966) • DS je obravnaval poročilo o bolezenskih in drugih izostankih v- letu 1965 ter vpliv stimulacije v višini 3.500 S din na prisotnost na deln in na podlagi poročila Ugotavlja, da šo se boleznine in drugi izostanki do 30 dni v II. polletju 1965 znatno zmanjšali. Zato je na predlog UO tovarne DS sprejel sklep, da so glede na pozitivne pokazatelje stimulacija v višini '3.500.— S dinarjev še naprej izplačuje do 30/6-1966, nakar bo DS o tem ponovno razpravljal. Istočasno DS opozarja .fi—, nančni sektor, da se v primeru izplačila OD pod 100 %, enako zmanjša tudi stimulativni del. Nadalje je DS obravnaval predlog UO o pokritju nepokritega zneska izplačanih nadomestil za boleznine do 30 dni in se s predlogom ni strinjal, temveč je sprejel sklep, da se nepokriti znesek Izplačanih nadomestil za boleznine do 30 dni v višini S din-1,017.875.— krije v breme neto OD tistih delovnih enot na območjih posameznih komunalnih zavodov za socialno zavarovanje, ki prekoračujejo določeno stopnjo. ® DS je obravnaval razdelitev obratnih kreditov, ki so bili leta 1961 preneseni od bivše Tovarne za elektrpzve-ze na FSO in so se vodili pod Tovarno elementov za elektroniko, ter sprejel sklep, da se potrdi takšna razdelitev, kot je bila prikazana po zapisniku sestanka predstavnikov tovarne iz Horjula, iz TEN, predstavnika finančnega sektorja podjetja in naše tovarne, dne 20/1-1966. O DS je obravnaval vlogo DS Tovarne, 'radijskih sprejemnikov Sežana ter odobril, da se finančna obveznost Tovarne RS Sežana napram naši tovarni zniža za 39 milijonov S dinarjev po sklepu 4. red. zasedanja DS naše tovarne z dne 21/6-1965, zato naj še pogodba o posojilu ponovno sestavi in upošteva zmanjšanje, © Odobri se predlog rebalansa generalne rekonstrukcije podjetja (Aneks III.), ki ga je izdelal investicijski sektor podjetja Iskra Kranj in sicer na našo tovarno odpadajoči del — za proizvsd-njo feritov • —1 za osnovna sredstva 14,743.738 N din — za obratna sredstva 2,150.000 N din Realizacija tega rebalansa se izvrši v okviru kreditne pogodbe, sklenjene dne 20. julija 1964 med Iskro Kranj in splošno gospodarsko banko Ljubljana s tem, da se po možnosti korigirajo naslednji kreditni pogoji: 1; Poskusno obratovanje se prične julija 1966 in ne novembra 1964 kot je to sedaj določeno v pogodbi; 2. Redno obratovanje se prične januarja 1967 in ne -maja 1965 kot je to sedaj določeno v pogodbi; 3. Odplačilna doba kreditov na bi se podaljšala za osnovna sredstva od 5 na 15 let, za obratna sredstva pa od 5 na 25 let v smislu predloga Uprave podjetja Iskra, katerega je le-ta predložila Splošni gospodarski banki dne 28/11-1965. 'v zadnji številki smo poročali, da je odšla iz »Selena« v pokoj 1 Marija Pristavnik, ker pa je istočasno odšla v zasluženi pokoj tudi Francka Biček, to poročilo dopolnjujemo in želimo obema čim več zdravih in zadovoljnih let. Upokojenki se prek uredništva iskreno zahvaljujeta sodelavcem za dobre želje in darila ob slovesu in jima želita še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu © Odobri se predlog rebalansa generalne rekonstrukcije podjetja (Aneks III), ki ga je izdelal investicijski sektor podjetja Iskra Kranj in sicer na ,našo tovarno odpadajoči del — za proizvodnjo magnetgv — za osnovna sredstva 4,709.550 N din — Za obratna sredstva 1,299.530 N din. Realizacija tega rebalansa se izvrši v okviru kreditne pogodbe Sklenjene dne 20. julija 1964 med Iskro Kranj in Splošno gospodarsko banko Ljubljana s tem, da se po možnosti korigirajo naslednji kreditni pogoji: 1. Poskusno obratovanje se prične januarja 1967 in ne januarja 1965 kot je to sedaj določeno v pogodbi; 2. Redno obratovanje se prične julija 1967 in ne junija 1965 kot je to sedaj določeno v pogodbi; 3. Odplačilna doba- kreditov naj bi se podaljšala za osnovna sredstva od 5 na 15 let, za obratna sredstva pa 'od 5 na 25 let v smislu predloga Uprave podjetja Iskra, katerega je le-ta predložila Splošni gospodarski banki dne 28. novembra 1965. ® Odobri se predlog rebalansa generalne rekonstrukcije podjetja (Aneks III), ki ga je izdelal investicijski sektor podjetja Iskra Kranj in sicer na našo tovarno odpadajoči del — za proizvodnjo uporov in keramičnih kondenzatorjev — za osndvna sredstva 3,374.480 N din — za obratna sredstva 1,319.910 N din Realizacija tega rebalansa se izvrši v okviru kreditne pogodbe sklenjene dne 20. julija 1964 med Iskrn Krartj in Splošno gospodarsko ban--ko Ljubljana s tem, da se po možnosti korigirajo naslednji kreditni pogoji: 1. Poskusno obratovanje se prične julija 1966 in ne januarja 1965, kot je to sedaj določeno, v pogodbi; 2. Redna obratovanje se prične januarja 1967 in ne junija 1965 kot je to sedaj določeno v pogodbi; 3. Odplačilna doba kreditov naj bi se podaljšala za osnov- Pisma naših bralcev (Nadaljevanje s 6. strani) bar centrale, ki nam ji ne dobavlja po dani dinamiki. Težave obstajajo tudi v tem, da moramo vso dekapirano pločevino, uvoznega; porekla dobavljati sami, v kolikor hočemo, da nam kooperant izdela potrebne omare. Ker pa venomer ni moč pravočasno dobaviti pločevine, ker tudi s tem materialom obstajajo isti problemi glede pravočasnih dobav, kot z ostalimi’ materiali’, je neizogibno, da pride do zakasnitev. Pripomnili bi tudi, da zdaj s kondenzatorji in sličnimi izdelki naših poslovnih enot’ v okviru Združenega podjetja »Iskra« nimamo posebnih težav, vsaj ne trenutno. V bližnji perspektivi pa se že obetajo težave, ker je proizvodnja . kondenzatorjev in elektrolitskih kondenzatorjev odvisna od cca 80 % .uvoznih materialov! Kot nam je znano na sredstva od 5 ha 15 let, za obratna sredstva pa od 5 na 25 let v smislu predloga ■Uprave podjetja- Iskra, katerega je le-ta predložila Splošni gospodarski banki,’-dne 28/11-1965. Uprava podjetja naj . v okviru teh treh sklepov sklene s Splošno gospodarsko banko ustrezne anekse h kreditni pogodbi. r © DS je. obravnaval vloge Občinskih skupščin Novo mesto, Šiška in Bežigrad o financiranju strokovnega šolstva v letu 1966 in sprejel sklep, da bo o tem ponovno razpravljal, ko bo razpravljal o gospodarskem planu tovarne za leto 1966 in ko bo dokončno rešen medsebojni odnos med kašo tovarno in Šolskim centrom podjetja ISKRA, ki sedaj vrši strokov-ao’ izobraževanje delavcev podjetja ..Iskra. Upravo tovarne se zadolži, da imenovanim občinskim skupščinam da ustrezen odgovor. ® DS je sprejel na predlog UO tovarne sklep, da še proste sobote v letu 1966 prenesejo od prve na zadnjo v mesecu zaradi lažjega pošlo» vanja. iz razgovorov z njihovimi predstavniki, imajo iste težave z uvozom, kot v maši tovarni. V splošnem predvidevamo v prvem, še bolj pa v drugem tromesečju t. 1. izredne težave z dobavami materialov in sestavnih delov iz uvoza in sicer iz naslednjih vzrokov: Se iz okvira že dodeljenih deviznih sredstev za leto 1965 moramo dobiti iz uvoza za cca 500 milijonov deviznih dinarjev raznega materiala. Slaba polovica od tega je sicer plačana, za razliko pa nam Jugobanka še ni zagotovila deviznih sredstev, zato plačil ne moremo izvršiti kljub ugodni situaciji z dinarskimi sredstvi, odkar imamo svoj žiro račun. -Za leto 1966 so nam za sedaj znana Samo devizna sredstva, ki nam jih bo Jugobanka dala z Ozirom na izvozni 'plan za konvertibilna področja. Za I. kvartal 1966 smo dobili samo akontacijo za plah izvoza na konvertibilna, področja' za odkup' čvrstih valut. -S tem zneskom in odprtimi naročili iz leta 1965 so potrebe uvoznega materiala za prvo tro-’ mesečje v- glavnem krite,; seveda s tem, da bodo plačila-pravočasno izvršena. V, na« sprotnem primeru, ako se to ne bo izvršilo, kot predvide- vamo, kar pa v glavnem za-visi Od rednega izvrševanja plačil s strani Jugobanke, pa bomo imeli težave in zastoje zaradi pomanjkanja teh materialov. Večji problem pa nam povzroča popolnoma nejasna situacija glede zagotovila uvoznega materiala v drugem tromesečju 1966, za katerega . bi po naših izračunih potrebovali z ozirom na postavljeni proizvodni plan cca 3.80 milijonov čvrstih deviznih sredstev, ki pa nam jih Jugobanka do danes, še ni dovolila koristiti. Kljub dobri volji poedinih.inozemskih dobaviteljev, ki jih pa žal ni veliko,. da material pošljejo ,na odprt račun, pa materiala ne moremo uvoziti, ker z ozirom na carinske predpise material ne more biti ocarinjen, če za to/ni deviznega kritja. I S K R .A — glasilo delovnega' kolektiva Iskra industrije za elektrdmehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje, uredniški odbor — Giavni urednik: 'Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja . tedensko — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj OBVESTILO Obveščamo cenjene bralce, da z. današnjo številko uvajamo^ v našem listu novo rubriko pod nazivom Vprašanja in odgovori V tej rubriki naj bi našla mesto vsa .tista vprašanja in seveda tudi odgovori, ki se ‘nanašajo na skupna prizadevanja za izboljšanje našega gospodarjenja. Že v današnji številki, na 5. strani objavljamo prvi sestavek v tej novi rubriki,, v upanju, da mu bodo v prihodnje sledila številna vprašanja in vsekakor tudi tehtni odgovori nanja. Vprašanja sprejema in bo nanje skušalo dobiti ustrezne odgovore: Uredništvo tednika »Iskra«, Kranj, Savska loka .4, tel. 22-221, int. 639.