Leto IV., štev. f08 V Ljubljani, sreda dne 9. maja 1923 Pe5fa!irfi nrlsVfuii« Posamezna Stav. slana 1 Oln 1240 Dia a inozemstvo 25 — . ceobvezno Oglasi po tarifa. Uredništvo: Mikiošičora cesta št 16/t Telefon št, 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravniltvo: Ljubljana, Prešernova al. št M. Telet it. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska «L l Tet it 21 Cetfe, Aleksandrova • Račna pri pošta, čako* zavoda štev. 11.812, Ljubljana, 8. maja. Ko ee je SLS obvezala g. Pašid a, da bo zavzemala dobrohotno stališče napram homogeni radikalski vladi, ko je tudi njen šef g. Korošec izjavil kralju, da njegova stranka želi tako vla-do? si je morala biti v uvesti, da s tem korakom prevzema soodgovornost za delo te nove vlade. In res, takoj po nastopu Pašičeve vlade in prvem zmagoslavnem kriku, .ie glavno glasilo bLS v crficijoznem članku razvilo program nove vlade in zavzelo stališče k prvemu vprašanju, ki mora nanj odgovoriti: k problemu državnih nameščencev. Ne iz ljubezni do uradnikov, ampak pod pritiskom krone in demokratske stranke se mora vlada g. Pašiča in njeno satelitstvo baviti ž njimi. Ko je kralj posredoval, da se stvori demokratsko - radikalna koalicija radi rešitve najnujnejših zakonov, je g. Pašič končno izjavil, da ima od svoje stranke in od opozicijskega bloka zagotovilo, da te zakone spravi skoz zbornico tudi brez sodelovanja demokratov v vladi. In nato je dobil mandat, vezan na delovni program z uradniškim zakonom kot prvo točko. Vladna tiha družba NRS in SLS je tudi res promptno zavzela stališče glede prejemkov državnih uradnikov, poduradnikov in slug. Skoro obenem je izšla oficijozna izjava v glavnem slasilu SLS »Slovencu* in v Beogradu iz ust finančnega ministra Stojadi-noviča. Da, SLS je bila celo tako dobro poučena, da je že dan prej zavzela stališče: povišanje prejemkov državnemu n a m e -ščenstvu je mogoče le s prihranki iz redukcije. Pokritje za budžetski deficit v ostalem je stvar povišanja davkov. Geddeso-va komisija, ki je vzrastia na iznajdljivem finančnem torišču SLS, je že prišla v Beograd in danes poroča br-zojav, da se bo taka; komisija postavila in od njenega sklepanja je odvisna usoda uredništva! Seveda naš domači Geddes bo izgledal nekoliko drugače nego londonski. Tam so bili neodvisni nevtralni možje iz praktičnega življenja, tu bodo, kakor .ie sklenil finančno - ekonomski komitd ministrov, birokrati, katerim bo ko-niandiral zastopnik finančnega ministra. Tam se je reševalo po načelu: koliko se lahko uradnikov reducira, tu bo veljal princip: toliko se jih mora vreči na ulico. Klerikalna Oeddesova komisija bo torej prava rabeljska komisija. Mi gotovo nismo iz onih vrst, ki so kedaj od države nemožne stvari zahtevali. Morda je to slabost .JDS. da demagogije ne zmore in je celo branila stvari, ki jih bi bila čisto mirno lahko naprtila drugim. SLS je znala drugače: v petih letih svobode je bila tri leta na vladi in kar se danes zove centralizem, vse ima podpis Korošca in drugih ministrov SLS. Navzlic temu so klerikalci znali vzbuditi v uevednih masah vtis, da so »nedolžni?. Danes so zopet v odgovorni policiji. In prvi njihov čin je tako oduren. da mora tudi najmirnejšemu zavreti kri. Z redukcijo hočete rešiti uradniški problem? Kam pa bi Šli ti uradniki, ki so jih po prevratu ravno klerikalci privlekli v razne oddelke? Ali se jih naj vrže na cesto? Če se jih vpokoji, ali je to za državo dobiček? Danes □iti ne vemo. — in to vsled brezpro--rramnosti vlade — kako bo naša'drsava upravno urejena. Redukcija bi o Ha primerna le ob definitivni ureditvi uprave, ne pa nenadoma zdaj, ko je vse v neizvestnem stanju. Kdor vč, kako je šlo v radikalskih ministrstvih z redukcijo zadnjič, ta že naprej vd, da je vsa Stojadinovid-Koroščeva ideja redukcije prišla na tapet le, da se javnosti vrže pesek v oči. Morda je med nezavednimi indmi popularno, bahati se, da bo "■ar tisoč »škricev* vrženih na cesto, tu pa vemo. da to ne gre kar tako in & NRS in SLS samo izbegavata preiti pravo odgovora "rt za .idloSen korak v uradniškem vprašanju. Vlada mora ali najti nove dohodke fn plače zvišati, ali pa cene znižati. V teci poslednjem oziru molči SLS ko frob in ji očividno ni neprijetno, da je »srečna* politika g. Stojadinoviča prinesla zvišanje živilskih cen za 50 do 120 % od novembra 1922. Kar se pa novih dohodkov tiče, pa naj ti dohodki bodo v — izbacnjenju 50 °f0 meščencev. Biti na vladi ali zadaj za njo in igrati se s premestitvami in imenovanji, ni težko. Groziti uradništvu, naj se ne gane, je še ceneje. A odgovornosti orevzeti bodisi Burna šefa verifikacijskega odbora RADIKALSKO- OSTER ODPOR DEMOKRATOV PROTI NASILJEM KLERIKALNO-TURŠKE KOALICIJE. argument proti volitvam v tem okrožju so radikali v debati navajali četaške ne- Anglija in Italija pripravljata skupen odgovor ANGLEŽI NISO ZADOVOLJNI S FRANCOSKIM POSTOPANJEM. -NEMČIJA BO POZVANA. DA STAVI NOVE PREDLOGE. Beograd, 8. maja. r. Na današnji dopoldanski seji verifikacijskega odbora se je razpravljalo o pritožbah proti volitvam v Krajini na Hrvatskem, v pože-škem in liškem in skoplianskem okrožju. Pri razpravi o volitvah v Liki so demokrati naglašali, da sta radikala Krsta Miletič in dr. Ninko Perid kandidirala samo zato, da bi odjedla nekaj glasov Pribičeviču in tako podpirala Radičeve kandidate. Toda volilci so takoj spoznali to nakano in oddali svoje glasove Pribičeviču kljub temu, da ni imel v okraiu niti enega shoda. Posl. Desnica (rad.) je v odgovoru na te očitke, predbacival demokratom, da so tudi om iz istih razlogov postavili lastne kandidate v severni Dalmaciji. Posl. Wilder (dem.) je odgovoril, da so se vršile v severni Dalmaciji letos šele prve volitve in da je ravno zasluga demokratov, oziroma dr. Krstlja, da ni dobil Radič še več glasov. Glasovi, ki iih ie dobil dr. Krstelj so bili sami hrvatski in jih srbski radikali ne bi nikdar dobili! Seja je bila zaključena ob 12. Popoldanska seja je bila silno burna. Radikali, klerikalci in Turki so se bili dogovorili, da na podlagi povsem neutemeljenega protesta razveljavijo vse tri demokratske mandate v kumanovskem okrožju! V tem okrožju so dobili demokrati vse tri mandate, medtem ko nobeden od radikalnih kandidatov niti iz daleka ni dosegel količnika. Kot glavni mire, kot da bi po njih ne bili ravno tako prizadeti demokrati kakor radikali. V debati je prišlo do ostrih spopadov. Po sporazumu z demokratskim klubom Je posl. Kumanudi konečno izjavil: Razve-Ijavljenje demokratskih mandatov bi bil čin golega nasilja. Ako bi se v resnici izvršil, potem bi demokratska stranka morala rešiti vprašanje, aH Je za resno opozicijo še mogoče sodelovanje v parlamentu. Kumanudiieva izjava je delovala. Radikali so sklicali posebno konferenco, katere so se udeležili tudi niihovi družabniki klerikalci m Spahovci. Sklenili so, da naj se razprava o kumanovskih mandatih odgodi. Jutri bo verifikaciiski odbor razpravljal m. dr. o mandatih virovitiškega okro žja, pri čemer se bo rešilo tudi vprašanje drja RibaTja. Nocoj je posetil minister pravde dr. Markovid min. predsednika Pašiča ter mu referiral o dogodkih v verifikacij-skem odboru, ki so situacijo zelo poostrili. Na to se Je vršila konterenca, na katero sta bila pozvana tudi minister Krsta Miletid in predsednik verifikacijskega odbora Marko Gjuričid, ki je dobil končno navodila za nadaljno postopanje. Izgleda, da so se radikali odločili za pra-vilnejšo prakso. Situacija se poostruje GOVORICE O NOVIH KOMBINACIJAH V RADIKALSKI STRANKI. London, 8. maja. s j. Francosko-beigij-ski odgovor na nemške reparacijske predloge je vzbudil v Londonu procej-šnjo indignaeijo. Vladni krogi se drže sicer zelo rezervirano, zato pa daje čar sopisje odkrito duška svoji nevolji. Pred vsem šteje francoski in belgijski vladi v zlo, da sta odposlali svoj odgovor, ne da bi se bili prej sporazumeli z angleško vlado, ki je na ta način postavljena pred fait accompli. Na drugi strani pa ima to dejstvo tudi dobro stran, da omogoča Angliji samostojen nastop v reparacijskem vprašanju brez skrupuloz-nih obzirov na Francijo. Včeraj se je s temi vprašanji izčrpno bavil ministrski svet, ld mu je predsedoval zunanji minister lord Curzon. Kakor se zatrjuje, bo Anglija podala Nemčiji na njene predloge samostojen odgovor, ki bo obenem že tudi replika na francoski odgovor Nemčiji Tudi Anglija bo odklonila nemške predloge kot nezadostne, obenem pa izrazila svoje mnenje, da so nadaljnja pogajanja vseeno mogoča in to kljub navidezno ostri fran-cosko-belgljski odklonitvi. Angleška nota bo sestavljena v mnogo bolj prijaznem tonu, kakor je bfla francosko-bel-gijska. Angleški krogi se nadejajo, da se bo njihovemu stališču pridružila tudi Italija in morda Japonska. Ravno te dni se vrše v Rimu povodom obiska angleške kraljevske dvojice tozadevna odtoSDsa posvetovanja. Obenem stoji angteSka vlada v živahni brzojavni zvezi g Toki-jsm. Ako se pogajanja ugodno zaključijo, bodo Anglija, Italija hi Jsporaka skupno odgovorile Nemčiji tor Ptsndi' in Belgiji. Ni izključeno, da bo ta nota pozvala Nemčijo, naj stavi sove, za sarcaoike sprejemljivejše predloge. V iveri s tr verzijo vzbuja zato veliko pozornost časopisna vest. da je francoski poslanik v Londonu Saint Aulaire namignil angleški vladi, da Francija ne od klanji * priori možnost reparacijskih pogajam-, med zavezniki. Rim, 8. maja. j. Italijanski ministrst predsednik Mussolini je imel včeraj zvečer in danes dopoldne daljše razgovore s pariškim in londonskim poslanjkoro glede italijanskega odgovora n«. nemSfen noto. Museolini je vsled tega v vednea< stiku z italijanskimi poslaniki v Parizr, Londonu in Berlinu. Po zanesljivih informacijah bosta Anglija in Italija zajed no odgovorili. POINCARE DOBIL ZAUPNICO. Pariz, 8. maja. j. Zbornica je v svoji današnji seji, prvi po velikonočnih praznikih, izrekla Poincareju s 428 proti 56 glasovom zaupnico. Seja je potekla brez senzacionelnih iznenadenj. Interpelacija glede nihreke politike je bila preložena. Beograd, 8. maja. p. Politična situacija se je zelo zaostrila. Dogodki v veri-fikacijskem odboru po pokazali odločno borbenost demokratov in vidi se že danes, da bo vlada v plentrmu imela silno težavno stališče. Na drugi strani so najnovejše Radideve in Koroščeve izjave zelo ozlovoljile Tadikale, ki so se, kakor izgleda, vsled obvez Radidevih eksponentov čutili zelo sigurne. V radikalski stranki se je zopet pojačala struja, ki svari pred dosedanjo vrtoglavo politiko ter ji napoveduje neslaven konec. Danes se je v političnih krogih celo raznašala verzija, da so se radikali po raznih zaupnikih zopet obrnili na demokrate s vprašanjem, ali bi ne bila mogoča obnovitev pogajanj za koalicijo. Ta govorica je sicer neresnična, ker demokratski klub stoji neomajno na stališču, da se z radikali ne razgovarja, dokler vlada ni demisijonirala, vendar je za presojo celokupnega položaja zelo ka- rakteristična. Značilno je tudi, da so začele »Novosti*, ki stoje v službi radikalov, beležiti govorice o «novi akciji, ki stremi za vzpostavitvijo koalicije*. Vlada da bo sicer skušala doseči sporazum z Radlde-vim blokom, toda smatrala bo vse razgovore za prekinjene, čim se pokaže, da Radič in Korošec vztrajata pri svojem separatističnem stališču glede narodnega in državnega edinstva. V tem slučaju bi se etabliral režim močne roke. Beležke »Novosti* sc smatrajo v demokratskih krogih kot poskusni balon, ki pa Je spuščen zaman. Konstituiranje parlamenta. Beograd, 8. maja. g. Ako ne pride do kakih komplikacij se vrši prihodnja plenarna seja parlamenta v pondeijek 14. t. m. Kot kandidat z predsedniško mesto velja še vedno sedanji minister ver Ljt»ba Jovanovič. Krupp obsojen na 15 let ječe in 100 miljonov globe TUDI VSI RAVNATELJI OBSOJENI NA TEŽKE KAZNI. sodbe so bile izrečene soglasno razfcr. pri Kruppu in ravnatelju Bruhnu, ki st* bila obsojena s 3 proti 2 glasovom. Mu" ler ^ bil obsojen samo vsled kalenj* javnega miru. Množica je sprejela olv sodbo hladno. Berlin, 8. maja. s. Po več kot dveurni debati je francosko vojaško sodišče v Werdenu danes izreklo sodbo nad Krup-pom in njegovimi ravnatelji. Obsojeni so bili vsak na 15 let ječe in 100 milijonov mark denarne globe Krupp in rav natelja qartwig ln Osterle, na 10 let je- 7An0v0RXIK, ZA-HTEVAJO RE-če in enako denarno globo ravnatelji! ZAGOVORIMJK1 ^A-HTfcVAJO Kb Bruhn, Scheffer, Baur. Schreppler in i VIZIJO. Cuntz. na 10 let ječe in 50 milijonov Werden, 8. maja- j. Kruppovi zago mark denarne globo obratovodja Gross vorniki so vložili proti obsodbi protev in končno na 6 mesecev ječe član obrat- j in zahtevajo revizijo razprave. Nove rajnega sveta Muller. Od 23 stavljenih ! prave so razpisane za 18. maja pred vprašanj je sodišče 21 potrdilo. Vse ' vojnim sodiščem v Diiseeldorfu. Likvidacija pokrajin? I Vstala v Ukrajini Angleška politika proti nam? SENZACIONALEN ČLANEK PO LUSLUŽBENEGA ANGLEŠKEGA LISTA. London, S. maja. r. »Morning Post*, glasilo angleških konservativcev, je dolgo kolebalo glede svojega nastopa v vprašanju poseta angleškega kralja v Rimu, in sicer radi pacifističnega stališča, ki ga je zastopal doslej list v ruhrskem vprašanju. Končno je našel izhod za svoje stališče. Priobčil je članek od naslovom »Italija, Anglija in Francija*, v katerem trdi, da so te tri države one, ki vzdržujejo svetovni mir in varujejo svet pred nevarnostjo komunizma. Sedaj imajo vse te tri države vlade, ki se strinjajo v pogledu na to opas-nost. Toda boj še ni končan, ker neprijatelji civilizacije nada-ljujejo svoje poizkuse po vsem svetu. Zato je važno, da izjavi tudi Anglija svoje razumevanje in simpatije Italiji. Italija je država, ki ima majhno ozemlje, a mnogobrojno prebivalstvo. Njene istočne meje ne tvorijo opasnosti za Anglijo in njene interese, zato angleška vlada v Italijanskih prizadevanjih ne vidi imperijalizma in šovinizma, temveč dolžnost rimske vlade, da zavaruje italijansko ozemlje. Treba je ugotoviti, da je politika, ki jo je -ačel proti Italiji Wilson, velika napaka versailleskega dogovora. Ako bi an- za zvišanje dohodkov, bodisi za intervencijo za znižanje cen, to slavni SLS nič ne diši. Tako pa stvar ne more iti. Z Geddesovimi komisijami SLS ne bo rešila uradniške tragedije. Proti temu cinizmu, ki ni nič drugega nego Jtruto zasramovanje državnih uradnikov, nameščencev in slug, se mora dvigniti en glas obsodbe in ogorčenja. Ce bo državno nameščenstvo solidarno, bo njegova moč nezmasrliiva. Vsa javnost žra bo podpirala. gleška politika ne bila od Wilsona in-spirirana, bi bila Anglija Italijo v višji meri podpirala. Sedaj zgodovine ne moremo vračati in začenjati od kraja. Pač pa mora strmeti Anglija, da napravi pakt med Francijo, Belgijo, Italijo in Anglijo, ki bo jamčil za mir Evrope. Članek glasila vladajoče stranke vzbuja radi svoje preti Jugoslaviji naperjene tendence veliko pozornost političnih krogov. Angleška politika sicer tudi dosedaj ni bila Jugoslaviji naklonjena, vendar tudi ni bila dosledno italofilska. Izgleda, da nastaja v tem oziru važen preokret. Političen obisk angleškega kralja v Rimu. Rim, 8. maja. d. Včeraj je dospela v Rim angleška kraljeva dvojica, ki je bila sprejeta z ogromnim pompom. Obisku pripisuje vse italijansko časopisje izreden političen pomen, češ da gre za novo orientacijo vse evropske politike in da znači obisk tesnejšo zvezo med Anglijo in Italijo. V tem naziranju javnost zlasti potrjuje dejstvo, da je bil Musso-lini včeraj in danes sprejet od angleškega kralja v dolgih avdijenoah. Ker so včerajšnje alarmantne vesti o angleško-itaJijanski antanti vzbudile v Parizu precej slabe krvi se trudi današnje časopisje, da odstrani francosko ner-voznost z zatrjevanji, da zbližanje med Anglijo in Italijo ne more kvariti prisrčnih odnošajev, ki vežejo ti dve državi s Francijo. Listi pri tem namigujejo, da bo imela Italija odslej v Angliji močno moralno oporo zlasti tudi v svoj politiki na Jadranu. Ste ie knpifl tablice za TOMBOLO SOKOLA I. Beograd, 8. maja. p. Iz vladnih krogov je izvedela »Pravda*, da se bo v najkra.jšem času pričela likvidacija pokrajinskih uprav in organizacija oblastnih samouprav V to svrho je ministrstvo za notranje stvari začelo izdajati instrokcije za Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in Split Oblastne volitve naj bl se vršile to jesen. Vlada bo menda o tem sklepala te dni. Vlada se baje zanaša, da Radid ne pride v Beograd in misli na ta način izigrati njegove pretnje. Govori se. da se pripravlja razcep v radikalni stranki. »Pravda* dostavlja: Iz vsega tega ee vidi. da naša država te dni prihaja v najnevarnejše stresljaje. PODALJŠAN PROMETNI PROVIZORIJ Z REKO. Reka, 8. maja. 1. Veljavnost modusa vivendl, določenega po italijansko-jugo-slovenski paritetni komisiji v Opatij! glede osebnega in voznega tranzita med Reko in Sušakom, se Je podaljšala na podlagi sporazuma med Rimom in Beogradom do 5. junija. INTERPARLAMENTARNA TRGOVINSKA KONFERENCA V PRAGI. Beograd, 8, maia. g. Interparlamen-tarna trgovinska konferenca v Pragi, katere se »deleže tudi naši delegati, se bo vršila 18., 19. in 20. t m. Na konferenco odide 7 delegatov narodne skupščine in sicer po 2 radikala in demokrata ter po 1 klerikalec, musliman in zemlioradnik. Demokratska delegata sta Miloš Savcič in Kalember. POSOJILO HIPOTEKARNE BANKE V ŠVICI. Beograd, 8. maja. p. Pogodba za za-kliučitev posojila v znesku 50 milijonov švicarskih frankov med državno Hipote-karno banko (Upravo fondova) in švicarsko bančno skupino je sklenjena. Posojilo se bo obrestovalo z 8 odst. Posojilo se Izplača naši državi v dinarjih, ker Je finančni minister Izjavil, da bo kril morebitno razliko v kurzu, ako bi se medtem iiPremcnll Berlin, 8. maja. 1. Boj proti boljšem-kom v Ukrajini zavzemlje vee širše dimenzije. Vstaši trdno drže pridobljene železniške linije in so s tem gospodarji prometa, vsled česar morejo sovjetski ojačenja le teZko v ozemlje upornikov Na črti Kiev-Odesa so v soboto dne 5 masi vstaši ustavili vlak in aretirali 11 ljudskih komisarjev, ki so se peljali v Odeso, in so jih na mestu postrelili. Poveljnik boljše viških čet v Ukrajini Frani cev je proglasil za vse rusko ozemlja desno od Dnjepra poostreno obsedno stanje. ROPARSKI UMOR V ZAGREBU Zagreb, 8. maja. r. Dane« je bil v Zagrebu izvršen grozen dvojni umor. V gozdiču Zelengaj poleg Zagreba 6o na-fli umorjena in oropana dva moška, na videz trgovca. V interesu preiskave policija še ni dala podrobnih pojasnil. Do-znava se, da sta morala biti nesrečneža oropana od lastnih tovarišev, ki a, jima odvzeli veliko vsoto denarja. Kolikor se je doslej izvedelo, se piše eden od umorjenih Lacko Kanajet. tri desetletni krojač iz Zagreba, a drugi Andrija JeliSč, star 52 let, doma v Selcih (Primorje), Inozemske borze 8. maja. Curih: Berlin 0.0152, Newyork 567.511. London 25.53, Pariz 36.72, Milan 36-95, Praga 16.49. Budimpešta 0.105. Beograd 5.80, Sofija 4.30, Varšava 0.0117, Dcn2i 0.0078, avstr. žig. krone 0.007825. Berlin: Newvork 36.400. London 162.000, Pariz 2440, Praga 1060, Milan 1785, Curih 6495, valute: dolarji 36.000, fr. franki 2536. funti 168.900, češkoslovaške krone 1085. lire 1785. London: Berlin 166.000 — 167.000. Newyork 464.25 — 464.75. Pariz 69.70 — 69.75. Curih 2563 — 2564, Milan 95 — 95.25, Praga 155.50 — 155.75, Dunaj 325.000 — 330.000. Varšava 210.000 — 225.000, Budimpešta 22.000 — 25.00", Beograd 420 — 440 Bukarešta 960 — 1000. Novela o stanovanjskemu pravilniku Stanovanjski pravilnik od 29. novembra 1922 je šel skozi hud ogenj kritike in prakse. Nehvaležna dolžnost mu je bila izvajati nekoliko zastareli stanovanjski zakon iz leta 1921 in priti med bobneči ogenj na prvi pogled nepremostljivih na sprotij interesentov. Izkazalo se je, da ie vendarle bil pripravna stopinja na poti k likvidaciji stanovanjskih omejitev, ki ima nastopiti že v 20 mesecih. Nekaj točk Pravilnika ni bilo jasnih, zato je prav, da se je ministrstvo za socialno politiko odločilo izdati »Izmene 1 dopune pravilnika od 29. nov. 1922 za iz-vršenje zakona o stanovima* (podpisane 25. marca, obnarodovane in s tem uveljavljene 3. maja 1923 SI. N. br. 98). Novela je precej gostih besed, a stvarno se v njej najde malo pojasnil. O pod-najemih interpretacije, ostala bo torej praksa, ki ščiti tudi podnajeme, kar gotovo odgovarja zakonu. Novela najprej dodaja nekaj določil o odvzetju poslovnih prostorov podjetjem, ki ne morejo zidati. Kompetenca se prenaša na stanovanjsko oblast 1. stopnje, pritožba gre na oddelek za socialno politiko. Novi člen 15. omogočuje kot re-presalijo za zidanje rekvizicijo poslovnih prostorov, ki so se pred vojno rabili za stanovanja. 2e prejšnji pravilnik pri podjetjih uvažuje vse možne okolnosti da jih z zahtevo zidanja ne ogroža v obstoju. Pokazal je pot stanovanjskim oblastem, da naj se zadovolje, če podjetnik kakorkoli zadrugam nameščencev pomaga graditi. Ta misel se izraža sedaj še jasneje. Rok v kojem naj oblasti izvrše te pritiske, se podaljšuje do 1. oktobra 1923. V členu 8. je novela brisala iz razlogov za odpoved - ponovno kršenje hišnega reda*. Ta določba pa je bila le pojasnilo k tozadevni določbi občega državljanskega zakona, katerega uporabljati je bila izključno stvar sodnije. Zato pa tudi odslej lahko sodnije smatrajo kršenje hišnega reda za povod odpovedi, če je tiko, da se ga da spraviti pod § 1118 o. d. z. (znatno škodljiva uporaba). Do-stavek novele, da se uporaba lahko menja tudi s pritrditvijo stanovanjske oblasti, pa ne odgovarja zakonu. Ako je proti pogodbena uporaba škodljiva predmetu, odpovedi pač ne bo zaprečilo niti dovoljenje stanovanjskega urada. DostavkI o odpovedi stanovanj v slučaju rušenja so brez važnosti za nas. Toliko je videti, da je kriza hipotekar-tiega kredita v Beogradu zmagala, kajti minister po novem pravilniku, če se je hiša porušila, dovoli lahko za novo zgrad bo daljši rok. Mari naj bi se ta rok uva-ieval, predno se ruši. Nekaj prememb se tiče odpovedi stanovanj v korist hišnemu posestniku. Avtentično se jih pojasnjuje, da ima lastnik pravico odpovedati, če je danes tudi samo podnajemnik makari v lastni hiši. Pravilna praksa je }o zadela že doslej, a prav je, da je to sedaj pojasnjeno. Dobra je tudi določba, da, kjer je stan izpraznjen, ima lastnik, če ostali pogoji drže, prvenstvo, da pride vanj. Stari pravilnik je uradnikom-lastnikom dal običajni rok za izselitev, tudi če so hišo kupili še le po 1. novembru 1918. Zakaj se je ta umestna izjema umaknila, ne razumemo. Vsaj so poostreni roki bili naperjeni proti tujcem in takim, ki jim ni čisto nujno, da so se priselili. To pa glede ■uradnikov ne dTži. V členu 11. se istotako uvaja pri poslovnih lokalih večja omejitev lastnika, ki je kupil hišo po 25. juliju 1914. Morda je ta določba, kjer se naseljujejo nedobrodošli elementi, umestna, ali pravilnik od 29. novembra 1922 je dal že pravico, ki bi je novi pravilnik ne smel jemati, tem manj, ker je ta doiočba proti celokupnemu razvoju likvidacije stanovanjskih omejitev. Člen 13. zaostruje dolžnost prijave Izselitev, ki zadene odslej razen gospodarja tudi najemnika. Umestna, a v praksi žal še malo po-hiembna je določba, da pri dodelitvah stanovanj, ko so javni nameščenci uva-ževanl, ima prednost poleg oseb. ki se bavijo s posli javnega interesa, tudi bližja Todbina lastnika. V drugo mesto prestavljen uradnik ima tam zaprositi za stanovanje, in če ga dobi, izgubi pravico do stanovanja na starem službenem mestu. Dobra je tudi opomba, da se stanovanje z dovoljenjem lastnika lahko menja. Če pa lastnik ni zadovoljen, je potrebno odobrenje stanovanjskega urada po zaslišanju lastnika. To je že kočljiva reč. Umestno je pojasnilo, da je revizija zakupnine, če je bila določena z pogodbo po 28. februarju 1922, dopustna le, če so nastopile jačje premembe stvarnih in Učnih odnosov. Deponiranje najemnin v slučaju spora gre zopet po predvojnih predpisih. Izročitev posla stanovanjskega urada večjim občinam po členu 26. se doslej veže na predhodno odobritev ministrstva. Pri nas bi bilo prav umestno dati ta posel v roke večjim občinam, če so v dobrih rokah in oddaljene od sedeža glavarstva par ur. Umestno je tudi, da se v velikih mestih lahko predpiše čisto posebna sestava stanovanjskih oblasti. Za razsodišče treba plačati odslej ra-zun 20 odst. jednomesečne najemnine še 100 dinarjev (za predsednika 25 Din, za oba prisednika po 25, za delovodjo 15 Din). Odklonitev razsodnikov naj bo v tož-Oi oziroma v odgovoru nanjo. To pač ne pojde, kajti tožitelju v trenotku tožbe. ki ie pač identična s predlogom, da se sestavi razsodišče, nasprotnikov sodnik še ni znan. Pri obnovi postopka se n« zahteva več, da je stranka brez svoje krivde šele kasneje zaznala za nove dokaze. Kakor je videti Iz vsega tega, prinaša novela malo novega. Poprej so se take naredbe delale po zaslišanju interesentov, zdaj pa je vlada ignorirala vse organizacije in Javnost. Zato je v noveli marsikaj izostalo, kar bi se dalo popraviti. Novela prinese le to, da bodo predpisi teže razumljivi širši publiki. Občinski svet v Celju Celje, 7. maja. Zupan dr. Hrašovec otvorl ob 18. uri občinsko sejo ter imenuje overovateljem zapisnika občinska svetnika Modica In Janiča. Dnevni red poteka stvarno In so v razpravi važne občinske zadeve. Za olepšavo mesta in za povzdlgo tujskega prometa. Referent Prekoršek poroča, da Je hotelo Olepševalno društvo sporazumno z mestno občino zasaditi pred hotelom Union in Mestno hranilnico drevored. Ta projekt se ni mogel izvesti, ker so na tem delu ceste plin, kanal In vodovodne naprave. Zato pa je občina sporazumno Olepševalnim društvom odredila olep-šanje gred pred hotelom Unlcn, kar izvrši društvo brez obremenitve mestne občine. V tekočem letu naj se izvršijo na ulicah le najnujnejša popravila Celotna obnovitev Celia glede cest In ulic, naj se izvrši v prihodnjem proračunskem letu. Tujsko-prometnemu odseku Olepševalnega društva se dovoli 2500 dinarjev kot temeljna podpora za pospeševanje tujskega prometa potom Informacijske pisarne, propagande, reklam in vodnikov. Občinski svet sklene naprositi ministrstvo ver na podlagi čl. 24 zakona z dne 28. februarja 1922 za izdatno podporo za vzdrževanje grobov na mestnem pokopališču. Finančne in gospodarske zadeve. Referent dr. Božič poroča, da je 2itni zavod v Ljubljani, ki je prevzel oskrbo pasivnih krajev z živili, vprašal celjsko občino, koliko žita bi potrebovala za prehrano celjskega prebivalstva. Ker je pa prišel občinski svet na podlagi dnevnih cen do zaključka, da bi ta akcija mestnemu prebivalstvu ne pomagala, pač pa naprtila mestu velik riziko, se Celje tej prehranj evalni akciji začasno ne pridruži. Za poletne savinjske kopeli se določijo cene izza lanskega leta, in sicer za časovno karto 50 Din, za 12 kopeli 12.50 Din, posamezne kopeli pri odraslih 1.50 Din, pri otrocih 50 para, dijaška izkaznica za celo sezijo 15 Din. S perilom povsod za 100 odst. več. Določijo se sledeče podpore: Gasilnemu društvu v Babnem 250 Din, mariborskemu podpornemu društvu za odpuščene kaznjence 100 Din in za sprejem pevskega društva Stankovlč Iz Beograda 1500 Din. Sklene se prositi za koncesijo za mestno zastavljalnico, ki je v sedanjih težkih razmerah za Celje nuino potrebna. Določijo se nove kanalizacijske pristojbine. Te znašajo za priklopitev novih stavb k mestnemu kanalu enkratno 25 dinarjev, pri obstoječih zgradbah, ako se spoji hišni kanal z novim mestnim, 10 Din, s starim pa 5 Din. Poleg tega se plačuje od 50 dinarjev mesečne najemnine naprej 1 para na dinar najemnine kot redna kanalizacijska pristojbina. Sprejme se v celoti novi vodovodni Ted, ki vsebuje obče določbe glede napeljave, cevi ln preizkušnje. Nastavijo se času primerne cene za napeljavo vodovoda, oziroma posameznih delov vodovodne naprave ter za vodo. Sklene se vsled va-lutarnih razmer opustiti zidanje nove stanovanjske hiše, že nabavljeni materi-jal pa prodati. Pogresivni davek se ne bo pobiral. Perzcnalija ln povišanje mezd. Referent prof. Mravllak predlaga v imenu personalnega odseka, da se defi-nitivna imenovanja nekaterih uradnikov izvršijo šele pri uveljavljenju nove službene pragmatike. Mestnim tajnikom se imenuje kanclist Vinko Krušič. Odkloni se prošnja tajništva okrožne strokovne komisije v Celju za upeljavo obč. borze dela, pač pa se sklene Intervenirati na kompetentnih mestih, da se ustanovi v Celju podružnica državne borze dela v Mariboru. Zvišajo se plače uslužbencev vseh mestnih podjetij. Z ozirom na kvalifikacijo in kvaliteto dela se razdelijo v štiri kategorije: v kvalificirane, polkva-lificirane, pomožne nameščence in vajence. Mezde se določijo od 1. marca t 1. sledeče: v 1. kategoriji, ki se deti v dva dela, 8 Din, ozroma 7 Din od ure, v II. 5.80, v III. 4.40 Din ir, v IV. kategoriji 1.80 od ure. Deputati se odpravijo, nadurno delo pa se honorira s 50 odst. po-viškom. Pravne zadeve. Referent dr. Kalan predlaga, da se sprejmejo radi opciie v obč. zvezo otroci vseučiliškega profesorja g. dr. Matije Murka. Rekurz hišnega posestnika Ba-cho se v celoti odkloni, ker je njegovo poslopje že iz higijenlčnih ozirov potrebno nujnega popravila. Trošarina na alkoholne pijače. Gostilničarji In trgovci so vložili pri-ziv proti pobiranju trošarine na vino, pivo in žganje od 1. januarja do 28. marca t. 1., kei je pokrajinska vlada odobrila mestni proračun šeie s tem dnevom. Finančni odsek je predlagal, da se pozivu gostilničarjev ne ugodi, ker jc bil proračun nabit na občinski deski že 4. jano- arja ta so morali v naprej vedeti, da bo po višek tudi odobren. Pri trošarini na žganje pa trgovci niso mogli kalkullratl, ker je to na novo vpeljana davščina, vsled česar se naj temu ugodi. Obč. odb. Svlga (JSDS) govori tudi proti popustku pri žganju, na kar se skoraj soglasno sklene, da se prizlvu gostilničarjev in trgovcev ne ugoidi Po rešitvi nekaterih manj važnih zadev zaključi župan ob pol 22. uri občinsko sejo. Politične beležke + Radikalci In Radič. »Politika* poroča: Zanimivo je, da se v dobro informiranih krogih trdi, da radikalci samo zato niso dovolili, da bi se v ve-rifikacijskem odboru razpravljalo o Radidevih mandatih, da bi imeli proti Radiču eno sredstvo več, ker v razgovorih z Radičem ne bo malega pomena, ako se mu stavi v izgled, da se njegovi mandati lahko anulirajo. In to bi mogli radikalci lahko storiti v sedanji situaciji, ker bi za Radičeve mandate glasovali samo klerikalci in muslimani. -f Radič parcelira Vojvodino. V zvezi z zadnjim Radičevim intervju-vom, v katerem je Vojvodino označil kot domeno svoje stranke, doznava »Jutarnji List*, da je na zagrebški konferenci Radiča, Korošca, Spaha in Rajida padel predlog za razdelitev Vojvodine v srbsko in hrvatsko sfero: Radič zahteva od beograjske vlade, da se Bačka preseka z ravno črto od Sente preko Novega Vrbasa do Pa-lanke in odtod do ustja Drine. Zapad-ni del s Subotico bi pripadel Hrvatski, vzhodni s celim Banatom in Sre-mom, kjer prevladuje pravoslavni element, pa Srbiji. Na ta način naj bi bila večina vojvodinskih katolikov priključena katoliški Hrvatski. Radič je seveda sprejel ta predlog kot pro-gramno zahtevo ter krepko nadaljuje svoje očitke, da drugi parcelirajo državo. -)- Daskalov o bolgarsko - jugoslo-venskih odnošajih. Na svojem potu v Prago se je bivši bolgarski minister Rajko Daskalov, novoimenovani bolgarski poslanik za Prago, mudil v Beogradu in podal uredniku »Vremena* nekaj izjav o »jugoslovensko-bol-garskih odnošajih in o akciji »make-donstvujuščih*. Med drugim je Daskalov izjavil: Radujem se, da smo na potu dobrega sporazuma. Tudi v vašem tisku so izostale v zadnjem času rekriminacije in sumnje o iskrenosti bolgarske vlade. Ta preokret me na-vdaja z upanjem, da bosta tudi obe vladi storili vse, da pride do iskrenega sporazuma in da se omogoči prijateljsko sožitje med obema narodoma. Bolgarska vlada je trdno odločena, da odstrani vsu destruktivne elemente, ki bi skušali motiti dobro razmerje med obema državama. Mi smo že storili potrebne korake, da odstranimo njihovo škodljivo akcijo in ko se nova srbsko - bolgarska komisija sestane v Sofiji, da nadaljuje v Nišu započeta pogajanja, bo velik del posla opravljen v korist obeh narodov. — Pred svojim odhodom je Daskalov pozdravil vse svoje prijatelje, ki so sodelovali pri plemenitem delu za zbližanje Bolgarije in Jugoslavije. USPOSOBLJENOSTMI IZPITI V LJUBLJANI. eo »e vršili pod predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja v času od 27. aprila do 7. maja. Izpit so napravili: 1.) za meščanske šole: Anton Gaspari (L) z odliko; Ludovik Mikolič (IL); Josip Zabkar (HL1 i odliko: S. Magdalena Plevel (I.) 2.) za ljudske šole: Anton Beg, Brane Reve, Franc Burdian. Janez De-beljak, Anton Habič, Rudolf Klopčič, Janko Kokotec. Jo6ip Kristen, Leopold Likar, Avgust Lulik, Martin Marinč, Julij Novak, Venceslav Perko, Miroslav Počkaj, Stanko Praprotnik, Niko Pre-stor, Franc Rebolj, Franjo Rojač, Josip Trobej, Franc Vajd, Ladislav Venič, Rudolf Završnik, Miroslav Zor, Stanko Žagar; Josipina Beljan-Ruhli, Milena Ber-toncelj, Marija Čuk. Flora Dimnik. Gabrijela Divjak, Vera Divjak (z odliko), Marija Dolenec, EI*Txa Dolinar-Sittig. Emilija Dolinar-Marolt. Ljudmila Gabr-šek. Zlatka Gabršek, Marija Guna, Milena Karba, Ema Kastellc, Pavla Kosmač, Felicita Labernik, Franč. Lukan, S. Neja Ogulin. Milena Pehani, Berta Petrič. Mar. Pire (z odliko), Gizela Plšek-Kukman (z odliko), Josip. Podbregae, Bernarda Rit-ter-Stibrič, Krista SchuUer (z odliko), Elza Ternovic, Jožefa Tomšič, Dolores Ukovič, Marija Verdis, Marta Verhov-nik, Marija Vidmar. Pavla Weinberger. Evlalija Wrischer, Mihaela Znane, Marija Zitko. 8.) dopolnilni izpit: Ernest H-ron (za srbohrvaščino.) 4.) specialni izpit: iz francoščine: Leopoldina Merala: iz srbohrvaščine: Marija Flego, Adolf Radič; iz italijanščine: Frančiška Šinkovec (z odliko). Reprobirani so bili: 1 za meščanske, 4 za ljudske šole, 1 pri specialnem izpitu. — 4 kandidatje so med izpitom odstopili Sokolsfvo Pešizlet Sokolske župe Ljubljana I. na Turjak se vrši kakor že objavljeno, jutri 10. maja. 2eleti je čim največje udeležbe in sicer, kolikor le mogoče v kroju. Člani m članice tudi drugih sokolskih društev dobrodošli! Primeren prigrizek naj prinese vsak s sebol. Zbirališče Ljubljančanov ob 7. zjutraj pred glavnim kolodvorom. Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo 13. t. m. celodnevni društveni izlet na Sv. Jošta pri Kranju, na katerega so vabljeni tudi člani drugih sokolskih društev. Vsi udeleženci Izleta naj se do petka prijavijo br. Merčunn na Viču, da prejmejo legitimacije za polovično vožnjo in se jim naznani, čas in kraj odhoda. Mariborska sokolska župa ima jutri ob pol 10. v Narodnem domu ustanovni sestanek razširjenega prosvetnega odseka. K udeležbi se prosijo vsi bratje, ki bi bili voljni sodelovati pri delu odseka na ta ali oni način, zlasti s predavanji. Sporf Prosvela Ljubljanska drama. Sreda, 9.: Shakespearejeva komedija »Kar hočete*. D. Četrtek, 10.: »Ugrabljene Sabinke*. Izv. Petek, 11.: »Idljot*. E. Sobota, 12.: Zaprto. Nedelja, 13.: Shakespearejeva komedija »Kar hočete*. Izv. Pondeljek, 14.: »črešnjev vrt*. B. Litibljanska opera. Sreda, 9.: Prva operna delavska predstava po znižanih cenah »Čarostrelec*. Začetek ob poiosmih zvečer. Izv. Četrtek, 10.: »Rigoletto*. Izv. Petek, 11.: »Janko in Metka*. A. Mariborsko gledališče. Četrtek, 10.: »Skrjančkov gai*. Izv. Kuponi. Sobota, 12: »Zvesti tovariš*. Izv. Premiera. * Mariborsko gledališče. Pri sinočnji predstavi »Ubijača* je dobil g. Bratina krasen lovorjev venec, kar je sprejelo občinstvo z burnim aplavzom. O lepi predstavi in umetniškem podajanju g. Bratine ter ostalih igralcev, ki jih je občinstvo tudi sinoči nagradilo z izredno obilnim ploskanjem, bomo prinesli obširnejše poročilo v prilogi — Za soboto pa pripravlja gledališče novo lepo presenečenje s premiero Kalmanove operete »Zvesti tovariš*. Ta opereta je danes po svoji vsebini najbolj aktualna. Marsikdo bo zrl v tej opereti mnogo svojih doživljajev iz časa med vojno in po vojni Vsebina je lepa, resna, polna nežnih čuvstev, materinske in sestrske Ija-bavi z nad vse lepo harmonijo Kalmanove glasbe, ki se približuje operni glasbi. Vokalni koncert v Zagrebu. Zagrebško pevsko drušvo »Svoboda* je S. t. m. pod vodstvom kapelnika Matza priredilo vokalni koncert na katerem so se iiva-jale skladbe Lisinskega, fcganca. Žirov-nika, Matza, Lhotke, Dobronida in Mo-kranjca. Na prireditvi je nastopil tudi mladi godalni kvartet, ki je izvajal neko dc-lo čelista Tknlčič3. napisano žo pred dvajsetimi leti. Koncert ie uspel izvrstno. I Pomladanske konjske dirke v Maribora so se ob obilni udeležbi občinstva in dirkalnih konjev otvorile v nedeljo. Pri dvovprežni amaterski dirki na 3000 m Je postavil g. Fllipič z Llsetto in Sil-vijo v času 1:38.3 nov Jugoslovanski rekord. Dirke se nadaljujejo Jutri in v nedeljo. Statetnl teki v Zagreba prošle nedelje. Kot pričetek proslave svoje 201et-nice je Hašk v nedeljo priredil tri sta-fetne teke, ki so bi« prvotno določeni za soboto. Pri štafeti 4 X 50 m junioriev je dospel kot prva Hašk v 26.4, kar zna-čl nov rekord v tej štafeti. Tudi v štafeti 4 X 100 m in v olimpijski štafeti so zmagali Haškovci, In sicer v prvi s 47 sek., v drugI pa s 3:48.4. V prvi je bil dosežen dosedanji jugoslovanski rekord, v drugi pa postavljen nov, izredno ugoden rekord. Pri štafeti 4 X 100 in v olimpijski štafeti so tekli tudi člani ljubljanskega Primorja, ki so dosegli v obeh štafetah drugo mesto. \Vacker v Splitu. V pondeliek se je vršila v Splitu revanžna tekma med Wa-ekrom iz Munchena in splitskim Hajdukom. Tekma je kakor nedeljska, o kateri smo že poročali, ostala neodločena z 0 : 0. Igra je bila zelo napeta. Sodnik je izključil dva igralca VVackra; pri gostih se ie odlikovala zlasti obramba. Prihodnjo nedeljo igra VVacker v Zagrebu revanžno tekmo z Gra*'anskim. CelovSki nogometaši v Ljubljani. Celovški Atletikspori-Club (KAC.) igra na praznik 10. t. m. v LJubljani nogometno tekmo proti Iliriji. KAC. je bil do lanske jeseni edini prvorazredni klub v Celovcu ter Je kot tak tudi pred vojno edini zastopal Celovec v mednarodnih in medmestnih tekmah. Koroško reprezentančno moštvo, ki Je doseglo v poslednjem času opetovano zmagovite rezultate proti reprezentantem Graza, Salz-burške in Tirolske, je sestavljeno večinoma iz igralcev KAC. Ilirija je Igrala z nJim pred vojno več tekem, med drugimi tudi eno v Celovcu z rezultatom 2 : 1. Od zadnjih uspehov KAC. je omeniti zlasti zmago 2 : 0 nad T. u. SV. Miinchen v. 1860, ki Je gostoval v Ljubljani v Vel. noči. — Predprodaja vstopnic se vrši od danes popoldne naprej v trgovini J. Go-rec, Dunajska cesta. Istotam se dobijo običajne proste karte. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo edinole v predprodaji. Iz Ljubljanskega nogom. podsaveza. fSInJheno.) Za tekme 10. t. m. so dolo- čeni sledeh aodnttl: LASK. : Svoboda (ob 10. uri Igrišče Primorja) g. Jeraia — Slovan : Jadran (ob 17. uri igr. Primorja) g. Hus. — Ilirija II. : Krakov o (ob 15. uri igr. Ilirije) g. Hartman. — Ilirija : KAC., Celovec (ob 16.30 Igr. Ilirije) g. Ochs. — Hermes : Illrila rez. (ol-18. url igr. Ilirije) g. Kepec. — Tekoir meseca maja se bodo vršili v Ljubljani izpiti za nogometne sodnike. Opozarjajo se na to vsi sodniki, ki doslej niso mogl položiti izpita m event. drugI kandidat' Prijaviti se Je po določilih pravilnika Zbora nogom. sodnikov JNS. — Prvenstveno tekmo Hermes : Primorje 13. t. m. sodi g. Ochs. Tajnik. — Službujoči odbornik pri prvenstvenih tekmah 10. t. m. Je g. Mirko Kregelj, blagajno ima dopoldne LASK., popoldne Slovan. Tajnik II. Plavalna sekcija S. K. Ilirije v Ljubljani Ima danes ob 8. zvečer v sobi Šport ne zveze. Narodni dom, važen sestanek. Hazena ljubljanske Ilirije bo igrala v nedeljo v Zagrebu proti Igralkam Ha-ška. Ta žensk! šport vživa med zagrebškim občinstvom mnogo simpatij kar !« pokazala zadnja tekma med Haškom in ConcordiJo. Ilirija nastopi v naslednji postavi: Crmperman, Bambič; Oman, Zupančič; Petrič n. Petrič I. Bloudek. Odločitev v nogometnem prvenstva Gradca Je padla v nedeljo. Strum je porazil GAK. z 1 : 0 (1 : 0). Prvenstven" boj je prekoračil višek, sedaj pridejo le še man! važne tekme. Z nedeljsko zmago Je prišel Sturm na prvo mesto, ki me ga ne bo mogel za to leto nihče več odvzeti. Objave * Tombola Sokola I. v Ljubljani, ki vrši 13. maja, obeta nekaj posebnega Dobitki so razstavljeni In lahko se reče. da so izbrani po okusu, po praktičnosti uporabljivosti in višini cene. Glavnih tombol je sedem v vrednosti od 3 do 12 tisoč dinarjev. Tombolski dobitki so razstavljeni v Prešernovi ulici pri tvrdk' »Elita* - Drag. Oorup, čdnkvinsk! dobitk! pa na Kongresnem trgu pri »Sušak ir. Co». Vseh činkvinov in kvatern bo ca 80. — Tablice se prodajajo po trafikah. Posezite po ugodni priliki vsi, ki Vas sreča išče in ljubi. S tem storite dobro sebi koristite pa tudi prirejevalcu, k potrebuje posebno letos dobre volje Vas vseh I * Poziv Orjune. Dne 10. t m. se vrši na Bledu slavnostno razvitje prvega pra-porja Orjune v Sloveniji Dolžnost vsakega Orjunaša je, da pripomore po svoji moči k čim sijajneišemu uspehu prireditve; zato poživljamo vse člane in somišljenike, kakor tudi vse bližnje organizacije, da se prireditve udeleže. Ljubljanski udeleženci se odpeljejo z godbe v četrtek ob T. z glavnega kolodvora Vse natančnejše informacije se dobe \ pisarni podpisanega odbora. Zdravo! Oblastni Odbor Or. Ju. Na. za Slovenijo * Občni zbor Narodne galerije v Ljub IJanl se vrši v sredo, dne 9. maja ob 17. uri v dvorani mestnega magistrata. Vsi člani društva vabljeni. * Zdravstveni odsek v LJubljani pozn -Ija medicince višjih semestrov, ki bi bili pripravljeni cepiti zoper koze v zunanjih okrajih, da se priglase pismeno ali pa ob uradnih urah osebno pri Zdravstvenem odseku, soba št 44. * Akcija okrožnih zdravnikov v Sloveniji. Vsi okrožni zdravniki so vabljer na zaupni sestanek v nedeljo, dne 13. t. m. ob 15. uri v restavraciji »Zvezda* v Ljubljani. Bodimo solidarni v boju z* svojo eksistenco! * Akademski agrarni klub *Njiva* v Liubljanl. Ustanovni občni zbor akad. agrarnega kluba Njiva se vrši dne 10. t. m ob pol 11. uri v zbornici univerze. Pri pravljalni odbor. •Sokolsko društvo Kor. Bcla-Javornik priredi dne 10. maja ob 15. uri v restavraciji g. Možine »Pod Stolom* v Mostah koncert. Po koncertu se vrši istotam družabni večer združen s plesom. Sokol-stvu naklonjeno občinstvo vabljeno. * Poučni ogled vrta pri g. nadsvet. Bukovcu na Gruberjevem nabrežju št 14. priredi svojim članom »Sadjarsko in vrtnarsko društvo* danes, dne 9. t. m. Zbirališče pri Karlovškem mostu ob 5. popoldne. Dobrodošli tudi prijatelji vrtnarstva, zlasti ljubitelji cvetlic. * Zveza nižiih nastavljencev denarmh zavodov itd. vabi vse člane, da se udeleže pogreba našega člana Antona Ster-niša, škontista Kranjske hranilnice, ki sc vrši v četrtek 10. t m. ob 14. uri iz Hra; nilnične ceste št. 11 k Sv. Križu. — Pre sedstvo. * »Palčki» v Laškem. Z ozirom na nepričakovano izredno oduševljenif. in priznanle, ki ga žanje mladm-'ka »V kraljestvu palčkov, tako od Stran, domačega kot izvenlaškega obCinstva,« vprizori ista še enkrat, t i- četrtič ir zadnjič, in sicer jutri dne 10. t. m. oh 4.45 pop. (po vlaku iz Celja) pri znižanih cenah. Tokratna predstava ,e zlast; namenjena utežnim šolarjem. Predprc-daja vstopnic v trgovini Osolm. * Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi na Kranjskem naslednja strokovna predavanja in sicer: Na Vnebohod dne 10. maja: V Dvorski vasi o gnojenju z umetnim in hlevskim gnojem (predavatelj ekon. Sustič), v Poljanah. o reji bikov in telic za pleme teT o sadjarstvu (predavatelj ekon. Kafolj. V nedeljo, dne 13. maja: V Kočevju c kmetijstvu z ozirom na živinorejo ter o kmetijski organizaciji (predavatelj e!-Gregorc). V Temenici, o poljedelstvu ir. živinoreii (pred. ekon. Jereb). ( Domače vesti * Prvi novinarski dan v Beogradu. Sindikat beograjskih novinarjev je s sodelovanjem beograjskih gospodi-čen priredil novinarski dan v korist fonda novinarskega sindikata. Sodelovala je tndi muzika kraljeve garde. Uspeh ie bil popoln. Ob koncertu na Tfirazijah »o gospodične nabirale prispevke za fond. V dveh urah, kolikor časa je trajal koncert, se je aabralo nad 25.000 dinarjev. Zvečer je bila Boareja, katere se je razen novinarjev udeležilo veliko število uglednega občinstva: ministrov, diplomatov, politikov, umetnikov in književnikov. Med udeleženci je bil tudi najstarejši beograjski novinar dr. Vladan Gjorgje-vid. Pri koncertu so sodelovali znani umetniki in umetnice. Prvi novinarski dan v Beogradu je bila v vsakem pogledu lepa prireditev. * Profesorski honorarji se izplačajo. Kakor poročajo iz Beograda, je glavna kontrola odobrila kredit v znesku 2,000.000 dinarjev za izplačilo nagrade honorarnim nastavljen-cem srednjih ter strokovnih šol. Za izplačilo honorarnim nastavljencem ljudskih šol je bil odobren kredit 850.000 dinarjev, za izplačilo učiteljskih pokojnin pa 75.000 dinarjev. * Prometna konferenca v Sarajev«. Dne 4. t. m. je bila v Sarajevu zaključena važna prometna konferenc, katere so se udeležili delegati prometnega ministrstva, ministrstva pošte in brza-java, delegati poštnih direkcij iz Beograda, Zagreba. Ljubljane, Novega Sada, Splita in Sarajeva, delegati oblastnih železniških direkcij iz Beograda, Zagreba, Subotice. Ljubljane in Sarajeva ter delegati uprave železnic tz Belišča in Drvara. Konferenca je razpravljala o voznem redu za prevoz potnikov in pošte, o kompoziciji vozov, železniških zvez in o ostalih važnih železniških vprašanjih. Rešena so bila tudi vprašanja, tičoča se uvedbe novega voznega reda. ki stopi v veljavo dne 1. junija. Konferenca je ukrenila tudi vse potrebno, da se čim bolj odstranijo razni nedost-atki. ki ovirajo naš promet. * Orjuna in velesrbska omladina. Beograjsko «Vreme» poroča iz Zemu-na, da je prišlo v nedeljo večer do ostrega spopada med Orjuno in srbsko nacijonalno omladino. Pri tej priliki so bile vržene tudi bombe. Žrtev ni. Policija je intervenirala. * Lastništvo dnevnika «Preporod» Je prešlo v roke dosedanjega direktorja lista Pavla Jurišiča. udeležbi občinstva splošno priljubljeno, vrlo narodno ženo, gospo Karolino Fns mater ljubljanskega magistratnega tajnika g. dr. Rika Fusa. — V pondeljek je umrla v Ljubljani gdč. Marv Kano-belj. uradnica Južne železnice, ki jo pokopljejo danes ob 14. uri, v Cirkoveah na Dravskem polju pa včeraj zjutraj gdč. Pepca D e b e n a k, koje pogreb bo jutri. Blag jim spomin! * Prijatelj dijaštva v Ljubljani. Te dni se je mudil v Ljubljani zastopnik evropske studentske podporne organizacije g. Rav H. Legate, kot njen reprezentativni komisar za Jugoslavijo, Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. Ob tej priliki je posetil tudi »Centralno tajništvo*, reprezentanco naprednega dijaštva iz Slovenije in v krogu društvenih funkcionarjev, zastopnikov akad. društva »Jadrana* in Primorcev zbiral podatke o naših ekonomskih in kulturnih prilikah ter o stanju ljubljanske univerze. Informacije, ki so jih g. Rav Legatu dajali naši akademiki, je požrtvovalno tolmačila lektorica angleščine na ljubljanski univerza ga. Copeland. Prav posebno se je g. komisar zanimal za slovenske akademike iz Julijske Krajine. Navzoča to-variša^Primorca, sta mu o tem izčrpno poročala. Naši akademiki so navezali stike z mednarodno dijaško organizacijo in v g. komisarju našli vnetega zagovornika. G. komisar je poudarjal, da je po združitvi vsega naprednega dija^ štva v Sloveniji treba preiti na ustvarjanje stalne reprezentance dijaštva Jugoslavije, kakršno smo na vseslovan-skem akademskem kongresu v Pragi leta 1922 prav težko pogrešali G. delegat je naše dijaštvo povabil tudi na mednarodni kongres podpornih dijaških organizacij, ki se bo vršil dne 14. junija v madžarskem mestu P&rad. Tu bodo delegati 30 držav razpravljali o vseh dijaškega življenja se tičočih zadevah. * Dodatek k stanovanjskemu pravilniku. Nova ministrska naredba, ki vsebuje dodatek k stanovanjskemu pravilniku izide te dni v založbi Tiskovne zadruge, na kar opozarjamo interesente. * Gradbeno gibanje v Ljubljani Mestni magistrat ljubljanski je na svoji zadnji gremialni seji podelil Okrožnemu ura du za zavarovanje delavcev gradbeno dovoljenje za projektirano uradno poslopje ob Miklošičevi cesti, nasproti ju-stični palači. Kakor znano, je zavarovalni zavod nameraval na tamkajšnjem obsežnem stavbišču zgraditi monumen-lalno poslopje, okrožni urad v Zagrebu pa je že pričeta gradbena dela ustavil. kotih, se je deklica na oarinaraioi močno razhudila češ: »Bom že videla! Jat dobim denar nazaj, kajti moj oče je radikal in tudi vsi bratje, Pašič pa je na* rojak, pa bi mi vi denar zaplenili!* * Drobne vesti. Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bila aretirana 17 let stara Julijana Vrabič iz Huderij pri Trebnjem, pri kateri so našli kriminalni organi blaga in denarja v vrednosti 20.500 kron, kar je vse ukradla v Hu-derjih ter se » plenom pripeljala v Ljubljano. — Na kolodvoru v Dravljah sta prošli petek dva vajenca iz Ljubljane kradla medenino in odšla z njo proti Ljubljani. Neki čuvaj, ki je mlada nz-rnoviča opazoval, je o tatvini telefonič-no obvestil policijo v šiški, ki je vajenca v Šiški prijela in spravila pod ključ. Medenina je bila vredna nad 10.000 kron. * Napad. G. Jakob Studen. čevljarski pomočnik v Sebenjn pri Tržiču, nam z ozirom na našo notico z dne 4. maja pod gori navedenim naslovom izjavlja, da ni on v nobeni zvezi z napadom na tesarskega pomočnika Janeza Urbanov in da je pravi napadalec ?e znan orožnikom in je tndi dejanje priznal. * Težka nadloga v pirotskem okraju. V dneh 1. in 2. maja je v celem pirot Gospodarstvo TRŽNA POROČILA, i Novosadska blagovna borza (8. t. m.): baška pšenica duplikat kasa 2 vagona 445, rž en vagon 370, ječmen ponudba 305, oves povpraševanje 280, ponudba 290. fcanatskl en vagon 280, baški oves ah Subotica en vagon 290, baška koTuza 11 vagonov 247.50 — 250, 2 odst. defektna 2 vagona 255, duplikat kasa 2 vagona 250, za maj 5 vagonov 250, taška pšenična moka »0* ponudba 655, «7» brez vreč en vagon 443.75, otrobi en vagon 155. Mariborski trg (1. t. m.) Cene: goveje meso 1. 22.50 — 24, II. 22 — 22.50, III. 21, teletina I. 24. II. 23, svinjsko meso 35 — 40, sala 43, slanina 38 — 75, mast 40 — 45. prekajeno meso 47 — 50, konjsko meso I. 12. H. 10, 1 komad konjske kože 175, mleko 4.50, surovo maslo 56, beli kruli (kg) 7.50, črni kruh (kg) 6.50, kava I. 80, II. 45. pražena kava I. 80, II. 55, pšenična moka «0» 8, «1» 7.50. «4» 6.75, «6* 6.25, 1 q sladkega sena 175 — 215, 1 q ovsene slame 150, 1 ma trdih drv 170, 1 m* mehkih 110. Zagrebški žitni tr« (7. t. m.) Po- skem okraju pihal močan veter, ki je | stavno baška. odnosno vojvodinska po-dovaial ogromne roje golubaSkih ko- staja notirajo: pšeniCR 450 — 460. komarjev, ki napadajo živino, katera po I ruza žolta 260 — 270, bela 295 — 300, kratkotrajni bolezni pogine. V srezu Ba- j defektna 170 — 250. rž 370 — 380. ječ-bušnik je vsled pika teh komarjev po- men za pivovarne 325 — 340. za krme Šibenik v strahu. Iz šibenika po- f6^ ** bo *idal°, po novi na2rtI^ 6 /očajo, da se tamkaj že teden dni ^.dvonadstropno poslopje na južnem delu javljajo potresni sunki, sedaj močne j- *tavbene parcele. Ob Erjavčev! cesti si. sedaj slabejši. Navadno se pojav- Sradl P^fesor Pavel Pollak enonadstrop Ijajo močnejši ponoči. Med prebival- stanovanjsko hiso, ob Cesti na Roz " • .. ml- no rr T ronrvn rr/vervuloKlrA nAolAn etvom je nastala panika m mnogi pre nočujejo pod milim nebom v strahu, da se utegnejo zrušiti hiše. Mnogi so od strahu zboleli, drugi napravili testament.. Strah je tem večji, ker ie nekdo prorokoval, da se bo Šibenik pogreznil v zemljo. Tudi v šibeniški okolici so čutili potres, ki pa doslej pi napravil znatne škode. * Črnogorski emigrant Plamenac izgnan Iz Amerike. Beograjsko ministrstvo za zunanje zadeve je prejelo obvestilo, da so Zedinjene ameriške države izgnale Jovana Plamenca, biv-tega predsednika črnogorske vlade. Plamenac je bil, kakor znano, izgnan tudi iz Italije, odkoder se je podal v lAmeriko. * Josip Brezigar -j-. Ko smo leta 1914 h rihemberške improvizirane ječe po nočni vožnji prispeli na ljubljanski Grad smo se združili z onimi interniranci, ki nik pa g. I. Čepon gospodarsko poslopje. Ljubljanski kreditni banki se je za njeno palačo ob Dunajski cesti podelilo uporabno dovoljenje, istotako prof. dr. Nachtigalu za vilo na Mirju. tvrdki Tonnies za novo hišo v Pražakovi ulici, trgovcu Tomažu Mencingerju pa za hišo ob Sv. Petra cesti. * Epilog k smrtni obsodbi pred poroto v Celju. Pri zadnjem porotnem zasedanju v Celju je bil na smrt obsojen Fr. Stergar, posestnik v Slogonskem, ker ie umoril svojo lastno mater ter jo vrgel v vodnjak. Pri razpravi sta bila zaslišana tudi zakonska Franc in Marija Gerlovič ter hčerka Marija Stergar, ki se je kmalu po umoru poročila z morilcem Stergarjem. Kot priče so pod prisego krivo izpovedale v več važnih okoliščinah, vsled česar so bili dne 5. inaja pred celjskim okrožnim sodiščem obsojeni Fran Gerlovič na 8 mesecev, Marija Ger- ginilo že izredno veliko število govedi. Ljudje si ne vedo pomagati, škoda je ogromna in tembolj občutljiva, ker je v pirotskem okrožju itak veliko pomanjkanje živine. * Motociklist ponesrečil. Neki častnik ljubljanske garnizije se je vozil na mo-tociklju s svojim služabnikom. Vsled neprevidnosti je motocikelj r.avozil v brzojavni drog. Častnik je bil težko poškodovan ter so nezavestnega prenesli v bolnico. Njegov služabnik pa je ostal nepoškodovan. * V preiskovalnem zaporu umrl V preiskovalnem zaporu je predvčerajšnjem v Zagrebu umrl invalid Mate Tkalčič. Kakor smo svojedobno poročali, je Tkalčič meseca marca letos v Koprivnici zaklal svojo ženo in njenega dvanajstletnega sina ter dva dni pozneje v Zagrebu v uradu ustrelil vladnega tajnika Cvitaša. Državno pravdništvo je proti Tkalčiču dvignilo obtožbo zaradi trojnega umora in požiga in je bila glavna obravnava že razpisana. Tkalčič je podlegel jetiki * Tatvine na železnici Ko je v soboto ob pol dveh popoldne vozil tovorni vlak iz Laz proti Zalogu, so se splazili v vlak trije nio.-ki, ki so med vožnjo zmetali iz vlaka tri bale raznega blaga za obleko. Ko so spremljevalci vlaka to opazili, so hoteli vlak ustaviti. Tatovi pa so poskakali iz vlaka in pobegnili v bližnji gozd. * Velika tatvina v Balkanski banki V prostorih »Balkanske banke* v Za- ; grebu je bila predvčerajšnjem izvršena [ velika tatvina. Ko je blagajnik omenje- j ne banko odštel odposlancu banke R. ; Sever d. d. v treh zavojih 300.000 Din, j 300 — 310, oves 280 — 300, iižol pisani 500 — 650, beli 450 — 500, pšenična moka »0» 675 — 700, »2» 650 — 675, »4. 625 — 650, za krmo 200 — 230, ržena 515 — 530, otrobi drobni 160 — 175, debeli 250. Tendenca mirna, neizpremenje-na. Dunajski živinski sejem (7. t. m.) Dogon 2602 glav; od tega 284 iz Jugoslavije, 854 iz Avstrije. 1281 iz Madžarske, 131 iz Češkoslovaške in 52 iz Ru-munije. Cene so narasle za 1000 — 1500 Ka pri kg in so bile za kg žive teže: voli 11.500 — 19.000, biki in krave 11.500 — 17.000, drobnica 6500 — 11.500, teleta 17.000 — 28.000, svinje 26 do 30 ti90Č. DOBAVE. Prodna bukovih drv. Pri Direkciji šum v Vinkovcih se proda 22. t. m. ob 11. dop. na javni licitaciji 33.292 m" Iz-gotovljenih bukovih drv. Dobava rešetkinih palic za lokomotive. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se VTŠi 23. t. m. ofer-taloa licitacija glede dobave 1340 reSet-kinih palic pa lokomotive. Dobava inventarsklh stvari. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 22. t. in. ponovna licitacija glede dobave raznih inventarskih stvari (torbe za kondukterje, signalne piščalke, kondukterski ključi, škatlje itd.). Dobava vložkov za kretnfške in signalne svetiljke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 22. t. m. ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave 1000 komadov vložkov za kret-niške in 1000 komadov vložkov za signalne svetiljke. = Proti povišanja obrestne mere pH Narodni banki Cdruženje bank v Beo gradu je izročilo Narodni banki spomenico. v kateri zahteva, da se naj absolutno ne spremeni obrestna mera, češ. da bi se s povišanjem obrestne mere samo še poostrila današnja denarna kriza == Obtok bankovcev Narodne banke SHS se je od 22. do 80. aprila povečal za 88.917.880 na 5„ 159,172.760 Din. = Beograjski veliki sejem. Iz Beogra da poročajo, da se bo vršil te dni sestanek zastopnikov gospodarskih krogov ki se bodo posvetovali o načrtu osnovanja stalnega industrijskega velikega sejma v Beogradu. = Naša trgovina preko Solona. Prošli teden je iz naše države prispelo ▼ Solun: 1 vagon t.uraoice, 4 vagoni sode. 15 vagonov desk. 27 sodov masla, 18 vagonov konj, 1 vagon volov, 6 vagonov fižola, 1 vagon vrvarskih izdelkov, G2 zabojev opija, 2 vagona usnja. = V zadružni register se je vpisala Splošna delavska gospodarska zadruga »Delavski dom». r. z. z o. z. v Zagorju, = Ponarejeni odnosno amortizirani italijanski »vatlia* čeki krožijo v Zagrebu. Dva taka čeka v skupnem ine-sku 152.000 lir sta bila prodana pri dveh zagrebških bankah. Banki sta poslali čeka na vnovčenje v Italijo, odkoder sta pa dobili obvestitev, da se ta čeka ne moreta honorirati. Zato so zagrebške banke sklenile, da vaglia-čekov ne bodo več izplačevale. = Polom dunajske tvornice perila. Z Dunaja poročajo, da se je tvornica perila Jilich-Poister-Schabl proglasila za insolventno s pasi vam i 5 milijard Ka. = Dve insolvenci v Madžarski Iz Budimpešte poročajo: Tukajšnja trvTdka Pollak in Herzog se je proglasila za insolventno s pasivami 800 milijonov Kjt Isto je storila segedinska firma 8. Eisen stadter & Oie. s pasivami 500 milijonov madž. kron. Domaie borze 8. maja. Zagreb, devize: Dunaj 0.13275 — 0.13375, Berlin 0.265 — 0.275, Budimpešta 1.80 — 1.85, Bukarešta 45.50 — 46.2S MIlan 462 — 464, London 440 — 441, Newyork ček 94 — 94.75, Pariz 630 — 634, Praga 282.50 — 283.50, Svjca 1715 — 1725, Varšava 0.20, valute: dolar 93 — 93.50, češke krone 275 — 277, efekti: Liub. kreditna 108 — 110, Praštediona 1020 — 1025, Trbovlje 1030 — 1075. Beograd, devize: Pariz 634 — 634.50. London 439 — 439.50, Milan 463.50 — 465. Ženeva 1715 — 1720, Newyork 94.5 — 94.75, Berlin 0.26 — 0.27, Praga 283.= — 284, Solun 120, Dunaj 0.1331 — 0.1333, Pešta 1.84 — 1.87, Sofija 72, Bu-karešt 46 — 46.50, valute: franki 630 — 632, Jvlc. franki 1695 — 1705, dolar 93.25 — 93.75, leji 46.25 — 46.50. Inozemske borze na prvi strani. to jih prignali isto noč iz Goric«. Vodili j loviC na 3 mesece in Marija Stergar na so na« v jatah na polurne izprehode po 1 6 tednov težke ječe. Razprava je trnja- dvorišču. Seveda smo se radovedno ogle dovali. Med goriškim prirastkom je bil | etar mož, ki je hodil sem in tja očivid-ro čisto miren. Bil je to stari Brezigar, ti smo ga pokopali včeraj. Med tem ko so se drugi interniranci vznemirjali in prihajali v svoji nervoznosti do nepotrebnih prepirov, bil nam je na dvorišču in v sobi oče Brezigar simbol pomirje-nja- ki se je le malokdaj nasmehnil in ni izgubljal nepotrebnih besed. Kako pa je začudeno pogledal mladega jutra, ko je v sobo, podprto s potresnim tramov-jem, prikorakal nov prirastek (»cuboks*). Med dragimi člani prirastka je spoznal prezigar tudi svojega sina Milka, ki so ca pripeljali z Dunaja! In tako sta se odslej sprehajala po dvo-rišču dva Bre-zigarja. Zdelo se nam je, da je aretacija sina precej v zvezi z mojo. a oče Brezigar mi ni zameril. Bil je eden onih tihih junakov, ki tvorijo pravo moč domovina. G. Z. — Pogreb pokojnega g. Brazigarja se je vršil včeraj popoldne mnogoštevilni udeležbi. Med žalnim spremstvom smo opazili bivša ministra f!fja. Žerjava in drja. Krsmerja, prvega drž. pravdnika dr. Domenika, mnogo sta-novsijjjj tovariiev pokojnika i ravnateljem Dimnikom, številne primorske rojake ter zastopnice narodnega ženstva. Oddelek skautov je nosil pred krsto lepe vence. Trnplo so položili pri sv. Križu k večnemu počitku. * Smrtna kosa. V Celju je umrl včeraj po kratkem in težkem trpljenju g. Ivan j poskusu tihotapstva denarja. Carinski Kvac, nadučitelj v Šmartnem v Rožni i uradniki so ji po prpdpisih zaplenili 70 dolini, star 50 let. Pokojnik je bil zvest j tisoč dinarjev in napravili protokol. Mo-narodnjak in vzoren učitelj. Zapustil je j Jrooka devojka pa je hotela pred uprav-4 otroke. Pogreb se bo vršil v četrtek ! nilta. od katerega je odločno zahtevala dne 10. maja ob S. uri popoldne v Smart j vrnitev lepe vsote denarja. Ko ji oprav-j nem na ondotno pokopališče. — V Met-'nik razloži, da je z njenega stališča si-I lila u> ookouali v uuudeliek ob veliki i cer umliiva Zelia. toda nemogoča po za- t la zaradi obširnega materiala ves dan. * Filmska industrija v Sloveniji Ka-kor nam poročajo iz Ptuja, namerava lastnik ptujskega kina g. Mihael Murko ustanoviti v Celju ali Mariboru domačo filmsko industrijo pod imenom »Mono-polski filmski zavod Triglav*. * Kmetijski tečaji za vojake. Kmetijsko ministrstvo je v sporazumu z vojnim ministrstvom odredilo, da se uvedejo za vojake kmetijski tečaji. Prvi tak tečaj se je otvoril za vojake v Beogradu. Vrše se predavanja o Živinoreji, vinogradarstvu in kmetijstvu. * Pekovski pomočniki v Mariboru se nahajajo v mezdnem gibanju. Nedavno so delodajalcem predložili zahtevo, da se jim plače primerno zvišajo. Pogajanja so imela, deloma uspeh. Le največje tvrd ke zahtevi pomočnikov doslej niso ugodile. Pomočniki pri Scherbauiuu, Straus-gtltlu in Robavsu so vsled tega stopili v štrajk. V ostalih pekarnah se dela. * Obnova procesa proti kapetanu Stenzlu. Sto! sedmorice v Zagrebu je razveljavil oprostilno razsodbo sodnega stola v Osijeku proti bivšemu žandar-merijskemu kapetanu Vladimiru Stenzlu ki je bil obtožen, da je v dobi svetovne vojne trpinčil Srbe v Si emu. Proti Stenzlu je odrejena nova obravnava pred sodnim stolom v Osijeku. * Ogorčenje pred mariborsko carinar-no. Lepo modrooko Beograjčanko I. I. so pred kratkim zasačili v Mariboru pri LISTNICA UREDNIŠTVA. G. Ciril Havliček, poštar v Rečici ob Paki. Potrjujemo Vara, da niste v nobeni zvezi s člankom o uboju v Smartnem ob Paki, priobčenem dne 8. maja v »Jutru*. Vremensko Ljubljana, 8 mija 1923 (Predmetni oglasi so v trgovski sta na zagoneten način izginila dva *a- i obrtniški zbornici na vpogled.) voja, predno jih jo prevzel in preštel od- i poslanec banke R. Pever. Policija je takoj uvedla preiskavo. Sumljiva oseba, ki je najbrže izvršila tatvino, je bila aretirana včeraj v Mariboru. * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte lih povsod. Glavna zaloga na drobno ln debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1. ! Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra> in I Odgovorni urednik Fr. BrozovlČ I Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani pOPOCliO Ljubljau* 30« m nad morjem 1 Kraj : opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno a—10 Padavine min i Ljubljana . 7. 764-7 17-3 eev. vrh. jasno _ | Ljubljana . 14. 760 6 27-2 vzhod » — ! Liubljana . 21. 7614 20-2 n M — 1 Zagreb , . 7. 763-6 19-0 zapad M — Beograd , 7. — — — — — 1'unaj . . 7. 762-5 16-0 brezvetra jasno — Praga . . 7. 762-0 16-0 jug. zap. •i 0-2 Inomost. . 7. 762-6 18-0 brezvetra VI V Ljubljani narometer nižji, teniper. visoka. Solnce vzhaja ob 4 35, zahaja ob 19-21 trgovska tvrSkavSIovsniji svojega vložila del kapitala bi rada v 3ugosiouiji zelo potrsbno oojboij dobičhancsno industrijo in išče od skašenih modrih strokovnjakov za od njib nasvetovano podjetje vsa detajlna pojasnila: kakšne stroje in naprave, kakšne surovine, kolik obrat in kapital ie potreben, oziroma proračun za podjetje in dohodke. Tvrdka ima svoje prostore poleg kolodvora, kjer bi bila tudi velika vodna moč na razpolago, v mestn z gozdnato okolico. Konreni-jentni ponudnik se sprejme tudi kot vodja podjetja. Ponudbo pod : ,,Industrija 767832' na npravo tega lista. |»TVTT-rr»TTT»B |>IIM"o, mislite?* ga zafrkljivo vpraša ftescasse. 'Seveda! To se pravi, da se razumeva! Mislim, da ni nikakoT potrebno, da bi odšel tja v pace in gnil pod nadzorstvom patra Jožefa!* «No, torej, posvetite se. kozel!* ga Kino nahru'i Rascasse. »To bo prvikrat v vašem življenju in najbrže tudi zadnjikrat. Pojdite torej v Fleury in povejte uragoncem: Gospodje, potrebno je, da se posvetim komurkoli . . . prosim torej, povejte mi, komu . . .* In Rascasse se odpravi. Kapucln mu sledi. Tako jezdita dolgo časa in ,molk postaja že siten za Corignana, ki se kmalu oglasi: »Xi6 druzega ne razumem, ko to, da še nikdar v življenju nisem bil tako strašno žejen, kakor sem danes!* ';roidoče, se zaradi preselitve proda. Samo resni kupci naj svoje ponudbe pošljejo na_ upravništvo »Jutra* pod • Kupec*. Ponudbe je treba poslati do 16. maja. itn AUTO, 1712 mali, štirisedežni, Laurin Klement, 16 PS., z dobrimi gumijevimi obroči, dve rezerve se poceni proda. Pogleda se pri g. Gamsu, Gaberje pri Celju. Prašno lokomobilo, 1 atm., 2V, do 3 HP., benc. motor 10 HP., prodam. Motor ca sirovo olje 5 do 7 HP., kompletni mlin za večji obrat Razne transmisije, jermenice itd. Cena 60 do 70«/, pod sedanjo vrednostjo. M. Herga, Sv. Lenart, p. Velika Nedelja. 17X7 Prodaja les«. Pašna skupina Podkorenom pri Kranjski gori prodaja približno 1000 m" stoiečesa Peica 1724 (nemška doga), triletna, dalje pisalni stroj »Sanzler*, starinska puška in mali stroj za rezanje se prodado. Naslov pove uprava »Jutra*. Trgovina z mešanim blagom 1697 pri farni cerkvi z vsem inventarjem se odda v najem. Naslov pove uprava »Jutra*. Soba se odda 1693 dvema gospodoma in ena manjša enemu gospodu. Naslov pove uprava »Jutra*. MebUrano sobo išče inženier s soprogo in plača do 2000 K. Ponudbe na upravništvo »Jutra* pod »Inženjer*. 1710 Opremljeno sobo z dvema posteljama ali prazno, po možnosti s posebnim vhodom in souporabo kopalnice iščem takoj ali s 1. juuijem. Dr. Katičič, sanitetni šef, zdravstveni odsek. 1728 Sobo 1727 s posebnim vbodom, po možnosti z vso oskrbo išče gospod takoj, ali od 10. maja dalje. Naslov je v upravi »Jutra*. Hearimunuu Posestvo, 1690 ki meri okrog šest oralov, se proda. Hišno poslopje je zidano. Hlev je obokan. Primerno za gospodarja, ki ima veselje do vožnje. Prisluži si lahko vsak dan dosti. Cena 620.000 kron. Naslov pove upravništvo »Jutra*. Nova hiša 1621 t Kamniku, vrt, njiva, 20 do 30 m', elektrika, voda, železnica mejaša, proda Stare, Kamnik, Graben 61. Cena 100.000 Din. Hiia 1722 na prometnem kraju v Ljubljani, v kateri je bila vedno znana gostilna, z velikim salonom, vrtom, hlevom m gostilniškim inventarjem, §e proda po ugodni ceni. Informacije se dobe v pisarni odvetnika dr. Dinkota Puca, 3eethovnova ulica 16, pismeno in ugtno. Majhno posestvo v najlepši legi pri župni cerkvi v Smarjeti štev. 36 pri Novem Mestu (Dolenjsko), 15 minut do Toplic prodam. Natančno se izve pri Francn Vdovčn, Stožice 62, pošta Ježica pri Ljubljani. 17» Beveroslovan, mlad, inteligenten, iskreno želi resnega znaDja s simpa- Vdoveo, 1721 izobražen obrtnik, z malim posestvom, 47 let itar, želi znanja z gospodično ali vdovo s premoženjem za povečanje obrti. Naslov pod »Vdovec* na podružnico »Jutra* ▼ Mariboru. Vdovoa z otroki želi poznati učiteljica, glasbeno izobražena, srednjih let, gospodinjstva vajena, brez doma. Resne ponudbe na upravo «Jutra» pod »Zadovoljstvo*. 1716 Dto inteligentni, družabni in trgovsko naobra-ženi gospodični želita resnega znanja z enakimi ter boljšimi gospodi. Prosi se, poslsti dopise, po možnosti s sliko, na upravo ».lutra* pod »Milena in Majola*. 1661 Druž&bnloa 1707 ali družabnik, samski, ki bi prevzel, podružnico na zelo dobrem kraju brez konkurence, se išče. Potreben je večji kapital. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Letovišče*. Brusne kamne za kose, prave italijanske, napreseg-ljive v dobroti, modro ga-lioo, rafijsko ličje, morsko travo za modroce v vsaki muožini priporoča SEVER & KOMP., Ljubljana, "VVolfova ulica 12. 1706 Otroški vozički, več vrst, dvokolesa raznih modelov, najnovejši mo: . o k i amerikanskega tipa »Evans*. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emailirauje in poniklanje. »Tribuna* F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Kompanjona 1709 za ie obstoječe industrijsko podjetje radi povečanjaobrata iščem. Podjetje je edino te vrste v Jugoslaviji. Dopisi pod »Industrija 150.000 Din* poštnoležeče Kranj. Poučujem italijanščino. Naslov pri upravništvo »Jutra«. 1719 Krasno letovišče, Letoviščni pension Bttttner v Sv. Lovrencu pri Mariboru, s krasno lego na Pohorju. Voda za plavanje. Tople kopeli. Prostor za tennis. Električna razsvetljava. Meseca junija in septembra znižane cene. Prospekt proti pošiljatvi znamk za 2 Din. \tk Primerne 1723 damske družbe išče uradnik denarnega zavoda. Išče izobražene gospice ali mlade vdove do 30 let, ki imajo smisla za naravo in so zvečer proste. Pisma naj se pošiljajo na upravo »Jutra» ood »Ljubljana 1894* CiOMg^i Pi 12 in cancja in traltiij« so kakor usnenel Kajeolja varstvo proti vlagi I mraul Prosim onega g. šoferja, kateri je pred približno dvema mesecema vozil mene. g. ministra n. r. A. Eristana ter g. ravnatelja dr. Kisovca izpred Slavenske banke pri ogledovanja posameznih vil prvi dan po Mirju, dragi dan po Prulah do vile g. lekarnarja Bakarčiča, da mi blagovoli sporočiti svoj naslov; radi važne pravdno zadeve z omenjenimi gospodi rabim g. šoferja kot pričo. Ljubljana, dne 7. maja 1923. 798 Hfnko Privšsk, Žabjak št. 3/1. Pisalni stroji iti ^ Mehanična delavnica (popravljalnima) LJUBLJANA SMorpa ulica 6/1. _______L. BARAGA. imiiia PRISTNI £ 1 tirolski 10 za športne obleke, solidno in trpežno blago pri tvrdki 69/VI H. s E. Skabsuč, Ijabljana, Ml trs 10- | = Gradbeno podjetje =3 1 Ing. DuKld i drug Ljubljana Bohoričeva ulica St. 24. M ■»Bucss-ai Večje podjetje v Ljubljani sprejme za svojo podružnico v Zagrebu in Beogradu horespondeiits in strojepisko Pogoj: perfekten v srbohrvaščini. Ponudbe z referencami in opisom predslužbovanja pod „Stalna služba" na Aloma Com-pany, anončna družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3. 713 Podpisani obžalujem vse nepravične besede proti g. Francu Lužorcu, da je Orjunaš in da je imel razmerje z mojo ženo. Zahvaljujem se mu tudi, da ni sodnijsko postopal proti meni Nova vas pri Maribora. 793 Franc Remar. PLAHUTAR & PiTAMIC carinsko posredniški ter špedicfjski komisijski bureau ESLJ JESENICE izvršuje vse v te stroke spadajo£e posle najtočneje in najkulantneje ter se v to svrho toplo priporoča. n ____________-n Podpisani Mlekarski oddelek Gospodarske zveze, r. z. z o. z. v Ljubljani, in Mlekarska družba za Jugoslavijo, d. z o. z. v Ljubljani, Vam vljudno sporočata, da sta prenehala s 1. majem 1.1. poslovati, ker sta predala ves njiju obrat novemu podjetju: Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani na katerega se blagovolite ozirati pri svojih naročilih. Z odličnim spoštovanjem Mlekarska družba za Jugoslavijo, d. z o. z. v Llubljanl Mlekarski oddelek Gospodarske zveze, r. z. z o. z. v Ljubljani. <0 A (6 « a> % 'A <6 to to * it to to to to to to to to Dovoljujemo si Vam vljudno naznaniti, da smo prevzeli celotni obral Mlekarskega oddelka Gospodarske zveze in Mlekarske družbe za Jugoslavijo ter bomo vodili celo niuno poslovanje začenši s 1. majem 1.1. Prosimo Vas, da se v slučaju potreb« obračate na nas ter nam poverite svoja naročila. Naši poslovni prostori se nahajajo v Vojaški ulici št. 10 (poleg belgijske vojašnice). Priporočamo se Vam in ostajamo z odličnim spoštovanjem Združene mlekarne, d. d. v Ljubljani. 'J