Obseg1: K občnemu zboru. Priprosta mišja past. — Zatiranje strupene rose (rje ali peronospore) na trtah. — Gnoj. — Krmljenje odstavljenih telet. Razne reči. Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Tržne cene. — Inserati.
Št. 10. Y Ljubljani, 31. maja 1892. Leto IX.
K občnemu zboru.
Zopet razglašuje glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske vabilo na družbeni občni zbor, ki bode v četrtek 9. junija t. 1. v Ljubljani. Minoli so časi, ko je bilo treba odboru iskati po Ljubljani družabnikov v dan zborovanja, da so naredili občni zbor sklepčen, kajti udeležba iz vse dežele je sedaj toliko mnogobrojna, da je navzočnih po dvakrat do trikrat toliko udov, kolikor jih pravila za sklepčnost zahtevajo. Ko se danes obračamo s tem člankom do podružnic, da ne zamude poslati na zbor svojih zastopnikov, ter do udov, da se prav obilo udeleže zbora, samo ob sebi je umevno, da ne skrbimo s tem za sklepčnost zbora,
marveč le za družbeno	,
uglednost. Mnogobrojno obi-	Podoba
skan družbeni občni zbor dokazuje razcvitanje družbe, | zaupanje udov do odbora, zanimanje kmetovalcev cele dežele za stanovski napredek svoj, probujenost med kmetovalci in daje ukrepom zborovim nasproti merodajnim krogom večo veljavo. Ker z mnogobrojno udeležbo udov na občnem zboru zadobi družba večo veljavo, večo uglednost, zato z današnjim člankom tudi vabimo ude naše na zbor. Trditi smemo, da je z vsakim napredkom kmetijstva v naši deželi trdno spojeno ime naše družbe in da so družbeni uspehi veliki ter od leta do leta veči. Kakor
človeku raste z uspehi tudi njegova delavna sila, tako tudi družba ne misli počivati, ampak hoče še več, še lepših uspehov doseči. Glavni odbor si je za svoje prihodnje delovanje izbral lepih nalog, v katerih zvršitev mu bode treba vsestranske podpore. Naravno je, da se mora zaradi podpore obrniti najprvo do udov. Ne zahteva denarne podpore, ako pa pridejo udje k občnemu zboru
v prav obilem številu, dado s tem veljavo zborovim ukrepom, in to je najboljša in največ vredna podpora. Na letošnjem občnem zboru obravnavale se bodo reči, ki bodo za gmotni napredek naše dežele velevažne, zato je glavnemu odboru do tega, da bode udeležba prav obilna in da izrečejo svoje mnenje zastopniki iz vseh krajev dežele kranjske.
Nadejamo se torej, da se snidejo v prav obilnem številu 9. junija t. I. v Ljubljani na občnem zboru vsi tisti, katerim je kaj do gospodarskega napredka naše domovine ter do dobrega gmotnega stanja slovenskega kmeta.
Priprosta mišja past.
Prav praktična mišja past, katero si lahko vsak sam hitro napravi in ki je po mnogih krajih v navadi, je naslednja: Vzame se primerno velik cvetličen ali kak
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
..Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vrod 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Odje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat na celi strani 1« gld., na «'. strani 8 gld., na V« strani 5 gld. in na '/. strani 3 gld. Pri večih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi » Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
[lustroYan gospodarski list s prilogo „Yrtnar".
Uradno ^ glasilo
c. kr. kmetijske družbe vojvodine kranjske.

drug lonec ter se podstavi s kakim rtastim lesom ali tudi s koscem stekla i. t. d., kakor kaže podoba 34. Na rtu podstavka pritrdi vado, na pr. špeh, slanino, kruh i. t. d. in jo tako podloži, da stoji na robu z rtom in vado pod loncem. Rt mora biti tako narejen, da je vada 3 do 4 centimetre od tal. Če pride miš pod lonec in obira vado, zvrne se podstavek in lonec pokrije miš, da ji ni več moči uiti. Vsak lonec mora biti seveda na posebni deščici, da je mogoče miš s pastjo vred odnesti ter jo na en ali drug način umoriti.
Zatiranje strupene rose (rje ali perono-spore) na trtah.
Vinogradi so zopet ozeleneli, in vinščak zre z najboljšimi upi v bodočo jesen, ki naj mu da obilo dobrega pridelka. Dotle je pa še daieč, in marsikatera uima mu lahko pokonča vse nadeje. Med uime je tudi šteti strupeno roso, katera gotovo pride. Hvala Bogu, sedaj je modra galica zanesljivo sredstvo, s katerim je moči za-treti to nevarno trtno bolezen. Reč je uže vsakteremu vinščaku dobro znana, zato je ne bodemo v novic obširno razkladali in priporočali, kajti danes, ko je zanesljivost tega sredstva popolnoma dognana in se je vsak sam uže lahko prepričal o veliki koristi škropljenja trt, ne rečemo drugega, nego: „kdor ne uboga, tepe ga nadloga".
Pričujoči članek naj naše vinščake le opozori, da je sedaj skrajnji čas, da prično trte škropiti z modro galico, ob enem pa naj na kratko ponovimo, kako je ravnati pri tem delu.
Glede časa škropitve je omeniti, da je tem boljše, čim prej se škropi, kajti takrat pričeti škropiti, kavdar se strupena rosa uže kaže, je prepozno. Škropi se pri nas prvikrat sicer lahko šele precej po cvetji, a boljše je ob cvetji in najboljše pred cvetjem. Drugič se škropi 4 do 6 tednov po prvem škropljenji.
Glede množine modre galice in apna za zmes, s katero se trte škrope, priporočamo vaeti na 100 litrov vode 1 J/2 (poldrugi) kilogram modre galice ter 2 kilograma ali malo več apna. Izkušnje so povsod pokazale, da ta zmes zadostuje, vsi strokovnjaki, ki so delali razne poskuse, to potrjujejo, in tudi pri nas na Kranjskem se je s poldrugoprocentno tekočino izvrstno delalo. Ravnatelj E. Mach v St. Michelu na Tirolskem, ki se danes sme šteti med najbolj teoretiški in praktiški izobražene vinščake in ki gospodari v kraji, kateri je posebno podvržen peronospori, priporoča celo le 1 kilogram galice na 100 litrov vode*).
Glede naprave mešanice opozarjamo, da se modra galica počasi topi in da j;op!jenje pospešimo, ako galico zdrobimo v možnarji v moko, ali jo pa denemo v vrečico iz redke tkanine ter vrečico tako obesimo v sod, da je je polovico pod vodo, polovico pa nad vodo. V vreli vodi se galica tudi hitreje raztopi, a tudi v tem slučaji je v posodo, katera se k ognju pristavi, vliti dovolj vode, kajti galica se tem počasneje topi, kolikor bolj zgoščena je zmes. Kadar je galica v vodi raztopljena in apno pri-
*) Ravnatelj E. Mach piše: Wir glauben unter Hinweis anf das, was im letzten Lesebericht daruber gesagt wurde, dass die Verwendung einer Mischung von bloss 1 Kilo Kupfervitriol und der hiezu entsprehenden Kalkmenge auf 1 hI Wasser unter allen Umstanden hinreicht. Es hat mehr Werth, gleichmiissig und sorgfiiltig, als mit concentrirter Losung zu bespritzen.
mešano, počakati je, da se apno usede, ker z vsemi vrstami škropilnic je tem laže škropiti, kolikor čistejša je zmes. V apnu so dostikrat trda zrna, katera škropilnice pokvarijo, zato je zmes vedno precejeno v škropilnice vlivati.
Škropilnice so najboljše tiste, ki so najtrpežnejše in ki na trte ne škrope, ampak prše tekočino.
Škropiti je tako, da so kolikor mogoče vsi listi na gorenji strani enakomerno popršeni.
Škropiti je ob hladu, to je zjutraj in zvečer ali pa pri oblačnem vremenu.
Prave modre galice je dobiti pri naši družbi po 20 kr. kilogram. Svarimo pa kupovati bakreno galico, kateri je primešane železne (zelene) galice, ki je škodljiva.
Gnoj. m.
Sedaj smo stvar toliko opazovali, da nam bode moči odgovoriti na vprašanje: ali naj kupujemo umetnih gnojil ali ne? Dokler ravnamo s hlevskim gnojem tako nemarno, nespametno bi bilo kupovati umetnih gnojil. Če bi delali tako, metali bi na eni strani proč, na drugi pa bi kupovali; ravnali bi kakor nespametnik, ki bi po zimi zakuril peč, nato odprl okna in vrata, potem pa bi tožil, da izdaje toliko za drva, pa ga še zebe. Narod pravi, da tak človek meče polena skozi okna. Isto tako pusti nemaren kmetovalec, da mu uhaja gnoj, njega pa revščina tare. Naj le posamezniki poskusijo, koliko jim bode neslo, če bodo nekoliko bolj skrbeli za gnoj! Kmalu jim ne bode več zadostoval doma pridelani hlevski gnoj, ampak začeli bodo kupovati tudi umetnih gnojil. To se je že po mnogih krajih zgodilo.
Ker smo izprevideli, koliko škodo trpi kmetijstvo vsled tega, ker kmetovalci premalo skrbe za gnoj, treba se nam bode poučiti, kako je treba ž njim ravnati. Kar se tiče ravnanja z gnojem v hlevu, znano nam je že nekoliko iz zgoraj omenjenega članka „Živina v hlevu"; ogledati nam bode treba torej še gnojišče.
Najboljše je, če je gnojišče v zavetni, senčni legi. Če takega kraja ni, nasadi naj se okrog gnojišča drevje, da ga obsenčuje. Gnoj, ki ga solnce in veter izsuši, je mnogo slabši, ker razpada veliko počasneje. Tla gnojišču morajo biti nepredorna, da se ne poizgubi gnojnica; sicer pa mora biti na gnojišči toliko obširna gnojnična jama, da zadostuje za gnojnico. Ker je toliko bolje, kolikor manj prihaja gnoj z zrakom v dotiko, začeli so zadnji čas delati nekoliko poglobljena gnojišča ali pa priporočajo ob kraji nekoliko zidu. Videl sem tudi po nekaterih krajih, da so gnojni kup obložili povsodi ob straneh z zemljo. Tudi je dobro gnoj pokriti z zemljo. Kadar ga izkidamo iz hleva, treba ga je po gnojišči enakomerno razdeliti in dobro potlačiti, da ne more zrak preveč do njega. Ker je za gnoj najboljše, če je vedno nekoliko vlažen, polivati ga je treba večkrat z gnojnico. Gnojnica se izteka po posebnem rovu iz hleva v gnojnično jamo, in kar se je izceja iz gnoja, leze tudi po nekoliko na pošev ležečih tleh v gnojnično jamo. Kadar hočemo škropiti gnoj, odvzdignemo pri jami pokrov in zajemamo s korcem, ali pa — kar je še boljše in pripravnejše — v jamo postavimo gnojnično brizgalnico in poškropimo gnoj. — Kar pade dežja naravnost na gnoj, tisto mu ne škoduje ; vsakakor pa je treba preprečiti, da ne pride druga voda (na pr. kapnica) na gnojišče. Kakor moramo varovati gnojnico, da nam ne uide iz gnojišča, tako moramo
tudi skrbeti, da se nam ne vsili druga veda na nje. Zato je treba kapnico napeljati drugam, a ne na gnojišče.
Omenil sem, da je v hlevu treba potresati mavec, da veže amonijak. Isto tako je dobro dejati v gnojnico nekaj mavca ali pa solne ali žveplove kisline in dobro premešati.
Kako je rabiti hlevski gnoj, je znano, ne porablja se pa vselej pravilno. Najbolje je, če se zvozi gnoj na polje, raztrosi in takoj ali pa vsaj kmalu podorje. Ker pa se večkrat zgodi, da kmetovalec nima drugega dela — na pr. po zimi — prihrani si za spomlad mnogo opravila, če zvozi gnoj na polje. V tem slučaji naj ga zvozi na velike kupe, dobro stlači in pokrije z zemljo, in kadar je treba, razvozi naj ga po njivi, raztrosi in podorje.
Gnojnica je posebno dobro gnojilo za tiste rastline, katere zahtevajo hitre pomoči, da povoljno uspevajo. Pomniti pa je, da take gnojnice, kakeršno vzamemo iz gnojnične jame, drugekrati ne smemo rabiti, kakor ob deževji, ker je premočna in bi rastlinam lahko škodovala. Treba ji je priliti precej vode. Za gnojenje je naj-pripravnejše, če se nalije gnojnica v sod in se odpelje tjekaj, kjer jo mislimo rabiti. K luknji, kjer izpuščamo gnojnico, treba je pritrditi razdeljevalnik, kakeršnih je več vrst na prodaj, ali pa desko, po kateri teče gnojnica na široko.
če gnojimo kak travnik z gnojnico, poznalo se mu bo v začetku prav zelo; sčasoma pa se bodo jele boljše rastline poizgubljati, slabejše in trdejše pa množiti. S tem pa ni rečeno, da gnojnica ni dobra za travnike; prav dobra je, a ta izkušnja nas uči, da moramo gnojnico menjati tudi z drugimi gnojili, t. j. poleg gnojnice dajmo travnikn še hlevskega gnoja, mešanca ali kakega umetnega gnojila. Na ta način ne bomo le pospeševali rasti na travnikih, ampak tudi travnike izboljševali, ker se bodo krepile dobre rastline.
Poleg hlevskega gnoja in gnojnice dobivamo doma še straniškega gnoja in mešanca. Da moramo ob pripo-znani važnosti gnoja tudi ti dve vrsti z vso skrbjov pripravljati, umevno je samo ob sebi.	F. Š.
Krmljenje odstavljenih telet.
S skrbnim odstavljanjem telet nismo še nikakor vsega storili za uspešno rejo mlade živine. Odstavljena teleta se nam še kaj lahko pokaže, če jih nadalje skrbno ne redimo. Posebno prvi čas do prvega pol leta treba jih je pravilno hraniti in pridno jim streči. Ne da bi telet pitali ali Bog vedi kako umetno redili, postreči jim vender moramo z vsem, česar potrebujejo v krepko rast. S priprostim in naravnim krmljenjem in pridnim oskrbovanjem dosežemo največ.
Glavni in najprimernejši živež odstavljenim teletom je tudi nadalje seno ali otava in oves. Glede na ja-kost teh krmil pokladati je seveda najboljše blago. Najfinejše seno, ki je mehko ter lahko prebavno, je najteč-nejše takim mladim živalim. Otava je že zategadelj boljša piča teletom, ker ima več nežnega bilja, ki je prebav-nejše in tečnejše. Slabo, trdo, kislo ali celo pokvarjeno seno ali slabo spravljena otava ni za teleta. S tako krmo si največ škodujemo. Poleg najboljšega sena ali otave dajati moramo odstavljenim teletom tudi ovsa vsaj do prvega pol leta. Za pokladanje treba oves zdrobiti (ali šrotati). Dobro ga je potem mešati z rezanim senom ali z rezano otavo. Tako še največ izda. Z vodo namočen oves manj tekne. Kuhati tudi ni treba ovsa, kar smo pripo-
ročali med odstavljanjem, ko je še želodec premalo čvrst, da bi prebavljal trda in suha krmila. Namesto kuhanega ovsa je seveda polagoma začeti pokladati zdrobljenega in suhega ovsa.
Koliko je potreba takovim teletom krme, odmerjamo najbolj po živi teži. Teletom malih plemen, ki tehtajo po porodu do 35 v 8 tednih pa po 60 do 62 % in več, pokladati je, ko so odstavljena, poprek 2 kfa otave ali sena in 1 % ovsa na dan. Teletom srednje težkih plemen, ki tehtajo ob porodu 40 —45 čez 8 tednov pa 65—70 hfa in več, pokladati je 2 J/2 do 3 % otave ali sena in 1 % ovsa. Še teža teleta naj dobivajo po 3 do 3 1Ji kjg sena in po l,1;a % ovsa na dan. Ker rastejo teleta v prvi dobi ob takšnem ravnanji hitro ter postajajo dan za dnevom teža, dolagati jim je tudi čim dalje več krme. Ovsa pa pokladamo pozneje največ po 2% na dan.
Pri reji telet treba poleg dobre krme tudi enakomernega krmljenja. Večkrat in hitro menjavati krmo je zelo škodljivo in napačno. Zlasti v prvi dobi treba odstavljenim teletom tečnega živeža in skrbne strežbe. Če jih tačas zanemarjamo in slabo redimo, krivi smo si sami nepovoljnih dohodkov, kakeršnih nam navadno daje slabo vzrejena žival pozneje.
Razne reči.
—	Opomin gospodarjem. Dognana l-ee je, da naša domača živina o pomladnjem spreminjavem vremenu, zlasti o prehodu od suhe klaje do zelene, dobiva razne bolezni, lri so včasih nalezljive. Dobro je torej o pravem času rabiti primerna sredstva, ki preprečijo taka bolehanja. Kot taki pripomočki so preizkušena uže mnogo let Kvizdova zdravila, kakor: redilni prašek za živino, restitucijski flujid, prašek za prašiče, sredstvo proti driski ovac, prašek za kuretino, gosi, race i. t. d.
—	Nadomestilo za deteljo. Ako je navadna (rdeča) detelja pozebla ali če so jo miši tako pokončale, da ni upati kaj pridelka, potem je najboljše deteljišče preorati ter je s čim drugim posejati V to svrho je najboljša zmes od grahore, graha in ovsa. za lahke zemlje pa od grahore, ovsa in šent-janževe rži. Da se poleganje prepreči, dobro je vmes sejati tudi tuiščico.
—	Sredstvo proti mišim. Neki nemški profesor je našel tisto glivo, ki provzroča mišim vročinsko bolezen, za katero gotovo poginejo Te glive je lahko obilo razmnožiti, in če se potem mišim polagajo kosci kruha ali česa drugega, napolnjeni s to glivo, hitro bolehajo, prenašajo belezen, ker je nalezljiva, na druge in pogibljejo. Na druge koristne živali ta bolezen ne prehaja.
—	Voda, v kateri se je kuhal kromp!r, je nezdrava, zato naj se nikdar ne daje živini. Zaradi tega je tudi napačno ako se v eni in tisti vodi vtčkrat zapored kuha krompir za prašiče. V krompirji je namreč hud strup „solanin'\ kojega se zlasti v zadnjič kuhanem krompirji 4 veliko nabere. Nov, zlasti še ne dozorel krompir ima v sebi posebno veliko sola-nina, zato naj se tak krompir le olupljen kuha, ker v olupkih je največ tega strupa. Sploh je pa obče znano, da nov krompir ni posebno zdrav. Najnevarnejši za užitek je pa krompir s kalmi, zato naj se vedno le olupljen kuha.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 112. Pošiljam Vam koruzo, katere ozemlje mi ni znano. Kupil sem pred 4 leti eno zrno od prodajalca, kateri je rekel, da je je dobil od svojega brata iz Amerike.
Morebiti je ta koruza tako zvani ..konjski zob" ? Rfd bi tudi [ znal, na kak način bi se dala omenjena koruza najlaže in najhitreje izluščiti. Je li morda kak majhen ročen stroj za to in kje ga je dobiti? (Fr. J. v P.)
Odgovor: Poslana turščica ali koruza je res ameriški konjski zob. Posebnega stroja za luščenje te koruze ni, kako se pa lušči z navadnim strojem, ki je za luščenje domače koruze, nam pa ni znano, ker nimamo o tem nobene izkušnje. Pri nas malokje puste to vrsto turščice zoreti, ter povsod tudi ne zori, ker jo rabijo le za zeleno krmo in ker se i tako dobi dobro ameriško seme prav ceno. Pri tej priliki Vas opozarjamo, da so tisti prodajalci semena, ki hodijo po kmetih od hiše do hiše ter prodajajo prav drago posamezna zrna, češ, da so jih dobili od svojih sorodnikov iz Amerike ali od kje drugod, le sleparji, zato jim vselej prav resno posvetite Kar je kje na svetu kaj dobrega za naše kraje, to je v Evropi uže znano in ni treba kupovati drago posameznih zrn, ker semenske trgovine to ceneje preskrbe.
Vprašanje 113. Imam kravo, kateri so začele rasti po seskih bradavice. Dosedaj sem rabil ovojen špeh in tobak, obojno na vodi kuhano, in je poznati, da se so bradavice pričele nekoliko luščiti. Morebiti je znano kako drugo boljše sredstvo, ki bradavice hitreje prežene? (Fr. J., župnik v P.)
Odgovor: Ako Vam poskušeno sredstvo pomaga, le rabite je dalje. Najhitreje se bradavice preženo s podvezanjem ali z izrezovanjem in izžiganjem. Bradavice so dvojne, in sicer take, ki so nasajene na pecelj, in take, ki so po vsej svoji širokosti na kožo prirasle. Prve se najlaže odpravijo, če se s prav mrčno nitko, najboljše s posmoljeno dreto tesno pod-vežejo. Ako se podvezana bradavica v 24 do 36 urah ne zgrbanči. treba jo je v novič še tesneje zadrgniti. Dobro podvezana bradavica odpade v 8 do 14 dneh. Druge vrste bradavice se pa odstranijo, če se s prav močno razbeljeno noževo ostrino odrežejo, ali pa če se s kako jedko rečjo, na pr. s peklenskim kamenom, toliko časa redno mažejo, da se posuše in odpadejo
Vprašanje 114. Kako je ravnati, da se uže naprej vpliva, kaj bo krava storila t. j. junčka ali junico. Spominjam se, da sem uže o tem bral, pa sem pozabil. Pravijo, da vpliva prazno ali polno vime. Če je to res, kako ? (Fr. J., župnik v P.)
Odgovor: Mnogo učenjakov se je s to rečjo pečalo, a brez posebnega uspeha, in kar je sedaj znanega, so le domneve. V obče se sme trditi, da se spol mladičev ravna po tisti živali, ki je o plemenitvi spolovno slabša. Slaboten, utrujen bik naredi na pr. pri krepkih kravah iunčke, in sicer tem gotoveje, kolikor bolj h koncu gre čas pojatve pri kravi. Krava se poja 24 do 48 ur, in je o pričetku ' spolovna moč najjača, zato je upati, če bik kravo o pričetku oplodi, da bode mlado junček, pozneje pa junica. Na spolovno jakost živali vpliva starost, koliko se žival rabi za pleme, kako je rejena i. t. d. Res je, da kmetovalci tudi trdijo, da krava skoti junico, če je prišla s polnim vimenom k biku, a junčka, če je imela takrat prazno vime.
Vprašanje UŠ. Ali bi čebelam škodovalo, če namažem čebelnjak in panje s karbolinejem? Ali bi moral poprej čakati in koliko časa, predno denem čebele v take panje? (J. T. v Z.)
Odgovor: O tem nimamo nič izkušenj in se ne spominjamo, da bi bili kedaj o tem kaj brali. Morda ima kedo izmed naših bralcev o tem kaj izkušenj, zato jih prosimo sporočil. Ako je oster karbolinejev duh čebelam zoprn (škodljiv gotovo ne), potem seveda je toliko časa čakati, da izgine, kar ni ravno hitro.
Vprašanje 116. Kupil sem bodeče grozdjiče vrste „Whinhamova industrija", katero bi rad razmnožil. Ali bi se
cepitev tega bodečega grozdjiča na navadni ribez prijela?
Odgovor: Bodeče grozdjiče da se razmnoževati s poti-kovalei ali z izrastki iz korenin, kar je najpriprostejše. Pa tudi cepljenje na navadni ribez ni napačno, in sicer najboljše meseca julija in avgusta za kožo, pa ne v vrh, ampak v stran podloge.
Vprašanje 117. Odsekal sem orehu dve po 13 cm debeli veji, ki sta mi delali nepriliko. Oreh je sedaj star kakih 60 let in kaže, kakor bi zarad tega hotel hirati, dasi sem veji posekal še pred zimo in ni prav nič muzge odteklo. Ali bi bilo kaj pomoči, da oreh ohranim, in s čim naj rane za-mažem, da se hitreje zacelijo? (K. P. v S.)
Odgovor: Ker ste veji o pravem času odrezali, ne more to orehu nič škoditi, ampak še bujneje bi moral rasti. Morda je pa oreh letos ob vrheh le pozebel, ker je zima letos posebno na orehih veliko škode naredila; ali Vas pa to moti, da oreh ni še posebno močno oz^lenel, a pomislite, da je letos mnogo drevja za dobrih 14 dni v rasti zaostalo. Rane je gladko porezati in potem namazati z zmesjo od kravjaka in ilovice.
Vprašanje 118. V 8. številki ^Kmetovalca" čitamo, kako je preprečiti prepozne roje; zvedel bi pa rad, kako j® spoznati, da hočejo čebele rojiti, razen na tem, da imajo veliko zalege in matičen lonček? (Fr Š. v V. pri Komnu.)
Odgovor: Znamenj, da bodo čebele rojile, je več. in sicer so taka, ki naznanjajo, da se čebele pripravljajo, ali pa da uže hočejo rojiti. Taka znamenja so: z zalego čez in čez napolnjeno satovje, zadelane matične zibelke, ponehanje branja ob lepem vremenu in dobri paši, mirno skupno sedenje v gručah na satovji i. t. d. Vsa ta znamenja je pa težko popisati, ker čebelar le z opazovanjem čebel in s primerjavanjem more natančno vedeti, če se roj pripravlja ali ne.
Vprašanje 119. Tu na spodnjem Krasu letos skoraj
VSe krave izvržejo ali sev prav težko otelete, teleta pa poginejo. Kaj je vzrok? (Fr. Š. v V. pri Komnu.)
Odgovor: Vzrokov, da krave povržejo, je veliko, na pr. slaba krma, premočno krmljenje, zlasti s krmili, ki napenjajo, kakor: novo seno, rosnata trava, kislo seno, nadalje udarci, presilno delo z brejimi kravami i. t. d. Zvrženje je pa lahko tudi kužno. V tem slučaji je iztrebke skrbno odpraviti in sramnico rodeči živali, pa tudi vsem brejim izpirati s karbo-lovo vodo. Obrnite se do okrajnega glavarstva, katero naj da vso reč okrajnemu živinozdravniku preiskati. On bode uže našel vzroke in svetoval, kako izvrženje preprečiti.
Vprašanje 120. Moje vrtnice bolehajo za boleznijo na listji, imajo namreč take rdečkasto-rjave pike po Ustji, kakeršne Vam kaže priloženo listje. Kaj mi je početi, da jih ozdravim? (J. Gr. v P.)
Odgovor: Bolezen je rja, provzročena od neke glive, ki se najbolj drži brinovega grma, zato je prvi pogoj zdravljenju od rje, da se pokončajo vsi brinovi grmi, ako jih je kaj v bližini. Vrtnice same bo pa najbolje zdraviti s škropljenjem z mešanico od modre galice in apna, kakeršna je za trte.
Vprašanje 121. Pri meni skoraj vsako drugo leto pogine mlado živinče. Najprvo dobi tele vnetje V gobci, V grlu in V očeh, tako da oslepi in slednjič pogine. Sedaj sem moral zopet eno zaklati, a v njem nisem ničesar napačnega našel, le bolj bel drob in krvav mozeg v kosteh. Zdravil sem živinče, kakor je v „Domačem živinozdravniku" na straneh 44., 45. in 46. popisano, a brez uspeha. Prosim torej tudi Vas dobrega sveta. (M. W. na V. na Koroškem.)
Odgovor: Bolezen je na vsak način hudo vnetje vratu ali glavobol (nemški: biisartiges Katarrhalfieber), ter ste v imenovani knjigi poiskali pravo bolezen. Bolezen je zelo ne-
varna, ozdravi se redkokedaj ter je nalezljiva. Kaj boljšega svetovati, nego je v „Domačem živinozdravniku". Vaui ne moremo, sploh je pa pri tej kakor pri vseh nevarnih nalezljivih boleznih boljše bolezen preprečiti, nego jo zdraviti. Prepreči pa se bolezen s skrbnim snaženjetn, s katerim se tros, oziroma kal te bolezni ugonobi. Priporočamo Vam enkrat hlev do dobrega osnažiti, kar je lesa, požgati in z novim nadomestiti, omet odkrušiti ter stene na novo ometati, vrhna tla kakih 20 cm na globoko odkopati in z drugim materijalom nadomestiti, potem pa potlakati. V tako osnaženem in potla-kanem hlevu naredite odtok za gnojnico, zračne odduške in sploh vse, kar je potrebno za snažen in zdrav hlev. Le v takih hlevih more gospodar ubraniti žival nalezljivim boleznim.
Vprašanj'' 122. Pred nekoliko leti smo zasadili v našem trgu lep drevored od divjih kostanjev. Vsa drevesa dobro uspevajo, le enega se je pa lotila bolezen, vsled katere vedno bolj hira in polovica njegovega listja ni zelena, ampak rumena, kakor Vam kaže priloženo perje Prosimo pouka, kaka je ta bolezen in aH se da ozdraviti? Ali bi kazalo bolno drevo odpraviti ter je nadomestiti z drugim ? (A K. v S. na Stajarskem )
Odgovor: Bolezen, ki jo ima drevo, je bledica (icterus) ter je nasledek nezadostne hrane, poniankanje železa v zemlji, najbolj pa je kriva podzemeljska voda. Drugih vzrokov za to bolezen ni. Ker je Vaše drevo še mlado, torej zemlje še ni izsesalo, bo gotovo le podzemeljska voda vzrok Treba je torej prostor osušiti, in to tudi, ako drugo drevo vtadite. Dostikrat pa podzemiljske vode ni mogoče odpeljati, tedaj pa ne kaže drugega, nego drevo vsaditi više Da kup zemlje.
Vprašanje 123. Kje je dobiti ilustrovano knjigo O izdelovanji vsakovrstnih VOZ t. j. o kolarskem in kovaškem obrtu? (A. B v B )
Odgovor: Slovenske take knjige ni, izmed nemških je pa priporočena „Beckmann, Handbueh der \Vagenfabrication, 4. Autl. von Rausch, \Veimar 1865". Zelo priporočen je tudi časnik „Meitingers Wagenbauzeitung", ki izhaja v Monakovem. Na Dunaji izhaja tak list z imenom „Der Phaeton".
Vprašanje 124. Imam 5 let starega konja, ki je jako dober tekač ter mu ni poznati, da bi bil kaj bolan, vender ne mara nič kaj jesti. Kaj mi je storiti, da bode konj bolj ješč? (J. s. v M.)
Odgovor: Ako je konj izgubil apetit zarad kake bolezni, spoznati je pred vsem to bolezen, ker od nje je zavisno zdravljenje. Pomankanje apetita. ne da bi bilo še kako drugo znamenje katere bolezni, pa izvira tudi od pokvarjenega želodca. Kako je takega konja zdraviti, popisano je v knjigi: „Domači živinozdravvik" na str. 61. Mazači dostikrat trdijo, da je treba takim neješčim konjem zobe popiliti ali poščipati, ker so predolgi ; to pa ni nič drugega, nego velika bedarija in hudo mučenje konj, ki bi bilo vredno ostre kazni.
Gospodarske novice.
*	Na občni zbor c. k. kmetijske družbe, ki bode v četrtek 9. junija 1.1. še enkrat opozorimo č. gg. družbene člane. Današnji številki je priloženo upravniško poročilo glavnega odbora za leto 1891.
*	Glede oddaje ajde poročamo, da ne vzpreje-mamo nič več naročil, ker je vsa pošla, in sicer tako siva francoska, kakor sibirska. Komur nismo odpisali, tisti jo dobo. Sibirske ajde imamo dve pošiljatvi na potu, ena pride te dni, druga pa konci junija, zato bodo naročitve šele v tem času zvršene, in kedor je ob enem naročil sive ajde, dobo jo s sibirsko vred. Prejemnike sibirske ajde opozarjamo, da je ta vrsta zato tako bleda in lahka, ker ni dozorela in se ji vidi,
da je rasla v velikem mrazu. Pri nas bo ta ajda tiste barve in oblike kakor domača. Izmed ioo zrn sibirske jade je pri nas kalilo pri več poskusih 99 zrn.
*	Gospod deželni glavar Oton Detela je od c. kr.
ministra za poljedelstvo imenovan za predsednika komisije za pogozdovanje Krasa.
*	Prva vipavska sadjarska zadruga je imela občni zbor, na katerem so volili nov odbor, in sicer za predsednika gosp. Ivana Božiča, župana v Poddragi, za podpredsednika g. Ant. Uršiča iz Šent Vida, za tajnika g Franca Punčuha, učitelja na Slapu, za tajoikovega namestnika g. Rud. Dolenca, učitelja v Poddragi, za blagajnika g. Karola Moserja, c. kr. cestnega preglednika in za odbornike gg.: Karola Mayerja, župana v Vipavi, Josipa Volka, župana na Rzelju, Aleksandra Žgura, posestnika v Poddragi, in Ivaaa Bizjaka, posestnika na Slapu. Trgovski voditelj to leto bode g03p. Anton Uršič iz Šent Vida.
*	Dva nova žrebca oldenburške pasme sta prišla 15. maja na Kranjsko, in sicer je prišel rjaveč Rubico, 4 leta star in 169 cm visok, na Vrhniko, rjaveč Eggy, 4 leta star, in 175 cm visok, pa v Rakovnik.
*	Modro galico oddaja glavni odbor kmetijske družbe kranjske, dokler je kaj zaloge, po 20 kr kilogram.
*	Premovanje konj na Kranjskem 1 1892. Na Kranjskem se bodo leta 1892. delila državna darila v srebrnih svetinjah ter tudi priznanski diplomi:
a)	Za kobile z žrebeti, ki še sesajo ali so že odstavljena;
b)	za mlade tri- do petletne kobile, in
e) za eno- ali dveletne žrebice po naslednjih šestih konku-rtčnih postajah, in sicer:
Dne 6. septembra 1892. 1. ob 9. uri dopoludne v Lescah za konje noriškega plemena;
dne 7. septembra 1892. 1. ob 9. uri dopoludne v Kranji za konje noriškega plemena;
dne 9. septembra 1892 1. ob 9. uri dopoludne v Kamniku za konje noriškega plemena;
dne 10. septembra 1892. 1. ob 9. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajno glavarstvo Ljubljanske okolice, Logaško in Postojinsko ;
dne 12. septembra 1892. 1. ob 10. uri dopoludne v Ribnici za okrajno glavarstvo Kočevsko;
dne 14 septembra 1892. 1. ob 10. uri dopoludne v Trebnjem za okrajno glavarstvo Novomeško in Litijsko;
dne 17. septembra 1892. 1. ob 9. uri dopohidne v Št. Jarneji za okrajno glavarstvo Krško in Črnomaljsko.
Za delitev daril veljajo naredbe, katere so se ukrenile po dotičnih ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele. Važne naredbe so :
Če bi se kdo odpovedal darilu, podeli se mu namesto njega priznanski diplom z imenom dotičnega konja s kratkim popisom obdarovanega konja in z opomnjo, da se je dotični konjerejec odpovedal darilu. '
Konj, ki je bil na kaki konkurenčni postaji obdarjovan z državnim darilom, izključen je za tisto leto od nadaljnje konkurencije za državno darilo na kaki drugi postaji.
Na postajah Bled in Kranj se morejo za darila poganjati samo kobile z žrebeti, mlade kobile in žrebice noriškega plemena, po drugih postajah so vsa plemena pripuščena.
Za darila se smejo poganjati kobile z žrebeti žrebčar-niškega plemena samo od svojega petega, kobile z žrebeti noriškega plemena od četrtega leta dalje.
Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnje leta že edenkrat ali večkrat obdarovana, ni izključena od nadaljne konkurencije.
Za darila se smejo poganjati mlade, t. j. triletne neu-brejene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebčarniš-kega plemena ter tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in pet-
letne kobile žrebčarniškega plemena samo s tem pogojem, če so bile dokazno ubrejene v letošnjem letu.
Za darila še smejo poganjati lope žrebice po izpolnjenem prvem ali drugem letu. ako so dobro rej ene in po svoji rasti kažejo, da se pozneje dobro razvijo in vzrede.
Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob obdarovanji pri peljejo pred komisijo v ta namen. da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti
Vsa*k konjski lastnik, kateri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja obdrži še eno leto po zvršeni delitvi daril in da, ako ne izpolni tega obeta, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo. Ta zaveznost se pri kobilah z žrebeti ne razteza tudi na žrebe obdarovane kobile, ker se ne obdaruje žrebe, ampak samo kobila
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Vabilo gospodom družabnikom c. ki\ kmetijske družbe kranjske
na
OBČNI ZBOR,
ki bode v četrtek dne 9. junija 1892. I. ob ' 29. uri dopoludne v dvorani mestne hiše v Ljubljani.
V Z P O R E D :
1.)	Prvomestnik prične zborovanje.
2.)	Poročilo o delovanji glavnega odbora v 1. 1891.
3.)	Predložitev družbenega računa za 1. 1891. in proračuna za leto 1893. (Račun in proračun se dopošljeta gg. družabnikom še o pravem času, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe).
4.)	Volitev družbenega predsednika.
5.)	Volitev štirih odbornikov v glavni odbor namesto umrlega gospoda višega davčnega nadzornika Luke Robiča ter po družbenih pravilih izstopivših gospodov b a r o n a H. Lazarinija, veleposestnika v Smledniku, Vinka Ogorelca, posestnika v Škofljici, in Frana Povšeta, deželnega in državnega poslanca v Ljubljani.
6.)	Poročila in predlogi odborovi.
7.)	Poročila in predlogi podružnic.
8.)	Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani dne 15. maja 1892.
Ivan Murnik, predsednik.
Gustav Pire,
tajnik.
Razglas
o oddaji modre galice za škropljenje trte proti strupeni rosi.
Podpisani odbor javlja č. gg. članom kmetijske družbe kranjske, da bode kakor prejšnja leta tudi letos oddajal le družbenim članom po znižani ceni garantovano čisto
modro galico, in sicer kilogram po 20 kr. z zavojem in voznim listom vred.
Ker je podpisani odbor dobil po primerno nizki ceni modro galico le zato, ker jo je uže po zimi kupil, in jo more oddajati po tej ceni le toliko časa, dokler mu ne poide, zato nujno pozivlje naročnike, naj svoja naročila prav kmalu prijavijo. Naročniki naj natanko naznanijo zadnjo pošto, oziroma železniško postajo. Opo-
I zarjamo, da nekatere vozne pošte vzprejemajo zavoje po naj«eč 10 kgr. težke. Voznina za modro galico je na železnici od letos j naprej za polovico znižana, ako je pridejan voznemu listu certifikat naše družbe, da se bode poslana galica rabila za škropljenje trt. Ker podpisani odbor vselej priloži certifikat, zahtevajo naj naročniki na železnici pri prejemu pošiljatve, da se resnično le polovica voznine zaračuni. Ako se naročnik ne dogovori posebe s podpisanim odborom, vršile se bodo pošiljatve le po povzetji. Tisti, ki imajo z Ljubljano le po voznikih zvezo, pošljejo naj voznike naravnost v družbeno pisarno, ker odbor ne more sam v Ljubljani voznikov iskati.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V LJUBLJANI dne 1. maja 1892.
Naznanilo in razglas.
Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične dne 1. julija 1892. leta.
S poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vsprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkazati:
1.)	s spričevalom, da se je pri kakem kovači .zučil za kovaškega pomočnika;
2.)	z domovinskim listom;
3.)	s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja in
4.)	da zna brati in pisati slovenski.
Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60, oziroma 50 forintov.
Prosilcem za štipendijo je predložiti:
1.)	Ubožni list,
2.)	spričevalo o poštenem vedenji in
3.)	potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške pomočnike. Prošnje z le temi spričevali morajo poslati vsaj do 15. junija glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Šola traja do konca decembra 1892. leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po zakonu iz 1873. leta dobiti patent podkov-skega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si mora za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiše.
Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim začetkom v podkovski šoli na Spodnjih Poljanah.
Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi pre-1 malo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih, zatorej naj bi skrbela županstva, da dobode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika.
Ivan Murnik, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dr. Karol vitez Bleiweis. začasni vodja podkovske šole.
Naznanilo.
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. junija t. 1., in sicer: 27. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso hodili v podkovsko šolo, 28. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to poskušnjo, naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne junija t. 1.
Vodstvojpodkovske šole.
V Ljubljani, dne 1. maja 1892.
Dr. Karol vitez Bleiweis.