Slomškov jubilej.*) Petdesetletnico Slomškove smrti so obhajali 24. septembra domalega po vseh šolah. Poudarjamo posebej, da so ravno napredni učitelji-voditelji Slomška slavili kot prvega škofa. ki se je res zavedal, da je Slovenec in se tega tudi ni sramoval javno pokazati. On je začutil. da nismo ustvarjeni samo za pastirje in hlapce — za pestunje in dekle — ampak, da imamo toliko talenta. da bi lahko povsod z uspehom tekmovali s svojimi sosedi Nemci in Lahi, ako bi imeli šol na podIagi materinega jezika. Za to je pa silil, naj se ustanavljajo šole med našim narodom na tej naravni podlagi. V ta namen je sam spisal dokaj pesmi, povestic itd. ker je iz lastne izkušnje vedel, da je branje dobrih knjig — imenitna telovadba možganov. A ni se potegoval samo za Abece, nego je tudi za vsakdanji šoli cdraslo mladino spisal svojega »Blažeta in Nežico v nedeljski šoli«. S tem je pokazal pot. po kateri imajo hoditi narodovi učitelji, ako hočejo narodu zagotoviti boljšo bodočnost. Leta po dovršitvi ljudske šole so namreč šele prav važna, ker takrat mladina še!e začne misliti. — Blagor ji, ako y tej dobi naleti na pravega učitelja! — Ševeda je tudi Slomšek kot duhovnik moral nekaj povedati o »angeljskem jeziku!« Vsak — recimo — tudi svetnik ima najmanj toliko »mehkih« trenotkov, koiikor je imel na pr. glasoviti Dimež — vrlin! Poudiarjamo pa s ponosom, da je Slomška ravno napredno učiteljstvo slavilo, a to strogo objektivno. Kdor je pa ta jubilej zlorabljal v klerikalno-strankarske namene. je pa s. tem samo dokumentiral svoj slab okus ter Slomškovemu imenu več škodoval, nego koristil! Dobili smo o tem nekaj dopisov. Uredn.