110 Ocene m poročila o publikacijah m razstavah arhivi xv 1992 O opremi za hn mbo arhivskega gradVa na različnih nosilcih informacij italijanskih arhivov p Je Grazia Ta to (Trst) v pr ipevku Oonteniton per il condizionaiiiunto d eg'i a Ma darrhivio itr 160168). Posebej obravnava hrambo mikrofilmskega gradiva v trpežnem kartonu. Podobne tematike se loteva tudi Ingi.d Be;k (RjV de Janeiro). V referatu z naslovom Equip nent for safeguarding in Brazilian Archives goviri o opremi za hrimbo arhivskega gradiva v brazilskih arb vih. S iznanja nas s program im za zaščito zmanjšanja Skodlimh vpi:vov tropske klime in z napori za pride bivanje kakovostnih snovi za izd ¡lavo papiija Pr tem pa reihova priz«-deanja niro omeiena, saj skuhaj o zagotoviti ustrezno kakovost papiija, tako nosilca iniormacij krt surovine, iz katere izdelujejo opreme arhivskega gradiva Skupaj se je nabralo kar 33 prispevkov, k. so jih delavci Pokrajinskega arhiva Maribor oblikovali v publikacijo, razmi. ožili pa so jo v tiskarni Čemel - Rogina v Raiizelu. Objavljeni referati 14. posvetovanja Sodobni arbivi pomenijo dragoceno pr.dobitev za sloven sko arhivsko javnost in to ne samo z vidika 11-mrnjave množice teoretičnih izkuiei mednarodne arhivske teorije, ampak predvsem z vioika pooa-nih bogrtih izkušenj arhivske prakse. Miroslav Novak Atlanti, Štev. 1, Maribor J 991, str 10.30, 250 izvodov izr]al in založil Arhivsta center za strokjvno tehnična vpraSai.ja Maribor Publikacija je bila oblikovana v Pokrajinskem arhru Maribor, rarmnožena v tiskan- Čemel -Rogina v Radizelu. Osnovna dejavnost mednarodnega \rh.vskega centra za strokovno tehnična vprašanja, le deluje pri Pokrajinskem arhivu Maribor, je zbiranje it. discmmaaja tazlicnih informa&j s polro^ja arhivske tehnike, arhivskih zgiadb in potrebne opreme. Zbiranje omenjenih informacij je organi žira. o preko korespondentov, ki pa. mso samo zbira* ;lji informacij, ampak tudi renomirajii raziskovale' s tegu področfs Potreba _pc dlsemi uaaji zbranih informacij je bila že ^elo zgodr.ja, vendar so protagoiush tiiga projekta naleteli predvsem na jezikovni prepreke, saj so želeP upoš* svati tako uradne jezike svetovne arhivistike kot tudi splosno razumljivost m dostopnost informacij. Tako so določili za osnjvni jezik an gleščmo, nemščino ali francoščine. Dlseminarijo infjmuaj st* izvedli na klasični n;ičin z objavo v sp~. .alizirani publikaciji. Temeljno izhodišče oblikovanja pibdkacijs je Mo torej upoštevanje tako originalnosti kot unr ;rzalnosti, ki se jc prepletala z dostoprDstju, V uvodnem dem (str. 2-14) dr. Peter Pavel Kiasinc ugotavlja po*rebe pc izmenjavi iniormacij s področja arhivske tehi.ike m utemeljuje pom;n nove mednarodne publikacije. Predsednica sveta Rrhi 'skega centra dr S'monida M" rjanovič raz'aga pomen Dojma AIlANTI in ugotavlja razrreij'. med Komitejem Ta zgr dbe m opr imo, k. deluje pri Mednarodnem arhivskem svetu s sedežem v Parizu (If A/CBQ) in Arhivskim centrom za strekovno tehnična vpraianja iz M"ribe ra. Uvodnim misum sledi predstavitev Centra s podrobno razčlenjenimi cilji, nalogami in organizacijo. Predstavitev centra je zaključena z listo dvanajstih uradno anenovanih korespondentov centra Ijvodn. del publikacije pa končuje dr. Mich :1 Duch .in, predsednik Komiteja za zgradbe ji opremi> Mednarodnega arhivskega sveta s predstavitvi io, nastankom, razvojem in cilji tega kemiteja Drugo ^aokioženo cel sto (str. 15-50) začenja dr Peter Pavel Klaiinc (Maribor) s prispel -kem o temeljnih vprašanjih adaptacije obstoječih zgradb za potrebe arhivov. Tsmu sledi pu speve k dr, l/ga Cova (Trst) o stanju adaptiranih arhivskih zgradb v Italiji. S konkretnimi pioblemi m nekaterimi rešitvami adaptacije dveh zgridb -spomenikov iz prve pobvice 18, stol. za potrebe arhiva v Toruiu, nas seznaijata Mara» Caracsi m Maisaho Ricci (Torino). O adaptacijah starih zgi db za arbivske namene v Avstnji piše dr. Gerald Ganser (Graz). Long Y.'chuen (Chengdu) razpravlja o temeljni filozofiji izgradnje arhivskih zgradb v LR Kitajski. Stanje na področja arhivske prostorske problematike na Poljskem pa opiše Edvaid Fracki (Varšava). Zelo sp ^cifično področje predstavi dr- Josef Maršal (Praga), ko se dotakne problemov izgradnje m adaptacije, arhivskih zpradb m prostorov v posameznih podjetjih O adaptacijah starih zgradb za potrebe arhivov v Franciji piše Daniele NeiniiCK (Paiiz). Drugo zaokroženo celoto publikacij: zaključuje AntoŠa Leskove«. (Maribor) s povzetkom pnspevkov, ki so bili podani na sicup^čini Korespondentov Arhivskega centra za stroko™o tehnična vpraianja leta 1990. V sintezi izpostavlja temeljne stroknvno-arhr/ske zahteve pr adaptacijah obstoječih zgradb .za po trebe- arhivov. V tretjem deju (str. 51-127). je zbranih Z26 infnrmacjskih enot, ki jo raid .ljene na Štiri glavne skupine ' knjige, poglavfa-prispevlri, brcŠure in načrti-. Vsaka informacijska enota se začn- z navedbo .nrslova v originalnem jeziku, temu sledi 'prevod -v ang' :ŠČim. Običajni bibliografski podatki (izdajatelj, založnik, kraj, leto, AKHiVI XV 1992 Ocene id poročila o pu^likauiab in razstavah 111 strani, ISSN, ISBN, itd.) so seveda odvisni od fizičn^ enote popisa in se med seboj razlik ijejo. Vsaka informatiska enota vsebuje tudi potrebno število vn: lprtj določenih ključnih besed, s ka teriiri so omejene vsebine mf jrmaeijskih enot. Ključne besede so prezentirane dvoiivojsko: v angleškem jeziku in v ibliki numerične kiasi fikanje Za liste, ki ne obvladajo angješk ga je-z11 .a, je zadaj dodana zloženka, na kateri so vse potrebne ključne besede ponovljene v angleškem jeziku skupaj z d jmericno šifro, temu pa sledijo od leve proti derni še prevodi v nemškem, italijanskem in franeoskem jeziki1 Informacijske enote so razvrŠc :n: pc abnced-Dcm vretnem redu avtoriev, ti riso znam. pa po abecednem vrstnem redu naslovov, in to v okviru po^ameznil glavnih skupin, Njihova nume-racij; potrka neprekinjeno, Prav zaradi tegr je bito mogoče napraviti še indeks v angi ^Škem jeziku, ki je vezari pieko numeriine šifre z vr:čjez'čnim dodatkom ključnih besed na koncu publikacije na eni strani ter z numeraciju in-fcrmaeijjkih enot na drug strani. Na ta način je zagrtovljen relativno hiter dostop do ciljnih skupin informacijskih enot. Z Atlanti sme dobili v srednjeevropski arhivrki pri itor novo ¡pecialhiranr mednarodne publikacijo, ki skusa zakriti vrzei pereče problematike izgradnje in adaptacije arhivskih igradh ter njihove ustrezne opreme. S tvojo osnovno naravnar ostjo m filozofijo 7biranja in dis^ir inaci-je natančno opredeljenih informacij "ikakor ne pomeni konkurence ze obstoječim publikacijam s področja arhivistike, ampiK novo komplementarno vrednost. Slovenska arhivira služba je z VTTANTI dobila ob ARHTVTH. Glasilu Arnivskiga društva m arhivov Slovenije (14 letnikov),' SODOENIH AFIRTVIH, zoorniku referatov pr svetovanj o strok jvnih in tehničnih vprašanjih (14 letnikov), ob obČ^niku ŠKART (1 zvez .k), OBVESTILIH Arhiva Slovenije (7 letnikov) peto glaiilo, ki pa pc svoji zase ivi ni omejeno samo na slovjnsk, prrstor. Kl-*ib svoii vsebinske relativno ozk usmeritvi lahko postane dovuJj zanimivo branje tudi za jlovenski arhivski prostor, še posebej ob m-sli na pro",tor„ko problematike slovenskih profesionalnih in dn-gih arhivov, njih rarionalro opremljanje ter hranjenje arhivskega gradiva s čisto tehničnega v idika. Mtosuv N. ivafr Posebna izdaja Atlanti, dopolnjer a s predstavitvijo slovenskih arhivov na 12. mednarodnem arhivskem kongresu v Kinadi. 1992, štev. 1, Maribor 1992, str. 1-148- 100O izvo dov izdal i a založil Mednarudni institut arhivskih zr inosti v sodelovanju z Arhivnn: Republike Slovenije, Pokrajinskem Arhivom Koper, PjKrajinjkim arhivem Nova Gorica Pokrajinskim arhiv jm Maiibor, Zgodivirslam arhivom L|Ub!jaiia, Zgodovinskim arhivom Ptuj in Zgoaavinskial arhivom Celje V uvodn ^m delu so objavljene misli p< dpred-sednik: slovenske vlade mag. Viktorja Žaluj a, dr. Charles" K^eskemetija, izvr?mga sekretarja Mednarcdnega arhivskega sveta, areklorja Arhivskega centra za strokovno tehnična vprašanja dr. Petra Pav! a Klaiiinea m predsednice «veta Arhivskega centra dr. Simomdt Marjanovi č. Uvodnim prispevkom sledi predstavitev Centra s podrobno razčlenjenimi cilji, nalogam, in orga n pačijo. Le-ia je zaključena z listo uradio imenovanih kore spondentov. V letu 1992 se je Center preoblikoval v Mednarodni institut arhiv-sicih znanosti. Organizacijske in druge značilnost delovanja novr institucije so opisane v poglavju z naslovom Mednarodni institut arhivskih znanosti. Pr del publikacije zaključuje dr, Michel Dviiih in predsednik Komiteja za zgradbe m opreme Mednarodnega arhivskega sveta, s predstavitvijo, nastankom, razvijem m cilji tega komiteja. Druge zaokroženo celoto pullikari ; začenja Antoša Leskovec 'Maribor) s p