171. štoilta. 1 Ljrtljul, i bMik. 1. muti 191Z. XLV. lulo. .Slovenski Narod* velj* v Lj«hljini at dom dostavljen: v upnvmžlvu prejeman: tek) leto . ...... K 24— ccio teto.......K 22-— poi leta . ..•.•• . 12*— poi leta........ 11— četrt leta ....... 6 — četrt leta.......5*50 na mesec......» 2*— na mesec . . . • • . 1*90 Dopisi tu i se frankirajo. Rokoptsi se ne vrača fa Urednittro: Knmflov* allcm ŠL 5 (v pritličju levo), telefon ftt 94. tekst« vsak te sv***r UtuaM nadali« *■ prasalk*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vio, za trikrat ali većkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vio. Poslano vrsta 2o vin- Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se posiljaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to te administrativne stvari. ------------------ Pmmmum številka veli« 10 Timari**. ------------------ Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine te ne ozira. „*ar*4aa tiskara«" talafon 4t Si. .Slovenski Narod* velja po pošti: za AvstroOgrsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto....... K 30— poi leta ...•«•• . 13*— . ... j j ~ i četrt leta.......6*50 za Amenko in vse druge dezele: na mesec ...... . 2*30 ćelo leto ...... K 35"-* Vprašanfem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtvo spoda], dvorišče levo), Knaftova ulica: št. 5 telefon St. 85 Vabilo na naročbo. SUn» p. a. ofećiftstvo vlj«4ao vaaiae aa •evo aarocto, stare ». a. lartafte »a, kateriai je aeteUa koaceai aeseca HftfilM. prosimo, aa Ja • pravca časa ataave. aa »ošiljasje ae are-aeba ia 4a dobe rse štenlke. „SLOVENSKI HflROD" felja t Ijabljaai na do« aaftavljca: Vse leta____S 24«— I Cetrt leta... X §-- Pol leta . . . „ tt*— I Ea mesec . . . m Z.— V ■prtTBištra prcjeaaa aa aesec S 1*50. Spošiljaajem po pošti t Atstriji relja: ▼se leto . . . K 25-— I Četrt leta . . S 6-5* Pol leta . . . „ I3-— I En mesec . . m 2-3# Za Neaičijo vse leto 28 S. Za Amerika ia drage dezele tsc leto 30 S_ W9~ ^aroča se latiko z Tsakin duelom, a brata ae awra poslati lađi aaroćnina. dm^ače se ne aifnan aa ieticso aaročilo. Pri reklasacijati aaj se navede ve«a« iaa zada jef a plačila aarocnroe. jR«y list se ostavlja 10. dan yo potcfcl »ari čnini brez ozira fsakemn. kdor je ac Tpoilje • pravem časa. DpiMStVO „SlOVSnSl[253 "Ml\ U sprauo na sevsru in jugu. V nobeni državi v Evropi ne vladaju tako razorane razmere. ka-kor v avstro - cgrski monarhiji. Mor-da bo kdaj na Ruskem nacijonalno vprašanje provzročilo še težje razmere, a danes ni nikjer tako kakor pri nas, saj Turčije vendar ni mogo-če smatrati za pravo evropsko državo. Kdor objektivno premotri raz-inere. ima vtisk, da je naša monarhija podobna mogočnemu poslopju. ki ima pa tako slabe temelje in tako preperele tramove. da zamore že majhen potres provzročiti strahovito katastrofo. Državnopravni temelji avstro - ogrske monarhije so ne-vzdržljivi, narodnostna nasprotja razjedajo državo, socijalni problemi pritiskajo nanjo z vso silo. Zdaj pa 50 k temu se prišle strahovite finanč-ne stiske — pomanjkanje denarja obeta v zvezi s pasivno trgovinsko bilanco gospodarsko krizo, kakršna je zadela državo 1. 1873. in je postal zunanjepolitični položaj skrajno kri-tičen. Ni dvoma, da bi bila država danes gospodarsko močnejša, financi-jalno trdnejsa in bi imela trdnejšo pozicijo v vseh slučajih zunanjih za-[»letljajev, če bi bili avstrijski držav-niki znali ustvariti vsaj v narodnost-nem oziru druge razmere. Toda av-strijska uprava, ki jo je že Napoleon !. zaniceval, da je protistrup proti dobrim postavam. je ostala vedno zvesta - ia sebi. Vedno je vla- dala po pnncijih, ki jih je oster jezik stisnil v kratko, a jedrnato rečenico ^Absolutismus, gemildert durch Sjlilamnerei in tej uprav se je naj-več zahvaliti, da je država gospodarsko in financiialno zaostala in da je na zunaj v tako težavnem položaju. Sila razmer je provzrocHa, ^da skusajo zdaj doseći spravo med Ce-hi in med Nemci. 5amo sila razmer pripravi odločitne kroge avstrijske, da se lotijo kakega problema in še to vedno le — polovičarsko. Nikdar se nišo krenko in energično lotiii kake-ga problema v celoti, vedno samo ; fortvvursteln«. Ko so jim Poljak i zrasli čez glavo, so ž njimi sklenili narodnostno spravo po principu: mi vam izročimo na milost in nemilost Maloruse, vi pa nam prepustite Čehe in Slovence, da jih borno davili. Ko so jih Madžari ugnali v kozji rog, so se ž njimi pebotali zopet po istem načelu: mi vam damo pod nož Hrvate. Jdtčićeve Hrvate. Rumune, Srbe, Slovake in Nemce. vi pa nam dajte proste roke v Cislitvanski. Zdaj je sila razmer zopet taka, da ni mogoče naprej. In zdaj bi zopet radi po starem receptu postopali. Med Cehi in med Nemci bi radi napravili spravo in mislijo, da bo s tem k« nec vseh težav in da bo s tem narodnostno vprašanje spravljeno iz sveta. In nič jih ne ženira, da ostane nerešeno malorusko vprašanje in slovensko vprašanje, da ostane veli-kanski spor med Madžari in Hrvati, da visi državnopravno razmerje Bosne do države v zraku in da je udejstvovanje avstrijskih interesov na Balkanu prazna pena. d^'kler se ne upira ob uzadovoljene Jugoslo-vane. Spravna pogajanja med Ćehi in med Nemci so sicer odgoder.i. a pre-trgana še nišo in vse kaže. !i se bo-do Cehi in Nemci vendar ^e n^djli. Ves čas teh spravnih pog.janj so Nemci alpskih dežel zavzeinuii s^n- lišće, ki kaže samo njihovo skrajno omejeno obzorje. Ves čas delajo Kirchturmpolitiko«, ves čas le tro-bijo, da se na jugu na noben način ne srne resiti narodnostno vprašanje potom kake sprave, kakor se pripravlja na Ceškem. Zdaj se je med nemškimi politiki iz alpskih dežel pojavila bela vrana. Ta bela vrana je nemsko - nacionalni poslanec dr, S t o 1 z e 1. Na ne-kem shodu v Solnogradu se je dr. Stolzel zavzel za to, da se čim prej doseže sprava ne le med Čehi in med Nemci, nego tuđi med Poljaki in M,-lorusi in tuđi med Slovenci in med Nemci. Za spravo se je dr. Stolzel zavzel iz ozirov na potrebo in na korist celokupne države. Na vsak način mora biti ta dr. Stolzel poguinen mož, da se je upal odkrito nastopiti zoper zaslepljeno in zakrnjeno politiko alpskih Nem-cev. Prepričani pa smo, da ne bo našel prijaznega odmeva. Ti alpski Nemci žive v mislih, da je sprava s Slovenci nepotrebna in da bodo Slovence na salati snedli. vse nemško do Trsta — to je parola teh nemških šovinistov, ki jih vodijo Marckhli, Pobernigi in Wastiani, in zato neče-jo nič slišati o kaki spravi. Stolzel jim je sicer svetoval, da je bolje, skleniti spravo zdaj, kakor pozneje, kar pomeni. da jo U*H~o zdaj dose-zejo ceneje. kakor jo bodo čez leta. Toda politika alpskih Nemcev stoji pod vplivom kavarniških borniran-cev mariborskih, celjskih in celov-skih ter pangermanskih Jakobincev v Oradcu in zato ne dvomimo, da Stolzlovih besed ne bo nihče uva-ževal. Mi registriramo Stolzelov na-stop le kot značilen poiav in kot dokaz, da se tuđi med nemškimi politiki iz alpskih dežel dobi kaka — bela vrana, ki uvideva, da zasleduje ncmška politika fantom, ko misli na germanizacijo in podjarmijenje. Z nastavljanjem nemških uradnikov v slovenskih krajih, z ustanavljanjcm nepotrebnih nemških učnih zavodov, ^nloh z umetnini krepljenjem nem-Jkega življa ne bodo uničili Sloven-cev in jih ne bodo germanizirali. V siovenskem narodnom življenju imamo danes veliko krizo, kulturno in gospodarsko krizo — če nas ta ne uničr. nas tuđi alpski Nemci ne hodo potlačili. Zavednmo se prav dobro, da bo Stolzelov nastop ostal brez posledic. Nemci še mislijo, da nas bodo spravili pod svoj podplat in zato nečejo o kaki spravi ničesar slišati. Sprava bo pa sklonjena prej ali slej, če se bo slovenski narod notranje konsolidira! in zadobil tako moć, da bo Nemce in vlado tanko prisilii, skleniti pošteno spravo na pod I agi pravičnosti in ravnopravnosti. Če zdaj Nemci spravo odklanjajo, je to njihova stvar, po zakonih narave je opravičeno pricakovati, da se bodo rnzmere pri nas^ razvile ravno tako, L,r. mj r.'A Ceškem, niorda pojde ćelo hitreje, kajti če hoče monarhija na jugu kaj veljati, se mora opirati ob Jugoslovane, ker drugače ne gre in ne gre, pa naj bo to različnim nemškim šovinistom prav ali ne prav._________ Prodiranje nemžtga ob Južni železnici. V C e 1 j u , 3. julija. Morda ni povsem umestno ravnu sedaj govoriti o tako resni stvari kakor je sistematično prodiranje Nemštva ob spodnještajerskih pro-ga!i Južne železnice. Saj je cei politični svet procul negotiis, zlasti naši prezaslužni ljudski zastopniki se od-dihiijejo cd težavnega delovanja za narod po toplicah. Ali dva nagiba sta me vendar k temu članku napoti-la. V >Slov. Narodu« smo pred Kratkim obš;rno govorili o germanizaciji, katero uganja uprava c. kr. priv. Južne železnice med svojimi urad-niki in uslužbenci — in baš te dni je zopet prišla lepa občina ob glavni piogi Južne železnice, Pekel, popol-nonia v nemške roke. Glavno glasilo vediine spodnještajerske slovenske stranke ie odpravilo to žalostno dej-stvo z duhovito opazko: Pekel je pač pekei. Ali ni žalostno gledati berača, ki v pozi bogataša pravi: Male izgube me ne bole? Ali kakor ta berač, inisnjo očividno vodilni krogi sloven-skega ljudstva na Spodnjem Žtajer-skeni. iVicd gornjima nagiboma, ki sta me k temu članku napotila, obstoji gotovo neka notranja vez: zato mi je govoriti v tem članku o posledicah, ki jo ima ponemčenje uradništva in uslužbencev na Južni železnici na slovensko okolico, na občine, v kate- rih leže postaje, in kako si Nemštvo iz teh občin dela mogočne trdnjave na svoji zma^onosni poti pred slo-venskega Sp. Stajerskega do Save. Za enkrat je na vrsti samo naša domovina, Kranjsko bo že kasneje do-zo*-eio. Ako pregledamo oni kos glavne južnoželeznične proge, ki teče po Sp. Štajerskem, vidimo, da so glavne prometne točke sledeči kra-ji: Spilfeld, Maribor, Pragersko, Pe-kel-Poljčane, deloma Grobelno, Celje, Zidani most. Poglejmo dalje: Spilfeld sam z okolico je danes že popolnoma ponemčen in tvori z zagrizeno nemško-nacijonalnirn želez-niškirn uradništvora in uslužben-stvom krepko oporo šentiljskim Švabom. Na postaji sami in v bližnjih go-stilnah ne slišiš besedice slovenski; nas človek, ki priđe sem, si pomaga s slabo nemščino in se prav nič ne zaveda, da bi moral biti tod že me-rodajen slovenski vpliv. Maribor je ne.nški z okolico vred. Vedno širje je tu kros nemškega jezikovnega, gospodarskega. političnega in kultur-nega vpliva. Slovenske naanjšine so podobne sneženim otočićem, katere topi vroče solnee spomladanskega dneva. Sanjarimo o tem, da bi bil Maribor kulturno, politično in gospodarsko stališče spodnještajerskih Slovencev: ali, bože moj, kaka teorija je to in kaka žalostna istina! Gre-mq dalje do Pragerskega. Tam sem slisal pred nekaj dnevi, da so se naj-nižji uslužbenci pozdravljali s »hei-lom«. Uradništvo se zlasti tu, na tem velikem prometnem križišču, zaveda svojega nemškonacijonalnega poslanstva. Na slovensko besedo ti ne postrežejo niti v gostilni, niti pri blagajni. Teden za tednom, mesec za mesecem se tu gode jezikovni konflikti, a nismo še slišali, da bi se kak naš državni poslanec le zganil! Zlasti preganjajo uradniki boljše obleče-ne slovenske ljudi, Če uveljavljajo svoje jezikovne pr#vice: so to uradniki, učitelji, trgovci. Ali ti spadajo v vrste prokletih »liberalcev« — zato za nje pri današnjem političnem kurzu na Spodnjem Štajerskem ni obrambe, in zaščite. Končno se bodo tuđi iaKi ljudje naveličali — kdo bi se pa večno izpostavljal škodi in ćelo obsodbam? Posnemajmo katoli-ško - narodne kmete, zavedne de-lavce in na Sp. Stajerju gospodujoče duhovne in — govorimo nemški! Na Pra^arskem se nahaja dobra nemška šola in samo vprašanje časa je, da LISTEK. Ka kmetih. (Dalje) Ko sem prišel po stopnicah je krčmarica z zadovoljstvom vzela na znanje, da mi soba ugaja ter me za-upno vprašala: »No, gospod, kaj bodo pa pili.< Ravno to sta me vpra-šali tuđi natakarica in kuhinjska Mi-ca, a jaz se nisem dal ujeti v to past In sem si šel najprej ogledat vas. Troje ^znamenitih« poslopij ima ta kraj, farovž, pošto in solo. Cer-kev je stara, farovž je nov; cerkev je majhna, farož je velik. Streljaj nad i3rovžem stoje borne razvaline nek-danjega gradu. Krčmar mi je pove-dal, da so pod temi razvalinami našli *ške!et, ki je pred 300 leti iakote umri«, ki pa ga je učitelj prodat v hmfabriko, najbrž je bil v kritičnih razmerah in je hotel samega sebe resiti enake usode. Grad in farovž — - stari in novi Čas; prej je vitez v železnem oklopu strahoval ljudi, zdaj jih strahuje poiinteligent v ta-larju — sicer je pa ostalo precej vse tako, kakor je bilo takrat, ko je »ške-let pred 300 leti lakote umri« Šel sem iz vaši in na grič k raz-valinam ter si ogledal pokrajino. Ker seru bil nekoliko utrujen, sem legel na travo, a naenkrat sem za-paziU da se je name spravilo vse polno mrav4jincev. Planil sem po-konci, da bi si bil kmalu nogo zlomil, se otresel mravljincev ter potem se-del na obširen štor, ki je par kora-kov na strani molel iz zemlje. Prav pnjetno sem sedel na tem naravnem stolu in užival naravno lepoto tega večera. Ko pa sem hotel vstati, sem na svojo žalost zapazil, da sem sedel na smoli in da se je smola prijela mojih lepih novih hlač. To mi je pokvarilo vse veselje za nadalnje uživanje naravnih lepot in vrnil sem se po bližnji stezi v hotel »Pri beli ovčici«. LetovišČarji, kar jih je prebivalo v hotelu, so bili že vsi zbrani: dve italijanski rodbini, broječi z otroci sedem glav, dve slovenski rodbini, broječi z otroci osem glav in penzi-jonirani generalni inspektor pogreb-nega zavoda »Večnaja pamjat« s so-progo in dvema prazgodovinskima sestrama. Z menoj vred je bilo torej 2* oseb, ki so prebivale v osmih ka-binah. LetovišČarji so me izredno Ijubeznivo sprejeli in me vzeli med-se. kakor bi bili odločeni, da me nikdar več ne puste proč. Ko sem se predstavil penzijoniranemu general-nemu inspektorju je ta zrna jal z glavo in vprašal ves razburjen »kaj, kaj — kdo je umri?« Izvedel sem sele pozneje, da je mož skoro gluh. Butara natakarica se mi je pri-btižala in od daleč sem spoznal, da ji trepeče na ustnicah rabljivo vprašanje »Prosim, gospod, kaj bodo pa pili.« NaroCil sem vrček piva in žal ini je se danes. Pivo se je pcnilo, pa inenda samo od jeze, da ž njim slabo ravnajo, sicer pa je imelo okus kakor kuhana kumarična voda. »Kaj pa želite večerjati?« je vprašala butara natakarica. »Kaj pa imate?« »Jajca in klobase.« Izbera ni bila težka. Ker je bila klobasa trda kakor rog, sem naročil J^e cvrta jajca in se posvetil potem zabavanju letoviščarjev. Mučil sem se dve uri. Kadar me gluhi generalni inspektor ni razurnel, me je razburjen prekinil z vprašanjem »kaj, kaj - kdo je umri?« Sele ko je vaški poštar prišel v krčmo in prinesel ita-lijanskim rodbinam »Picco^, slovenskim pa »Narod«, sem dobil dovođenje, da grem danes spat, a le s pogojem, da bom naslednje dni do 11. zvečer zabaval čestito letoviščarsko družbo. Kakor samomorilec v valovih morja, tako sem se jaz potopil v teh pernicah, iz katerih je bila napravljena moja postelja. In ta postelja je bila kratka, oh in ta noč je bila dolga. Ob pol 11. sem se prvič zbudil. Pod mojim oknom sta stali obe bu-tari, natakarica in Mica in živahno pretresali vprašanje, če je farovSka kuharica še nedolžna. Ob pol 12. uri je zalajal pes, ki je imel vis- a vis mojemu oknu svojo uto in je skaka! ter rožljal z verigo, kakor da se je ciganska tolpa prikradla na dvorišče. Ob pol 1. so se pijani fantje ustavili pod hišo in vriskali na čast domaćima butarama, da je pes na dvorišču skoro pobesnel. Ob 1. uri je nekdo na mojem oknu potrkal in začel klicati »Mica, ali spiš«. Zarjul sem, kakor obstreljen volk in s tem klicatelja pregnal. Zdi se mi, da je padel z lestve na gnoj, kajti preklinjal je polglasno kakor največji čuk. Ob pol 2. je posvetil mesec v mojo sobo in sicer naravnost meni v obraz. Ker na oknu ni bilo zavese, sem vstal in s svojim kavčuk-pla-ščem zagrnil okno. Ob 3. je zapel petelin tako glasno, da sem prestrašen skočil iz po-stelje,mislil sem, da gori a sem videl, da se le dani. Ob 4. je petelin tako ljuto novič začel peti in sicer tako, da so mu od-govarjali tovariši iz ćele soseščine. Kokorikanje je donelo po dvorišču in po vaši, tako glasno, da se je zbudil pod menoj stanujoči generalni inspektor, planil k oknu in zaklical »Kaj, kaj — kdo je umri?« Ob 5. me je zbudilo obupno mu-kanje. Pozneje sem izvedel, da so kravi vzeli teleta. Ob pol 6. je zvonilo k maši in petelin je zdaj pel kakor bi bil obse-den. Ob pol 7. me je zbudila Mica in me vprašala če reflektiram na to, da mi osnaži Čevlje in obleko. Ob 7. se je na dvorišču vnel prepir med hlapcem in med Mico za- radi nedolžnosti farovške kuharice in lahko bi bil spoznal, kako bogat je besedni zaklad našega dobrega ver-nega ljudstva, ko bi me ne bil spanec premagal. Ob 8. je imelo 200 muh, nekaj čebel in nekaj brencljev na mojem nosu ljudski shod in nisem jih mogel pregnati, marveč sem moral pred njimi zbežati. Vsi letoviščarji so še ležali v pernicah in zajutrkoval sem v miru. Cikorija je bila pristna, mleko je bilo vodeno, žemjle pa so bile velike in stare. Pri zajutrku sem čital »Weltblatt«, ki ga ima hotelir naro-čenega za poletni cas; pozimi mu zadostuje »Domoljub«. Dopoldanski čas sem porabil, da sem si novič ogledal vso okolico. Tuđi kopal bi se bil lahko, kajti potok je čist, a komarjev je bilo toliko, da sem se ustrašil novega krvopre-litja. Ko je zazvonilo poldne sem bil zopet v hotelu. Iz kuhinje je donelo tako vpitje, da me je spreletela groza. Krčmarica se je kregala in dekle so ji odgovarjale. Krčmarica je deklam v vsaki minuti vsaj petkrat službo odpovedala, dekle pa so se rotile, da pri taki hiši ne ostanejo za noben denar. Će je kateri gostov, naveličan čakanja,potrkal na caso, se mu v kuhinji želeli, naj ga vzame hudič. (Konec prihođnjiC.) stran 2-_____________________________________________________SLOVENSKI NAROD. _____ '** s^v- postane ta kraj samostofra nemška obćina ali pa bodo pragerski netn-škutarji popdnoma zavladali v poljska vskera občinskem odboru. Ta je danes itak le še po imenu slovenski, kmecki njegovi člani nimajo niti naj-raanjše narodnostne odporne sile. V Pekhi so zadnjič, kakor srao omeniii že zgoraj, popoinotna zrna-gali netnškutarji. Tretji razred je bil doslei slovenski. AH pri teh volitvah so razvili nemskutarji vse sile, na slovenski strani pa se je boril stari, narodni župnik Cilenšek sam. Ni bilo biizu Novaka, niti velevpHvnega Pf&a. Dr. Korošec in dr. Hohnjec se klatila po gorskih vaseh in tam »organizirala«, mesto da bi se vrgla z vso sik) na tište kraje. odkcxler nam v resnici preti gospodarski in politični pogin. V Pekhi že stoji Roseg-gerjeva šola m naval slovenskih otrok na n|o je tako velik, da so jih morah pri Lanskem vpisovanju skoro polovico zavrniti. ->M. Z.* pravi, da so baš zadnje obcinske volitve v Pekiu pokazale, da zna kmečko ljudstvo ceniti darove nemške kulture. S Pekfom da je padel Nemcem v roke dragocen biser v vrsti naselbin ob Južni železnici. Na Orobelnem je nekotiko bolje — ker je postaja majh-ne prometne vrednosti. Kako je v CeŠu, sem že v >Sk>v. Nar.« ob pri-liki občinskih volitev obsirno raz-pravljaL Zidani most pa spada danes še pod tržaski inspektorat Južne že-lezrnce. Ali z naštetinii postajami se da-!eč nismo poveđah" vsega. £t. lij — povejmo si: ta kraj je že zgubljen. Sola ponemčnje mladino, obrtništvo, učtteljstvo, ur vo. u , vse ojačuje nemš>ki /.ivdj. k* j^ ^anes faktično že odločilen v obcini. Slovenska politika se opira le na kmete, kolikcr jih je še, in viničarje. Ali to so nestaini in zlasti ob meji do skraj-nosti korumpirani elementi. Stoji tu lep >Sicvenski dom«, sezidan z dc-narjem vseh Slovencev. a če priđe vanj narodno -napreden Slovenec, ga vržejo nositelji »narodne« politike v ŠL liju prvi vurL Če se zbero še znani »mladeniči«, je prej varen svojega življenja v -Sudmarkhofu ko v — »Slovefcskem domu«. O drugih rečeh v $t. Uju smo že govorili. Prišlo je tako daleč vsled nestrpnosti in absolutnega primankovanja vsake kritike samega sebe pri vodilnih slovensko - klerikalnih krogih. Pravi se. da je Pesnica — slovenska. Kdor to veruje. naj gre pogledat. V kratkern se postavi tuđi tu nemška šola. Nem-ški vpiiv vidno raste v Hočah in Ra-čah — in še lahko naštejemo postaje ob glavni progi Južne železnice, v katerih razmere nišo nič boljše. Pravi ta ali oni: kaj nam je na teh postajah. da je le dežela dobra! Naših glasov je tam še toliko, da mandati ne pridejo v nevarnost. A ravno to ie naša glavna napaka. Vo-dili'a naša stranka misli vedno le na mandate — vse drugo ji ni nič mar. V postajati in občinah ob Južni železnici pa se steka tačas ves naš slo-vensKi denar v — nemške blagajne. Kmet in delavec, ki iščeta zaslužka, gresta zopet k Nemcu po — slovenski, a potem že nemško - nacijonalno prebarvo in denar in zaslužek. O tem poglavju se piše pri nas najmanj, a je najboij žalostno in najbolj premi-sleka vredno. Klerikalci izobražuje-jo po trdo slovenskih kmečkih vaseh in trgih, pnrejajo tam shode, »or-ganizirajo< in si trudijo oteti teh par — sit venia verbo — ušivih manda-tov. Gospodarska stran našega na-rodnega življenja pa jim je ponavadi deveta briga, Kvečjemu love fajmo-štri okrog starih ženic in pobožnih ljudi hranilne knjižice — pa ne nem-ških, temveč slovensko »liberalnih« zavodov. Cei gospodarski boj se bije sedaj pri nas za obstoj malih rajf-ajznovk na kmetih in za par političnih korit. Ono industrijo, kar je imamo, ubijamo Slovenci sami s kratko-vidnostjo, strokovnim neznanjem, strankarsko zagrizenostjo. Ker je delniška pivovarna bojda »liberalna^, jo bojkotirajo klerikalci. Obči-ne, vaši in postaje ob Južni železnici pa paščajo klerikalci v nemar, ne da-jejo tam našim Ijudem zaslužka, ne organizirajo obrtništva in trgovstva, ne skrbijo )im za kredit in odjemalce — kratko malo, igrajo vlogo ptica noja, ki tišči svojo glavo v hribe in ne vidijo, da lepe naše doline osvaja tujec. Prilizuje se naša vodilna stranka najnizjim strastem politično po-divjaniii hribovskih kmetov — ubija pa pred lastnimi rojaki ugled in voljo do dela onega dela našega naroda, ki bi ga moral edini voditi, to je ra-zumništva. Trdo in težko je le količkaj narodno čutečemu človeku povedati vse to. A če ne bodemo resnejše za-sledovali nemških gospodarskih in političnih ciljev na Sp. Stajerskem, bo došlo res enkrat do »narodnostne-ga sporazuma« pri nas, in sicer do takega, da bodemo mi izgubili — vse. In tak rat priđe na vrsto kranjska m lepo se razvijaioča Primorska, Plenarna seji tantoriji a-frii za pospešnaijt akrti na Hranjskem i Ljtfljui se je vršila dne 30. t. m. v deželnem dvorcu ob prisotnosti zastopnika mi-nistrstva za javna dela g. dvornega in ministerijalnega svetnika W. liaasa. zastopnika deželne vlade, g. vladnega svetnika O. Kulavicsa, de-želnega odbornika g. dr. I. Zajca ter zastopnikov drugih zavodov vzdr-žujočih korporacij in članov, oziroma namestnikov kuratorija. Po običajni otvoritvi in pozdravu predsednika se oglasi k besedi ministerijalni svetnik W. Haas, ki pohvali uspešno delovanje zavoda in zagotovi, da ga bo ministerstvo upoštevajoč požrtvovalnost deželne-ga odbora tuđi v naprej še čim izdat-nejše podpirak>. Predsednik preide nato k dnev-nemu redu in poroča. da so se izvršili sklepi zadnje seje. Izrekla se je zahvala za vzdrževanje zavoda mini-sterstvu, deželnemu odboru, obcini ljubljanski ter trgovski in obrtni zbornici. Za tekoče leto je dovolilo ministerstvo 7500 K ter 2500 K inve-sticijskega prispevka. deželni odbor je vstavil v svoj proračun 8000 K ter mestna občina ljubljanska in trgov-ska in obrtna zbornica po 1000 K. Domobransko ministerstvo je ugodilo pozivu kuratorija. da naj ob-javlja vojaške dobave poleg v urad-nem listu tuđi v *Slov. Narodu« in »Slovencu«. 2elezniško ministerstvo ]c ''ac^tfn'ilo, da se bn ' ' i^ri dobavah po niožnosti na male t»brt-nike, v kolikor ni vezano na zakonite predpise. Ravnateljstvo južne železnice je sličen poziv nepovoljno resilo. Kot đopisujoče elane je imenovat kuratorij zastopnike vseh obrtnih zadrug. ki so stavile zadevne predloge in sicer gg.: A. Lovko. koiar, za obrtno za-drugo v Cerknici; G. Bolte, posestnik. za deželno zvezo izdelovalcev soda vode v Ljubljani; L. Pogaear. čevljar, za čevljar-sko zadruc:o v Tržiču; F. BabiČ. krojač, za krojaško zadrugo v $kofji Loki: F. $krbec. krojač, za obrtno za-drugo v Ložu: J. Pavlicek. lastnik tiskarne. za obrtno zadrugo v Kočevju; A. Kralj, tajnik, za zadružno zvezo v Ljubljani: A. Berthold in E. Franchetti. za deželno zvezo kranjskih obrtnih za-drug v Ljubljani: F. Kunstek. ključavničar, za obrtno zadrugo v Mokronogu. Glede pospeševanja lesne obrti in nastavitve konzulenta je odposla-lo ministerstvo svojega referenta, ki pa se zavzema za ustanavljanje strojnih zadrug, da se doseže name-ravano izboljšanje. Glede sklepa o direktnem obve-ščanju obrtnikov o dobavah, omenja predsednik, da prinašajo dnevni listi itak zadevne opazke, zavrod pa oskr-bi na željo dobavne formularje in jih daje interesentom na razpolag'>. Glede prireditve izložne razst;;-ve v Ljubljani je stopil zavod v d -^ovor s trgovsko in obrtno zbornico in se bo stvar sporazumno ž njo resila. Predsednik omeni še nekaj drugih vlog, na kar podasta poročilo uveritelia zapisnika. Nato se vrši nadomestna volitev podpredsednika namesto odstopivše^a člana kuratorija, g. dr. F. Windischerja kot delegata mestne občine ljubljanske. Pod-predsednikom se izvoli g. J. Ložar. Nato podasta naknadno poročilo računska preglednika za poslovno dobo do 31. decembra 1911. vsled če-sar se odobri računski zaključek. Namesto zadržanega blagajnika K. F. Pusta poda blagajniško poročilo ravnatelj, katero konca s tem, da bo imel zavod v tekočem letu 3000 do 4000 K deficita, če se bodo izvršile vse programatične prireditve zavoda. V sledeči debati se sprej-me predlog g. dr. I. Zajca, da naj se zavod obrne na vse prispevajoče činitelje, da pokrijejo skupno eventualni deficit. Ravnatelj poroča nato, da je pri-redil zavod v tekočem letu knjigo-vodski tečaj na Bledu, tečaj za dekorativno slikarstvo ter tečaj za av-togensko varenje v Ljubljani, kalku-laciisk! tečaj v Žt. Vidu, knjigovod-ski tečaj v Ljubljani; krojašk: tečaj v Ljubljani in čevljarski tečaj v 2\-:\\i se pa pravkar vršita. Pripravljeno je vse za prireditev tečaja za kolanje v Ljubljani, z? Jesna dokon^c-va!*i- dela v Št. Vidu, zi sodarje v Cešnjici, za knjigovodstvo v Zagorju ob Savi, za spodnja oblačila in perilo v Ljubljani, ter se snujejo te-čaji za žagarje in za tehnično risanje za kovinske obrtnike. Pripravlja se tečaj za gostilničarje v Rudolfo-vem, knjigovodski tečaj istotam ter sličen tečaj v Zirih. Zavod je name- raval prirediti todi knjigovodski tečaj v Kamniku, ki pa se radi brez-brižnosti lokalnih faktorjev ne bo mogei vršiti, vsled česar konca svoje poročilo s predlogom, da se crta ta prireditev. Predio« se sprejme x dostavkom, da je kuratorij pripravljen prirediti knjigovodski tečaj v Kamniku pozneje, če bodo dani zato boljšipogoji. Poročilu o tečajih doda ravnatelj Se poročilo o sodelovanju zavoda pri različnih obrtnih produktivnih zadrugah. Omenja pred vsem zadrugo v Kropi, za katero je večja akcija za opremo s stroji od mini-sterstva za javna dela v teku, sodar-ska zadruga v Cešnjici gradi pravkar strojno delavnico z vodno močjo na turbino, ki bo proizvajala 60 k. s, od katerih bo pa zadruga rabila za sedaj komaj polovico, dočim bo drugo polovico oddajala kot električno silo v bližnje vaši ter Zeleznike. Mi-zarska zadruga v St. Vidu si je vpe-ijala mesto dosedanjega parnega, električni obrat, ki izborno deluje Končno omeni par drugih zadrug, za katerih razvoj se bo moral zavod intenzivno zavesti, ker so velikega pomena za ćele okoliše. Končno še stavi predlog, da naj bi se zavod obrnil na deželni odbor, da bi nastavit tehnično izobraženo moč, ki bi bila vešča izdelovanja na-črtov ter zmožna nadzirati delo pri zgradbah. Zagotovilo bi se s tem, da bi od zavoda projektirane naprave bile tuđi dobro izvršene. V kolikor bi zavod ne rabil te moči, bi se po-rabila pri deželnem odboru. Predlog se sprejme. Sprejme se nato še predlog predsednika, da posije zavod v Cešnjico k zgradbi strojne delavnice nekega moža, ki je ravno zavodu na razpolago.da nadzira stavbna dela za dobo dveh do tren tednov. Dobro utemeljeni predlog gosp. Franchettija glede oskrbe primer-nejših prostorov za zavod se odkaže v resitev izvrsevalnemu odboru, nakar zaključi predsednik sejo ob V41. uri popoldne z zahvalo vsem navzočim. Tečaj za knjigovodstvo v Kamniku nam sporoča »Zavod za pospe-ševanje obrti« se radi brezbrižnosti lokalnih faktorjev ne bo mogel vršiti. Teča} za knjigovodstvo v Zirih priredi vZavod za pospeševanje obrti« istočasno s že vršečim se strokovnim tečajem za čevljarje. Prijave naj se priglasijo nemudoma pri načelstvu tamošnje čevljarske zadruge. Za sprefem je vplačati 5 K položnine, sicer veljajo isti pogoji, kakor že večkrat objavljeno. V tečaj za spodnja oblačila in perilo, ki ga priredi »Zavod za pospeševanje obrti« v letošnji sezoni, se sprejme lahko še nekaj udeleženk in naj se naslove prijave nemudoma na Zavod za pospeševanje obrti« v Ljubljani, ker se na poznejše zglasit-ve ne bo moglo več ozirati. Tečaj se bo otvoril najbrže v teku meseca avgusta. Poučevalo se bo pred vsem krojenje moškega in ženskega peri-la ter spodnjih obfačil. _ Štajersko. Iz Trbovelj. l>ne 4. avgusta raz-vitje Sokolskega prapora in celjski župni zlet! Na telovradnem in ve-seličnem prostoru je najživahnejše vrvenje. 30 tesarjev in mizarjev dela že od ponedeljka z vstrajno pridnost-jo. Velikanski Valaiev travnik se je spremenil v pravi vojaški tabor. §0-tor pri šotoru. tribuna kakor grad. Ves prostor bode električno raz-svetijen. Vse trbovske narodne dame tekrnujejo med seboj, katera bode vec žrtvovala truda in pridnosti tega dne. Slavno slovensko občin-stvo! Pridi v mnogobrojnem številu pozdravit naše mile nam brate Srbe in Hrvate iz Zagreba, kateri se ude-lcže kar v največjem broju našega slavja. Na svidenje! Na zdar! Slavnostl razvitja zastave »Sokola« v Trbovljah se udeleži tuđi »Srbski Sokol« iz Zagreba, ki posije na slavnost 40 svojih članov. Od Sv. Barbare v Malozah nam pišejo: Tukajšnjega kaplana A. Ber-ka se je ovadilo orožništvu, da si je dovoljeval že več časa s šolaricami različne nesramnosti. Sedaj se vrši preiskava, o katere iziđu bodemo poročali. Kaplan A. Berk je znan že po svojih aferah iz Rajhenburga in se je čuditi, kako ga je mogel lavan-tinski knezoškofijski urad pustiti še dalje na fari. Berk je politično v Gornjem gradu in takoj jako veliko delo-val. Od Sv. Lenarta v S*ov gor. nam pišejo: V odgovor na različne zlobne Jopise iz našega okraja, ki so jih priobčtli klerikalni časopisi na naslov nekaterih tukajšnjih naprednjakov in ki je v njih posebno mnogo govora o morali, priobčujemo sledeče zaljubljeno pismo nekega okoliškega kaplana na naslov neke mlade učiteljice: Duša moja zlata! N. moja! Tvojo današnjo zalepko tako prebi-ram, tako bi rad kaj bral med vrsti-cami, pa se mi nič kaj ne posreći. Srce ljubljeno! Niti poljubčka mi ne pošlješ? Zakaj tako, N. moja? Jaz tako mrjem po tebi, moje vse, in tako težko Čakam konec svojih počit-nic, V N. se vrnem 16. in kako bom tega vesel. Ali te bom smel pogosto obilat? ^4ebroj vročih in dolgih po-Ijubckov tvoj mešnik.« Pismo v originalu in fotografija velečastitega sta na razpolago. Njegov posvečeni pi-sec zna biti miljeju primerno naiven in neumeri^če gre za mlado, neizku-šeno učiteljico, kaj ne, dopisnik »SI. Gosp.«, organizator katoliško - narodnih deklet in glasovit Roškarjev agitator, g. kaplan Bosina? Ne trdi-mo ravno, da bi to pismo pisali vi, prosimo samo, da bi ta dopis poslali tuđi »Slov. Gosp.« Auf einen groben Keil gehort ein grober Klotz. Amen. Napredno politično in gospodarsko društvo za šmarski okraj priredi dne II. avgusta ob 3. uri popoldne pri Vodebu v Slivnici političen shod. Šentjurčani in Kalobčani, napravite ta dan k nam na Slivnico prijeten zlet! — One 4. avgusta priredi imenovano društvo pri g. Vugi na Gro-belnein ljudsko veselico s predavanjem. Začetek ob 4. uri popoldne. Fratn pri Mariboru. Ciril in Me-todova podružnica za Fran in okolico priredi v nedeljo 11. avgusta veliko narodno veselico s petjern, gledali-sko l^ro, šaljivo pošto, srečolovom itd. na vrtu gospe Turnerjeve. Začetek ub 3. popoldne. Rodoljubi iz okolice ia dan vsi v Fram! St. Vid pri Ptuju. V nedeljo, dne 11. avgusta 1912 se priredi tukaj na vrtu g. V. Pernata ljudska veselica z gledališkima igrama: Zen^Va trmo-glavi;st« (Burka v enem dejanju) in >Mo§ka trmoglavost<' (Gluma v en*»m dejanju). petjem in koncertom gorske narodne godbe. Ker je to prva narodna prireditev v St. Vidu. katerega si hočejo pridobiti Ptujčani za svoj nemškutarski obroč, je dolž-nost vseh Slovencev, da se v veli-kem številu udeleže te prireditve. Opozarjamo na to prireditev slavna slovenska društva v okolici. Drobne novice. Iz Mozirja nam poročajo, da se nameravana planinska veselica ne vrši dne 18. avgusta temveč je preložena na poznejši čas. — Od Sv. Barbare pod Mariborom nam poročajo: 26. julija smo imeli tu proti večeru strašno nevihto s točo, ki nam je zlasti po vinogradih napravila veliko škode. Ledena šiba je hudo za-dela našo in sosedno marjetsko faro. V Zimici je stopil kmet Franc Kranjc na hišni prag, da bi pogleda! grozno nevihto. Za njim je stala žena z de-klino. Naenkrat pa trešči v hišo, strela omami in vrže kmeta s praga na dvo-rišče, kjer je pa prišel hitro k sebi in se vrnil v poslopje nazaj. Ima po telesu več prask in žgaiin. Žena in hčer sta se tuđi za nekaj časa onesvestili. Strela je naredila sicer po hiši več škode, užgala pa ni. — V Muro je skočil in utonil v Gostingu nad Gradcem čevljar in socijalnodemokratični obč. odbornik Aleksander Neuberger. — Iz Maribora se poroča o velikem ekscesu, ki so si ga privoščili dragonci v Ku~ sterjevi gostilni, Bancalaringasse. Naj-poprej so iz malenkostnega vzroka razbili v sobi veliko steklenic, kq se jih je porinilo iz hiše, so s sabljami razbijali po vratih in oknih. Eden je vrgel pivov sodček z vso silo v hišna vrata in jih je napol porušil. Dva od teh petih čednih tičkov je policija že dobila v roke. — IzVuzenice. Tu je 28. julija utonil v Dravi pri kopa-nfb konjev. kmecki fant Friderik Po-keržučk. —Zaradi koščka kruha. V nekem gozdu blizu Ojstrega so našli obešenega fantička, Franc Sinkovca. Starši, rudarji, so mu dajali le malo jesti. Fant je bil gladen in je dne 26. julija skrivaj vzel kos kruha. Ker se je pa bal kazni, je šel v gozd in se je obesil. — Iz Brežic poročajo: V Malem vrhu je zgorela viničarija pos. Rudolfa Recerja. Nekdo je bojda hišo, ki ni bila zavarovana, iz mašče-vanja zažgal. — Kap je zadela v Rogozi pod Mariborom 30 letno kmetico Marijo Malajnar. — Dobrnske toplice je do 28. julija obiskalo 345 strank s 615 osebami. — Brata je u bil 28. julija v Stojucih pot Ptujem vojak Janez Bezjak. Nahajal se je na dopustu. Ko sta se sprla z bratom, ga je z bajonetom obdelal do smrti. — Velik požar. V Dobrovcih pod Mariborom so zgorele v ponedeljek hiše kmetov: Mariniča, Sagadina, Pivca in Ozimiča z gospodarskimi poslopji. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — Na železnični progi Maribor-Sp. Dravograd se kani eventualno vpeljati električni obrat. Inženir Teodor Schenkel bo na željo železniškega mi-nistrstva izdelal tozadevni nacrt, ki se ga bode potem glede rentabilitete na-tančno prerešetalo. — Imenovan je za namestniškega svetnika mariborski glavar dr. Adam Weiss pl. Schleus-senburg. — Utonila jev Dravi pri kopanju 20 letna kmečka deklina, Marija Miška iz Brega pri Ptuju. — Iz Ptuja. V tukajšnji okolici ste se pri-merili zadnji čas dve nesreći vsled prenagle vožnje z automobilom. Pri veliki Nedelji je povozil automobil grofa Festrtića iz Vinice na Hrvaškem neko kmetico do smrti, na Dravskem polju se je prestrašil automobila konj 64 letne kmetice Tereze Kranjc iz Va-rejc, zvrnil voz in žensko hudo po-škodoval. Hopošho. Koroška vzhodna železnica. Mi- nistrstvo je odobrilo gcnerelni projekt prvega dela koroške vzhodne železnice in sicer od Celovca do Grebinja. Glede nadalnje proge Gre-binj - Lavantinska dolina se mini-strstvo še ni odlocilo. Komisija za revizijo bodoče proge in za postaje prične z delom že tekom tega meseca. Poskušen zažig. V hlevu posest-nice Urše Mišičeve v celovški okolici so našli pod ostrešjem velik lo-nee\ ki je bil napolnjen z žaganjem in drugim netivom, ki je bilo polito z petrolejem. Lonec je bil pokrit z lesenim pokrovom, ki je imel v sredi luknjo skozi katero je molela iz lonca lojeva sveca. Sveca je pogo-rela do pokrova, kjer je k sreči ugas-nila. Jasno je, da je nameraval, do sedaj še neznani zločinec podtakni-ti ogenj. Policija je storilcu že na sledu. Povod poskušenega zažiga je maščevanje. Primorsko. Tržaski občinski svet. Pri zadnji seji tržaškega občinskega sveta je bil najpreje izvoijen z 49 glasovi dr. H. Brochi za drugega podžupana, ker je prejšnji II. podžupan dr. Daurant pred kratkein umri. Nato se je razvila zopet oštra debata glede proračuna. Vladni zastopnik dvorni svetnik Lasciac je dokazal, da so ćelo znižane postavke novega Medlo-ga finančnega odseka še vedno previsoke in je to tuđi s stevilkami dokazal. Odgovarial mu ie Gabrijeli, čegar govor pa ni napravil nobenega vtisa. Seja je bila na to radi ne-sklepčnosti odgođena na danes. Ruska vojna ladja v Trstu. V nekaj dneh pripluje v Trst ruska bojna ladja topničarka ?>Donecuk1ietu. — Objektivno postopanje. Mo-ščansko aiero »Zarja rada prelistava, ampak vselej pogumno preskoči tisto sramotno dejstvo, s katerim so socijalni demokrati izdali vse svoje politično prepričanje, če so ga kdaj sploh imeli, in zavrgli vsa protikleri-kalna načela med staro šaro. Ampak bolj ko premešava socijalnodemo-kratično glasilo po moščanskem svojem gnojišču, neprijetnejše duhove izvablja iz njega- I>a so socijalnode-mokratični voditelji nagnali socijal-nodemokratične volilce. da so vofili klerikalno, se zdi »socijalnodemokra-tičnemu« glasilu popolnoma v redu. Za nezaslišani volilni rop, brezobraz-no konfiskacijo delavske volilne pravice — ker je Dražem razveljavtl vsa pooblastila uslužbencev južne železnice — se voditelji socijalno-demokratične stranke ne zmenijo in nišo vložili rekurza. Dalje samopo-nižanje glasila, ki hoče veljati za socijalno-demokratično, pač ne gre. Najostadnejši terorizem napram de~ lavstvu od strani nekaterih sociialno-demokratičnih voditeljev blagoslav-Ija, nemarno zapostavljanje žetezni-Ških helotov odobrava, katerim ne privošči niti svobodnega politične-ga mišljenja. Kako podel in zavržen je bil socijalno-demokratični nastop pri moščanskih volitvah, se razode-va ravno iz tega, da pada »Zaria« pri obrambi tega nespodobnega posto-panja iz ene zadrege v novo zagato. O koCljivi zadevi glede kompromisa s klerikalci, glede nevloženega rekurza in glede {deče zastave Mau-serjeve pa slabovestno molči kakor zid in vsi naši opomini nišo zalegli, da bi v interesu resniee stopili iz kompromituiočega molka. — Tako smo z besedami ^> Zar je« povedali gotovim voditeljem socijalno-demokratične stranke, ki si z žulji ubogih delavcev zidaio vile, povedali oiut, česar sami z ozirom na svoje pristaše izven Most nočejo sami priznati. -T Iz Ijudsko^oiske službe. Za suplentinjo na ljudski soli v Breznici je imenovan namesto obokle učiteljice Uršule Potočnikove bivša prov. učiteljica na Jesenicah Klo-tilda Burgerjeva. — O peMiiku Antonu Aškerc« so priobcili obširnc in naJvse simpatično pisane nekroK>ge ti-le holgarski listi: »Dea«, glasilo bolgarske vlade »Mir« in revija »Slavjanski Glas«. — Kopanje v Ljubijanici. Ljubljanski mestni magistrat je prepove-dal kopanje v Ljubljanici, odkar po njeni strugi \ ečinoma teče samo voda iz mestnih kanalov. V Vodmatu in Mostah pa se otroci svobodno ko-pajo v tej gnoioicu v katero prihaja pri bolnici se nesnaga i 7 tega zavoda. Ni potem čuda« da so se otroci nalezli raznih kožnih bolezni. Kje je tu saftitetna oblast? Prićakujcmo z \so gotovost jo. da bo sanitetna oblast prepovedala kopanje v Ljub-Ijanici tuđi v Mo>tah. — Giavnt vojaški nabor se bo kros vršil za sodijski okraj ljubljanski v LJHbliauu in sicer v Mestnem dt»mu na Cesarja .ložefa trgu. za sod-nifski okraj vrlmiški pa na Vrhniki pri Jurci za v>e leta 1SS9„ 1^*90. in \^9\. rojene mladeniče. Začetek vse* lej ob pol S- uri zjutrai- \ ojaški na-b >r bo za obeine Vič. Spodnja ^iška, IK M. v Polju. Tomišelj. Log. ^mar-je. Vrbiiene, Ježića in ^martno dne 14. avgasta: za občine Zgornja ^iška, [»obrunje, Grosuplje, Slivnica, Rudnik. Pijava gorica. Moste. Pod^ori-ca. Iškavas in Med vode dne 16. avgusta: za občine Brezovica, Dobro-va. Št Vid, Iškaloka, Zelimlje, Šent Jurij. Račna, Črnuče. Studenec in Liplenje dne 17. avgusta; za občine Polhov gradec, Št. Jošt, Borovnica, Preserje in Crni vrh dne 19. avgusta. za občini Vrhnika in Morjul pa dne 20. avgusta. K naboru mora priti vsak stavljenec, če je dobil povabilo ali ne. Ker okrajni sluge letos najbrže zaradi kratkega časa ne bodo mogli uradnega razglasa o naboru pri vseh cerkvah razglasiti, naj pa občinstvo opozori interesirane mladeniče na nabore. Turske razmere c Mostah, Pi-šejo nam: Po občinskih volitvah so zavladale v Mostah naravnost turske razmere. Ce se zvečer pojavi kak naprednjak na ulici, ni nikoli varen, da bi ga ne napadli klerikalci s i ov-kami ali pa tuđi dejansko. Kler kalci stoje v gručah po ulicah, in če ; riđe kak naprednjak mimo. ga jamei ob-kladati z najgrsimi psovkami. med katerim? je še najbolj nedolžna abe-ralna svinja-. In gorje, če bi naprednjak na te psovke reagiral, takoj ima na vratu deset tožba. češ, da je krvavo žalil tega ali onega klerikalne-ga poštenjaka. Na čelu teh provoka-terjev sta Peganov pisar Kocmur in znani Orehek. Opozarjamo oblast, naj napravi energično konce tem raz-meram, ker se je sicer bati, da priđe do kaksnih spopadov, ker kri kon-čno vendarle ni voda, somišljenike pa svarimo, naj se nikar ne dado od klerikalnih provokaterjev zapeljati h kakšnim nepremišlienim dejanjem. Klerikalci s samokresi Pišejo nam iz Škocijana: Komljančevi kvzor-orliči^ se oborožujejo. Pri nas je navada: kakor hitro pristopi fant k čukom, takoj sta z judom Maksom Konradom v kupčijskih zvezah; fant piše slovensko po samokres in patrone, v slučaju nesporazumljenja mu zid odgovori v češcini, Krmežljavček je pa za — tolmača!! Radi bi Ie ve-deli, če imajo ti pobalini tuđi orožne liste, ali je pa morda klerikalcem že dovoljeno, da imajo brez orožnih li-stov samokrese? Tako navajajo klerikalci mladino na boj na »divje«, pa ne Amonite, ampak slovenske naprednjake. Ni neverjetno, da se to sodi pod Tonetovo patronanco, ker smo čuli, da je Tone baje fantom na-migaval, da naj pomnožujek) svoje hirajoče vrste, ker priđe kmalu čas, ko pojdejo v krvavi boi branit sveto vero, češ, narodnost ie postranska interna zadeva vsakega posameznika. Ali se je Tone že navzel nazorov tehanta Koblarja? Prišli smo torej že tako daleč, da bo fant-čuk svoje ožie sorodnike kratkomalo pobil, ako bodo slučajno drugačnega mnenja. Srečna Dolenjska, ko boš preplavljena te zalege. Da Tone ne bo preveč drzno tajil, povemo, da je junak s samokresom doma iz Hrastulj in šli-ši na ime Jože Peterlin, in da je To-netov »pikolo« in »Leibgardist«. Sto let star veteran France Kosmad v Kranju — umri. Dne 30. julija popoldne je umri po kratki bolezni v Kranju vpokojeni cestar France Kosmač, najstarejši prebivalec mesta, dosegel je redko starost 100 let in 7 I mesecev. Rodil se je dne 2. decembra L 1811. na Zgornjih Gameljnih kot franeoski podanik. Dvajset let starega so potrdili k domačemo pešpolku št. 17, ki se je tedaj imenoval princ Ho-henlohe-Langenburg. Komaj štirinajst dni so vadili novince v Ljubljani, potem pa so morali odri niti v Italijo. Kosmač se je mudil s svojim polkom v mestih: Padova, Rovigo, Ferrara, Bologna, Pesaro, Pavija, najdalje pa v Milano. Ko so imeli naši vojaki v Milanu maso zadušnico po cesarju Francu, ki je umri 1835 1., in so po cerkveni svečanosti defilirali, je dole-tela našega Franceta redka čast, da ga je preprijazno vzgovoril maršal Radecki. Maršalu se pač moral dopasti krepki, visokorasli Kosmač, da se je ob njem ustavil in spregovoril ž njim. Na tista leta, ki jih je Kosmač prebil v Italiji, >e je posebno rad spominjat in z veseljem pripovedoval o dogodkih, ki jih je dozive! v daljini laske dežele. Pri vojakih je služil 12 let in 9 mesecev in sicer „častno in brez kazni", kakor pravi njegova kon-duitna lista. Ko je prišel 1. 1843 od vojakov, je delal nekaj časa kot po-možni delavec na cesti, ki vodi čez Ljubelj, drugo leto so ga imenovali za pravega cestarja na Ljubeljski cesti. Zvesto in pošteno je opravljal Kosmač svojo službo. Zato so mu 1. 1884 za-časno poverili mesto cestnega mojstra in ga dve leti pozneje odlikovali s srebrnim zaslušnim križeem za več nego petdesetletno hvalevredno službovanje. L. 1887. je stopil v pokoj in se preselil k svoji hčeri, omoženi Kikelj, v Kranj; tu je potem neprestano ostal do svoje smrti. Kosmač je vedno živel v najskrornnejših razmerah ; kot cestar imel je spočetka 12 gl., potem 18 in naposled 20 gl. plače, kar je pač komaj zadostovalo za njegovo družinico. Bil je nenavadno ume-ren, vedno pa dobre volje in tako je učakal nad sto let. Dne 2. decembra 1. 1911 smo v ožjem krogu praznovali prijatelji in znanci njegovo stoletnico. Bil je ta dan nenavadno dobre volje, popolnoma krepek na duhu in telesu; v lice je še tako dobro izgledal, kakor rnožek pri najboljših letih. Naposled se je starček tako razvnel, da nam je z moćnim glasom zakrožil dve ali tri pesmi, med njimi ono znano o Ve-likem šmarnu. Meseca julija je zbolel. Ko sem bil preteklo soboto pri njem, je bil še popolnoma pri zavesti in se je z mano prijazno pogovarjal. V torek popoldne pa je po lahnem smrtnom boju zaspal. Vrli junak, veteran tren cesarjev, počivaj v miru. P. Amerikanske novice. R o j a k u t o n i 1. V Casselmanu, Pa. je 7, julija utonil Fran Kočevar. Šel se je še z dvema tovarišema kopat. V vodi ga je *>rijel krč. — Rojakumrl. V Oov anda, N. J. je 9. julija umri Fran Petar, doma iz Terboi na Gorenj-skeni. — Rojak ponesrečil. V C o r n u c o p i a , Ore. je v premo-gokopu ubilo Ivana Makovca, doma iz Rateč na Oorenjskem. Nabijal je mine. Ena je eksplodirala ter mu od-nesla ćelo črepinjo. Tujski promet v Ljubljani. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 7078 tujcev, tedaj 502 več kakor meseca junija in 198 več nego lani meseca julija. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1598. Slon 1338. Llovd 568, Ilirija 41Z, Cesar avstrijski 406, Južni kolodvor 326, Malič 269, Strukelj 217, Tratnik 1$7, Tivoli 74, in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1683 tujcev. Bilo pa jih ie s Kranjskega 1376, z Dunaja 1292. iz slovenskih dežel 1287, iz dežel češke krone 532, iz drugih avstrijskih dežel 1215. z Ogrskega 207, s Hrvaškega in Slavonije 348, iz Bosne in Hercegovine 97, iz Nemčije 256, iz Italije 129, iz Rusije 17, iz Anglije 12. iz Francije 14, iz balkanskih dežel pl. iz Romu-nije 6, iz ostalih evropskih dežel 92, iz Severne Amerike 85, iz ostale Amerike 7 in iz Azije, Afrike in Av-stralije 15 tujcev. Okraden natakar. Neki tukajš-nji natakar je poneveril svojemu go-spodarju večjo vsoto denarja, baje okoli 400 K in popustil službo. Gospodar je naznanil tatvino policiji. Policija ga je izsledila. Natakar je imel pri sebi Ie še prav malo denarja in je izpovedal, da mu ga je v ne-kem hotelu precej, baje okoli 100 K ukradla neka natakarica, s katero se je zabaval in tako je prišla poleg ne-poštenega natakarja v zapor tuđi nepoštena natakarica. Le-ta je priznala, da mu je izmaknila denar in si pridržala mnogo manjšo vsoto, kakor jo je napovedal prizadeti oško-dovanec. Zadeva priđe pred kazen-sko sodišče. VlOOU V noči 27. na 28. pr. m. je bik) v Novokračini vlomljeno v trgovino Matije Saine in ukradena dva para deških čevljev, trije pari čevljev na zadrgo št. 38, 40 in 42, osem pa-rov otroških čevljev, trije crni slam-niki, 10 kg kruha, 10 K denarja, vo-jaška knjižica na ime Matije Saine in več listin na ime Surina. Orožnistvo je storilcem že na sledu. Nasilen mladenič. V Križevniški ulici je neki 18letni mladenič napadel svojega očeta in bil okoli sebe z ro-kami in nogami, da so ga težko ukrotili. Došli stražnik je mladeniča vklenil ter ga s pomočjo navzočih odvedel v osrednjo policijsko straž-nico, odkoder so ga oddali na opazo-valni oddelek za blazne. Ogeni v liceju. Včeraj je v liceju hišnik zažgal v peči porabljen papir. Ko je dobil ogenj duška, je plamen švignil iz peči v tam nahajajoča se drva, ki so začela tleti. Ker je bilo precej dima, se je na lice mesta od-peljal oddelek gasilnega in reševal-nega društva, ki je tleča drva takoj pogasil. Ogenj ni napravil nobene škode. Ukradeno kolo. Včeraj dopol-dne je ukradel pred glavno pošto ne-ketnu domobranskemu častniku ne-znanec kolo »Styria«, crno emailira-no, Torpedo, prostega teka, na plošci z napisom »Diamant«. Balanca je močno vpognjena navzgor ter ima crna držaja. Kolo je vredno 200 K, tovarniška številka je pa 171.494. Pred nakupom se svari. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 20 Hrvatov in 25 Macedoncev, nazaj je prišlo pa 2^» Hrvatov. Na Dolenjsko se je odpeljalo 20 Hrvatov. Koncert dunaiskega damskega elitnega orkestra bo danes in vsak dan v kavarni »Central«. Narodno obramba. Grosupeljska podružnica C. M. družbe priredi 8. septembra veliko ljudsko veselico. Posestrine in druga bratska društva okolice prosimo, naj upoštevajo to pri eventualno na-meravanih prireditvah. Velika nevarnost preti ob meji slovenski mladini! To je podžgalo našo Ciril Metodovo podružnico na Brdu pri Lukovici, ki priredi 4. avgusta t. 1. veliko narodno veselico na vrtu g. Rusa v Št. Vidu pri Lukovici z bogato izbranim sporedom. Zace-tek ob 3. popoldne. Vstopnina 40 v. Za izletnike posebno lep vžitek — krasna okolica in v blizini graščina slovenskega pisatelja Janko Kersni-ka. Pri vlaku iz Ljubljane ob 12*36 čakalo bode zadostno število vozov in bodo ravnotako na razpolago nazaj na vlak ob 947. Slavnost v Logatcu. Prireditev v proslavo 251etnice moške podružnice Ciril - Metodove družbe, ki bode v nedeljo 4. avgusta. obeta vsem udeležencem mnogo lepe zabave. Vojaška godba št. 47 iz Gorice in slavno pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane jamčita vsakomur za glas-beni užitek. -Kolo sreče«, »vinska poskušnja«, srečolov«, »ples«, »zrakoplov« in še mnogo zabavnih točk pa bodo gotovo zadovoljile vsakega udeleženca. Lepi senčnati vrt hotela »Kramar« bode spremenjen v pravi raj. ki bode zvečer idilično razsvet-Ijen. Posrećilo se je dobiti krasno razsvetljavo, katera nam bode na-domeščala električne žarnice v vsej popolnosti. Umevno je, da bodo v okrašenih paviljonih stregle vrle dame in gospodične, ki vsakomur ga-rantirajo, da ne bode zapustil Lo-gatca ne lačen ne žejen. Prihitite torej vsi častilci Ciril - Metoda in prijatelji domače zabave v nedeljo 4. avgusta t. 1. v Logatec kjer položite mali dar, domu na oltar! Društvena naznanila. Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani koje je bilo svojedobno občinstvu eno najbolj priljub-ljenejših društev, pričelo je zopet redno delovati in priredi v nedeljo dne 4. avgusta t. 1. na lepera senčnatem vrtu g. Antona Goršeta (restavracija Novi svef) svojo vrtno veselico. Ker je vstopnina nizka in program najrazno-vrstnejši se je nadejati, da bo poset te prireditve dokaj zadovoljiv. Godbo oskrbuje priznano dobra rudniška godba iz Zagorja ob Savi, petje pa, kot zadnje čaše na veselicah običajno, neki potujoči pevci. Za dobro kapljico in dober prigrizek poskrbel bo g. GorŠe. Komur še to ne bo dovolj, zabaval se bo lahko pri paviljonih, napravil bo lahko lov na srečo itd. Torej v nedeljo vsi na veselico zidarskega in te-sarskega društva! Priprave za proslavo desetlet-olce šišenskeca Sokola* ki se vrši dne 4. avgusta t. 1. so malodane dovršene. Kakor čujemo, bodo šišen-ske naprednjakinje poklonile ob tej priliki Sokolu za njegov prapov last-noročno vezeni trak, Prireditev obe- ta biti ena najlepših, kar se jih Je V Šiški priredilo. Spored proslave desetletnice ši-šenskega Sokola je sledeči: Na predvečer 3. avgusta t. L: Ob 8. uri zvečer slavnostni občni zbor Sokola v Siški pri Ančniku. V nedeljo 4. avgusta t. 1.: Ob devetih dopoldne skašrja v telovadnici Narodnega doma; ob dveh popoldne odhod župnih drustev in gostov v Šiško v skup-nem sprevodu. (Društva se zbirajo ob polu 2. na vrtu Narodnega doma.) Ob 1U3. pozdrav gostov in župe v Spodnji Šiški, sprevod po Šiški, ob 4. uri popoldne javna telovadba ljubljanske župe in veselica. Iz Kranja. V nedeljo, dne 4. avgusta vrši se v Kranju na korist skladu za gradnjo »Narodnega doma« veiika ljudska veselica. Ob Ie-pem vremenu v Zvezdi, ob slabem vremenu v sokolski telovadnici. Začetek ob 4. popoldne, vstopnina 20 v, preplačila se hvaležno sprejemajo, V šotorih se bo skrbelo po nizkih ce-nah za razna okrepčila; petje umet-. nih in narodnih pesmi; vrtiljak, gu-galnica z desko, igra z vrtilcem, sre-čolov itd. Kdor pozna slabe prostore, v katerih morajo životariti naša napredna društva, vedel bo gotovo ceniti, kolike važnosti je ta veselica za boljši procvit družabnega življe- Inja pri nas. Pričakujemo pa, da se te veselice udeleže tuđi iz vseh krajev Gorenjske, osobito pa iz Ljubljane, saj so Kranjci znani, da vsepovsod radi posečajo take priredbe. Za slavnost Sokola v Idriji o priliki praznovanja 15 letnega obstoja se vrše najpridnejše vse predpriprave. Najživahnejše je pač v telovadnici, kjer telovadci, telovadke in trgovsko-obrtni naraščaj naravnost tekmujejo v prid-nosti in vstrajnosti, saj gre pokazati, na koliki visini telovadske izurjenosti se nahaja po petnajstletnem nepretrga-nem delu idrijski Sokol. Drugi zopet imajo skušnje za krasno moderno dramo, ki se na predvečer slavnosti vpri-zori v pivarni pri „Crnem orlu". Ve-selični odsek, pomnožen za toliko in toliko članov in članic pa ima na skrbi okrašenje veseličnega prostora in sicer vso oskrbo veseličnega sporeda slavnosti. Že danas lahko rečemo, da bo kos svoji nalogi in poskrbel vse potrebno za pošteno razvedrilo po kon-čanem sokolskem delu. Pri slavnosti sodeluje slavno godbeno diuštvo iz Idrije. Za ples bo rezerviran večji del dvorane pri „Črnem orlu". Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Zunanji gosti naj blagovolijo naznaniti naravnost Sokolu v Idrijo čas odhoda, da se more pravočasno ukreniti radi avtomobilne zveze z Idrijo. Voznina z avtomobilom v Idrijo stane 2 K; vožnja traja pet četrt ure in je zanimiva zlasti po romantični dolini Zali. Povratekje polju-ben in so ugodne večerne zveze železnice s postaje Logatec na vse strani. Razne stvari. * Zrakoplovca pogrešajo. Iz Londona poročajo: Na letališču v Hendonu sta se vzdignila v zrak an-gleška zrakoplovca Gatesv in Noel, da poletita v Pariz. Nastalo je slabo vreme. Od tega časa nišo dobili ni-kakršnega poročila o njih. Boje se, da sta ponesrečila. * V harem pobegnila. Sarajevska »Otadžbina« poroča: Neki železniški uradnik je pred par dnevi srečal na ulici svojo hčer, ki je pred enim letom pobegnila od svoje rodbine ter utekla v harem nekega bogatega muslimana. Oče je napadel hčer, ji strgal obleko ter jo odpeljal domov. Dogodek je izzval v Sarajevu veliko I senzacijo. * Kolera. V preteklem tedmi sta bila v csongradskem komitatu dva slučaja kolere. Kraj, kjer sta se pri-petila ta dva slučaja, je oddaljen Ie 40 kilometrov od Maka, središča le-tošnjih velikih manevrov. Če bi se kolera še razširila, bodo najbrže od-povedali manevre. V par dneh odide vojaška sanitetna komisija v ko-mitat. * Brezsrčna uprava družbe »VVhite Star Line«. Nesreča »Tita-nica« še ni pozabljena, še se nišo posušile solze, ki jih je povzročila ta grozna nesreča. Se danes govore o onih junakih in o onih brezsrčnežih, ki so bili na krovu te ogromne ladje, in nepozabni ostanejo oni godci, ki so pred gotovo smrtjo igrali neustra-šeno koral »Nearer my God to thee«. Ko se je ponosna ladja drobila, ko se je lomilo ogromno ledovje in vladal naokrog strah in groza, so ti neustra-šeni junaki igrali tolažljivi koral. Niti en mož orkestra se ni rešil. In zdaj? 2ene in otroci vzdihujejo doma in stegujejo roke po koščku kruha, ker — bogata družba »VVhite Star Line«, ki razpolaga z milijoni, noče dati tem sirotam par kron pokojnine. Pač skandal! * Upor vojakov v Turkestanu. Iz Petrograda poročajo: Preiskava proti upornim saperjera v Turkestanu je sledeče dognala: 14. julija proti devetim zvečer je nastal med 1. hi 2. saperskim bataljonom pretep. Da po- Stran 4, SLOVENSKI NAROD. 174 štev. ttiirijo vojake, sta prihitela neki štabni kapitan in neki poročnik 1. bataljona. Poročnik je naskočil z golo sabljo vojtke, toda kmalu se je težko ranjen zgrndil. Dobil je deset sunkov z ba-jooeti. Nato so vojaki združeno na-padli častnika. Štabnega kapitana so razsekali in ga oropali. Tuđi nekega dragega poročnika, ki je prišel svojim tovariiem na pomoč, so smrtno nevar-no ranili. Nekega podčasnika in po-ročnika od dru gega bataljona so usmrtili. Neki stotnik je bil lahko ranjen. Menijo, da je bil napad na ča-stnike dogovorjen in da so vojaki medsebojni pretep samo markirali. * Policijski Skandal v Novem Yorku. Igrala, ki so bili zaradi umora Roscnthala aretirani, so ovadili tri policijske inšpektorje tn več dnigih oseb ki jih je lastntk igralnicc podkupoval. Šef detektivov je izjavil, da sta on in pomožni policijski šef vedela ze pred tedni, kdo da je povzročil umor Ro-sentfaala. Vendar sta pa čakala, da izpovedo igralci. Hazardist Rose, ki je Rosenthala umoril, je prizna], da je vsako leto nabral četrt milijona mark v igTalnicah in tolerančnih hišah za polidjskega poročnika Beckerja. Dobili so natančen zapisnik, iz katerega je razvidno, da je dobila policija vsega slupaj 16 milijonov mark. Zagovornik poročnika Beckerja je izjavil, da se bo, će njegov mandant izpove, podrlo ćelo npravno poslopje v Novem Yorku. Vse priče, ki so dozdaj izpovedale in priznale, prosijo, naj se jih varuje, pred a pasi, da bi jih ti ali pa policijski agenti ne usmrtili. Preiskovalni sodnik je izjavil da se more policijski po-ročnik Becker le tedaj re*!*i smrkne kazni, če popoinoma prizna svojo krivdo. Menijo pa, da se bo Becker raje dal usmrtiti, nego da bi odkril organizirani izsiljevalni sistem policije. Kako upravičen je strah obremenilnih prič, dokazuje to, da je bil italijanski gostilničar Verella umorjen, ker je policiji naznanil skrivaliiče nekega moža. ki je bil baje udeležen pri umoru Rosenthala. Dva apaia sta ga včeraj ustrelila v njegovi tetni restav-raciji, ki je bila znana kot lokal, kjer so se shajali razttt zločinci. Kakih 20 prostitutk s svojimi prijatelji je bilo navzocih v restavraciji, katero je pri vhodu straži 1 poslovodja, brvii polirist Catn. Cain bi moral nato gledati, da ne priđejo sumijivi ljudje v lokal. Mo-rilci so prišli netnoteno v restavracijo, ili v privatno sobo Verella ter ga tam BffftHtft, nakar so pobegnili. Neki na-rta^ijeiiec Verellov jih je zasledoval. Morila so streljall ter ga težko ranili. Dva morilca so dobili. Proces proti atentatorju lukiću in tovarišem. (Zagrebška policija in atentat. — »Slovenca« v album J V Zagrebu,31. julija. Kdor je pozorno čital obtožnico proti -lukiću in drugovom, je nalete! v njei na zagonetno mesto. V obtožnici namreč stoji, da je že 27. maja prinese! neki dećek policiji oni glasoviti zabojček z bombo, ki so jo Jukić in dva njegova tovari-ša skrila v duplino neke vrbe. V obtožnici se nikjer ne pove, ka) je nato policija storila. ko je slučajno došla do tako senzacijonalne-ga odkritja. Ali so te vešce sestavlje-ne bombe, kakor naglaša sama ob-tožnica. tako navaden predmet za naŠo policijo, kakor da je našla kak izgubljen dežnik? Ali ni bila njena najprimitivnejša dolžnost, da poišće one, ki so to bombo tamkaj skrili? Jukić je skoro na to došel po bombo* a je ni več našel. On je bil tako naiven ali abnormalen, da je šel skrit bombo v duplino neke vrbe, nekoliko korakov od ceste, v duplino, ki se ie nahajala na vrbi v visini člo-veka in in se je lahko zagledala s ceste same, Dragoceni svoj zaklad je pokril z listjem. Toda ako je bil Jukić tako naiven. kal naj rečemo o policiji, ki je brezbrižno pustila z vida ono vrbo, tor ej tuđi Jukića, ki se je nemo-teno lahko povrnil po svoj peklenski stroj, ne da bi ga pri tem kdo motil?! Državni pravdnik, ki ga gotovo nikdar ne muči nikak problem, je z blaženim nasmehom odgovori! đr. Prebegu, ki je opozoril na to horend-no brezbrižnost poHcije, da policija ai mo^fa postaviti k vrbi stražntka, ker bi ga Jukić — opazil in na to po- begnil. Ali si more kdo misliti naivnejši odgovor, kakor ga je dal državni pravdnik na dr. Prebegovo vpraša-nje? Policija je torej raje videla, da ne vznemiri lastnika bombe, kakor da bi vsaj poskušala izvedeti, kdo je ta junak! Zares, izredno obzirna policija! No, danes na koncu razprave smo izvedeli o naši policiji se mnogo lepše stvari. Ne mislimo pri tem na divno poticiisko preiskauo, vkaieri sa^pra^zapravsasiševalr čburf &~ lavnec* pravitalihr« in v kateri v preiskavi se nahaiajočih otrok ie ponoći nišo pustili na miru. Danes se je namreč pri zasliše-vanju Dragotina B u b i i ć a dognalo, da ie imela pollclia aed oainl đl-iakU kl so se družili z Juklćea in vo-deli za pripravljeni ateaUt, — tvojega konfidenta in sicer v osebi tega Bublića. On ie to sam v ceJem obsegu prizna!! 2e preje se je govorilo, da je moral eden izmed ten dijakov policiji marsikaj izdati in izbrbljati, a na temelju ten izpovedb je potem policija tuđi iz drugih izvlekla razna »priznanja«. V obtožnici se ni jasno videlo, da je to Bublić. Sedaj se je ta fakt v polni svetlobi pokazal pri obravnavi. Najprvo je ta 161etni gojenec I. letnika na uciteljisču sam priznal, da je v preiskavi marsikaj »izfrfljaU. Rekel je, da se je sam prijavil policiji, ker je slišal, da ga iiće in ker se ni čutil krivega. Prijavil se je torej kot priča. Njegov zagovornik dr. K a t u -šić ga je vprašal: »V kakem sorodstvu ste z detektivom Mlinarićem? Bublić: »On je moj u|ec!« Dr. K a t u Š i ć : AH ste ujcu doma kaj pripovedovaii o Jukiču in o atentatu? Bublić : Da, rekel sem mu, da se pripravila atentat na Cuvaja.. Dr. K a t u š i ć : Kuaj ste mu to pripovedovaii? Bublić: 14 dni pred izvršenim atentatom! Dr. K a t u š i ć : A kaj je on potem od vas zahteval? B u b 1 i ć : Reket mi je, da do šef policije SporČič dal tistemu, ki mu iz roči statut, ki kroži med dijaštvom, 60 kron! . . . Za nekaj minut ie nastala na to grobna tišina. Državni pravdnik in predsednik senata sta bila tako osupla, da ništa vedela, kako bi napravila konec tej neprijetni situaciji. Ta Dragotin Bublić je bil član klerikalaesa društva »Domagoja« in je pri obravnavi sam priznal, da je prav as. Bublić je torej prfsten klerika-lec. ki se je sicer družil s pravašem Jukićem in njemu nasproti odobra-val njegove nacrte, za Jukićevim in I njegovih tovarišev lirbtom pa opravlja! po se I policijskega konfidenta, ki je nosi! vse na uho svojemu ujcu detektivu Mlinariću ter sprejel za ta ^astni posel ćelo od policijskega šefa Sporčića 60 kron kot Judeževo piaćilo. In ta Bublić je 14 dni pred izvršenim atentatom obvestil policijo, da namerava lukić usmrtiti komisar-ja Cuvaja, a ta policija ni ganila niti s prstom, da bi Jukićevo dejanje preprečila! To je takšna zagonetka, ki se da raztolmačiti samo s tem, da so v zagrebški policiji zavladale že prav take razmere kakor v ruski ohrani^. Radovedni smo, kaj bo k tem razkritjem rekel brumni ^Slovenec«. Ali ^e bo tuđi tega policijskega koafidenta Bublića skušal otresti tako, kakor atentatorja Jukića? Toda to bo šio že nekoliV ) tež-ie. ker se pri BuMiću pač ne Vo rr»o-gel izgovarjati, da je Hberalen pra-vaš, katere baje stranka pr va ne priznav a za svoje pristaše, kn je no-torično znano in dokazano, da le !>il Bublić član klerikalnoga dtja^ketsa društva »Domagoja«:. Morda se bo Slovenec« skuša 1 sedaj iz zagate izmotati s tem, da je stvar z Bubli-ćem — zlagana, ter se bo morda pri tem ćelo sk lice val na razpravno poručilo uradnega lista »Narodnih No-vin«, ki so dejstvo o Bublićevi ivezi s poiicijo in o njegov em konfident-stvu previdno popoinoma zamolćale! ^Slovence - je sposoben za vse, kadar mu gre za nohte, za to ni iz-ključcno, da bo vso stvar proglasi! za zljgano aii pa bo tuđi Bublića kratkim potom natovoril — liberale em. m • (Telefonsko poročilo.) Zagreb, 1. avgusta. Včerajsoja ^tevilka *Slov. Naroda« ie bila tu zaplenjena. Zaplenjeni so bile tuđi Ivsi drugi avstrijski listi, ražen urad-nih in poluradnih. Zagreb, li- julija. Današnja raz-prava se je pričela ob 8. dopoldne. ZaĆetkoma razprave se je oglasit k besedi 151etni Ojuro Cvijić ter izjavil, da je večinoma, kar je izpove-dal Dragotin Bublić, zlagano, ražen onega, kar je pripovedoval o svojem sorodstvu z detektivom Mlinarićem. Nato je bil zaslišan peti obtoie-nec Franjo Neidhardt Obtoženec je 18 let star, roien in pnstoien v Zagrebu, dijak 8. razreda realne gimnazije. Neidhardt je pripovedoval, da ic dal Jukiću pokvarjen smodnik v svrho, da sestavi bombo. Dal mu je pokvarjen smodnik zato, da bi se mi ne posrećila v resnici sestaviti bombe« —--••■^ Predsednik: Med vašimi iz-povedbami sedaj in preje ie opaziti veliko razliko. Kako je to? N c i d h a r d t: Dovolite mi, kako se ie postopalo z mano pri preiskavi? Predsednik: Povejte! Neidhardt: Vp41 valo se ie name z obljubami, grožnlami In ža-litvami, ter se me sililo, da bi izpove-daJ tako, kakor se Je ieteio. Namestnik drž. pravdnik a mu je rekel: Vi ste kukavica, ako ne tzpoveste, da ste odobravali atentat. (Velika senzacija.) Državni pravdnik dr. Marko-vić: Kai pa so vam obljubljali? Neidhardt: Da me tako] iz-puste na svobođo, ako povera ime onega dalmatinskega dijaka, kl [e baje imel naraen, da izvrši atentat na Cuvaja. (Ta dijak se piše Alfirević, kakor je zabeleženo v obtožnici. Alfirević je študiral v Zadru. Bil je tam aretiran, a so ga kasneje izpustili. Nato je brez sledu izginil. Op. ured.) Ker nisem hotel ustrečl te} želji, so mi zabranili dobivati hrano od zunaj ter me zaprli v samotno celico. Ta-krat mi ie eden izmed uradnikov rekel, naj raje izpovem kar oni žele, da me ne hodo nadalje mučili, ćeš, da bom itak lahko pri obravnavi svoje izpovedbe popraviL V preiskavi sem izjavil, da nisem niti za atentat, niti proti atentatu. Toda preiskovalni sodnik je po svoje sestavil zapisnik, ćeš, da ne more drugače. Priznavani, da sem ^il priredi-telj koncerta srednješolskih dijakov, na katerem ie Gosttnčar deklamira! Jukićevo pesem »Zlotvor« (ki jo je »Slov. Narod« priobčil pred par dne-vi). To pesem sem dal" deklamirati, ker je bila predložena v cenzuro policiji in ker je policija izrecno dovo-lila, da se sine na naši prireditvi deklamirati. Z Jukićem sva bila prijatelja in podpiral sem ga po svojih močeh, ker sem vide!, da se nahaja v veliki bedi. Državni pravdnik: Vi ste po atentatu obžalovali, da se ni po-srečil? Neidhardt: Samo rekel sem, da je škoda, da sta poginila dva nedolžna človeka. Državni pravdnik: A kaj bi bilo bolje? Neidhardt : Jaz sem samo obžaloval, da sta padli dve nedolžni žrtvi! Zagovornik dr. Pre beg: Ali je res. da te hotel Jukić Cesarca v Tuškoucu vreći iz čolna v ribnik? Neidhardt: Da, to je res! (Državni pravdnik se smele.) Zagovornik dr. Pop ovi ć: Vi ^c temu smeiete, toda jaz bi vam samo želei, da bi se vi vozili v čoinu s Jukićem! (Velika veselost v avdi-torju!) Zagovornik dr. Prebeg: Kako je vplivala na vas uvedba komisar-jata? N e i d h a r d t: Obsojal sem ga, ker sem bil prepričan, da ni bilo no-benega povoda za uvedbo kom i sa r-jata. Zagovornik dr. Popovi ć: Ali poznate franeoskega znanstvenika dr. Allaina? Neidhardt: Da, poznam ga! Bil ie pri moiemu stricu v Zagrebu in ic često delal hipnotezerske eksperimente. Hipnotiziral je tuđi mene in izjavil, da sem prav dober medij. To je bilo približno pred štirimi leti. Takrat je tuđi izjavil, da sem zelo lahko pristopen sugestiji in da bom zaradi tega se mnogo trpel v življenju. Pr edsednik: Zakaj pa niste ovadili Jukićevo nakano glede atentata? Neidhardt: Nisem smatra! za potrebno, ker je o Jukićevi nakani vedel in govori! ves Zagreb. Sicer pa Jukiću prav gotovo ni treba sod-nika, mar več samo zdravnika. Nato se je dvignil zagovornik dr. P o p o v i ć ter oštro napadel policijo, ki konfiscira v Hstih vsa, Še tako objektivna poročlla o obravna-vL Govornik je zatrjeval, da je policija zabranila priobčiti vse prcdloge zagovornikov in zapjenila tuđi njihove govore. Povdarjajoč, da so objektivna in ifcčrpana poročila v listih semtertja najuspesnejši dokazitni materijal, je predlagat, na] se sodni senat obrne na k raljevske*a kotnl-sarja Cuvaja s prošnjo, da naj dovoH STobodno poročajne o tem procesu. Predsednik: Gospod zagovornik, ta stvar ne spada semkaj. Državni pravdnik: Jaz ne morem na to ničesar odgovoriti. Dr. P o p o v i ć: To vam prav rad verjamem! (Vihama veselost!) Ob pol 11. je predsednik odredil kratek odmor. Med odmorom je prišlo do ostrega spopada med navzo-čimi časnikarji in državnim pravd-nikom. Časnikarji so klicali držav-nemu pravdniku: Korldrajte poro* CHa o obravaavl v tirada* »Narod-wm NovlaaJK. Ta poroda to MMhra m pa aa*a. SfcajNU ja to, kar yora takaflui po^očSa a vwibih zs^R BHKra* Irm »iiiUot J Državni pravdnik si iz zagate ni vedel pomagati drugače, kakor da je zbežal iz dvorane. Po odmoru je bil zaslišan 161et-ni Kamilo H o r v a t i n , doma iz Varaždina, gojenec I. razr. trg. akademije. Izpovedal je, da se je 10 dni pred atentatom seznanil z Jukićem. Nekega dne je pač predlagal, naj bi žrebali o tem, kdo da naj komisarja Cuvaja usmrti, toda storil je to samo zaradi tega, da bi na ta način Jukića odvrnil od zamišljenega atentata. Horvatin je naglašal, da ni bilo glede atentata ničesar dogovorjenega, marveč, da je samo Jukić neprestano govoril in sanjaril o atentatu. Tuđi drug obtoženec Cvijić je z nova poudarjal, da je neresnična trditev, kakor da bi se bili Jukić in njegova družba dogovarjali radi atentatov na razne dostojanstvenike v Avstro-Ogrski monarhiji, marveč nasprotno je res, da je Jukić govoril samo o atentatu na komisarja Cuvaja. Nato je predsednik odredil zopet odmor, ki je trajal do 1. popoldne. Ob 1. je sodišče jelo zasliševati 191etnega Romana Horvata iz Vinkovcev, gojenca IV. letnika na učiteljišču. Telefonska in brzojavna poročila. Komisarijat na Hrvaškem. Dunaj, 1. avgusta. List »Zeit« je javil, da na jesen odstopi Čuvaj in da bo na njegovo mesto imenovan ban. Ogrski ministrski predsednik de-mentira to vest in pravi, da ni misliti na odstop komisarja Cuvaja, zlasti sedaj ne, ko se je dokazalo, da si je pridobil velike zasluge za vzdrževa-nje miru na Hrvaškem. Poset ministra Berchtolda v Romu-niji. Dunaj, 1. avgusta. Vnanji mini-ster bo potoval koncem meseca avgusta na Romunsko, kjer ga bo sprejel kralj Karei v posebni nastopni av-dijenci. Nesreča v Trstu. Trst, 1. avgusta. Pri neki vzpe-njači se je utrgala danes vrv, vsled česar sta padla dva voza in se razbila. Pri tem sta se smrtno ponesre-čila 2 vojaka. IV. Jugoslovanska umetniŠka raz-stava v Belgradu. Belgrad, 1. avgusta. Prv^otno se je nameravalo prenesti IV. jugoslo-vansko umetniško razstavo v Sofijo. Iz neznanih vzrokov se je sedaj ta nacrt opustil in razstavni odbor je že jel na svoje stroške vračati umetnikom one umotvore, ki nišo bili prodani. Revolucija v Albaniji. Solun, 1. avgusta. Arnavti iz Ka-sela so napadli dva bataljona turske vojske, ki sta bila na potu iz Albasana v Lješ. Turki so se morali umakniti, na kar so Albanci zasedli Lješ in San Giovanni di Medua. Pred mestecem Krojo stoje vstaši in se pripravljajo, da si osvoje to mesto. Dogodki na Turškem. Carigrad, 1. avgusta. Zatrjuje se v političnih krogih, da bo po raz-pustu parlamenta odstopilo tuđi Muktarjevo ministrstvo. Nov kabinet bo sestavil Kiamil paša. Solun, 1. avgusta. 40.000 upornih Albancev koraka proti Skoplju. Pri Dinovi je prišlo do krvavega boja med bolgarskimi četniki in turški-mi vojaki. Boj je trajal vso noč. Solun, 1. avgusta. Zastopniki štirih albanskih sandžakov, skupaj 250 delegatov, je pod vodstvom Mehmed paše izročilo albanski komisiji zahteve na Kosovem zbranih Albancev. Ena glavnih zahtev Je, da se tekom 24 ur razpusti parlament, sicer da bodo Albanci z orožjem raz-gnali državni zbor. Solun, 1. avgusta. VČeraj je bil izvršen bombni atentat v Ohridi. Škode ni bilo nobene in tuđi ranjen ni bil nihče. V Resni je eksplodirala bomba, ki so jo baje vrgli bolgarski četniki. Carigrad, 1. avgusta. Položaj v mestu je skrajno nevarcn. Neprestano krožijo po mestu vojaške patru-Ije, ker se je vsak trenotek bati vstaje. IzpnReo ruski vohun. Beroiln, i. avgusta. Stotnika Kosteviča, ki je bil aretiran, kakor znano, zaradi vohunstva v prid Rusije, so danes izpustili iz zapora. Ustala na otoka Ikarija. BeroHa, 1. avgusta. »Vossische Zeitung« poroča, da se ie prebival-stvo otoka Ikarija dvignilo ter zajelo vse turSke oblasti. Nato je proklamiralo na otoku suvereniteto grškega kralja ter rarobesilo na javnih po-slopjih grške zastave. Pogajaaja oMd balkaii. drtavaml. UMkMk 1. avgusta. »Times« za-trjule, da so se v zadnjem času vršila med Srbijo, Đolgarsko in GrSko pogajanja v svrho enotnega posto-panja na Balkana. Ta eotenta le na-perleoa proti Turčiji. Zeleznica na železnicl. Rio de Janero, 1. avgusta. Na centralni braziljski železnici sta ti čila drug ob drugega dva osebna vlaka. Sto ljudi je mrtvih in ranjenih. Podrobnosti še ni. Gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu Juliju vlozilo se je na knjižice in na tekoči račun 2,538.608 K 60 v; dvignilo pa se je 2,438.779 K 79 v. Stanje koncem ju-lija 15,013.809 K 33 v. Ljtj.t>lja.ini naznanja, da se vrši danes ob 9. zve* cer sestanek pri „Novem svetu" (Pre* šernova soba). Na dnevnem redu je pogovor glede udeležbe pri izletu ljubljanske Sokolske župe v Siško. Oni bratje, ki so zaposleni in ne raorejo priti naj pismeno naznanijo svojo ude-ležbo do petka opoldne pri bratu Ja-nušiču Dunajska cesta. Odbor. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Mnenje gospoda dr. AL Craciunes- cija, poleti v Herkulesbadu (Meha- dia); pozimi v Opatiji. Gospod J. Serravallo Trst. Uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim Serravallovim kina-vinom z že-lezom, so bili tako povoljni, da ne bi mogel biti sedaj brez njega. Veseli me, da Vam morem poročati. da je to vino mnogo boljše od vseh sličnih iz-delkov. Herkulesbad, 14. maja 1909. Đr. Al. Craciunescu. KdoB* seje na vadil kožo na glavi in lase redno vsak teden en- krat umivati, bo spoznat, da ga ni boljSega Jfc» £ sredstva, obraniti lase jPnte zdrave in krepke. Pixavon W 'p.- ne čisti samo las in glave li&ji na koži, nego kotran, ki m?m ga obsega naravnost |:|^ pozivijajoče deluje na Pl-8 lasišče. Že po nekoliko P^B umivanjih s Pixavonom S^S bo vsakdo zacutil dobro- ^^^ dejni učinek. Pixavon je ^^S toreJ resnično najboljša E:|:i;|^ metoda za nego van je kože §§||H na glavi in jačenje las. ^^^^L Ste^eniCa» ^i zadošča za ^r^^:^|w več mesecev, stane dve ^^^^^^Hfck^ in pol kroni. — Vse jć^r^ ^^^ boljše brivnice iz- /^/ OlVAtrAfti ll^ mivajo lase s /^iž FKAVON M Pixavonom Žitne eene v Budimpešti. Dne 1. avgusta 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11'43 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1175 R2 za oktober 1912 . . . za 50 kg 9 25 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 5C Koruza za avgust 1912 . . za 50 kg 894 Koruza za maj 1913 . . . za 50 kg 7*44 Meteorologično poroeiio. Vtiiu tađ norjem 300*2 Srednji iračni tlak 30-76 mi» ~! Cm*"'SS«]«r~J^~i £ ssr ^ »s Vetrovi Ncbo «« TMUt v mm £5 __________j 31 2, popj 7359 | 23*0 i sr. jjvzh. jdel oblač. w 9. zv. i 7351 i 18*0 ; si. szah. | jasno 1. 7. zj. ! 7343 | 144 j brezvetr.j mcgla Srednja včerajšnja temperatura 19*3°, norm. 1970. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Kavama H. Danes In vsak dan ■V" vso noč ~wm mm UMIO dOtleffft 2694 &£j£ Šte|u)Ckotti *—■ 174. Stev._____________________________________________________SLOVENSKI NAROD.___________________________________________________Stran 5. I Za v*e Ijubeznjive dokaze blagega sočutja, ki to nam došli I tekom dolge bolezni in ob smrti ftaSc Depozabne matere, gospe $lojzije U?indi$el)er I zlasti pa za lepc vence ttr za Ijubeznjivo spremstvo na zadnji I pod, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. 2700 I V Ljubljani, dne 31 fulija 1912 I Žalujoči ostali. M»4ermo, solnćno %87 . I stanovanje , ^tirimi prostornimi sobami in vsemi pritiklinami se odda za novembrov termin. Pojasnila v Slomškovi alici 7, 1. nadsUopje. ini grnzdie sj.rinejSe vrste, za zdravi Ine namene in desert, sveže potrgano, zavoj s 5 kg K 3*50. Ć'^elni med, ;.r:irr*rno r.ara\n,-C-riven za stavbišče, *reri 522 rn-, :: se proda takoj. :701 Več se uve v Ceifm, Gospoaka ulica 36. lili stanovanje - * veiikimi sobami, kopalno sobo in r r^ebniini pritiklinami, s porabo vrta uttpm uzi mm m* mnm Eventualno tuđi 2660 hlev za 3 konje. Ke, pove upravništvo »S^or. NTaroda«. Učenca mm. v trpiDO mešanetia blaga peter Durjava v Skocijanu. Oddalomo osebam z urno pisavo, naj stanujejo kjer-koli samostojno 2696 IJlJUIIjC ilUJlUHUl ki se opravlja doma. Gre se za več 100.000 ■UtoVOTi ki se po dvajsetkrat in veCkrat p:>ejo ra kuverte, papirne trakove ltd „ torej tra|ift* zaposlenje Dober mesečni postranski zaslniek od 10- 120 E, ob ve'ji delavnosti pnmerno več. Zasiužek se poviša tuđi s pomočjo za to rrimernih svojcev. Materijal, kakor kuverte, papirni trakovi se dopošlje v hišo poStnine prosto. Samo tišti, ki se res-nično čutijo pripravne za ta posel, naj p> Slje'O ?v^:e rcnudbe pod ^;fro „M Ma 1" u aaonćao eksp#dUci[o ■aaseastela * Vogier A. 0., Vftrnberf. i n Prva domaća tovarna zz 1 omar za led ; Simona Praprotnika v fjnbijam, jenkota ulica 7. • ' ^"i/~~^' Prevzemajo se vsa v 4 >rTVJj--ap! stavbno in pohiStveno i .tfji1-, mizarstvo spadajoća j^n; '-' ' ^ dcla, kat era se točno " *d IjT in po najnižjih cenah ; .-."Jsi^ :: izvršojejo. z: Velika $m 0MM okroglili mii in > :a afcM taUKM ■ p^tune prosti C kr. austrijske *£* državne ieleznlce. lzwleček iz voznega reda. - _ —----.. __ Veliaveti alf t. m*;9 ««-19-------------------------- Portala; ifvMfna fmtal kolodvor. Odhod. 1*52 zjvtraj« Osebni vlak na Kranj, Tr-i;č, jesemce, Gorico, Trst, Trbil, Beijak, c~ar«zensfeste, Celovec, Št Vid ob GHni, ■ ±Z ziutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Konjef St. Jan2, Rudolfovo, Stražo - Tcr :;ce M9 dopoldne. Osebni vlak na Kran), Jesen : ezo najxzcnriak am Beljak, Inoaiost, &*&* ii^Bato^F©, Kita, Ce- iovec, Linč, Dunai, Prago, Draždane, Ber- \mA (d;rektn! voz Reka-Gpat!ja-Solnograd.} 11*ti dopoldne. Osebni vlak na Kranj, ržić, Jescmce, Gorico, Trst, TrfciZ, Beljak, ranzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1*21 pmvmt+mmm Osebni vlak na Grostt- r c, Kočevje, Trebnje St. Jaiiž, RodoHoro, St-ažo- Toplice. J'32 pmpmitmm. Osebni viak na Kranj, L\tf Jesenke Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, : ranzensfešte, Celoirec, I'2* mn&m*. Osebni vlak na Kranj, TrZič, niče, Trbiž, Na Jesenicah zveza na - .ovlak na Beijak, Inomost, Solno^rad, ' ;nakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Lnc, Dunaj 1*44 xv*^«r. Osebni vlak, na Grosuplje, - čevje, Trebnje, St. Jao2t Rttdolfovo. IO-©* p« ■»•*!. Osrboi tU( nm Kranj, Je-scn;ce, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, SolnofTid, Monakovo, Une, Prago, DrmKtane, BcrHn Prihod. 7*2» uimtrmj. Osebni viak iz Trsta, Gorice. Jesenic. z rvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draž dan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, lno-m'sta, Beljaka), Tržiča, Kranja. ••59 zjutratf. Osebni vlak iz Rudolfov ^a, :^* JanZa, Trebnjega, Kočevja, Grosupl; a. S-Sl i»p»lrfii>. Osebni vlak iz Trb ^:a, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dumja, Unca, Celovca, Monakovega, Solnograda, lnomr>sta. Beljaka. fl-*4 <»y»Mii». Osebnf vlak iz Gorice, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Krin a »•• a>«s>oldne. Osebni fz Straže-Toplic, RudoHovega, St, Jan2a, Trebnjega, Kočevja, Gro su pljeva. 4-29 p»p»ldw. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbi2a, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča, Kranja ¥■— zv*ć«r. Osebni vlak iz Jesenic z zv.-zo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča. Celovca, K61na. Monakovega, Solnoerada, Inomosta, Fran-z ens fešta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). ••15 zveč«r. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, TrbiZa, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka, Tržiča, Kranja- 9-12 *»• uoči. Osebni vlak iz Straže-To-piic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega. Kočevja, Grosupljega. 11-aa pm »•*!- Osebni vlak iz Trsta, Go-ric?,Trbi2a,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postafa; I.f«fe»lfama dri. kol«4*or. Odhod na Kamnik: 7*£7, 11-S5V S-Ift, 7-15, 11-M ob nedeliah in praznikih). Mhorf z Kamnika: S-41, 11-Ot, t<41, •■!•• (10"2S ob ncdeijah in praznikih). 1 Car. Hrta vno-telemliko ravnateljstvo vTratm. ■ ___________ Kanoubi frejne fi jak* ■gWiini pogoji ni IM. Uai Pti> i Iniid. V najem ali na račun se iSce dobro Moto »"» gostilna Ponudbe je poslati pod: »Gostilna44 poštno ležeče, Ljubljana. g Kaieefto pnnADi id i SI z dne 23. maja 1873 Stev. J^ _f 119 državne ga zakonika z |K J[ dodanim [(J S nniticnim urotom 2 ^^ in drugimi zakoni in ukazi ™ S*^ kazenski postopek zadeva- V š Trdo vexan 5 I ftO i,, \m ?m po poatft 5 E 80 v. ^ K Usa tiiigania i IMaiL | || Jfarodna | i knjigama | v Ljubljani prdemova ulica itev. 7. »i ^J priporoda ' ^TI & I » kanceliski, konceptni, doku- | j mentni, ministrski, pisemski, | | ovitni in barvani papir i ^ i > Ruete s plsemskim papirjem. | i S {Crgovske knjige I v vseh velikostih, crtane z eno ali * { z dvema kolonama, vezane v papir, \ t H platno ali potusnje. ' t I ftlemalne knjižice »° <£$?"* f ^ Zalaogalolsihznzkovinrisaak. | S ZavitkezanradcvvsehveHkostoi. k i ---- a * ____telfta izber------- 1 J mt ^laaraUktk potraMtta, 6 ft r««irk, kaa«aćkov, tafclle, § £ foUc, ćraUa H«. ? S . ■ - - * f JaTTC za šote in umetnike. * | ------- Sazgledntce ------- | ? pokrajinske, humoristične, umet C [ niSke vsch vrst. od najpreprostejSih Ž ? do najfinejših. E 1 )IAtvi a slike bi topistke, i E vezane v pili in v usnfe. t l - ' - £ ■ ------Poezilske Inigc ------ i { Potekkt a'ttrob. f I tesod tkviran a raz§ Makc I ■ KialK iokc, iritoMU, palete, f i riuba rmlU, Me. {ipib. f ( _ I f Jtotcsi ii HttifltL v K«sumiaiit ■ BMvaaaAr€«B z dvema sobama in pritiklinami za dve osebi v blizini realke. — Ponudbe pod whUw raalaa" upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2665 Stonovonle z 2 oziroma 3 sobami in vsemi pripadki se odda takoj ali za pozneje. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Samostojen ^666 korespondent izvežban tuđi v drugih strokah pisar-tnškega poslovanja, wr želi službe. ~m Izpričevaia na razpolago. — Ponudbe pod ytA. a\. 42U upravi »Slov. Naroda«. Odda se ™ lipo UanovanU v prvem nacUtropja, z dvema sobama, kopalnico in pritiklinami za novembrov termin ev. za takof« Poizve se v trgovini A« Sušnik, Zataška cesta ftnnouanle v novi vili pod Rožniltom, sestoječe iz dveh sob, verande, posel-ske sobe in pritiklin, 269S se odda mirni stranki i novembrom. Poizve se : Sv. Petra nasip št 21, U. nadstr. Hotel pri pošti v Kranjski gori 2m se priporoča cenj. izletnikom, turistom in potnikom. — Novo opremljen! — Lepa poletna stanovanja. Dobra kuhinja. Lastnik Jakob Pecar. Trgovsko posestvo na Kopoškem v občini Galicija pri Celovcu in si-cer enonadstropna hiŠa z gostilno in trgovino z meŠ. blagom, s 3 posebnimi gospodarskimi poslopji, kegljiščem, prav lepim vrtom dalje zemlja (grunt) z majhno hilo in gospodarskim poslop-jem, domači mlin, turbinska zaga za deske, vodna moč, naposled sveta v izmeri 35 ha, 43 a 19 m2, vse stojeće v najboljŠem obratu, se za 55000 ugodno proda z vso opravo vred. Naslov v upravništvo. »Slov. Narada«. 2676 Pozor!! 11 Za sladokusce!! Najfinejša namizna olja brez duha za Attailne, gofttllne, jedilnice. Naročbe se izvršujejo točno in skrbno zavite ter z obratno posto po povzctju \ posodah po 5 kg I« naprej, vštevši omot, franko poštarina: fino olje prima po K 1 80 — 2 — liter izredno fino „ n 2*40 — 280 „ izredno sublime „ „ 3*-------3-50 „ Cisto oliično fino „ „ 2*20 Naročbe s točnim naslovom prosim poslati na skladište olja Baka, »lica Muftpp* Parial it t. S štovanjem ^ ^ -|||iflt)i le se soba tirez mn ▼ pritličju ali v prvem nadstropju, s posebnim vhodom, v blizini pošte, sodnije ali gledališča. 2686 Ponudbe upravništvu »Slov. Naroda«. Oober Hi pomoćnik se spi* ej me takoj pri 2683 I hM$i W\m, St. Petra cesti V tigoiino z mannfaktoniim in me!. Migam se tako} spreime 2697 mlad trgovi poni Ponudbe pod „Prideil" upravništvu »Slov. Naroda«. Zanesljivega 2698 brivsKega pomočntHa zmoŽnega slovenskega in nem. jezika sprejme takoj Frani Svadlena, brivec Blei pri zdram domu Dva gospoda se sprejmeta sesi na tiiano in stanovanje s 15- avgustom. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. Stonovonie s 3 sobami s pritikinami s posebnim vrtom in paviljonom se odda za avgustov ali Dovembiov termin na Kuhnovi cesti št 21 v I nadstopju, Tam je tuđi prosto stanovanje 1 soba in kuhinja v podstreŠju. Crsouski lokal prostoren, z večjimi izložbenim! okni liče ali tako} prevzame dunajska tvorniška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Naj boli Ša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponud-be z navedbo cene in event skico pod ,Vorwftrts 50001 na Danaj, Postamt 88' 3zre5na prilika! Trgovina z mešanim blagom s traliKo io gostilno. vsako posebej v svoji niši, se da takoi v xakiapv ker lastnik stopi v privatno življenje. Staro mesto, 2e 17 let obstoječe, trgovanje z deželnimi produkti, pol kilometra od pri-hodnje železniške postaje. Nadatka 6000 K, VpraSanja na E. Rothel, Podzemel) pri M«U11U na Doleniskem. 2612 Antikvarično se kupiš Jurčič: Zbranl 5Pi5l HL, VIII. in ZL zv. — Ponudbe na n Narodno knjigamo" V Ll«UluL PresernDve slike I miaia ii ntflja 90 niti« mulja Iv. Bonač v Ljubljani. ^pre;ensa 2avarovanja človeškega Živ- ISk ^W^ J^k. ^^T T *W ^^ ^^ ' " * Zavaruje poslopja In premlčnlne proti I Ijenj* po najrmznovrstnejiih kombina- *~ *^ . ! požarnim fikodam po najnižjih cenah. I cijah pod Uko ugodnim! pofoji, ko ••• ■ ••• WZtt|9MiM* X«V«roW«llia banka V Pragi. -•- - ••• Škode cenj uje takoj In najkulantneje. I nobena dru^a zavarovalnica. !§■»■■! %m*M 1 iSvTMJtMii — liplaiHM iiiitiillit ta k«9ltail|« S mt9t0.«03*l. Uliva najboljil sloves, koder postoje. I Zlasti j. ugodno~~zavarovtnj€ ni ** TClihorti dr»gl TOJe«M HYlftfmhac« m*U drtlTC I fSttkOZi SlOvtH$kO-naTOdaO UpriVO. o^^ h ej.^Tdob^ Udatll0 I doiivetj« in smrt i manitajočimi se *— p*I««»w» <•#•■ ---------------------------—- podporo v narodne in občaokoristae I vrlini wm- smsm wm\\mm sstrsssyM 1 m im aw. ti -^« —~ S**" &_____________________________________________________»LOVEHSKI HAROP._____________________________________________________174 žtev. I **■■•"■ **** *•* Late Wl. ■rtmtljf d^lmAka imttt *" T«ufon «•«. ». KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBU ANI I Stevbno podjetni*tvo| pl*«f»M ta arhK^ktoit I« mtmw^mm%mmmiULm afelap iMM^tvo im a»lzai»stvo s strojnim obratom mm stavbna in fina I deiaf opekipne s •trojnim obratom v Km«*** la aa V»«| kamaalaNii w Podpeči in v Opatiji. — PHporoča se x* stavbna dela vsake vrste. Lokal u mati Kobitbru trp bi legon uliti (sedaj nradniŠko koosumno društvo) $e odda v najei i 1. eovembrom t. L Natanćneje se irte 2059 ▼ pisani stavfceitika g. Hoberta SaU«l*wskefa, Rimska cesta 2. Tvornica motorjev, zelo solidna posebno glede kakovosti, po5i-Ijaiifa, cetie in plačilnih pogojev 5215 g£e samo dobro vpeljanc, marljive zastopnike za razpečavanje tvorniških izdelkov proti visoki proviziji. — Cenjene dopise pod Matoran Mro §11W na anončno ekspedicijo Hemnch Schalek, Dunaj I Woilzeile 11. Naznanilo prodaje. Vslad sklepa upniikaga odbora in dovolila c. kr. dež. sodnije v Ljubljani se trgovina tvrdkg Franc Souvan sin v Ljubljani na Mestnem trgu udaj nadaliute te se ne i konta m te Me spadam nanullu io modno blago. kakor: moško in žensko sukno, svila, preproge, odeje, zastori, zagrinjala, linolej, pletenine, bela kotonina, platno, podloge itd. \am~ J3r*od«j(« r>o zelo riiz;klfr cenah, ~mm Prodaialo te bode ?uk Amm od 8. do 12. dop. in od 2. d« 7. pop. izvzemsi ob nedeliah in praznikib. V Mnbljaai, dne 25 julija 1912. DP. FP3n TekaVČlČ, odvetnik v Liubiiaai kot upravnik konkurza. Elegantno »n stanovanje % 6 SObami, erkerjem in pritiklinamj z vsem konfortom (razgled na park) se odda z novembrom t, 1, KatanČneje se izve na Slovenskem trgu 3, LlitvoIaihposestflitovvLlolUi pOZivlfa 2683 vso ine posesfnihe, da prazna stanovanja pravočasno naznanijo v društveni pisarni, Oosposka ulica čL 20, od 6. do 7. zvečer. Tukaj se dobijo tuđi vse tiskovine, katere hišni posestniki potrebujejo. DežQlnl zbor kranjski In deželne tinance Spisal bivši deželni glavar Fr. pl. Suklje. ' Dobi se v 1 „J(aro3ni knjigami" v £jubljani. Cenai 1 K 80 vin»9 s po^to 20 vinarjev weč. I Ivan Jax in sin ■ v Ljubljani, Dunajska cesta 17 II I :: priporoča svojo bogato zalogo r: ^ I voznih koles. Šivalni stroji ; i rodbino in obrt. I ^ Irtzplatni kini za lezeije i tiif). I i Pisii stToll MW, W Pletllnl ttroji mm^ • v^ch velikosti. ;: | [ „CROATIA" I I zavarovalna zadruga v Zagrebu I I edini domaći zavarovaini zavod. # Ustanovljena leta 1884. I iJ|-------------------------=-----I™l I Is) I fnntmli v ?^Tebu v lastci bis:, vogal Marovske in Prerado- I ISl I I ral I LCUlluIfl "ićeve ulice. Ptđrniaica ▼ Trsta, Via del Lava- Ini I "—* I toio št. 1 II. nadstropje. Telefon AL 2594. Glavna zastopstva: I I ■ [oj I - Ljubljana, Novi sad, Osjek, Reka in Sarajevo. - ■ ^g ■ Ini----------------------------------I Bi m " ■ Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojib sJedeča zavarovanja: ^^^J ^^^^ U ■• žl«lf«fltj«. ■ ■ 1. Zavarovanjc glavnic za slućaj doživljen ja in smrti; ■ I 2. ravarovanje dote; ■ ■ 3. zavaiovanje življenske rente; ■ I II. Prati Ako« P* p*im*m. I ■ !. Zavarovanje zgradeb ^tš, gospodarskih po si opi j. tovirtn. ■ ■ Z Zavaravanje premičnin (pohi4tva,prodajalni5kcga blaga,gospodarskih strojevj ■ ■ blaga i. t. d. ■ ■ 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita. stna itd.) ■ ■ III. Zarovaiij« stelil«fltll» 4lp. I I Zadružno imetje vseh oddelkov znaša -••........ K 2,713.674*13 I ■ Od ttMM, toadjna glavnica................ K 800.000'— ■ I Dohofe ktae premije s pri stoj bi nam i •••••...... K 1,363.040-89 ■ I Upiačane o&kodine.................. K 4*970.23848 ■ | Sposobni posredovala in akviziterjt se sprejmejo pod ugodnhni pof oji. — NaUnCncjc I ■ informacije daje: ■ I P*4raial*a ^CrMtf«4* Trst, TU mU Imnto** M. 1, B- ■■IJir. I I Glavni zastop za Kranjsko, KoroAko in Stajcnko v Ljubljani I I pri t¥i*M Mami * lltTT, MaH|a Tiw» —te mm. t, | Lena mesetna soba \i takaj oilila, eventaelne M\ i Mi Tuđi se sprefae nekaf gospodov na opoldansko hrano. Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. krila, koštane, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plašCke, klobućke, havbice, ćepice, MiglieničiK peiretitiae za Dovorojeočke in vsako modno blago -ošilja na izbiro I M. Kristofič-Bučar J Lhtblfana. Stari trg «. 9. i OltUi ii SlIIlUI Ivai Bizovičar Cjubljana, Kelezijske ni. 16 : 1542 izvrSuje > 'Mi mu ii bDie J za rauie prilike. — Selo amet- I ' nLIko okasao la po aolidalh ceaaa, j ; Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo. Ptramidna in Masla lavorjeva [ Drevesa ter dektrativoe cvetlice; v veliki množini po zmernih cenah. : Naročiia na deželo hitro in vestno. t i ____ ____ ____ ------- ------- -wJJ L* I Ma MM« fai arotae | ■ po nizkih cenah priporočam svojo I I fct|«f Kl***** 27 I I trgovino' I z nlaMiskui ii nek mt kra- I unkii Mm ii iletniiaiL I354 BevectoaaUle I in Tsc Trstc bUgo sa Wtfa p«4a. |la^Bii7arwiaia.lj W^ kiaHratcitt metnu \$mi m^m*i kensama ima 1 ' Ruberoid. Najboljše kritje i Ruberoid rdec za vse stavke, tvornice, I za stanovanja in sole gospodarska po&lopja Itd. • ;: cerkve vile itd. , ca¥" Varujte se ponaredb. Tan k Brošure, vzorci in proračuni zastonj. j H^^R. Avenarius, Dunaj III 2 _^jg £&S9^B^_ Bechardgasse 16. ^^H^ Prvajorevska oroznotovarniška družba Borovijc Peter Wernig k^jj^ ]