PRIMORSKI GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Trsi, ccirfek, 21. |unf)a 1945 - Uto >. s lev. 34 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni st. 1* Telefon st 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Cena 2.- liri S krvjo branimo svojo oblast Na soriškem Travniku so včeraj tisoči ljudi v najtežjih okoiščinah izpričaii voljo vsega naroda Gorica je doživela svoj prvi razočaranja po osvoboditvi. •^.se j« dogodilo zavednim go-ir, mno“cara. ki so toliko /tvovale v borbi proti fašizmu za svojo osvoboditev, se ni ogodilo niti tistim fašističnim ementom, ki so poskušali prej-Ji teden svojo srečo pod za-E T italijanske reakcije, i judstvo, ki se je štiri leta bo-! ki°'^a®‘2mu> tisto ljudstvo, i 1 Je za stvar zaveznikov žrtvo-I a,o na tisoče življenj, ki je žrt-[ j?Vll*° svoje domove in imetje, 1 Je dalo svoje sinove in hčere borbi proti skupnemu sovražni. ^n£lije, Amerike, Sovjet-1 nih ZVeze 'n vse^1 svobodoljub- * Bed narodov> Prav to ljudstvo je t ko se je osvobodilo samo, f ,v močmi, prejelo od 1 sv°i zaveznikov povračilo za • °'*e delo, kakršno bi ga lahko - *i«enili fašistom, ne pa ljud-i ki je toliko žrtvovalo. Ne **aramo fašističnih valptov Jugoslovanska armada se je šli ra*a *z Gorice umakniti. Pri-v ,8° naši zavezniki, da se iz-,. e Pogodba. Toda ti zavezni-V računati, da so prišli ***. kjer ni mogel ljudstva lii , uoben teror, kjer se je tud»° korito ves čas vojne in šizrn dolga leta prej proti fa-svo'U’ ^er 3* j6 Uudstvo v teku sk ^ k°rbe ustvarilo svojo ljud-ke* demokratično oblast zato, , ®i mahalo fašistične in ker *)reveč trpelo pod njo. Danes ^.teku vse vojne je bila v samo ena oblast. Na-Bo °t>last, ki je bila stal- ^Judska .............„ _ _ 1^.. Preganjana, ki pa ni klonila Hud *emu> da so stalno padali j dje iz njenih vrst, saj je zras ji je ljudstvo zaupalo, ki si jo je ljudstvo izbralo. To oblast hoče ljudstvo tudi ohraniti. Res je, za časa okupacije je bila formalno tudi druga oblast. Oblast fašistov, ki je imela svoje valpte na občinah in po uradih. Tudi ta oblast je imela svoje pripadnike. Imela je peščico ljudi, ki so se že leta in leta borili za fašizem in bili njegovi zvesti privrženci; Ti ljudje nimajo in ne smejo imeti med poštenim italijanskim in slovenskim ljudstvom več obstanka. To peščico krvnikov je pošteno ljudstvo odstranilo iz svoje srede. Ti ljudje, ki so toliko škodovali našim zaveznikom, ki so vodili svojo zločinsko borbo proti vsem demokratičnim silam na svetu in doma, so se ob osvoboditvi potuhnili. Sedaj pa, ko mislijo, da je zopet prilika za njihovo delovanje, ko zopet upajo, da se bodo pod drugimi krinkami pririnili do oblasti, so prilezli kot kuščarji na sonce. Toda ljud- _ . , .... . . . , stvo jih pozna in jim je že od- Predstavmld skupin in strank, ločno pokazalo, da tudi sedaj ni W sestavno rioveimko-italijan-več čas za njihovo delo. Zato je sko wltifa*isU4no *ve*°’ 80 96 privoljenjem zaveznikov izobesil jugoslovansko zastavo. Množica jo je pozdravila s solznimi očmi. Tov. predsednik je hotel govoriti, toda množica je bila preveč navdušena, ni je bilo mogoče umiriti. Sele po četrturnem vzklikanju naši oblasti, je na prošnjo predsednika utihnila. Ko je predsednik pojasnil, da nam dajo zavezniki zastavo nod pogojem, da se množica takoj razide. Tudi za Italijanska barve Ljudstvo ni pristalo na to. mladinka prinesla na okho sliko maršala Tita. Tisoči manife-stantov so se ozrli z žarečimi obrazi vanj, na tisoč rok se je stegnilo k njemu, ljudstvo je vzklikalo: «Tito, Tito! Hočemo ga! Hočemo svobodo!> Nato so se vrnili zavezniki z našim predsednikom in razobesili zastave z zahtevo, da se v 10 minutah vsi razkropijo. Ljudstvo je sprejelo zastave z burnim odobravanjem in z vzkliki pojasnilo zaveznikom, da se ne bo umaknilo, dokler mu ne bodo priznane njegove pravice. Klici: »Hoče- IZ SOVJETSKE ZVEZE Razd«ll«ev zemlje v Latviji Moskva, 20. V Latviji se je na Kurlandskem polotoku začelo razdeljevanje poljskim delavcem in revnim kmetom. Okrog 15.000 kmetov je dobilo izžrebani del zemlje z gospoda rsktm or od jem in živino j od države. Razdelila so se tako je ustavila pred tankom z ju-jp°»estva Nemcev in velikih fcula-goslovansko zastavo v rokah in kov. Banke so jim nato dovolile so vozili med ljudmi. Množica se je umikala pred njimi, toda čim je bil tank mimo, se je zopet zgrnila in vzklikala Titu. Naie junaške fene Petinšestdesetletna žena se je postavila na pot s Titovo sliko v rokah, ko je tank drvel proti njej. Ko je prišel do nje, in jo udaril z železnimi okovi, se žena ni umaknila. Tudi mladinka se Zakaj zastoj pogajanj glede Trsta Predlogi Jugoslovanske de egacfja o upravi zasedenega ozemlja civilni stala kot marmor nepremično. Tank je prigrmel do nje, da je zastava zaplapolala in da je bilo dekle vse v prahu, toda ni se umaknilo. Tank se je umaknil na drugo stran. Taki prizori so se dogajali do večera. Enako se je godilo pred sedežem okrožja Narodne zaščite, pred županstvom. Najbolj ganljivi prizori so bili onkraj blokad, kjer je 30 tisočglava množica hotela vdreti v mesto, dolgoročna posojila. V Kurlandiji je v načrtu popotna reforma še do zime. V ostali republiki ee j« večinoma že izvršila. 55.000 bivših kmečkih delavcev in ubožnih kmetov je na ta nečim prejelo zemljo. mo našo oblast!* so bili čedalje Zahtevalo je: »Hočemo še itali-i močnejši. Deset minut je pretek-jansko zastavo in našo pravico.Ilo. Deset tankov se je zapodilo! pa so ji zapirali pot tanki in po Priznajte nam našo oblast!* Za-, proti ljudstvu, da bi ga razpr-] licija. V mesto niso prišli. Toda vezniki so se začeli vnovič po- j šilo. Nastopila sta dva bataljo-; kljub temu so dosegli svoje. Pogovarjati z zastopnikom naše, na pehote, toda množica se ni kazali so svojo moč in trdno vo-oblasti. Medtem pa je neka I ustrašila in je vztra jala. Tanki i ljo braniti svojo ljudsko oblast. Delovni program ASIZ naše ljudstvo manifestiralo, zato se je ljudstvo tudi včeraj zgrnilo na ulice, da pokaže čigavo je in kakšno oblast hoče. Toda kaj je pri tem doživelo od strani tistih, s katerimi se je toliko časa skupno borilo proti fašizmu, nam pričajo dogodki, ki so se pripetili 19. junija v Gorici. Ljudstvo, ki zahteva, da se mu pripozna njegova pravica, da se izpolnijo obljube, ki so jih dali zavezniki, da bodo spoštovali ljudsko oblast, je prehitelo! na ulice, da z mirnimi manife-j na seji Izvršnega odbora Antifašistične slovensko-italijanske zveze dne 19. 6. 1945 zedinile na sledeči osnovi, ki predstavlja temeljni akcijski program. Na osnovi tega programa so motni razgovori z eventuelnimi novimi skupinami: 1. Do kraja je treba uničiti vse ostanke fašizma, ves fašistični aparat in staviti pred ljudsko sodišče vse, ki odgovarjajo za protiljudsko delovanje fašizma. 2. Dosledna domokracija je k racijo. Vse skupine se zato obvezujejo, da bodo vsa nacionalna vprašanja reševale v sporazumu na osnovi narodne enakopravnosti in da bodo odločno pobijale vse, kar bi moglo voditi k razpihovanju nacionalne mržnje. 5. Povezanost Trsta z zaledjem, zlasti s Primorjem in Istro, je naravna in gospodarska potreba ter pomeni edino motno rešitev za življenje tega ozemlja. ASIZ zato odklanja vse predloge o razkosanju tega zavezniške vojne uprave pogoje, ki morejo zavarovati miren razvoj v duhu italijansko-slo-venskega bratstva, uničenja o-stankov fašizma in preprečiti provokacije šovinistov in imperialistov, zavarovati mir in demokratični razvoj. Na tej osnovi hoče ASIZ podpirati napore zavezniške vojaške uprave. 7. ASIZ stoji na stališču svobode vere. 8. ASIZ smatra, da razlike v verskem in ideološkem prepričanju ne morejo ovirati iskre- ozemlja in o odcepita! Trsta od "*** delovanja vseh antifašistov. njega. 6. ASIZ smatra, da je mogo- 12 ljudstva samega, saj je r^la iz tistih vrst slovenskih 11 italijanskih množic, ki so de-Jetletja trpele pod fašističnim ^tOrjem. To je bila oblast, ki nikov ni pričakovalo. Manifestacija v dokaz ljudskega prepričanja Gorica je v trenutku dobila »če, kakršnega je imela v j.,u Beraške okupacije. Na vseh odih v mesto in v mestu šaro-*11 ,So stale gruče do zob obo-tuM?’*1 P°licajev in vojske s dn • da bi 9e bab> da h0' bod^'* V mesto zločinci, ki jih Pričeli moriti in pobijati. 8ov vSe ^e’ kakor da pripravlja J^Bik ofenzivo. i0v °da kdo so zločinci, kdo je 8to a*.n‘k? Morda ljudstvo, ti-Ba da svojo oblast, da pokaže, kakšno;Trsta in Primorju. Osnova te zaupanje uživa naša oblast pri j demokracije je načelo, da ne U«**tvo samo izb,ra obl.ko svo-svojem ljudstvu. Toda doživelo; odreja nihče od zunaj oblik naje presenečenje, ki ga od zavez- j še uprave, ampak odloča o tem ! ljudska volja sama. 8. Vsa vprašanja, zlasti social-I na, ki presegajo obseg borbe za j uničenje ostankov fašizma pu-. čča ASIZ odprta do normaliz.a-j cije odnosno do konstituant«. Predrle so blokado in ušle v me- j Ze danes pa se bori za socialno sto. Seboj pa so odnesle tiste j skrbstvo, za zavarovanje pri-zastave, ki so jih šivale pod fa-' memHi življenskih * ‘ jo oblasti in svojo upravo in samoupravo, ustvariti s strani M()8 zb Trst 9. Vse skupine in stranke v ASI? se obvezujejo, da bodo lojalne v medsebojnih odnošajih. Obnova kmatijstva v k oli Rusiji Moekva. 20. — »Pravda* poroča o uspešnem obnavljanju poljedelstva v beloruski republiki, kateremu ae nemški osvajalci prizadejali ogromno škodo. Uničili ali poškodovali so 349 strojnih in traktorskih postaj in zažgali okoli 415.000 hiš. V kratkem času so po izgonu okupatorjev iz republike obnovili vse kolhoze ln vse strojne ter traktorske postaje, popravili 14.000 živinorejskih farm in zopet zgradili 29.000 hiš. Lani so imeli beloruski kolhozniki žetev ob pravem času, izpolnili so načrt za dobave točno po seznamu, prispevali 8 milijone pudov žita in 28 milijonov pudov krompirja ter s tem prekoračili predpis za dobabve ruski vojski. Razširili so načrt za zimsko žetev ln znatno povečali dohodke kolhoz-nikov. Letošnjo pomlad je bila površina obdelane zemlje povečana za 800.000 hektarjev. Setev ee Je izvršila naglo in po vse-h pravilih. S tem je bila zagotovljena dobra žetev v letu 1945. Uspešno delo so o-pravili zlasti v zapadnih predelih republike. Po osvoboditvi teh kra- Beograd, 20. Tanjug. Zastoj v pogajanjih med jugoslovansko in zavezniško delegacijo je nastal zaradi tega, ker se zavezniška delegacija ni strinjala z besedilom, ki ga je predložla jugoslovanska delegacija glede civilne oblasti na področju, ki je po sporazumu z dne 9. junija prišlo pod zavezniško upravo. Ne da hi se hotela vmešavati v delo zavezniške vojne uprave, vendar naravno zainteresirana na usodi tamkajšnjega ljudstva in o-blasti, ki ga zastopa, ter opirajoč se na točko 3 beograjskega sporazuma, je jugoslovanska delegacija v svojem predlogu o civilni oblasti zahtevala od zavezniške vojne u-prave: 1. Da prizna sedanje organe o-blaati, ker Je tamkajšnje ljudstvo še pred kapitulacijo ItaTje najaktivnejše sodelovalo z zavezniki v borbi proti fašistični vojski in o-biasti, in mu je za časa te borbe posrečilo ustvariti in obdržati svojo civilno oblast. 2. Da se ne obnovi stari italijanski sistem javne oblasti, ki je zasnovan na fašističnih zakonih. 3. Da ne prizna italijanski vladi in njej podrejenim organom pravica vmešavanja v tej pokrajini. 4. Da se eventualna Izmenjava sedanjih organov oblasti izvrši na demokratični način, to Je preko Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora kot prve podrejene civilne oblasti. To eo v glavnem točke, za radi katerih je prišlo do zastoja pogajanj. Zavezniška delegacija se z njimi sicer strinja, vendar zastopa stališče, da te točke ne morejo biti »prejet* v nov sporazum, medtem ko jugoslovanska dclegac ja smatra, da ni razloga za to, da jih ne bi sprejeli. Pogajanja ze bodo nadaljevala. Razkrinkana podtikanja ieiko>lo«9ika vlada ne zahteva posebnega Koridorja skozi Avstrijo do trsta London, 20. Reuter — Predsedstvo češkoslovaške viz de je v svoji izjavi preko praškega radia danes zvečer v odgovor na poročila iz inozemstva, ki Jih je rszčicll Reuter, ugotovilo, da so poročila o pove Čanju krize v Češkoslovaški ln gospodarski zmedi v zvezi z načrtom predsedstva vlade brez podlage. Izjava pravi: »Predvsem ni nobene razlik* v mišljenju med prod sed n 1- jev je sovjetska vlada vrnila kme- k(Jlr m -Hnl 0 vpraSanju na-tom preko 240.000 hektarjev *em- |i(fc loja]njh Nemoev_ Na6rt presp_ lje, katero so Jim hltlerjevci odvze. | |Jtv> nemSwh držav, li. 190.000 samostojnih farmarjevje (>nov ^ v soglasju z načr- prejelo driavno podporo v »n«ku ^ ^ ( prt.Unkom nažih 280.000 pudov semenskega žita, , kov_ kakor hltro * * i *°v,vvv ^ ° . ] kov, kakor hitro oodo Predsednik dr. Bogdan Brc- \160Xm pudov krompi- vzpostavljena. Ne celj in tajnik Engenio Laurenti.:r* in dru«lh Pelkov. Pojasnilo Z ozirom na vest, ki je bila objavljena v pni številki no- (___________ _ pogojev; vega lista, ki izhaja v Trstu, o ustanovitvi nove policije a ele- šisti, v smrtni nevarnosti in jih j onim, ki delajo, in za zaščito in! menli stare kvesture in kraljevih karabinjerjev »Treh Bene-ves Čas čuvale z največjo ljubez-! pomoč žrtvam vojne In fašizma, j čij», smo pooblaščeni izjaviti, da se taka vest ne more nana-nijo. Zato so jih ubranile tudi obenem preganja črno borzo, šaO na mesto Trst iz sledečih razlogov: JtOftT za svoje pravice? Proti ^ord 80 kili potrebni tanki? vQi ii i Prot;i znsthvam? Proti da “ ‘judstva ? Prepričani smo, ličen? k.'ii zavezniki napačno po-z. in da so pričakovali kaj -- K ,—, ž ne pa mirnih manife c ClJ poštenega ljudstva, ki se *tfn° žasa borilo ob njihovi za iste cilje, za uničenje lt*i2ma‘ ri'oda kljub temu bo o-(t včerajšnji dan našemu ljud-ni v dobrem spominu — kajti ^Veda se svoje zmage. J^red vilo sv. Justa je prišla J^Pina vriskajočih mladink iz jJ*6 Vipavske z zastavami. To-? Petje in vriskanje jim je bi-i Prepovedano in vojaki so jim. oteli vzeti zastave. Mladinke, L* šivale zastave še v času, iai ok°b tvfihovih domov div-T okupator, ki so bile skrbno členjene v svojih sobicah, da g. Pri delu ne zaloti sovražnik, ^ **v niso hotele dati. Vojaki 4 j'b Pričeli trgati. Toda .1 tt** junaške mladinke so jih ‘kril, v, e na svojih prsih in se z "je r 8v°j'mi močmi borile zabiti . so j’b ubranile. Niti o-jim jih ni moglo vzeti. danes, ko so si priborile s svojim junaštvom svobodo, ki si je ne pustijo kratiti. MnoZIce sl utirajo pot v mesto Nad 30.000 ljudi je čakalo in zahtevalo prehod pred mestom, kjer so jim zapirali pot tanki in kordoni policije. Medtem pa si je množica 10.000 ljudi utirala pot po mestu na trg Zmage pred sedež INOO za Goriško in pa na Travnik. Cez polja sl je odprla pot v mesto povorka žena in deklet in zdaj si na ulici Roma s silo utira vhod na trg Zmage. Ameriški policaji jih odvračajo z naperjenim orožjem in jih ne puste naprej. Kot kamenit steber se postavijo z visoko dvignjenimi prapori in zahtevajo prosto pot za celo povorko. Policaji pa začno divji lov za zastavami. Žene in dekleta jih branijo z lastno pestjo. Same se izpostavljajo, da bi le zastave ne padle njim v roke. Neki vojak je zgrabil pištolo in udaril z njo po rokah dekleta, ki pa se tega ni ustrašila, še enkrat je udaril na vso moč po njej, še dvakrat in trikrat, dokler ni zavrela iz rok kri, oblila tla in pordečila zastavo. Ranjena, okrvavljena roka mladinke ni izpustila jugoslovanskega prapora, še bolj krčevito ga je stisnila. Krvi je bilo treba, da si je povorka utrla pot v mesto. čpekulantstvo ter dobičkarsko Izkoriščanje bede ljudstva lu težkih povojnih gospodarskih prilik. V zaščito ljudstva proti špekulantom priporoča pred vsem oganiziranje zadružnih ustanov. 4. Italljansko-slovensko bratstvo je osnova, na kateri Je edino mogoče graditi našo demo- 1. Trst ni več del «Treh Benečij*, temveč je del Slovenskega Primorja. 2. O delovanju demokratičnih ustanov v Trstu se še vrše razgovori glede vseh podrobnosti. 8. Sporazum v Beogradu med maršalom Alexandrom in maršalom Titom priznava zakonitost demokratičnih organov v Trstu in med temi torej tudi Narodno zaščito kot varnostni organ v mestu. Predsednik: dr. SAJOVITZ UMBERTO Poljski razgovori v Moskvi „Time«“ o uspešnem razvoju razgovorov, o volitvah, o majah in drugih vprašanjih London, 20. — »Times* objavlja-1 znatnim številom Poljakov sprejo naslednji članek svojega mo«-1 menijo ter Je močno k.-itU:ral ne-kovskega dopisnika o konferenci | katere podrejene osebnosti zaradi ^ \* kotoli odpeljati v zapor. f mBožica je udrla nanje in d " osvobodila Med nenre- ^Jra osvobodila. Med nepre-V , hi vzklikanjem maršalu Ti- zahtevami, da se prizna ''Hti ob,ast> se Je ljudstvo '*> do Travnika. Na Trav-/ ,Wred b*v*° prefekturo je flrj?ri v° zahtevalo, da se mu n 8f! i*8L° n.ieK°ve pravice in da llci.1» ^° B“,ave- Ko J« po-h°tela razgnati manife-trnju•* ie množica stisnila v J 1B0 p b vzklikala: »Hočemo sa-i Pravice, za katere smo J' boi< i!» Množica je čedalje trihai^ala. Vodno znova so "‘ati, ki so se srečno ■p *traž. ,lt0Ei kordone tankov in y\ i* dvignilo slovensko za sestavo nove poljske vlade v Moskvi: »Gotovo je Iznenadilo vse, da eo Poljaki, ki so prišli v Moskvo, od vsega začetka pripravljeni se sporazumeti. Taktična odločitev Molotova, ki Je brez posebnih formalnosti sklical prvo splošno sejo, Je ustvarila hai morvtcno oaracje, ki ga poznejši sestanki Poljakov niso spremenili. Nekoliko ur po prihodu v Moekvo sta »e Mikojajczyk in Stanczyk neuradno sestala s trojico zavezniških komisarjev in s Poljaki, ki so prišit pred njima v Moskvo. Potem sta največ časa porabila za razgovor* s elani skupin lz Varšave. Imeli so se mnogo spraševati ter sl mnogo povedati. N* glede na to, kako tesne zveze Je imel Mikolajczyk v Londonu s Poljsko, pač nima popolne slike o položaju v Poljski. Tam so se pojavili novi momenti ln nove osebnosti in poljski narod bo sedaj Imel časa dovolj, da sl ustvari o vsem svoje mnenje. Iz krogov poljske zagati vojak. Toda takoj nato SO ; časne vlad« se Je Izvedelo, da sa jo pobili S puškinimi kopiti na j bodo Poljaki, ki so se zbrali v tla. Množica jo je rešila iz nji- Moskvi, sporazumeli že pred sestan-hovih rok. Junaška mladinka pa' kom z zavezniško komisijo. Nie se se je divje zagnala skozi straže ne osirajo na to. koliko ljudi bo v ter izginila V poslopje. Takoj novi vladi, kajti njena poslovna do-nato se je odprlo v tretjem nad- ba ne bo v nobenem primeru daij-stropju okno in skozi njega je Sa kot leto dni. izobesila junaška mladinka isto | poljski uradni tisk javlja, da bo- Borba za za »tavo - simbol naSe oblasti čelu povorke je nesel svoj zastavo, katero ji je hotel iztr-"švidf atar delavec- Vojaki so hti i nanj in mu hoteli iztr-Sn »a8tav<) i* rok. Ta pa je ni W stil niti tedaj, ko so ga po-hjj"a tla. Vojaki so ga areti Protisovjetska vloga AK Moskva, 20. Tass. — Zaradi delovanja »arm. Krajowe» je bilo ubitih 277 oficirjev in vojakov Rdeče armade in 125 jih je bilo ranjenih: število ,obs;ga 77 ubitih ali ranjenih oficirjev, 87 narednikov ln 207 mož 'Rdeče armade. Od 1. januarja preveč burnega obnašanja. Poro- i do konca maja t. 1. je bilo ubitih bodo tehnična more biti govora o povečanju gospodarske krive ali gospodarske zmešnjave v Stallngr*{sk! lfBKt^rJl j CeSkoelovaškl. v splošnem Je znano, V nedeljo Je bila 15. obletnica sta- j la se gospodarski položaj v reško-bngrajske tovarne traktorjev, ki jo : slovaški zelo hitro izboljšuje ln to je vlada odlikovala s tremi redi. V razgovoru z dopisnikom Tassa je ravnatelj tovarne Proevlrov izjavil: »V teku 15 let so naše tovarne oskr bel« poljedieljotvo e približno m četrt milijona traktorji na kolesa ln na gosenice. Nemški napadalci so porušili do tal čudovitega orjaka, ki je bil zgrajen v času prve petletke. Delavnice so bile porušene, kovinsko ogrodje Je bilo poškodovano, temelji so bili preorani od bombnih lijakov Takšna Je bila ta prvovrstna tovarna v februarju 1943. leta. Sedaj kipi tu življenja Velike hiše, mogočne delavnice se dvigajo iz ruševin. Obnovljenih -je bilo več kot 178.000 m2 industrijskih jrotorov ln 87.000 mfl stanovanjskih prostorov. Dne 17. junija 1944. leta — na dan 14. obletnice — smo Izdelali prvi traktor. Do 15. obletnici bo osobje tovarne izdelalo 1800 novih traktorjev. Obnova delavnic drugega oddelka je v polnem razmahu. po začrtani poti. To velja tudi za obmejno tako Imenovano sudetsko pokrajino. Popolnoma zgrešeno J» poročilo, da Češkoslovaška zahteva vso Slezi jo in da češkoslovaške čete zasečajo nekatere pokrajine, ki jih Še niso zasedli Poljaki. Rea pa je, da češkoslovaška vlada namerava izvesti nekatere potrebne popravke bivše češkoslovaško-nem-ške meje ln to v sporazumu z zavezniki. Tudi niso bile podane nobene zahteve po aktivni udeležbi Češkoslovaške pri nadzorstvu nad Trstom kot pristaniščem Prage, v kateri zahtevi baje »poučeni londonski krogi* vidijo začetek kampanje za češki koridor skozi Avstrijo do Thsta. Govornik na radiu j« Izjavil, da so ta poročila popolnoma brez podlage ln da so vzbudila v Pragi začudenje.. IZ JUGOSLAVIJE Društvo za kulturne stike s SZ Dn« 19. Junija ob 10 dopoldne j« bil ustanovni občni zbor društva za kulturno sodelovanj« s Sovjetsko zvezo. Občni zbor J« otvoril Oton Zupančič, nato so govorili književnik Fr. Albreht, Boris Ziherl, delegat Centralnega odbora društva za stike s SZ v Beogradu, Josip Vidmar, Ferdo Kozak, Fran Zuritter, Bojan Stupica in Božidar Jakac. Govorniki so naglašalt veliko tvornost ln veliko človečansko vrednost ruske kulture. »V sovjetski državi so trije slovanski narodi ruskega porekla prižgali plamenico svobode, enakosti in cajo tudi, da je bilo mnogo ljudi izpuščenih iz internacije, Z druge strani pa varšavska vla- 317 oficirjev in vojakov Rdeče armade in 125 jih Je bilo ranjenih navajajo nekatere po edinosti pre- da nikakor ni pokazala, da bi bila, vratnega delovanja odredov A. K. pripravljena spremeniti svoje sta- j v brbtu Rdeče armade: llšce glede zapadne meje. Pravijo, \ Prad kratkim delovaJi da so vsi v tem pogledu Vsi edini' »«bota*ni odredi Ragnerja, Kryza, zastavo, zaradi katere so ]0 vojaki pobili na tla. Ljudstvo je prevzelo burno navdušenje in vzklikalo j«: »Hočemo Tita, terjamo naše pravice, priznajte nam našo oblast.* Toda junaško dekle ni dolgo vzdržalo na oknu. Pridrveli so vojaki, jo pobili na tla in z njo vred tudi nekega tovariša. Množica je postala neuklonljiva. Iz sredine se je zopet dvignila nova zastava... Gez čas, so se is palače prikazali zavezniški oficirji, ki so pripeljali s seboj predsednika Okrožnega odbora, ki j« na zali tavo množice in ■ do splošne volitve, pri katerih bodo sodelovale štiri stranke ali celo pet strank, takrat, ko bodo še določene državne msje. Popolnoma ln da bi vsaka velesila, ki bi ne pokazala razumevanja zato, postala v Poljski silno nepopularna. Ni videti, da bi ostali ob strani politiki, ki ao se lani uveljavili. Ljudje kakor Berut, Moravrskl, Ming in drugi ulivajo velik ugled v Varšavi, dasi niso člani vlade. Rasen tega kaže, da so ljudje sedaj bolj kakor prej prepričani, da je želeti, da bi bili v državi v dovoljnl meri sastopani vsi elementi, k»r bi bili s tem odpravljeni razni spori. To dejstvo odločno poudarki v svoji Sibyrjaka, Nemcev ln drugih na področju Baranowičev in Grodna. Ragnerjev oddelek je štel okoli 300 stvar, ki se Je zgodila med vojno Borba za Anglijo Volilna govora Stafforda Crippsa ln Ernesta Bevina London, 20. Reuter. — Dva socia-1 beh imenovanih državnikov. Pri lista, sir Stafford Crlpps in Ernest j tem obtožuj« Eden*, da je poizku-Bevin, ki sta bila v koalicijski vla- šal izzvati spor zavoljo Poljske, o- belešuje stal'Sc* britanske vlade v grškem vprašanju, osvetljuje podporo, ki jo je Britanija dala savojskemu domu ter podporo Francovi Španiji in Argentini, pa zaključuj«: dl, sta bila danes glavna govorni ka v volilni «borbl za Anglijo*. Omenjujoč Halifaxa, je Crlpps izjavil, da je najbolj presenetljiva mož ln j« izvršil mnoga teroristična In sabotažna dejanja v zaledju Rdeče armade, oropal krajevno prebivalstvo in organiziral požige, eksplozije itd. Nsloge oboroženih odredov so bile naslednje: 4. Vršiti sabotažna dejanja predvsem v dobi, ko bi upor bil blizu, 5. organizirati vojaško obveščevalno službo in Rontrašpijons-io v zaledju Rdeče armade, 6. o-hranlti sl radiopostsje in obdržati v Evropi, dejstvo, da j« razvoj med I Ako hočemo dokončati posel, ka- Vlado Je sestavil Pernicco Parri, vodja strank« odpora, ki Je ministrski predsednik In minister za notranje zadeve. Podpredsednika ef* liberalec Manlio Brosio in socialist Pletro Nenni. Zunanji minister je odkrito priznavajo, da j« treba raz-' kronski demokrat Alcide De Ga-šlrlti vlado, ako hočejo prebroditi Bp*rt, minister pravosodja komu-sedanje težav«, med katerimi so go- nlgt Togliatti, minister za apodarake najbolj resn«. Poljski vladi so svetovali, da zavzame novo stališče, In značilno j«, da se Je vodja poljskega »Narodnega sveta* ž* razgovarjal s zastopniki kmetov. Danes izhaja v Poljski okoli 10 listov, katerih večina podpira začasno vlado. Po pisanju poljskega tiska J« minister za varnost od ločil, da M kaaoi iaročon« zadnji deklaraciji odgovor delav- radiozveze z glavnih poveljništvom ake stranke.* Tako končujejo »Tl-1 A. K. preko Londona, 7. voditi tiz-mes* svoje poročilo. | kano propagando pro ZSSR. Nova vlada v Italiji London. 20. Reuter. — Nova ita- I delo in socialno skrbstvo socialist lijanska vlada, ki sledi Bonomijevl, Gaetano Barbareschl, minister za J« bila sestavljena danes ponoči, j promet Ugo La Malfa, zastopnik stranke odpora. Ministrstvo m javna dela Je prevzel socialist Giuseppe Rom Ita, mlnlsti-stvo za povojno rehabilitacijo Emtlto Lusso, član stranke odpora. Minister za prehrano Je delovni demokrat Enrico Molo. Minister za komunikacije šc ni določen, vendar domnevajo, da bo iz vrst krščanskih demokratov. Ministrstva za vojsko, letalstvo in mornarico bodo prevzeli zatopnikl krščanskih demokratov, delovne demokratske stranke ln neki neodvisni politik. Njihovo Imenovanje pa mora biti potrjeno od zaveznikov. Manlio Brosio Ima nalog, da organizira posvetovalno skupščino ritro Nenni pa ustavodajno skupščino. obnovo dflovni demokrat Meuccio Rutni, minister državnega zaklada j« liberalec Marcello Boleri. Finančno ministrstvo Je prevzel komunist Mauro Scocclmkrro, ministrstvo aa prosveto liberalec Vlnccnzo Arsnglo Rttlr.. Minister za Industrijo in trgovino J« krščanski demokrat Giovanni Groncjil, minister sa ljudstvi šel v levo smer. C« hoče Anglija sodelovati pri obnovi Evropa, mora imeti viado, ki bo uživala široke simpatije novih vlad v Evropi. Ce bi Anglija poizkušala zopet zavzeti konservativno stališče, bi s tem neizogibno povečala rožljanje proti Sovjetski zvezi. »Jaz bi bil zaprepaščen nad izidom, če bi stara konservativna klika prišla zopet na oblast*, je dejal. V govoru v Brentfordu je Bevin izjavil, da bo »napravil konec težavnemu stanju ljudskih množic*, če zmaga. Izjavil je dalje, »da hoče urediti finančno vprašanje. Ce bi to rešitev ovirali krožki ali karteli, bi jih prevzel in uporabil v driavno korist*. Bevin Je dodal, »da. hoče ustvariti splošno preskrbo z elektriko, podržaviti rudnike in določiti enak« cene za vsakogar*. »Ze 25 let*, je rekel, »J« bila največja napaka, ki jo je naredila Anglija, da ni povabila Rusije na versajsko konferenco. C« bi se to zgodilo, ne bi prišlo do poljskega vprašanja, ne do vprašanja baltskih držav, — in zelo dvomim—, da bi imeli vojno z Nemčijo.* Torrvievske spletke London, 20. — O bUžnjth volitvah piš« »Dailjr Worker»: »Kar J« poizkue, da bi ujela Attleeja v past propadel, vpije torryj«vska propa gnnda na ves glas, da bi edino Oiurchlll in Eden mogla žeti sadove polit.kr, ki j« prinesla smago terega smo se lotili, in ae zanj popolnoma obvezali, moramo zlomiti toiryjeveko moč. Laburistična in progresivna stranka vpijeta na Churchilla, da se je Izneveril svojim lastnim obveznostim. Španija na bo v ZN bratstva*. (Ziherl.) Josip Vidmar Je naglasil življenjsko radost ln prekipevajočo voljo, ki se izraža v sedanji literaturi sovjetskih narodov. To je literatura bodočnosti. Na vzhodu se bomo učili demokratičnosti kulture, te kulture, ki je stvonla lik vedrega, dobrega in močnega človeka is množice*. Sovjetski narodi, e katerimi smo po-vezani v krvnem In vojnem bratstvu, so pokazali ogromno silo svojega duha v t*J moderne vojni, ki »v vsej evojl grozoti vendar predstavlja veličastno preizkušnjo kulturne moči ln znanosti*. - i 1928, sektor SKOJ-a, Brkin*, j korpus.Jožefa SeguMn, P«1*^ 38, Materija, Reka. KLUN ALOJZ, v interna«*!*, Lager G.P-A..L. 02198 B Klun Alojz, Polžane 0, Reka. NOVAK (NORATO) roj. 8. 10. 1922, bil pri avton^-oddelku za zaščito vlakov v P*, mu. — Novak Jože, Hrenovi«* 1 Postojni, FRANC BIRSA iz Rihenii pri Gorjcl, interniram v Nem*1*' )! Birsa Marija, riazza CavaO*.! Gorica, Cavour 10 ali Cast**^ Tr*t' JOSIP BIRSA, uradnik ~v berku (Gorica), interniran v . t ohau-u — Birsa, via Ca»t#J Trst. t Žalostni javljam« rodnlkom, prijatelji ecm, da nas Je z * ved naša skrbna, dobra ž stara, mama 8o»i* Alojzi Pogreb drage pokoju m. Iz hiše žalosti, Op domač« Semolln) na pni Išče. Opčin«, 20. junija 11 Žalujoči soprog va MIIANIN JC MARIJA, poro«', snahe ANOETA, i LAN MARIO, ter BIN, EMIL, LID RAFU