PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! zasedal je republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije; Samoupravno dogovarjanje vodi k integraciji v družbeno - ekonomskih odnosih Priprave na osnutek zakona o samoupravnem in družbenem dogovarjanju morajo pomeniti široko družbeno konzultacijo Kot smo obljubili v prejšnji številki, priobčujemo tokrat vsebino razprave in stališča plenarne seje Republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije. Po predloženem dnevnem redu je republiški odbor razpravljal o vlogi in nalogah sindikata v samoupravnem dogovarjanju, o programu dela in o proračunu za leto 1969 ter imenoval 14 delegatov za prvo konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije. ELAVSKA NOTNOST 1. februarja Št. 5, leto XXVII Uvodna razmišljanja o vlogi in nalogah sindikatov v samoupravnem in družbenem dogovarjanju je posredoval tov. Mitja Švab. Povedal je, da smo, čeprav imamo že doslej nekaj praktičnih izkušenj, na »začetku poti« in se moramo zato pripravit na samoupravno dogovarjanje z vso resnostjo, zmernostjo in realnostjo. Poudaril je tudi, da je postala teoretična, misel važen element politike sedanjega časa. Toda kot velja za vsako teoretično razmišljanje, da ostane jalovo, če se ne preverja, uveljavlja in potrjuje v praksi, velja to tudi za teorijo samoupravnega dogovarjanja. Gre torej za to, da je treba vsa sedanja in bodoča teoretična razmišljanja o tem neprestano rea- lizirati v konkretnih političnih akcijah. Tovariš Švab je razvil zanimivo misel, da je samoupravno in družbeno dogovarjanje precejšen ^ korak pri poglabljanju samouprave v naših družbenoekonomskih odnosih. Po njegovih besedah gre pri tem za zavestno odpiranje in povezovanje v samoupravnih družbenih odnosih, s čimer bi naj razreševali probleme določene dezintegracije, ki jih je povzročilo razmeroma ozko pojmovanje samoupravljanja doslej, skorajda praviloma ograjeno s tovarniškimi zidovi. Ta misel se zaključuje z ugotovitvijo, da je samoupravno in družbeno dogovarjanje začetek obratnih tokov in procesov, ki vodijo k integra- ciji v družbeno-ekonomskih odnosih, v katerih se bodo samoupravljavci širše samoupravno povezovali in s tem vsebolj iz-rinjali iz teh procesov državno prisilo. Obenem bo samoupravno dogovarjanje urejalo tiste odnose in ponekod konflikte, ki jih instrumenti konkretne ekonomske politike ne morejo. Gre torej za takšno urejanje odnosov med ljudmi, ki pomeni v končni posledici osvobajanje človeka. V nadaljnjem razmišljanju je tov. Švab poudaril, da morajo biti osnova vsakega dogovarjanja interesi vseh partnerjev, ki jih bo pa razumljivo treba najprej vsaj približno uskladiti. Z usklajenimi interesi v veliki meri rešimo vprašanje sankcij pri samoupravnem dogovarja- SHEš ®fesss? EiBsaasp ^B5SE| i Cf H0C6M '5in zAPcsi fu, moa/w w m pfr lf J P RA K S fr nju. Čim večja bo stopnja spoznanja, da gre pri tem za ekonomsko nujo, je dejal tov. Švab, toliko večja bo tudi samoprisila vseh podpisnikov dogovora in bo podrejanje takšnemu dogovoru rezultat spoznane nujnosti, ne pa bojazni pred formalno dogovorjenimi sankcijami. Posebej je tov. Švab opozoril na nevarnost, da bi postale predmet samoupravnega dogovora družbeno škodljive zadeve. V mislih je imel monopolne in polmonopolne dogovore o cenah* razdelitvi trga itd. Takšne dogovore je treba zavračati, pa čeprav bi imeli samoupravno, sindikalno ali kakršnokoli drugo etiketo. Prav tako se je izrekel proti dogovorom, ki bi temeljili na klasični solidarnosti. Zlasti moramo odklanjati takšne dogovore, ki bi temeljili na enakosti in solidarnosti v revščini, na enakosti potrošnje ob sočasni neenakosti v pridnosti, sposobnosti, produktivnosti, poslovnosti itd. Obenem se je tov. Švab zavzel za enakost pogojev za vse, kar pa mora biti urejeno s sistemom in pri čemer je treba vsebolj odpravljati različne privilegije posameznih delovnih organizacij. Tudi takšne dogovore, ki bi zanikali delovanje tržnih zakonitosti ali omogočali neekonomsko prelivanje sredstev, bo treba odklanjati. Tovariš Švab je v uvodni razpravi pokazal še na številne probleme in dileme v zvezi s samoupravnim dogovarjanjem, s katerimi se bomo soočali v konkretni praksi in za katere še danes ne moremo precizirati, kako jih razrešiti in urediti, le-te bodo morali sproti urejati samoupravljavci, ko se bodo pač znašli v procesu nastajanja samoupravnih in družbenih dogovorov. V razpravi so člani republiškega odbora v glavnem podprli uvodno razmišljanje tov. Švaba. Opozorili so na nevarnost, da bo »nekdo s telefonskim pogovorom odpovedal sporazum« in da je zato treba »imeti v rezervi« družbeno prisilo. S tem v zvezi je bilo zastavljeno vprašanje, kaj v primeru, če posamezni ko- (Nadaljevanje na 4. strani) POSVETOVANJE JUGOSLOVANSKIH ŽELEZARJEV: GRAMEX - Ljubljana Prodajna skladišča: Kurilniška 10 Lavrica Vrhnika Kakšna soli- darnost? ly. dni, dober mesec pred ■ kongresom ZKJ, se v raz-ppprjh temo KAKO NA-nav naibolj razgrejemo, ko t>it,eSe beseda na odnos razni'.1 ~~ ^a-nj razviti. Eden pra-D ' Vprašanje je, kdo komu ^a9a? Drugi: - Pomagati Se n? razvitim je dolžnost, ki otr ^ ne smomo kar naprej esati. Tretji: — Videti pa n f treba, kako se s tem de-v pern gospodari. Pa spet grajen refren s področja n3 razvitih: — Razviti bi morati dajati še več! tirn^U^e Porn°č manj razvi-Področjem države različ-pt^sajo. Kakšno pa je adno« stališče Slovenije do vi?.nornske pomoči manj raz-kakšna načela si bo v dev \ S lem vPrasanjem priza-Zfr.j uveljaviti na kongresu Sl0vei ,s/zuPina delegatov iz knJ?0 naših pripravah na IX. 9res ZKJ, ki se bo začel a0xrnarca 'v Beogradu, je mo-j,e e klepati, da se bo slo-UvJ. delegacija zavzela za nih ^vltev naslednjih glav-rp,„7napeL ki jih vsebuje že Lucija VI. kongresa ZKS: za ^ Prizadevati si moramo Van 0Ptimalni razvoj jugoslo-ha S,ce socialistične skupnosti Enot samouPravnill osnovah, dov n°St iu9oslovanskih naro-kon 71(1 temelJu njihove ena-‘matpLX-n°S^ 56 družbeni in CKr^alni interes vsakega in 'nadaljevanje na 8. strani) ALI ZAHTEVE ^ s * er ne metalurgije res niso v skladu z reformo Jugoslovanska črna metalurgija, ki je v celoti v težavah, ne zahteva nekih posebnih ugodnosti, temveč samo izenačitev pogojev gospodarjenja z drugimi vejami gospodarstva PETOVIA I PTUJ Predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov podjetij, včlanjenih v združenje jugoslovanskih železarn, so konec minulega tedna na Ravnah na Koroškem dva dni razpravljali o položaju jugoslovanske črne metalurgije, ki je v celoti že dlje v težkem položaju. Tega posvetovanja, ki je dalo jasno sliko razmer, v katerih delajo jugoslovanske železarne, in ki je hkrati še enkrat postavilo odločno zahtevo po izenačitvi pogojev gospodarjenja te važne veje našega gospodarstva z drugimi gospodarskimi panogami, so se udeležili tudi podpredsednik Sveta ZSJ inž. Vajo Skendžič, sekretar CD delavcev industrije in rudarstva Cveto Paunovič, predsednik RS ZSS Tone Kropušek, predsednik RO sindikata delavcev industrije in rudarstva Jože Globačnik, član Izvršnega sveta skupščine SRS inž. Ivan Zupan, sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal in drugi. Posvetovanje jugoslovanskih železarjev je zavrnilo trditve, da njihove zahteve glede izboljšanja položaja črne metalurgije niso v skladu z reformo: železarji podpirajo načela gospodarske reforme in zahtevajo le to, da se breme njenega izvajanja enakomerno razdeli na vse proizvajalce. tu in pri rtas, ki jih velja povzeti. Zaradi svojega velikega pomena za celotno gospodarstvo ima črna metalurgija povsod v svetu izjemen položaj; tudi v kapitalističnih državah je njene-razvoju posvečena posebna i Vi cescfo 1X J _ J.. ČRNI METALURGIJI POSVEČAJO POVSOD V SVETU POSEBNO POZORNOST V uvodnem referatu, ki ga je na posvetovanju imel Franc Fale, sekretar tovarniškega komiteja ZK Železarne Ravne, so bile poudarjene nekatere misli o položaju črne metalurgije v &ve- skrb, ki sega tako daleč, da država skrbi tudi za pokrivanje njenih eventualnih Izgub. Pri nas pa — tako i zgleda vsaj zadnji čas — na črno metalurgijo gledamo tako, kot da ne pomeni prve faze proizvodnje strojev, aparatov in podobnih izdelkov in kot da od njenega razvoja ni odvisen tudi razvoj mnogih drugih podjetij industrije, transporta, gradbeništva itd. Gospodarska reforma je s svojimi instrumenti predvidela tak položaj črne metalurgije, da bi iz svojega dohodka lahko sama skrbela za svojo razširjeno reprodukcijo. Kmalu pa se je pokazalo, da reformska gibanja gredo v drugačno smer in črna metalurgija se je znašla v krizi.-če bi bila samo nekatera podjetja črne metalurgije v težavah, druga pa bi lepo uspevala, potem bi seveda krivdo za težave teh podjetij lahko pripisali njim samim. Drugače pa j.e seveda, če so vsa podjetja določene veje gospodarstva v krizi — in tako je z našimi železarnami! V tem primeru seveda ne moremo govoriti o njihovi krivdi za nastale težave, temveč moramo pač priznati, da gre za sistemske neusklajenosti. Železarji vedo, da v svojih podjetjih še niso odpravili vseh pomankljivosti in zato se z vsemi silami trudijo, da bi delali čim bolje. Dejstvo pa je, da v sedanjem položaju tudi pri opti- (Nadaljevanje na 2. strani) REZERVIRANI STOLPEC Mira Korošec članica predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije: • Vam je Delavska enotnost všeč, ali bolje, kaj menite, ’da bi bilo treba v našem listu še izboljšati? Več kot deset let spremljam vaš Ust in moram vam priznati, da je zlasti v zadnjih treh, štirih letih dosegel viden napredek, čeprav sem sprva bolj poredkoma segla po njem, je danes Delavska enotnost zame nepogrešljiv vir najrazličnejših informacij, napotkov tako za delo v sindikalni organizaciji kot tudi za razreševanje številnih problemov v lastnem kolektivu, to je v Brivsko frizerskem podjetju Ljubljana, kjer sem zaposlena. Izkušnje drugih kolektivov na posameznih področjih gospodarskega in družbenega življenja, ki jih objavljate, so še posebej dobrodošle. Kaj posebej kritičnega zato o Delavski enotnosti ne bi mogla reči. Zato morda le io, da so nekateri članki še zmeraj malce predolgi. Res pa imajo to dobro lastnost, da so vsi po vrsti razumljivo napisani. Še nekaj pogrešam. Po vsebinski strani predvsem to, da nimate več rubrik, kjer bi objavljali krajše bodice na račun negativnih pa tudi zabeležke o spodbudnih pojavih v naši družbi. Po tehnični strani pa pogrešam v časopisu več slikovnega gradiva s komentarji in morda malce bolj živahno tehnično ureditev časopisa. Prepričana sem, da, če bi bili zanimivejši prispevki na neki način tudi vidnejši, bi tudi ljudje še bolj segali po tem časopisu. Zakaj tudi nekaj ne tvegate za reklamo časopisa in za napoved najboljših prispevkov v posameznih številkah? Franci Volčanšek predsednik Občinskega sindikalnega sveta Brežice: • Odgovorite na vprašanje: Kako vam Delavska enotnost koristi pri praktičnem delovanju v sindikatih, če vam seveda koristi? Delavska enotnost zame že vrsto let predstavlja časopis, ki najbolj celovito obravnava probleme, s katerimi se srečujejo posamezni kolektivi, oziroma se z njimi spoprijemajo različni sindikalni organi. Želel bi, da naš sindikalni časopis v zvezi s tem postane še bolj konkreten in da bi se izogibal posplošenih formulacij. Ne glede na to pa vendarle menim, da pozoren bralec ob prebiranju člankov že zdaj iz Delavske enotnosti lahko razbere ne le prevladujoča hotenja, marveč tudi praktično najbolj sprejemljive rešitve posameznih perečih vprašanj. Zatorej si upam trditi, da mi Delavska enotnost precej koristi pri praktičnem delovanju v sindikalni Organizaciji. Se bolj pa mi bo, če bo naš list med drugim izboljšal tudi rubriko pravnih nasvetov. V njej bi, po mojem, morali objavljati tudi važnejše razsodbe sodišč različnih delovnih sporov. Mnenja o delovnem pravu so namreč v praksi precej različna. Tako ljudje iz delovnih organizacij, ki se s tem ukvarjajo po službeni dolžnosti, kakor sindikalni delavci, ki skušamo zaščititi pravice delavcev, namreč marsikdaj ne vemo, kako naj se lotimo posameznih zadev, da bi bilo najbolj prav. Če pa bi vedeli za razsodbe sodišč, bi bilo naše praktično delovanje marsikdaj precej olajšano. Res je, da DE ni strokovni časopis. Toda — Delavska enotnost je in ostane predvsem delavski in sindikalni časopis. Želel bi, da mojih pripomb ne bi šteli v slabo! Izrekel sem jih namreč zato, ker poleg vsega drugega želim, da bi se krog bralcev še bolj razširil. Občinski sindilcalni svet Brežice bo zaradi tega tudi letos, takoj po zaključku občnih zborov, vnovič začel akcijo za razširitev Delavske enotnosti. Franc Bauman gradbeni referent v Lesno industrijskem kombinatu »Brest«, Cerknica: # Pred desetimi leti ste se naročili na Delavsko enotnost, jo potem odpovedali in vnovič naročili. Kaj sodite o časopisu? Ce že veste, da sem Delavsko enotnost za kratek čas odpovedal, bi pojasnil, da tega nisem storil zato, ker mi časopis ni bil lisec, ampak je bilo tako zaradi nekega nesporazuma z vašim naročninskim oddelkom! V tem času, kar sem naročnik, sem precej delal v sindikalni organizaciji in tudi v samoupravnih organih. Moj osebni občutek je, da Delavska enotnost dovolj’ celovito informira svoje bralce o vseh zadevah iz našega družbeno-političnega in gospodarskega življenja, s katerimi se tako ali drugače srečujemo tudi po kolektivih. Kdor želi vedeti, kako različne probleme rešujejo v drugih kolektivih in si je pripravljen za to vzeti čas, bo v Delavski enotnosti našel vedno dovolj koristnih napotkov. Funkcijo informatorja in posredovalca izkušenj torej vaš časopis po mojem mišljenju dobro opravlja. Za prihodnje pa bi želel, da bi vaš novinarski kolektiv, skupaj z vsemi zunanjimi sodelavci, vsaj zadržal dosedanjo kvalitetno raven, po možnosti pa tudi napredoval. Vsemu navkljub me namreč včasih moti, da dajete prednost nekaterim teritorialnim področjem, druga pa nekako zapostavljate. In še druga pripomba: ni dovolj, da samo izrazite splošno sindikalna ali pa tudi vaša lastna stališča. Za uresničevanje le-teh bi se morali tudi boriti in bralcem povedati, zakaj tudi najbolj napredna stališča tolikokrat ostanejo zgolj prazna beseda na papirju. Odprto pismo osnovnih sindikalnih organizacij slovenskih železarn republiškemu svetu Zveze sindikatov Slovenije Osnovne organizacije sindikata jeseniške, ravenske in štorske železarne so 22. januarja poslale republiškemu svetu ZSS odprto pismo, v katerem so ponovno opozorile na težak ekonomski položaj slovenskih železarn. Potem ko v pismu naštevajo vse ukrepe, ki so v zvezi s položajem železarn bili do sedaj sprejeti na različnih forumih, osnovne sindikalne organizacije slovenskih železarn navajajo v svojem pismu naslednje: »Čeprav smo torej zelo široko obvestili javnost o našem položaju, pa do danes nismo dosegli veliko. Dobili smo 14 milij. N-din kratkoročnega kredita za pokritje primankljaja obratnih sredstev, kar v primerjavi s 119 milij. N-din potrebnih obratnih sredstev res ni rešitev. Zal se vsi drugi predlogi rešujejo zelo počasi ali pa se sploh ne. Ža normalizacijo našega stanja bi bilo potrebno, da v zveznem, republiškem in občinskem merilu rešimo naslednja vprašanja: V zveznem merilu: # Zaradi stalnih dviganj cen nad z reformo določeno ravnijo, bi za proizvode črne metalurgije morali dvigniti cene za 4,8 %. Čeprav je ta podražitev problematična zaradi verižnega vpliva na preostale gospodarske veje, je vendar potrebna za uravnovešanje pogojev gospodarjenja črne metalurgije. Da so cene problematične,' lahko ugotovimo tudi iz indeksov zvezne statistike, kjer je ugovoljend, da so cene naših proizvodov padle za 2%. # Železarne naj bi se že za leto 1968 in nadalje oprostile plačevanja obresti na poslovni sklad, ker je to veja z izrazito visokim vlaganjem v osnovna in obratna sredstva glede na vrednost realizacije, kar pomeni tudi z visokimi obrestmi ha poslovni • sklad v primerjavi z drugimi stroški. Veja je že do sedaj plačala 1,7 % obresti. # Vprašanje nelikvidnosti oziroma visokega dolgovanja kupcev naši veji s posebnimi ukrepi Narodne banke glede reeskonta menic, ustvarjanja konzorcija bank in ureditev vprašanja stalnih obratnih sredstev železarn. # Čeprav železarne niso izvozna veja, je bil njihov izvoz V zadnjih letih zaradi izkoriščanja kapacitet povečan zlasti na konvertibilno področje. Vsa kovinskopredelovalna industrija ima za tak izvoz 12 % premije, medtem ko ta premija velja pri naših proizvodih le pri žičnikih (veja 117), ne pa tudi pri valjanem in vlečenem materialu, kjer znaša le 6 %. Predlagamo, da se ta premija poveča na 12 % tudi za ta material. # Vprašanje odlaganja anuitet, podaljšanja roka izplačila in znižanja interkalarnih obresti za kredite iz nekdanjega GIF prek Jugoslovanske investicijske banke. • Vprašanje regresiranja previsoke cene koksa z ref akcij o prevoza premoga za koksiranje ali direktnega regresa na koks, kar delajo vse dežele skupnega tržišča. V republiškem merilu! Q Vprašanje odgoditve anuitet, podaljšanja roka odplačil in znižanja interkalarnih obresti za kreditne udeležbe in prekoračenja iz sfestev področnih investicijskih bank. ® Vprašanje povečanja stalnih obratnih sredstev železarn s krediti iz sklada skupnih rezerv do višine, ki jo je predlagala komisija SDK. A Znižanje previsokih obremenitev prispevka za vodni sklad. V občinskem merilu: O Odlaganje plačila prispevka za koriščenje zemljišča ali vsaj odločno znižanje tega prispevka. 0 Znižanje dodatnih prispevkov za kritje primanjkljaja pri socialnem zavarovanju in podobno. 9 Odložitev sicer prostovoljno sprejetih obveznosti za različne prispevke za investicije v šolstvu in druge objekte občine. Če ne bodo rešeni ti predlogi, pomeni, da bomo praktično zaprli železarne. Da je to res, lahko ugotovimo iz rezultatov poslovnega leta 1968, ko so slovenske železarne kljub težavam proizvedle 465.5001 blaga. To sicer pomeni 19 % večjo proizvodnjo kot leta 1967, vendar pa se je istočasno realizacija povečala le za 16,3 %. Ker se v tem času Število zaposlenih ni bistveno spremenilo, lahko trdimo, da se je produktivnost dvignila za približno 16 %. Končni finančni rezultat pa je kljub temu porazen in lahko pričakujemo za skoraj 70 milij. N-din nepokritih osebnih dohodkov. Sedanji pogoji ne ustrezajo niti Ravnam niti Štoram niti Jesenicam, saj so vse tri železarne končale poslovno leto z izgubo. Smo že krepko v gospodarskem letu 1969 in ker Veljajo še isti instrumenti kot v minulem letu — nekatere manjše spremembe ne vplivajo bistveno na položaj — lahko že vnaprej napovemo ponovne visoke izgube. Osnovne organizacije sindikata železarn Jesenic, Raven in Štor ponovno opozarjamo na rešitev teh vprašanj z odprtim pismom, Res smo porabili precej časa, da smo našli skupno rešitev glede združevanja črne metalurgije v okviru republike in Jugoslavije. Vse tri slovenske železarne so tik pred referendumom o integraciji, ki je predviden v mesecu maju. S tehnične strani so že rešeni pogoji in oblike integracije, ki s.o obdelane v elaboratih posebnih odborov. Vsak član naših kolektivov čuti tudi notranje spremembe, ki so temu že sledile, predvsem pa pritisk na specializirano proizvodnjo. Prav zaradi tega, ker smo se odločili za integracijo, ki bo predvsem omogočila ožje specializacije naših treh železarn, bomo morali nekatere obrate ustaviti. Rezultati pa bodo vidni Šele po letu 1972. Počutimo se že ogrožene, ker še vedno ni jasno, kakšna bo končna vloga in dejavnost črne metalurgije v gospodarskem sistemu SRS in SFRJ. Zaskrbljeni smo zato, ker vemo, da ob sedanjih instrumentih ne bomo mogli plačevati naših Obvez tudi več let naprej. Bojimo se, da tega ne bomo prenesli, da bodo osebni dohodki ostali isti, ali pa se bodo celo znižali kljub večjemu vloženemu delu. Upravičeno se zato sprašujemo, kako je kar naenkrat možno, da smo železarji postali tako nepomemben dejavnik v nadaljnji industrializaciji naS* domovine. Težka industrija i* črna metalurgija sta bili temelji na katerem smo po vojni gradil vso industrijo. Naši kadri s£ gradili tovarne in učili mladin* povsod po domovini, pomagal smo vedno in vsakomur, sedal pa ti kadri zapuščajo železarn® Smo res samo železarji krivi našo nerentabilnost? Ostali sin0 čisto na koncu nerešenih vpra' šanj, o katerih se sicer velik0 razpravlja, nič pa ne ukrene. Ne verjamemo, da je rešev3' nje vprašanj integracije in san3‘ cije črne metalurgije tako ne; pomembno, da niti republiški še manj pa zvezni organi ničesar ne ukrenejo. Skrbi nas jutrišnji dan, saj so osebni dohodki zaposlenih v negospodarskih organizacijah že sedaj višji o® naših in še nadalje naraščaj®' To povzroča med našim članstvom mnogo nejevolje, ustavitve dela in politične problem® ter ostrejše zahteve za nagrajevanje po vloženem delu. Posebno poudarjamo, da je v takih razmerah 12.000 železarje'1 in njihovih družin pa tudi vs« tri občine, ker so železarne glavni viri občinskih proračunov. Zato ponavljamo besede pionirja gospodarske reforme tov. Borisa Kraigherja, ki je dejal' »Potrebno je takoj analizirat' inštrumente, če se v gospodarstvu pokažejo kot.negativni.« T® zahtevo postavljamo člani sindikata Jesenic, Raven in Štor.* e KOPER Ko so na obalnem sindikalnem svetu Koper ocenjevali letošnje občne zbore sindikalnih organizacij, so ugotovili, da se člani sindikata zanimajo za vsa vprašanja, ki zadevajo delovne organizacije. Na občnih zborih so predlagali veliko rešitev za vprašanja, s katerimi se člani sindikata in proizvajalci srečujejo na delovnih mestih, Večino problemov, na katere so opozorili občni zbori, vključujejo sindikalna vodstva v svoje delovne programe. Od skupno 150 sindikalnih organizacij na področju obalnega sindikalnega sveta Koper je doslej imelo občne zbore več kot 46 sindikalnih organizacij. Najmanj občnih zborov so imele sindikalne organizacije v storitvenih dejavnostih in v družbenih službah. kc • VELENJE Samo 4 sindikalne organizacije na področju velenjskega ObSS še niso imele občnega zbora. Kljub temu, da članstvo ni imelo bistvenih pripomb na delo dosedanjih Sindikalnih organov, pa veliki premiki v članstvu izvršnih odborov kažejo na to, da si članstvo želi še bolj pestre, aktualne in konkretne aktivnosti sindikatov, kot pa je bila doslej. Zanimivo je, da se je starostna struktura novih sindikalnih vodstev znižala od zadnjih volitev za skoraj 10 let ter da je komaj 7 odstotkov novih sindikalnih funkcionarjev nekvalificiranih delavcev. nn ALI ZAHTEVE ČRNE METALURGIJE RES NISO V SKADU Z REFORMO (Nadaljevanje s 1. strani) malnem izkoriščanju kapacitet ne bi zmogli vseh obveznosti, ki jih imajo, niti ne bi mogli pokriti vseh izgub, ki so jih imeli v zadnjih dveh letih. Zato tudi zahtevajo, da skupnost prizna črni metalurgiji tisto ' mesto v gospodarstvu, ki ga ima povsod v svetu. Zaenkrat lahko rečejo, da še ni bilo nič storjenega za to, da bi se Uresničila obljuba iz smernic IK CK ZKJ — namreč, da bo Zveza komunistov skrbela za to, da bodo vsi sloji naše družbe enakomerno nosili bremena in obveze, ki jih nalaga gospodarska reforma. Dosedanja opozorila in zahteve črne metalurgije v zvezi s položajem, v kateaem se je znašla, različni krogi ocenjujejo kot nereformske. V resnici pa železarji ne zahtevajo samo izenačitev svojega položaja s položajem drugih proizvajalcev pri izvozu in izenačitev zaščite svoje proizvodnje, kadar gre za uvoz z zaščito proizvodnje izdelkov drugih vej gospodarstva.' Skratka — železarji zahtevajo enakopravnost pogojev gospodarjenja oziroma pravilno oceno njihovega mesta in vloge pri krepitvi celotnega jugoslovanskega gospodarstva. NEKAJ PODATKOV O POLOŽAJU ŽELEZARN Znano je, da so slovenske že-žezame kljub znatno povečani proizvodnji in prodaji svojih iz- delkov na domačem in tujem trgu poslovanje v minulem letu zaključile z izgubo, ki bo predvidoma znašala 7 milijard S-din. Podobno je z Železarnami v drugih republikah: nikšiška bo imela izgubo približno 2,5 milijarde din, smederevska železarna skoraj enako izgubo, druge železarne pa so v težavah; železarna Ilijaš na primer pošilja sedaj 1000 delavcev na letni dopust... Skratka — naša celotna črna metalurgija je v krizi. Zakaj je tako, pojasnjujejo podatki, ki jih je na ravenskem posvetovanju navedel inž. Matevž Hafner, predsednik združenja jugoslovanskih železarn: Ce cene proizvajalcev, kakršne je predvidevala gospodarska reforma na svojem začetku, označimo z indeksom 100, potem je indeks teh cen ob koncu leta 1967 znašal v celotni industriji in rudarstvu 105, v elektroindustriji 109, v elektroenergiji 110, v industriji gradbenega materiala 113 — v črni metalurgiji pa 99 ... Cene izdelkov črne metalurgije So bile tudi ves čas izvajanja gospodarske reforme nespremenjene, druge pa so rasle. Ob takšnem gibanju cen je seveda razumljivo, da je dohodek železarn nazadoval: če ta dohodek leta 1964 označimo z, indeksom 100, potem je ta indeks leta 1965 znašal 126, leta 1967 se je dvignil na 144. naslednie leto je padel na 90, lani pa je zopet dose- gel približno raven iz >leta 1964. Kot je videti, je železarne »posekalo« predvsem leto 1967, ko je bil pretirano liberaliziran uvoz Izdelkov črne metalurgije, ki je tedaj dosegel 42 % vseh količin teh izdelkov, ki so bile na voljo na jugoslovanskem trgu. Naslednje leto je to bilo sicer popravljeno — škoda pa je ostala. Zaradi vsega tega je seveda zaostajal tudi osebni dohodek zaposlenih v črni metaluriji: če poprečni mesečni dohodek zaposlenih leta 1964 označimo z indeksom 100, potem je ta indeks znašal lani v celotni industriji in rudarstvu 222, v ladjedelništvu 245. v proizvodnji nafte 272, v črni metalurgiji pa — 208 ... Železarji menijo, da so takšne razlike nevzdržne, da nagrajevanje ni več odvisno toliko od dela kolikor od razmer na trgu, na katere sami ne morejo vplivati. Od tod njihova odločna zahteva, da se te razmere uredijo na način, ki jih bo postavil v enakopraven položaj z drugimi proizvajalci. KJE JE IZHOD? Poprečni osebni dohodek zaposlenih v jugoslovanski orni metalurgiji je lani znašal približno 90.000 S-din, v marsikateri železarni pa ife precej manj: v smederevski 76.000 S-din medtem ko je v smederevskih komunalnih podjetjih znašal 94.000 V Nikšiču pa 73.000 S-dinarjeV, ob tem pa je bil poprečni osebni dohodek kakih tisoč delavcev nikšiške železarne pod 60.000 starih dinarjev. Železarji imajo seveda prav, ko pravijo, da takšni nizki osebni dohodki ne morejo privabljati oziroma zadrževati strokovnjakov in kvalificiranih delavcev, ki zapuščajo železarne in odhajajo aa delo drugam, tudi v ino-zemstVo — in to v času, ko so železarnam še kako potrebni V prizadevanjih, da bi izboljšale tehnološki postopek in znižale proizvajalne stroške. Težave, v katerih so železarne, v veliki meri vplivajo tudi na položaj podjetij, ki so z njimi povezane v proizvodnem procesu; to velja na primer za rudnik in tovarno Samota v Arandjelovcu, za Magnohrom, za koksarno Lukavac, za zeniško Vatrostalno itd. To pa tudi pomeni, da rešitev položaja črne metalurgije ni samo v interesu železarjev, temveč tudi v interesu približno enakega števila zaposlenih v drugih vejah gospodarstva, ki so tesno povezane s poslovanjem železarn. Integracija železarn in samoupravni dogovori so tista pot, Id vodi v boljše čase — toda samo pod pogojem, da bo to pot podprla tudi skupnost z ukrepi sistemskega značaja. Železarji zahtevajo, da se to zgodi čim* prej! M. P. mestni odbor sindikata DELAVCEV KMETIJSTVA, lif ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE LJUBLJANA O RAZ- | MERAH V PODJETJU »ŠUMI« 1 n.... VSAK PO SVOJE BOGA MOLI Predlog: združitev s kombinatom »ŽITO« Minuli torek je ljubljanski mestni odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske ter tobačne industrije obravnaval razmere, ki so privedle ljubljansko podjetje »Šumi« na rob gospodarskega poloma. O vzrokih, zakaj je podjetje »Šumi« zašlo v takš-ho zagato, bomo podrobneje spregovorili v prihodnji številki našega lista, vendar naj tokrat ie povemo, da sta bila glavna razloga pravzaprav dva. Najprej ta, da podjetje doslej sploh ni uspelo izoblikovati jasnega razvojnega programa, povrhu vsega pa so razprtije med vodilnimi delavci v podjetju spodkopavale smotrne gospodarska odločitve. Predsedstvo mestnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, Živilske in tobačne industrije je Pilo enotno v oceni, da je rešitev podjetje-»Šumi« le v priklju- čitvi k večjemu podjetju, ki ima dovolj kapitala in dovolj strokovnega kadra. Člani predsedstva so tudi menili, da naj bi se podjetje »Šumi« priključilo k živilskemu kombinatu »Žito«, kjer imajo že sedem let pripravljen razvojni program za kondi-torsko industrijo. Ta program je namreč bil pripravljen že tedaj, ko so se začeli prvi dogovori o združitvi obeh podjetij, ki pa so kasneje zaradi najrazličnejših razlogov ostali neuresničeni. Predstavniki kombinata Žito so na zadnji seji soglašali s predlogom za priključitev podjetja »Šumi«, vendar so postavili pogoj: kolektiv v tovarni »Šumi« naj najprej sam uredi svoje notranje odnose. Ko bo ta pogoj izpolnjen, bodo strokovnjaki iz obeh podjetij pripravili podroben elaborat o združitvi obeh kolektivov. M. Z. = In prav to je narobe, pravijo predstavniki sindikata na svetu za tekstilno, usnjarsko in obutveno industrijo Ne bi hoteli pretiravati — vendar, najbolj bistvene značilnosti slovenske tekstilne industrije je možno predstaviti z enim samim stavkom: nekaj manj kot 35,000 zaposlenih si na skoraj v 75 Vo izrabljenih osnovnih sredstvih brezupno prizadeva stopiti v korak z mednarodno delitvijo dela, sebi pa zagotoviti vsaj eksistenco. Nekaj izjem v resnici samo potrjuje to pravilo! Potem ko smo v preteklosti izželi iz te gospodarske panoge najvišji odstotek družbene akumulacije, smo se začeli čedalje bolj ogrevati za trditev, da ta dejavnost v našem narodnem gospodarstvu ni več zanimiva. Dvignili smo roke in rekli: znajdi se, kdor se pač lahko. Prepotrebna obnove se je tekstilna industrija obnavljala pretežno iz lastnih sredstev. Še v letu 1966 je bila struktura investicij: del poslovnega sklada za osnovna sredstva 89,5 »/o, krediti za osnovna sredstva 9,1 "/o, dobavitelji osnovnih sredstev 0 0/o, drugi viri osnovnih sredstev M 0/«. Komentarja pravzaprav ni treba. Razvoj dogodsov v svetu pa je medtem demantiral teze, da je perspektiva tekstilne industrije v nerazvitih državah, torej tudi našo tezo, s katero smo se poskušali »odreči« svoji tekstilni industriji. Revolucija v tehnološkoh postopkih, surovinah je naredila tekstilno industrijo visoko rentabilno tudi v industrijsko najbolj razvitih državah. Zdaj našo nekdanjo tezo poskušajo zamenjati z novo, s trditvijo, da je lahko tekstilna industrija v našem narodnem gospodarstvu še kako gospodarsko zanimiva, tehnično in družbeno visoko rentabilna. Vsi sicer še ne verjamemo povsem v to — toda dejstvo je, da so se mišljenja vendarle začela spreminjati. Podatki, ki jih je doslej kot dokaz tej »novi trditvi« zbral mariborski tekstilni inštitut, so prepričljivi. In bržčas jih pri snovanju dolgom "nega gospodarskega razvoja republike ne bo možno prezreti. Tako so bržčas danes prizadevanja slovenskih tekstilnih delavcev že veliko manj brezupna, kot pa so bila še včeraj. Sindikat zato nagla^ poziva k podpori prizadevanjem, da se na znanstveni osnovi začne razreševati problematika slovenske tekstilne industrije in njene nadaljnje perspektive! Ze zdaj pa je tudi očitno, da x>t do zanesljive perspektive ne bo ne lahka ne kratkotrajna. r' 'initi se bo najprej treba z? tako imenovani generalni k "ept razvoja, na tej osnovi izvesti delitev dela, praktično v celoti bo potrebno zamenjati proizvodna sredstva, kadrovsko se bo treba usposobiti. Vsak zase in obubožan* kot je, tega ne bo nikoli uspel, uresničiti. Zato sindikat ob klicu po podpori znanstvenemu razreševanju problematike tekstilne industrije resno opozarja, da politika nadaljnjega razvoja podjetij ne more biti več prepuščena trenutnim nav-vdihom vodstvenih kadrov in biti izven kontrole samoupravnih organov, kar se je tolikokrat v preteklosti primerilo. Treba se bo dogovoriti o skupnih ciljih; se zediniti o poti do teh ciljev. In prav to je naloga strokovnih vodstev. Za uresničevanje te naloge bodo strokovna vodstva morala prevzeti nase vse posledice, dobre in slabe. Visoko produktiven stroj — in 700 dinarjev dohodka za delavca, Id mu streže, razkriva sila dvomljivo rentabilnost investicije. Prav taka pa je bala doslej večina investicij v tekstilni industriji. Na tako perspektivo sindikati izrekajo od» ločen NE. S. B. lllllilllll!l!l!llllll!lllllllll!llll!llllll!lll!lll!!l!lll!!l!!!i!!ll!lll!llllllllll!lllll!llllllllll!!l!ll!l!lll!!l!!lllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!ll!!!l!!!!!!il!!!ll!l!!llllll!lilllll'!ll!llilll!WWI!UI'^ll'l|^I^M SINDIKAT V TOVARNI GUMIJEVIH IZDELKOV »SAVA« KRANJ: ŠE LETOS MINIMALNI OSEBNI DOHODEK 800 N-DIN! M lahko - je pa mogoče Za kaj se bo zavzemal sindikat v »Savi« v novem mandatnem obdobju Redki so občni zbori sindikalnih organizacij, kjer bi pozabili kritizirati tiste, ki »od zu-haj« tako ali drugače krojijo Usodo gospodarstva, marveč imajo pred očmi predvsem tisto, kar bi lahko in kar bi morali urediti znotraj lastne hiše. Tako izjemo, ki pa naj bi postala pravilo tudi v drugih delovnih organizacijah, je tudi tokrat predstavljal občni zbor sindikalne organizacije tovarne gu- mijevih izdelkov SAVA Kranj. Razen nekajkrat ponovljenih pripomb, da jim pogosto spreminjanje zakonodaje povzroča nepotrebne težave in z ovirami prekriva pot do večjih uspehov in hitrejši rasti, so prav vsi udeleženci razprave potrdili uvodno misel dosedanjega predsednika sindikalne organizacije Pavla Gantarja, da namreč — vsem uspehom navkljub — znotraj podjetja ostaja vse preveč ne- rešenih vprašanj, da bi mogli in smeli prisojati vplivu zunanjih dejavnikov pretirano velik pomen. Takšno enotno izraženo stališče nedvomno dokazuje, da je kolektiv tovarne gumijevih zidel-kov SAVA pri razvoju samoupravnih in tudi materialnih odnosov dosegel stopnjo, ko pretežni večini kolektiva vse bolj postaja jasno, da ključe do še večjih uspehov držijo predvsem v BAČI SO Sl ZADALI: OB GOSPODARSKEM VZPONU TUDI SAMOUPRAVNA RAST Kolektiva____________________________________________________ Intimna slovesnost V mrzli in nepričakovano zatemnjeni dvorani tolminskega amaterskega gledališča so baške delavke in delavci zaverovano poslušali svojega direktorja. Njegov zanos nad lanskoletnimi gospodarskimi uspehi ter pristno navdušenje nad nadaljnjo modernizacijo in raz- širitvijo podjetja sta prešla nanje. Videti je bilo, da so v tovarni z vsem zadovoljni., kateri Se ^ Kaj ne bi bili! V dobrem le-u so z roba propada prišli na fugo mesto med slovenskimi olnarji. Akumulativnost pod-sya se je tako povečala, da so sobni dohodki vsakomur pora-ji vsaj za 200 novih dinarjev. b 850 dinarskem povprečju so kbro tretjino dohodka namenu za sklade — predvsem za ;0ve investicije. Zgradili so si ®hko skladišče za prejo in ku-'u devet švicarskih tkalskih vtomatov, od katerih bo vsak ^našal toliko dohodka, kakor ela stara tkalnica. In prihodke leto, tako je dejal direktor, 'evprečje osebnih dohodkov ne >o več nižje kot zdaj v Novo-eksU; 950 dinarjev pa je za asko grapo in Tolminsko že BP denar. Rade volje so sprejeli direk-prjev predlog,' naj bi s prosto-uiinim delom porušili staro talnico. Prihranili bi 12 starih ‘Ulijonov — toliko namreč zah-eva za rušenje podjetje, ki je ■e Predložilo predračun gradbe-:Ih stroškov. Udarniško pa bodo ‘Sradili še novo barvamo. Prostovoljno delo med odras-J?11 državljani ni več v nava-h toda v Bači udamištvo spet Svtia. Živ dokaz tega je novo , adišče za prejo. Ko je direk-"‘“f Prvič zasadil lopato, še ni pomagačev. Nekaj delavcev ’a je postrani opazovalo, češ, reziveja stvar, takšnole brez-?(iacno _ garanje, naslednji dan a ■lih je bilo že sedemdeset na Gradbišču. Dvesto tisoč N-dinarjev so r 1 hranili s svojim udamištvom. •■uda zato je bil sindikalni obč- ni zbor slovesnost, v izražala ljubezen do tovarne, želja, da bi njihova tovarna napredovala, čeprav ves kolektiv bolj ali manj ve, v kolikšni krizi je jugoslovanska tekstilna industrija. S skupnimi močmi gre. Prvi slavolok zmage je že postavljen ... BEŽNA KRITIKA Med vsesplošnim zanosom nad uspehi in načrti, pri katerih je že tudi finančna plat dodobra proučena, se je bežna kritika domala izgubila. Vredna pa je omembe. Predsednik sindikalne podružnice je v obračunu dveletnega sindikalnega dela omenil, da so seje samoupravnih organov na nizki ravni, ker je članstvo ekonomsko in samoupravno premalo razgledano. V razpravah o gospodarskih in drugih vprašanjih ne more plodno sodelovati. Predvidena občasna predavanja o temeljnih ekonomskih pojmih in o samoupravljanju, ki jih je sindikalno vodstvo lani uvrstilo v svoj delovni program, so odpadila, ker strokovnjaki iz Bače - predavatelji -niso imeli časa za to. Iz ankete, ki jo je med sindikalnim članstvom idvedel tolminski občinski sindikalni svet, je razvidna želja, da naj bi sindikat prvenstveno spremljal in nadziral proučevanje in delitev dohodka in osebnih dohodkov, kar po svoje tudi dokazuje veliko potrebo po strokovnem izobraževanju : vsaj sindikalno predstavništvo naj bi bilo v teh stvareh doma ... Večji znak, da žele člani kolektiva več vedeti o podjetju, kakor zvedo na delovnih mestih ali na občasnih sestankih, pa je bila predlagana oživitev tovarniškega glasila, ki bo priob-čalo tudi podrobnosti o razvojnih načrtih tovarne in investicijah, preden bi samoupravni organi izglasovali nadaljnjo mo-, demizaoijo. »Kolektivne gospodarske odločitve nalagajo kolektivno odgovornost zanje,« je pametno pripommila n^ka previjalka. Pripomba pa verjetno ni bila izrečena zato, ker previjalka ne zaupa upravnemu vodstvu podjetja, ampak je merila predvsem na samoupravljalsko pasivnost, kd je, na srečo, zdaj nihče ne izkorišča v škodo podjetja in kolektiva. MARIOLA KOBAL . Glasilo republiškega sveta ZSJ za Slovenijo, Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List je bil ustanovljen 20. novembra 1842. Ureja ga uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva tn uprave. Ljubljana, Dalmatinova ul. 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 316-695. 312-402 In 310-033, uprave 310-033 Račun pri Narodni banki v Ljubljani. St. NB 501-1-901, devizni račun pri Kreditni banki in hranilnici Ljubljana. Št. 501-620-7-32000-10-3204-486. — Posamezna številka stane 50 N-par — 50 S-dln — Naročnina je četrtletna 6,50 N-dln — 650 S-dln -polletna 13 N-dln - 1300 S-din In letna 26 N-dln — 2600 S-din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZP .Ljudska pravica. Ljubljana v svojih rokah. Načrtna kadrovska politika, ki jo izvajajo že več let, na primer zanje predstavlja zgovoren dokaz, kaj kolektivu lahko prinesejo sposobni strokovnjaki, če so za svoje delo dobro nagrajeni, toda v polni meri tudi odgovorni. Ni naključje, da prav zaradi tega SAVA prednjači pred vsemi sorodnimi podjetji tako glede obsega proizvodnje kakor tudi glede poslovnih rezultatov. Z dosedanjimi uspehi pa v Savi vendarle še niso zadovoljni. Ne zaradi tega, ker bi kolektiv postal neskromen, marveč enostavno zato, ker vedo, da lahko dosežejo veliko več, kot pa so doslej. Pot do tega cilja pa z ene strani vodi preko izpopolnjevanja sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, kar naj še spodbudi materialno zainteresiranost slehernega člana delovnega kolektiva za še boljše poslovne uspehe podjetja kot celote, v katerem poprečni osebni dohodki sicer že zdaj dosegajo 1140 N-din mesečno. V zvezi s tem bo novo vodstvo sindikalne organizacije nenehno opozarjalo strokovne službe, da bi iskale takšne možnosti izboljševanja organizacije dela in proizvodnje, da bi se minimalni osebni dohodki še letos povzpeli na 800 N-din; da bi skladno s tem naraščali zaslužki vseh drugih članov kolektiva, pri čemer pa se ne bi smelo poslabšati sedanje razmerje v delitvi dohodka med sklade in osebne dohodke! Na prvi pogled sodeč ne bi bilo lahko uresničiti vseh teh ciljev, saj si med seboj dokaj nasprotujejo. Vendar pa na podlagi konkretnih primerov, ki so jih v svojih razpravah prikazovali udeleženci občnega zbora, vendarle sodimo, da se jim bodo v SAVI vsaj močno približali, če jih že ne bi mogli v celoti doseči. Dejstva, o katerih so govorili udeleženci občnega zbora, so namreč zgovorno pričala o tem, da kolektiv ve, kje so še rezerve, ki jih lahko izkoristijo za namen, ki so si ga postavili kot svoj cilj, ter drugič, kako naj bi se teh problemov tudi lotili, da jim bodo kos. Ena izmed bistvenih sestavin teh prizadevanj bo nedvomno nadaljnje notranje utrjevanje kolektiva. V lanskem letu se je tovarni SAVA namreč priključilo tudi kranjsko podjetje STANDARD. Sindikat mora, tako so poudarili na občnem zboru, vplivati na to, da se bosta združena kolektiva tudi dejansko in notranje približala; da bosta, po domače povedano — »enako mislila«, če bodo v tem uspeli, bo SAVA poleg večjega tehnično-proizvodnega in ekonomskega potenciala razpolagala tudi z okrepljeno zavestjo kolektiva, da izboljševanje njihovih življenjskih in delovnih razmer temelji na skupnih prizadevanjih za napredek podjetja kot celote. -mG NOVA PRIZADEVANJA Centralni odbor sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije je na zadnji seji sklenil ustanoviti posebno obliko priznanja za sindikalno aktivnost — zlato in srebrno značko te organizacije. To značko naj bi v prihodnje podeljevali useni zaslužnim delavcev tega sindikata, ki so se s svojim delom odlikovali pri razvijanju socialističnih družbenih odnosov, delavske solidarnosti in pri drugih nalogah. Tako naj bi po sklepu centralnega odbora podeljevali te značke tudi delavcem, ki so si prizadevali za dvig produktivnosti dela, izpopolnjevanje tehnološkega procesa, novatorstva, racionalizatorstva, ki so vplivali na večjo poslovnost in na vsa druga prizadevanja, ki prispevajo k večjim uspehom delovnih organizacij. Te značke bodo po pravilniku lahko podeljevali tudi tistim sindikalnim delavcem drugih sindikatov in Zveze sindikatov, ki so se še posebej angažirali pri uresničevanju nalog sindikata delavcev prometa in zvez, podeljevali pa naj bi jih tudi predstavnikom tujih sindikalnih gibanj in organizacij, kot priznanje za njihovo aktivnost na področju razvijanja mednarodne in delavske solidarnosti. Po pravilniku, ki ga je sprejelo predsedstvo tega strokovnega sindikata na zadnji seji, bodo organizacije in vodstva sindikatov podeljevala te značke svojim najbolj zaslužnim članom na letnih občnih zborih, kongresih ali ob drugih priložnostih. ZA VEČJO UVELJAVITEV SAMOUPRAVLJAVCA Zadnja razširjena seja republiškega sveta sindikatov Bosne in Hercegovine je bila posvečena obravnavi problemov v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja in .z okrepitvijo vloge delovnega človeka kot samoupravljavca. Za izhodišče v razpravi pa je služila naslednja ugotovitev komisije za družbeno-eko-nomske odnose pri republiškem svetu: dejstvo je, da so še vedno delovne organizacije, kjer sploh ne vedo, da je stopil v veljavo temeljni zakon o dohodku in da so uzakonjene številne ustavne spremembe, ki omogočajo veliko sodobnejšo organizacijo samoupravnih in ekonomskih odnosov v delovni organizaciji; ponekod pa na 'vse te spremembe gledajo le kot na tehnična vprašanja, vprašanja knjigovodstva in evidence. Izhajajoč iz te ugotovitve so se sindikati Bosne in Hercegovine zavzeli, da sindikati v delovnih organizacijah začndrbrez-kompromisen boj za to, da v vseh delovnih organizacijah in njihovih asociacijah pride do prevrednotenja samoupravljanja in da se izoblikujejo taki odnosi, ki bodo v kar največji meri omogočili uveljavitev proizvajalca v njegovi samoupravljalski junkciji. Zato naj bi bila dejavnost sindikatov v prihodnjem obdobju posvečena nadaljnji krepitvi delovnih enot bodisi kot samostojnih oblik združenega dela bodisi kot organizacij, ki samostojno ugotavljajo in delijo dohodek, nimajo pa sicer statusa pravne osebe. Člani republiškega sveta sindikatov Bosne in Hercegovine so tudi poudarili, da morajo sindikati odločno zavračati pomisleke, češ da zahteve za nadaljnjim samoupravnim osamosvajanjem delovnih enot niso v skladu s procesom integracije in povezovanja. Svet je tudi zavrnil očitke nekaterih kritikov temeljnega zakona o dohodku, ki si prizadevajo dokazati, da je ta zakon proti samoupravnemu razvoju in proti reformi, ker pač po njihovem mnenju vodi v še večjo razdrobljenost gospodarstva. Republiški svet je hkrati opozoril, da se v ozadju vseh takih in podobnih kritik v resnici skriva le želja za ohranitvijo sedanjih razmer in odnosov in težnja, da bi še naprej odločali o do-, hodku in razširjeni reprodukciji le v ozkih in zaprtih krogih. H r v at s k a • • - ", ; • ; • ' <*> ■ republikah največje osebne | dohodke zaposleni v družbenih in državnih službah, Š turno-socialnih panogah, jj za temi p£ zaposleni v kul-S Zaradi tega je tudi popreč- • je osebnih dohodkov v ne-i gospodarskih dejavnostih • večje kot v gospodarskih. ; Vzrok temu je boljša kvali-Š fikacijska struktura, čeprav i prejemajo višji strokovni ■ delavci negospodarskih de-| javnosti v poprečju manjša S osebne dohodke, kakor za-Š posleni enakih kategorij v gospodarstvu. Tu gre za ne-\ sorazmerja v osebnih do- ■ hodkih nekaterih poklicnih S skupin (prosvetni delavci) [ ali panog (elektroenergija, projektiranje, zunanja trgo-5 vina, banke). To velja tako ■ za Slovenijo kot za druge ! republike. malije v našem družbeno-eko-nemskem razvoju, zlasti pa za tiste, ki bodo naš družbenoekonomski razvoj hitreje potiskali naprej. To pa ne pomeni, da bo potrebna pri vsakem sporazumu tudi »sindikalna prisotnost«, hkrati pa s tem ni rečeno, da se v nekaterih primerih sindikat ne bo »vmešal«. Odvisno od zadeve, ki jo bomo urejali s sporazumom, se bo zgodilo, da sindikat pri nastajanju sporazuma ne bo sodeloval, včasih pa bo sindikat sopodpisnik sporazuma, sem in tja pa tudi vzpodbudnih za sporazum, in v nekaterih primerih morda celo nosilec akcije. S tem v zvezi so člani razpravljali o nosilcih akcije pri samoupravnem sporazumevanju in o različnih ravneh, na katerih bi naj prišlo do sporazumevanja. Kot prej so tudi ob tem prišli do prepričanja, da je to odvisno od vsebine dogovora. Priprave za osnutek zakona, ki bi naj uredil področje samoupravnih in družbenih dogovorov, so na plenumu ugodno ocenili. Toda poudarili so, da mora nastajanje zakona vključevati široko družbeno konzultacijo in da bi morali o osnutku zakona povedati svoje mnenje tudi sindikati. Razpravo o samoupravnem in družbenem dogovarjanju so člani plenuma zaključili s sprejemom stališč, ki v prvem delu kritično presojajo material za prvo konferenco Zveze sindikatov Jugoslavije, v drugem pa so v obrisih zapisane nekatere naloge, ki so s tem v zvezi pred republiškim odborom. Plenum-se je tudi zedinil, da je treba s stališči seznaniti vse delegate sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, ki bodo sodelovali na konferenci, ter jih opozoriti, da v svoji razpravi izhajajo iz teh stališč, Naše bralce opozarjamo, da bomo pripombe in stališča ter smernice bodočega delovanja, ki jih je sprejel zadnji plenum republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Slovenije, objavili v prihodnji številki Delavske enotnosti. EMIL TOMAŽIČ ALI BO SINDIKAT V KLI LOGATEC USPEL STRNITI SILE V KOLEKTIVU? Za večjo in doslednejšo samoupravnost Kombinat lesne industrije Logatec velja v svoji panogi za solidno podjetje. Tako ga prikazujejo gospodarski rezultati in povprečni osebni dohodki, ki so ob znatno povečani proizvodnji in storilnosti v zadnjih dveh letih porasli za 28 °lo in samo še za 5 N-din zaostajajo za poprečjem slovenske industrije. Notranja podoba KLI Logatec pa je manj pohvalna. Proizvodni delavci so preveč prepuščeni sami sebi, samoupravno nevedni in zapostavljeni. Na sindikalnem občnem zboru so to obširno dokumentirali v upanju, da bo novo sindikalno vodstvo učinkovito interveniralo v njihovo dobro. hemi član kolektiva v roke, da bi s pravočasnimi opozorili o pomanjkjivostih delavski svet lahko izglasoval pravilnik, ki bi bil za vse sprejemljiv. V minulih dveh letih ne bi niti samoupravni organi niti politične or-ganiJacije porabile toliko časa za razpravljanje o osebnih dohodkih in o neredu v proizvodnih obratih, ki ga je povzročala nestimulativna delitev, če bi merila korenito ocenili, skupno s proizvajalci. DVA PRETRESA ZAPORED Logaški lesarji so nedavno doživeli dva notranja pretresa: kratko prekinitev dela v enem obratu in direktorjev odstop. Zdaj menijo, da bi se obema izognili, če bi bili proizvajalci pravočasno obveščeni o kriterijih za delitev »■novoletnih nagrad«. Direktorjev predlog, naj bi tako imenovane novoletne nagrade — v bistvu pa dodatna materialna priznanja za dosežene gospodarske uspehe — razdelili po uzakonjenem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, je delavski svet upošteval. Njegov sklep je proizvodne delavce z nizkimi osebnimi dohodki prizadel, saj je vsakdo vedel, da bo manj dobil, kot je pnričakoval. Problem ne bi bil tako pereč, če ne bi bile »novoletne »nagrade« več let poprej za ves kolektiv enake. Zakaj uravnilovka ni na mestu, pa neposrednim proizvajalcem tudi ni nihče pojasnil, Za ceno miru je delavski svet že naslednjega dne spremenil odločitev in izglasoval — uravnilovko v delitvi »novoletnih nagrad«, nakar je direktor odstopil. Omalovaževanje notranje zakonodaje in samoupravno nedo* slednost pa j« sindikalni občni zbor prikazal še na številnih drugih primerih. PREMALO REDA IN DISCIPLINE Posebni predpisi na primer urejajo red in disciplino v to' vami, ki jih pa niti upravno vodstvo niti proizvajalci dovolj ne spoštujejo. Zamujanje, predčasno izpuščanje in pospravlja- nje delovnih mest — vse te izgubljene minute predstavljajo v letu dni veliko gmotno škodo za podjetje in posebej za proizvodne obrate. Prejšnje sindikalno vodstvo je opozorilo na ta problem, samoupravni organi pa niso učinkovito ukrepali. Sindikalni obč" ni zbor je zato ponovno zahteval zaostritev reda in discipline, in sicer najprej v upravnem in proizvodnem vodstvu, da bosta proizvajalcem za zgled. V proizvodnih obratih pa bi delovno vnemo povečalo tudi pravičnejše vrednotenje dela. Pritožb ni malo. Predvsem neza* dovoljni so delavci,- ki upravljajo nove, zahtevnejše stroje. Veliko več proizvajajo, v delo vlagajo več truda, ovrednoteno pa je večinoma tako kot pri Starih strojih. Pri delavskem svetu sicer dela posebna komisija za ocenjevanje delovnih mest, ki pa zahtevni nalogi doslej ni bila kos, ker ni razpolagala s potrebnimi analizami. Občutljivo vrednotenje del je bilo do nedavna prepuščeno v glavnem normircem ... Kot je na občnem zboru novi direktor pojasnil, pa bo eden izmed strokovnjakov'poslej redno spremljal gibanje osebnih dohodkov in na podlagi analize dela predlagal potrebne spremembe. Dejal je, da so nekateri delavci prikrajšani, zlasti če so prevzeli nove stroje,. ki opravljajo po več faz dela, marsikoga pa je novi stroj razbremenil. Ostnutek popolnejšega in doslednejšega vrednoten ja dela torej 'strokovne službe že pripravljajo. Sindikalni občni zbor je predlagal, naj bi ga dobdl sle- SINDIKAT NAJBOLJ SCITI SAMOUPRAVNOST IN HUMANOST Samoupravljanje požene globoke korenine v kolektivih, ki so o vsem gospodarskem dogajanju dobro poučeni in v katerih samoupravno vodstvo upošteva mnenja večine. Logaški lesni kolektiv pa o marsičem na poučen. Strokovne službe se zapirajo vase, sklicujejo se na preobilje dela, samoupravno in politično vodstvo pa doslej nista dovolj prizadevno posredovala pojasnil, ki so jih zahtevali neposredni proizvajalci. Zakaj nekateri stroji stojijo? Zakaj novi lepilni stroj odpoveduje? Ali so kadrovski premiki v strokovnih službah dovoljeni brez soglasja samoupravnih organov? Zakaj delavkam, ki so jih zaradi poklicnih bolezni premestili na lažja delovna mesta, zmanjšujejo osebne dohodke? Na nekatera vprašanja so strokovnjaki že na občnem zboru odgovorili in lahko bi že prej, če bi bil samoupravni mehanizem popolnejši in bi deloval tako, kakor je uzakonjeno. Poklicna obolenja, ki se pojavljajo zlasti pri delavkah zaradi manjše odpornosti proti mrazu in prepihu, pa bo novi sindikalni odbor temeljito obravnaval, preden bo svoje stališče posredoval samoupravnemu vodstvu. Gre za to, kje in kako naj jih zaposlijo, da se bolezenski proces ustavi. Večina bolnic je namreč še zelo mladih, možnosti za prekvalifikacijo pa je malo, ker ima Logatec samo še konfekcijski obrat Modnih oblačil ... M. K. OBČNI ZBOR SINDIKALNE ORGANIZACIJE TOVARNE SALONITA V ANHOVEM ZAHTEVA: VEC POSLUHA ZA DELAVČEVE TEŽAVE »Delavci »Salonita« so rekli, da že leta ni bilo tako živahno na občnem zboru kot tokrat. V prejšnjih letih si bojda niso imeli kaj povedati in so take sestanke za« ključili že v poldrugi uri. Tokrat je bilo na občnem zboru sindikalne organizacije v »Salonitu« v Anhovem drugače. Govoril je skoraj vsak drugi delegat, Če več ne, je povedal tri stavke o tem, kaj ga moti med delom na delovnem mestu, po delu, v prostem času, Vsi njihovi problemi so zelo človeški, čeprav na videz nepomembni in je za njihovo rešitev potrebno samo nekoliko volje, organiziranih akcij in prav nič ali v nekaterih primerih zelo malo denarja. ! Na občnem zboru v »Salonitu« niso na dolgo govorih o preteklosti, vendar to, kar so povedali, kaže, da si je sindikalno vodstvo v minulem obdobju težko utiralo pot v svojem delovanju. O tem je tudi govoril predsednik sindikalne organizacije Viljem Ušatf. Med drugim je povedal, da si je sindikalna organizacija v podjetju prizadevala osamosvojiti se, tako da bi bila sposobna razpravljati In odločati o vsem. kar se dogaja v podjetju. »Skušal sem« je dejal Viljem Ušaj, »na plenarnih sestankih zainteresirati člane vodstva, da bi razpravljali o poslovni politiki podjetja in s konstruktivnimi predlogi vplivali na organe samoupravljanja, da bi ti opravili nekatere spremembe v organizaciji in delu podjetja. Sindikalno delo smo razširili na obratne sindikalne pododbore z željo, da bi se s članstvom boljše organizacijsko povezali. Kljub prizadevanjem nekaterih predstavnikov, pa je bil uspeh skromen.« Zlasti malo so opravili sindikalni pododbori pri zaščiti pravic posameznikov ali skupine delavcev v primerih, ko so ob-ratovodje nezakonito postopali. Zategadelj so se odnosi med de- lavci In vodji ponekod zaostrili. Neljuba nasprotja med sindikatom in vodstvom podjetja pa so nastala, ko se je pripravljal seznam za odpust delavcev zaradi zmanjšanja proizvodnje. »Očitali so mi« je dejal tovariš Ušaj, »da sindikat in jaz zagovarjamo lenuhe in pijance v podjetju. Vprašal sem, kaj delajo obrato-vodje, da jih niso v desetih letih odkrili in jih prijavili disciplinski komisji. Z odpusti delavcev se bomo že srečali, posebno tedaj, ko bo izvedena modernizacija proizvodnje. Zato je potrebno z večjo skrbjo vsestransko proučiti, po 'kakšnih merilih bomo sprejemali delavce, in razmisliti bomo morali o tem, kje bi zaposlili delavcev z ukinjenih delovnih mest.« Nikakor ne kaže prezreti nekaterih uspešnih sadov sindikalnega dela v Anhovem. Sindikat je bil uspešen posebno v pomoči članstvu. Preko samoupravnih organov je sindikat izprosil brezplačno letovanje V domačih počitniških domovih za mnorte zdravstveno in socialne šibke delavce. Po predlogu sindikatov so dobili vsi delavci regrese za dopust in izplačilo nadomestila za nekdanjo K-15. Ob tem pa so na občnem zboru poudarili, da bi se morali višji sindikalni organi odločneje zavzeti proti obdavčitvi skladov skupne porabe, saj je zakon o obdavčitvi skladov skupne porabe močno ogrozil prizadevanja za ugodnejši življenjski standard delavcev. Poleglega so delegati na občnem zboru zastavili mnogo vprašanj, na katera pričakujejo tudi ustrezen odgovor ali rešitev. Moti Jih sedanje zamotano iz-' računavanje osebnih dohodkov; zavzeli so se za starejše delavce, ki zaradi onemoglosti zasedajo slabše ocenjena delovna mesta in dobivajo zato tudi nižje osebne dohodke; poudarili so, da je nujno' potrebno izdelati perspektiven plan razvoja podjetja, ponovili so dolgoletno željo, da bi zgradili menzo, kopalnico in ambulanto; govorili so o disciplini, ki jo velja poostriti za vse zaposlene; sodili so, da bi bilo potrebno ponovno oceniti delotma mesta; več bi morali storiti za zaščito na delovnem mestu, za večjo poučenost o higiensko-tehnični varnosti; dejali so, da bi morali bolj čuvati osnovna sredstva; uspešneje bi morali razvijati rekreativno in športno življenje itd., itd. Veliko večino vprašanj, ki so jih načeli delavci v »Salonitu«, je mogoče rešiti v kratkem času. Občni zbor je zato zadolžil novo sindikalno vodstvo, da se na osnovi sklepov zavzema pri pristojnih službah in samoupravnih organih za rešitev teh in nekaterih drugih problemov. Prav tako je občni zbor ugotovil, da bi moralo sindikalno vodstvp, ki zastopa približno 1700 članov, dobiti ustrezno veljavo v delovni organizaciji. Tako veljavo mu mora zagotoviti celotni kolektiv — so dejali — in ga podpirati v uresničevanju njegovih programskih nalog. I. V. DELAVSKA ENOTNOST — St. 5 1, februarja 1969 £ ALI SE OBETAJO SLOVENSKEMU KMETIJSTVU BOLJŠI ČASU Denarja je premalo Skupna seja področnih odborov sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije Maribora, Celja, Murske Sobote, Ptuja in Žalca, ki je bila pred dnevi v Ormožu in jo j® sklical republiški odbor tega sindikata, je pravzaprav minila v zelo napetem ozračju, toda zato z bolj kon-, kretnimi stališči in MK ključki. I »Kako letos porabili nefcafj več kot 25 milijonov N-dlnarJeVi kolikor jih bo na voljo za reii-j tev perečih problemov slovenj skega kmetijstva,« je bilo vprašanje slehernega udeleženca V razpravi. Naj mimogrede poj asi mimo: teh 25 milijonov N-dlnar-jev predstavlja 10 milijonov N-dinarjev, ki jih je namenil rei publiški izvršni svet za kmetijstvo, blizu 13 milijonov Ni dinarjev več sredstev bo ostalo kmetijskim delovnim organizacijam, ker so bile odpravljen® obresti na poslovni sklad, preostala sredstva v znesku dobra ? milijona N-dinarjev pa se bodo natekla iz različnih virov za pospeševanje kmetijske dejavnoi sti v Sloveniji. AM bodo ta sredstva zadoščala za razrešitev vseh perečih problemov kmetijstva, Je bilo naslednje vprašanje na sestanku v Ormožu, kajti od inž. Rada Dvoržaka, predstavnika gospodarske zbornice, smo lahko slišali za nič kaj razveseljive ugoi tovitve: »Samo zaradi nižjih cen piri izvozu živine je v devetih mesecih minulega leta nastalo 20 milijonov N-dinarjev izgube, pri vzreji živine pa celo 36 milijonov N-dinarjev, Do konca minulega leta se je ta izguba še povečala. In, če odštejemo, da ostane 13 milijonov N«diimarjeV kmetijskim delovnim organizacijam, kolikor bi predvidoma znašale obresti na poslovni sklad v letošnjem letu, potem intervencija v znesku 10 milijonov N-dinarjev, kolikor je za Slovenijo letos namenil izvršni svet, ne more bistveno vplivati na boljši ekonomski položaj slovenskega kmetijstva...« Toda vsi udeleženci sestanka v Ormožu, so si bili edini, da je tudi ta vsota, čeprav občutno premajhna, vendarle lepa spodbuda za kmetijske delovne organizacije. Pomeni namreč, da slovenski družbi le ni vseeno, v kakšno smer in pod kakšnimi pogoji se bo razvijalo slovensko kmetijstvo. Zavoljo tega je v okviru proračunskih možnosti podobne intervencije prav v kmetijstvu še možno pričakovati. Intervencije družbe so tudi nujne, saj celo kmetijsko najbolj razvite dežele v Evropi v obliki najrazličnejših regresov in premij in še z mnoso večjimi sredstvi pomagajo kmetijstvu do boljših pogojev gospodarjenja. O tem, komu naj bi razdelili omenjenih 10 milijonov N-dinarjev, se je tudi na sestanku V Ormožu pojavilo več predlogov. Nekateri so se ogrevali, da bi pretežni del teh sredstev dobila živinoreja, ker je v največjih težavah. Drugi so spet zagovarjali stališče, da bi moralo biti deležno teh sredstev prav vse kmetijstvo. In prevladalo je prav srednje mnenje z obrazložitvijo, da bi iz teh sredstev pokrili 20 odstotkov obveznosti iz kreditov, ki jih morajo letos vrniti bankam slovenske kmetijske delovne organizacije. Ker pa je največ kreditov — po podatkih kar 65 °/o — najetih za živinorejo, se pravi, da bo pretežni del vsote le namenjen za sanacijo vzreje živine. Iz zaključkov posveta v Ormožu lahko tudi razberemo, da se bo sindikat še naprej boril za odgoditev odplačil kreditov, saj je akumulacija v slovenskem kmetijstvu tako skromna, da bomo morali zapreti dobršen del kmetijskih delovnih organizacij, če tega nč bomo storili. Prav tako se bo sindikat še naprej boril tudi za to, da se kmetijskim delovnim organizacijam poveča retencijska kvota, da se sprosti 'tržišče za kmetijske pridelke in da se panoga V celoti izenači v pogojih gospodarjenja z drugimi panogami gospodarstva. M. Z <11*1 l!l!!W!lllll||||||]|l!!l!llll!!llll[|lllllllllllllllll!lll!lllll!llll!llll!lllllllll!ll!lllllllll!lll!!llllllllllllll!!!!!l!lllllllllll!!!lllllllllllllllll!!l!lllll!lll!llll POGOVOR Z UPRAVLJAVCI IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII* KOPRSKI TRGOVCI SE POSTAVLJAJO NA NOGE Trgovina na slovenski obali I se v zadnjem času vse bolj | razvija. ’ Tudi to v glavnem zaradi | tega, ker so mnoga podjetja 1 kot na primer ljubljanska Pre-| hrana, potem postojnski Nanos | in še nekatere na tem območ-| iu odprla svoje trgovine ali | celo blagovnice. 1 Ob tem je bila doslej precej I zapostavljena domača trgovi-| na. Majhna podjetja s prome-| tem največ do 1 ali 1,5 mili-| jarde starih dinarjev letno so 1 vse bolj životarila, To je ne | samo trgovce, marveč tudi 1 obalne sindikate spodbudilo in | začeli so na tem področju tudi | ukrepati. Najprej so strokovnjaki ko-3 brskega Poslovnega združenja j za trgovino izdelali obširno | študijo o tem, kaj bi bilo treba | najhitreje storiti za uspešnejši | razvoj domače trgovine? Nekaj več je na to temo j Povedala v razgovoru Irena | Hudales, sekretarka trgovskega j Podjetja Soča v Kopru. »Na osnovi analitičnih po-| datkov in študij, ki so jih iz-| delali strokovnjaki Poslovnega | združenja za trgovino, smo | spoznali, da je treba predvsem | domačo trgovino na obalnem j Področju integrirati, če že ne ! fizično pa vsaj doseči spora-| zum o skupnih naložbah sred-| štev za nadaljnji razvoj trgo-| Vine. Kajti vsako podjetje zase ( se prav zaradi preskromne akumulacije ni moglo več širiti niti modernizirati svojih prodajaln.« »Kaj so prinesli prvi pogovori med koprskimi ali bolje rečeno obalnimi trgovci?« »Štiri trgovska podjetja, to je Tehnobor iz Kopra, Mavrica iz Izole ter Soča in Jestvina in Kopra so se takoj zedinila za skupno nalaganje sredstev za gradnjo in modernizacijo trgovskih lokalov, marketov in blagovnic.« »Je medtem mora prišlo tudi že .do združitve omenjenih štirih trgovskih podjetij?« »Za zdaj so se združila le tri podjetja, in sicer izolska .Mavrica, Tehnobor in Soča iz ■Kopra v enotno močnejše podjetje, ki je obdržalo ime Soča. Trgovsko podjetje Jestvina pa t>o za zdaj ostalo pri prvem dogovoru, to je skupnem vlaganju sredstev za razširitev in modernizacijo domače trgovine.« »To pomeni, da imate obalni trgovci tudi v načrtu gradnjo novih sodobnih trgovin?« »Se razume. Najprej, bomo v Kopru zgradili veliko trgovsko hišo na prostoru poleg marketa ljubljanske Prehrane. Z novo trgovsko hišo bomo pridobili nadaljnjih 2500 kvadratnih metrov prodajnih površin. V tej hiši bo mogoče dobiti vsakovrstno blago od tekstila, konfekcije, usnjarskih in krznarskih izdelkov, obutve, elektrotehničnega materiala do drogerijskih in prehrambenih izdelkov. Skušali bomo zgraditi in urediti takšno trgovsko hišo, kot sta na primer v Trstu trgovski hiši Upim ali Standa. Koprčani in vsi obalni prebivalci bodo z novo trgovsko hišo v Kopru veliko pridobili, zlasti v tem, da si bodo vse izdelke, kar potrebujejo za življenje, lahko nabavili na enem mestu. Mnogo bodo imeli od takšne blagovnice tudi številni turisti, saj bodo na njenih policah našli res najkvalitetnejše blago.« Po besedah Irene Hudale-sove koprski trgovci računajo še, da bodo pritegnili tudi potrošnike iz Istre, ki zdaj množično hodijo nakupovat v Trst in druge italijanske trgovske centre. »Do kdaj računate, da bo zgrajena omenjena veleblagovnica?« »Po načrtih, ki jih imamo že izdelane, bi vrata nove veleblagovnice v Kopru odprli približno čez dve leti. Veljala bo od 500 do 600 milijonov starih dinarjev. Zgradili jo bomo v glavnem iz lastnih sredstev, to je sredstev združenega trgovskega podjetja Soča in koprske Jestvine« »Ali nova trgovska hiša v Kopru pomeni tudi večje možnosti za zaposlitev mladih ljudi, ki so zdaj prav na obali v precejšnji meri brez dela?« »Na vsak način bo nova trgovska hiša pomenila za marsikoga na obali tudi stalno zaposlitev. Povedati moram, da že zdaj šolamo zanjo 40 do 50 mladih ljudi. Seveda ne bomo vseh 50 zaposlili le v novi trgovski hiši. marveč tudi v drugih naših trgovinah. To pomeni, da bomo na delo ali v uk za zaposlitev v veleblagovnici sprejeli še nove delavce.« »Bi morda že zdaj lahko odgovorili, ali kanite v okvir novega trgovskega podjetja Soča pridružiti še druga manjša domača trgovska podjetja?« »O tem bi zdaj težko govorila. Na vsak način si bomo prizadevali, da bomo trgovci na obali še naprej združevali svoje moči, saj lahko le kot močna trgovska organizacija nekaj naredimo in tudi pomenimo ter zadovoljimo danes mnoge zahtevne potrošnike.« M. 2. !®®!lillilllllllllllllllllllllllil[lllliillllllljllllllllM Proračimske tegobe v Litiji V občinskem proračunu manjka po dosedanjih izračunih kar 3,200.000 din i Sestavljavci predloga občin-'kega proračuna za leto 1969 v JPravi občinske skupščine in 5Vet za družbeni plan in finance So v nemajhni zadregi. Korist-biki proračunskih sredstev zahtevajo, da jim letos občinska skupščina dodeli za njihovo delavnost kar 9,190.000 din, po sedanjih izračunih pa bi bilo mo-Soče zbrati vseh dohodkov, pri čemer pa so upoštevali 8 % povečanje osebnih dohodkov in Uveljavitev vseh prispevkov in davkov po maksimalnih stop-bjah, le 5,990.000 din, ali 'celo 8 % manj denarja kot lani. Sa-P10 prispevkov iz osebnega dohodka bi zbrali za 770.000 din manj, kot leto dni poprej! Torej so skupni zahtevki Proračunskih koristnikov za •L200.000 din večji, kot pa bo m°goče zbrati vsega denarja. Temeljna izobraževalna skupnost Litija terja iz občinskega proračuna 2,840.000 din, ali 77 % več denarja, kot ga je prejela za dejavnost lani. Kolikor ne prej ___4--,1: 1^^ i V\1 i čir bi bilo mogoče doseči le, če bi vsi koristniki prejeli za 6 % manj sredstev, kot so jih lani, saj se bodo za toliko tudi zmanjšali skupni dohodki občinskega me toliko sredstev, Republiška proračuna v primerjavi z le-izobraževalna skupnost ne bo tom 1967. prispevala ostalega denarja za financiranje vzgoje in izobraževanja. (V Litiji poudarjajo ob tem, da bo gospodarstvo prispevalo letos Republiški izobraževalni skupnosti 2,290.000 din, ali kar 920.000 din več, kot je lani.) Drugi koristniki sredstev iz _ litijskega občinskega proračuna, | brez Temeljne izobraževalne “ skupnosti Litija, zahtevajo za financiranje dejavnosti 32 % več, kot pa so bili prejeli denarja lani. Kot vse kaže, v Litiji letos ne bodo mogli uskladiti proračunskih dohodkov z izdatki. To bi ^cer ga? PODOBE NAŠEGA ČASA — Imenitno! Ostanite, za ne bilo, veste, jaz je na primer -------- - v , nimam, ampak, če že je, je kar božjo voljo, tako, kot ste: odpet prav da ^ ker gre M suknjič, spuščena kravata... u(v0(|no izobrazbeno povprečje Sit sem svečanih obrazov in kandidatov. No, pa to ni moja pisarniških fikusov v ozadju. tema mi živimo od reklamnih li in bi —, „..„ i..v.ino';, ?va. 7.atn Ali bi bili tako prijazni dali roke v žep. Takole, ja, z v rokami v žepu: to bo bomba! nj9 Je že končano, hvala lepa! oglasov in lahkega čtiva, Bata o tem kdaj drugič. Ste pogum-: — Dovolite, čast... s kom imam — Ah, oprostite, reporter — Kako to mislite? Ce sem bil v partizanih? Ja* bil setn komisar... i — .\n. upi osme, lepo* .-e. — Ne, ne, ne gre za »-Se časopisa »Hopla-hopla«, službe- pomnite...«, ampak za volit-no. Saj bi se predstavil, am- ve. Vprašam vas, če ste po' pa k potem bi rekli, le ka j je gumni pri iskanju novega,’ Predvolilna kampanja treba toliko pompa, pa ni ta- hkrati pa pripravljeni tvegati.' ko. Vsaka kampanja je pomp; Lahko napišem: da? gre le Za to, kdo bo organizi- _ Napišite> kar hočete, am-rai bolj sodoben pomp. Zato k vprašanje je na mo5 čud-sem pa rekel, da dajte roke v „„ „ lili • • • zep. — Tovariš, res ne razumem. Drugače pač ni mogoče določiti kadrovskega profila — Morda res ne, ker gre za kandidatov, kot tako, tovariš, moderne prijeme, je pa stvar je pa že treba malo potrpeti, v resnici čisto enostavna: iz zua,j pa najvažnejše: ali ste zaupnih virov sem zvedel, da pripravljeni z vso zavzetostjo sle zelo resen kader in zdaj uresničevati samoupravne ci-sem zato tu. Mislim, da me ni ij0 in se hkrati znati vživljatl že kdo prehitel. v položaj ljudi v različnih oko- — Jaz kader?! Res, tovariš, liščinah ter . usklajevati nas-res ne razumem ... Tak sto- Protujoce si interese? pite no v hišo. Od kod, pravite, — Ne razumem čisto, kaj hočete s tem vprašanjem doseči, ampak zdi se mi, da je najbolje, če prikimam, ne? da ste? — Od »Hopla-hopla«. — Aha! In zakaj ste me fotografirali razpetega in na vratih? — Sodoben propagandni prijem, ki vam lahko prinese veliko glasov. Če vam bodo koga nasajali za sokandidata, kar je čisto možno, bo takale slika v razpetem suknjiču sredi našega »Hopla-hopla« vredna — Jasno, tovariš! Odlično! Vaš profil stoodstotno ustreza. Zdaj pa še kakšno kost za ljudi. Imate družino, otroke? — Ja! — Imate radi otroke? — Rad, kako ne! — Vidite, napisal bom: do- is=s smm ljudi. Zato pa je v zakotnih P* *c lahko človek zareče, krajih Slovenije toliko hrupa ^r mu zna škoditi. Tudi o ko-zoper uvožene poslance. Ne vi- muna|n> reditvi besedice: diš ga drugače kot na televi- nc ve s«> fc> bo zmagal, ziji! Ampak, kar je bilo, je bi- Tud, o ustavni^ spremembah io, delale so sc napake, kdo pa me. Čutite, tovariš, da je brez njih! V sedanji kampa- celoti na vasi strani, ne. Ah nji pa moramo stvar drugače bi sploh se kaj rekla, to zagrabiti in to je tisto, za kar Potrata. se zdaj izvirno zalaga naš ča- — jaz nisem Potrata, jaz sopis, kakor tudi nekatere vo- Kem Porenta, lilne komisije, s katerimi imam jaz dobre zveze in sem zato ~ Kaa,!? Ja kje pa je potem prvi zvedel za vas. Sestavili 1 otrata. smo torej akcijski program, — ista ulica, samo tri hiše kandidacijske kriterije in zdaj naprej. Saj mislite direktorja imamo na terenu intervjuje, potrato, ne? da bi videli, če ljudje ustre- zajo. Kakor sem že rekel, ste VINKO BLATNIK 1 > lllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllM Popravek | V prispevek »Gasilec od 1 | nog do glave«, ki je bil ob- § 1 javljen v DE 11. januarja 1 1 letos v rubriki Portreti in 1 1 srečanja, se je vrinila ne- J 1 ljuba pomota: gasilski dom i | v Trnovem je namreč zgra- | J dilo podjetje Tehnograd in jj 1 ne Gradis, kot je bilo ob- 1 | javljeno. Bralce in podjetje | § prosimo, da tej neljubi po- 1 1 moti oprostijo. I . I ...........................1......Hill.. ..... ... . - Novomeška bencinska črpalka je že nekaj časa Preurejena. Ker so stare črpalke za bencin že odslužile so namestili nove, uredili nov privoz in okolico, ki je bila zaradi zakopavanja nove cisterne dokaj 'razdejana. Vozniki avtomobilov so še posčbno veseli nove priprave za kontroliranje pr’“s‘ia v zračnicah, saj je bila »tara naprava večkrat pokvarjena. u- DOPISNIKI P(TROČAJO & VELENJE Sindikalna aktivnost v velenjskem rudniku Težišče razprave na občnem zboru sindikalne organizacije rudnika lignita Velenje je bil gospodarski položaj rudnika in standard zaposlenih. Še posebej so se v razpravi dotaknili zaposlovanja invalidov, ki jih imajo samo v velenjskem rudniku prek 350. nn © KOPER V Tomosu prebrodili lanske težave Člani sindikata tovarne Tomos Koper so se minulo soboto sestali na rednem občnem zboru. Več kot 2500 delavcev je na občnem zboru zastopalo 120 delegatov, ki so bili izvoljeni na občnih zborih svojih sindikalnih organizacij. V razpravi so delegati ocenili, da je Tomos prebrodil lanske težave in da je bi sindikat prisoten pri vseh dogajanjih v tovarni. Ugotovili so, da se v tovarni čuti kvaliteten premik na vseh področčh, kar se odraža tudi pri delu sindikata, pri delu samoupravnih organov kot tudi pri bolj odgovornem strokovnem pristopu ob reševanju vseh proizvodnih in drugih problemov. Predlog programa dela, ki so ga obravnavali na občnem zboru svoje sindikalne organizacije, je pokazal, da se sindikat zaveda svoje vloge, kajti v programu dela so zajete vse tiste naloge, ki so pomembne za boljše življenje delavcev. Razprava na občnem zboru je bila vsebinsko bogata in konkretna, tako da daje novoizvoljenemu vodstvu dovolj idej za nadaljnje delo. kc © LITIJA Težki delovni pogoji Na občnem zboru sindikalne organizacije v predilnici Litija so razen o tekočih nalogah podrobneje spregovorili tudi o položaju proizvajalca v proizvodnji, o njegovem samoupravnem statusu in o pravicah ter o odgovornosti slehernega člana delovnega kolektiva. Udeleženci občnega zbora so podprli proces modernizacije in načrt za naslednji dve leti. Po opravljeni modernizaciji bo v tem kolektivu kljub večji proizvodnji potrebno manj delavcev. Zato nameravajo organizirati proizvodnjo tako, da bi dosegli še večjo proizvodnjo in storilnost, obenem pa omogočili zaposlitev tudi tistim, ki bi zaradi modernizacije bili sicer odveč. Na občnem zboru so ugotovili, da so pogoji za delo žena v predilnici zelo težki, zato pa velika večina delavk odhaja predčasno v pokoj. Zavzeli so se za to, naj bi proučili možnosti za bene ficiranje delovne dobe za tiste, ki delajo na najtežjih delovnih mestih. vš G ŠMARTNO Dobre perspektive Občni zbor sindikalne organizacije v usnjarsko krznarskem kobinatu Šmartno je dobro uspel. Udeleženci so obravnavali težave, v katerih se je lani znašel kolektiv in prizadevanja vseh dejavnikov v občini, da bi izboljšali položaj delovne organizacije. Z zadovoljstvom so lahko ugotovili, da so zagotovljena sredstva za realizacijo sanacijskega programa. Na pomoč je priskočil sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij Slovenije, posojilo pa bo odobrila tudi Kreditna banka in hranilnica Ljubljana. Računajo, da bodo v usnjarni opravili modernizacijo proizvodnje v letu dni ter tako povečali proizvodnjo za več kot še enkrat. Člani sindikalne organizacije so se na občnem zboru zavezali, da bodo še naprej aktivno sodelovali pri izvajanju vseh ukrepov, ki naj zagotovijo hitrejšo sanacijo delovne organizacije in modernizacijo proizvodnje. vš @ RIBNICA Za modernizacijo nimajo sredstev Člani sindikalne organizacije obrata Žičnice v Ribnici so na občnem zboru kritično osvetlili neenakopravne odnose matičnega podjetja, ki ima sedež v Ljubljani, do njihovega obrata. Problem je predvsem v tem, da bi obrat Žičnice v Ribnici potreboval sredstva za svojo modernizacijo. Teh sredstev pa jim matično podjetje, kljub temu, da so jih delavci obrata Žičnice v Ribnici sami ustvarili, ne pusti v skladih. Prenekatero kritično so rekli na občnem zboru tudi o neobveščenosti in o rahlih vezeh med samoupravnimi organi v celotnem kolektivu. Delavci obrata Žičnice v Ribnici namreč menijo, da so veliko premalo seznanjeni s poslovanjem celotnega kolektiva, da jih iz matičnega podjetja premalo seznanjajo o investicijskih in ostalih naložbah. Skratka, želijo si tesnejše povezave in pa da bi sredstva, ki jih sami ustvarjajo, ostala v njihovih skladih ter da bi jih lahko porabili za modernizacijo. vd. I s VELEBLAGOVNICA nama KS © priporoča potrošnikom hiter, sodoben in cenen nakup vseh potrebščin, za sebe, za družino, za dom in za gospodinjstvo; G potrošnikom nudi blago na obročno od-plačevanje; G za tuje kupce Je v hiši menjalnica. LJUBLJANA Potrošniki lahko Izbirajo blago v poslovalnicah; TRGOVSKA HIŠA, Ljubljana, Tomšičeva 2 BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana, VVolfova 1 KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana, Čopova 7 BLAGOVNICA NAMA, Škofja Loka, Kidričeva ulica 1 a PREDLOG LITIJSKEGA SINDIKALNEGA SVETA: Najnižji mesečni osebni dohodek 600 din Občinski sindikalni svet Litija je te dni poslal vsem predsednikom izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij pismo, v katerih jih seznanja s stališčem glede višine najnižjega osebnega dohodka na mesec za delo v polnem delovnem času. Občinski sindikalni svet Litija je namreč prejel nalogo, da izoblikuje predlog za določitev hajnižjega osebnega dohodka. O tem so razpravljali v pripravah na VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, na razširjeni seji plenuma občinskega sindikalnega sveta oktobra 1968 in na zadnjih občnih zborih sindikalnih organizacij. Občinskemu sindikalnemu svetu je bilo tedaj naloženo, kot smo že omenili, naj na podlagi vseh elementov, ki predstavljajo življenjske stroške, izoblikuje predlog za višino najnižjega osebnega dohodka, ki naj bi ga prejeli vsi tisti, ki so zaposleni polni delovni čas. Občinski sindikalni svet Litija je zdaj mnenja, da bi moral vsakdo, ki je zaposlen polni delovni čas, če se mu želi zagotoviti eksistenčni minimum, prejeti najmanj 600 din osebnega dohodka na mesec. Zdaj je litijski občinski sindikalni svet predlagal predsednikom izvršnih odborov sindikalnih organizacij, da predlagajo samoupravnim organom in vodstvom delovnih organizacij sklenitev samoupravnega dogovora o zagotovitvi najnižjega osebnega dohodka delavcem, in to na podlagi določb temeljnega zakona o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih or- ganizacijah. Tako bi tudi zagotovili vsaj eksistenčni minimum zaposlenim. Istočasno pa je litijski občinski sindikalni svet tudi. predlagal vodstvom osnovnih sindikalnih organizacij, da predlagajo proučitev vseh tistih delovnih mest, kjer prejemajo zaposleni nižji osebni dohodek kot 600 din na mesec; s spremenjeno orga- nizacijo dela naj bi zagotovili tudi tem vsaj minimalni oseb; ni dohodek. Občinski sindikalni svet Litija, ki bo o določitvi vi* šine minimalnega osebnega dohodka razpravljal tudi na občnem zboru, ki bo predvidoma 1. marca, bo pomagal vsem sindikalnim organizacijam pri pripravi samoupravnih dogovorov. (vš) TEKSON ZA POMLAD EDINSTVEN USPEH V TEKSTILU TEKSON — umetno usnje je nov proizvod TEKST1NE iz Ajdovščine, ki je po svoji edinstveni kvaliteti in vsestranski uporabnosti presegel vsa pričakovanja. V tem proizvodu Tekstine so združene vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstila: — se kroji, šiva, lika, pere in kemično čisti — je mehko enako kot tkanine — zračno •— ni občutljiv na bencin in olje — lahko — mehak ostane tudi na mrazu do — 40° C — za vodo nepropustno — zdrži temperaturo do + 160° C ® ČUDOVIT • ELEGANTEN ® ŠPORTEN v klasičnih in modnih barvah, v izredno pisanem koloritu z mnogimi odtenki. TEKSON je vsestransko uporaben: — v konfekciji oblačil, klobukov, čepic in dežnikov — v industriji obutve, kovčkov in torbic Po svoji nežni mehkobi je tekson iz Tekstine nenadkriljiv doma in v tujini. Oglejte si kostime, plašče, torbice in klobuke iz teksona! Prepričajte se sami! TEKSON ZA ZIMO PAZITE NA ZAŠČITNI ZNAK tekstina TEKSTILNA INDUSTRIJA AJDOVŠČINA lilllll!!lll[||ID[|||!!l!IUI!!llll!lllll!!IUI!!llllll!!lll!lll!l!lll!ll!!UIIIII!!!!llllll!lilH ........................ MNENJA IN STALIŠČA ZAKONI PO HITREM POSTOPKU »Zvezna skupščina je sprejela zakone s tega področja po hitrem postopku...« Velikokrat beremo v našem dnevnem tisku razne kritike zaradi sprejemanja zakonov po hitrem postopku. Vendar te kritike dostikrat samo ugotavljajo, da je bil zakon sprejet po hitrem postopku, da bi bilo bolje, če bi bil zakon bolj pretehtan itd., v bistvo samega problema in v dejansko ogromno družbeno škodo, ki nastaja zaradi zakonov po hitrem postopku pa te kritike redkokdaj posežejo. Namen mojega sestavka je očrtati razliko med sprejemanjem zakonov po rednem, normalnem postopku in zakonov po hitrem postopku ter ugotovili, v čem je pravzaprav škoda, ki jo povzročajo zakoni po hitrem postopku naši samoupravni skupnosti. Zvezna skupščina (kakor tudi republiška) sama določa s poslovnikom način sprejemanja zakonov. Ustava vsebuje v tem v glavnem le okvirne določbe. Normalni postopek pri sprejemanju zakonov se začne z zakonodajno iniciativo, ki jo ima vsak poslanec v svojem zboru, izvršni svet in odbor zbora. O tej zakonodajni iniciativi razpravljajo nato pristojni odbori zborov, ki dajo potem svoj predlog na sejo zbora skupščine. Po predlogu se potem razpravlja na seji zbora, nato pa zbori preidejo na odločanje in glasovanje o predlogu zakona. Končna faza pri izdaji zakona je njegova pro-mulgacija. Omeniti je potrebno, da imajo zakonodajno iniciativo po naši ustavi tudi samoupravne organizacije, družbeno-politične organizacije, društva in občani. Bistvo sprejemanja zakonov po hitrem postopku je v tem, da so omenjene faze pri sprejemanju zakona izpuščene. Že dokončno izdelan zakon gre takoj na pristojni zbor, ki o njem odloča. Predlog mora biti sicer obrazložen, v njem mora biti povedano in utemeljeno, zakaj naj se predlagani zakonski. predpis sprejme po hitrem postopku. Po navadi se takšna utemeljitev nanaša na trditev, da gre za zadeve velikega družbenega interesa, ki jih je treba hitro urediti in ne trpe odlašanja. Posledice sprejemanja zakonov po hitrem postopku, oziroma škoda za našo samoupravno skupnost, ki iz tega nastane, so po- membne. Predvsem se naši zakoni spreminjajo izredno hitro, tako rekoč kot nekateri hudomušno pripominjajo, še prej, preden se je posušilo črnilo na uradnem listu. Stalno spreminjanje zakonov seveda uničuje občutek pravne varnosti in sigurnosti, tako v posamezniku — občanu, kot v delovni organizaciji. Zakon pa mora biti trden in trajati vsaj nekaj časa, če hočemo doseči njegovo spoštovanje in zaupanje vanj. Zaupanje v zakon je za stabilnost sleherne družbe in za njeno demokratičnost bistvenega pomena. Znano je tudi to, da za pravno urejenost določene družbe ni bistvena kvantiteta zakonov, ampak predvsem njihova kvaliteta. Če pomislimo samo na primer konkretno, kolikokrat je bil spremenjen temeljni zakon o delovnih razmerjih v zadnjih nekaj letih in kolikokrat so morale zaradi tega delovne organizacije spreminjati svoje pravilnike o delovnih razmerjih, lahko ugotovimo, da niti naš delavec niti naša delovna organizacija ne moreta imeti v ta zakon potrebnega zaupanja in spoštovanja. In sedaj se že spet govori o novih spremembah tega zakona, o nekakšni celotni kodifikaciji našega delovnega prava, ki bo spet s temeljev spremenila našo delovno zakonodajo, s tem v zvezi pa se bo seveda nujno moralo spremeniti samoupravno delovno pravo delovnih organizacij. Ali je pri takšnem stanju sploh čudno, če ugotavljamo, da naše delovne organizacije pravilnike o delovnih razmerjih prepisujejo ena od druge, da so le-ti zgolj »konfekcijski« in da jih masovno producirajo honorarjev željni pravniki? To se dogaja zato, ker delovne organizacije nimajo zaupanja v vsaj relativno trajnost zakona o delovnih razmerjih, ga zato ne spoštujejo in s takšnimi pravilniki skušajo samo formlno izvršiti tisto, kar se od njih zahteva. Malo paradoksalno se sliši, vendar je res, da naša sodišča še danes jemljejo za pravni temelj svojih sodb v civilnih zadevah obči državljanski zakonik stare Avstrije iz leta 1811! Se danes namreč nimamo lastnega civilnega zakonika in čeprav se dela na osnutku tega zakonika že dalj časa, se zadeva kar nekako noče premakniti z mrtve točke. Tako torej naši pravniki, ki študirajo za pravosodni izpit, uporabljajo pri svojem študiju isti pravni vir, ki ga je moral poznati že naš dr. France Prešeren, ko je polagal svoje rigorozS’ Hočem povedati to, da je bil ta zakon dobro in solidno izdelan, ter vsestransko pretehtan, zato tudi ni podlegel rji časa, kot se to dogaja z našimi današnjimi zakoni. Torej, ali je bolj zamudno zakon neprestano spreminjati, ali pa malo počakati, ga vsestransko pretehtati in ga potem nič več spreminjati? Zdi se, da je pravilen odgovor na to vprašanje v modrem pregovoru starih Rimljanov: Festina lente (hiti počasi). In če le kje, potem bi moral ta pregovor veljati predvsem pri izdajanju zakonov. Ustava SFRJ določa v 184. členu, da pristojna zbora lahko skleneta, da se da predlog zakona v javno obravnavo, ali pa pokličeta k obravnavanju predloga zakona predstavnike samoupravnih organizacij, družbeno političnih organizacij in društev, ki dajo svoj® mnenje in predloge k zakonu. Smisel omenjene ustavne določbe j® v tem, da naj v danih možnosti pri sprejemanju zakona sodeluj® čim več družbenih dejavnikov, tako da bo sprejeti zakon kar najbolj veren odraz splošnega mnenja, obenem pa tudi vsestransko pretehtan. Lahko trdimo, da omenjeno ustavno določilo vsebuj® dejansko princip širše samoupravnosti pri sprejemanju zakona, saj zakon navsezadnje ni samo stvar predstavniškega organa, ki j® sicer pristojen, da ga izda, ampak družbe kot celote. In zato naj ta družba pove svoje mnenje o predlogu zakona, o tezah zakona, predvsem pa tisti del družbe, na katerega se zakon nanaša. Pr* zakonih po hitrem postopku seveda odpade sleherna javna razprava, ampak družba sprejepie zakon samo kot dokončno dejstvo. Eno od važnih vprašanj pri zakonih po hitrem postopku je tud) problem odgovornosti poslancev svojim volivcem. Občan glasuje zn svojega poslanca, le-ta mu je dolžan poročati o svojem delu h1 strokovno ter vestno izvrševati svojo funkcijo. Če poslanec glasuj® za številne zakone z najpomembnejših družbenih področij, naj se ti izdajo po hitrem postopku, ne moremo trditi, da takšen poslanec opravlja svoje delo vestno in strokovno. Mimo lahko trdimo, da poslanec v primeru sprejemanja zakona po hitrem postopku ni mogel dovolj dobro in vestno preštudirati zakonskega predloga, predvsem pa ni mogel slišati mnenja svojih volivcev. Gre torej z3 problem družbeno politične odgovornosti poslanca svojim volivcem, teže te odgovornosti pa v ničemer ne zmanjša dejstvo, da so na primer tudi ostali poslanci glasovali po hitrem postopku. Seveda je potrebno pripomniti, da imam v mislih, ko govorim o hitrih postopkih, predvsem zakone, ki so velikega pomena za celotno družbeno področje in ki bi res morali biti vsestransko pretehtani. Če gre na primer za revalorizacijo pokojnin, ki se dela vsako leto, in druge manj pomembne zadeve, je hitri postopek lahko .utemeljen. Pri pomembnih zakonih, ki globoko posegajo v sfero posameznika in delovne organizacije pa hitrim postopkom ni mesta. V teh primerih bo za zakonodajalca vedno bolj ekonomično in pravilno, če se bo ravnal po že omenjenem izreku: Festina lente! . 1 A. PODGORŠEK V »CELJSKEM TISKU« IN V »INGRADU« O LETOVANJU DELAVCEV ' ie...! M II Celjani so ogorčeni Na 10 cicero Če bi ga z avtom povozil... Na skupnem sestanku področnih odborov sindikata delavcev kmetijstva, živilske in točabne industrije Maribora, Celja, Murske Sobote, Ptuja in Žalca, ki je bil te dni v novi vinski kleti v Ormožu, smo v razpravi slišali marsikatero grenko na račun neurejenih razmer v slovenskem kmetijstvu. V razpravi na to temo je sodeloval tudi tovariš Živko iz mariborskega Agrokombinata: »Povsod govorimo o integracijah in načelno smo vedno zanje,« je povzel besedo tovariš Živko. »Toda, ko se začnemo pogovarjati konkretno, se ponavadi vse izjalovi. Kajti vse se zmeraj začne in konča pri posa-mcznikih. Če so trije ali štirje vodilni tovariši v delovni organizaciji, ki naj bi se združile s sorodno delovno organizacijo, proti združitvi, potem do nje ne pride, oziroma obratno. Posamezniki preveč vplivajo na integracijske procese tudi v kmetijstvu...« Tovariš Živko je svojo razpravo nadaljeval še bolj konkretno: »Na mariborskem področju, kjer imamo sedem kmetijskih zadrug, smo imeli tak primer. Samo en človek je bil proti združitvi dveh, ali treh od omenjenih zadrug pa je tudi ta združitev propadla.« Tovariš Živko, obupan, kakor je bil nad to integracijo, še zlasti zato, ker mu je veliko do napredka kmetijstva v tem delu Slovenije, se je za nasvet obrnil k občinskemu sekretarju Zveze komunistov Maribora! »Kako bi v takšnih primerih izključil osebni vpliv posameznikov...?« Sekretar ni dosti razmišljal: »Samo, če bi ga z avtomobilom povozil...«, je odgovoril. Pa še res je. M. Ž. »Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije ni zadosti odločno nasprotoval sprejetju republiškega zakona o obdavčenju skladov skupne porabe,« nam je dejal EDO GASPARI, predsednik komisije za rekreacijo, družbeno prehrano, otroško varstvo, standard in stanovanja pri Občinskem sindikalnem svetu Celje. »To smo celjski sindikalisti tudi povedali na predsedstvu našega občinskega sindikalnega sveta,« je pribil EDO GASPARI. . . L V predzadnji številki našega tednika smo o letovanju celjskih delavcev pisali bolj načelno, komentirali smo samo anketo, ki jo je naredil celjski sindikat po vseh sindikalnih organizacijah v občini. »Naj svoje trditve, kako škodljiv je novi zakon, potrdim še s primerom iz delovne organizacije, kjer sem zaposlen. Sekretar pri ,Celjskem tisku sem in številke za naše podjetje poznam!« je EDO GASPARI postajal konkreten. »Mi nismo velika delovna organizacija, smo pa pridni in v sklade dajemo precej. Izračunali smo, da na leto potrošimo iz sklada skupne porabe za vsakega našega delavca po 1800 dinarjev. Za prehrano dajemo po 720 dinarjev, po 550 dinarjev dajemo za izobraževanje in približno 530 dinarjev dajemo za oddih in rekreacijo.« »Tako visoka nadomestila za dopuste delite pri vas?« smo se začudili. »Na zaposlenega dajemo po 135 dinarjev, prav toliko dobi nezaposlen zakonski tovariš, otroci dobe polovico manj. Nadomestilo delavci porabijo po lastnem preudarku, lahko pa gredo letovat v naš dom v Velikem Lošinju. Penzion tam stane od 10 do 14 dinarjev, razliko plača podjetje. Skupaj s tem regresom za plačevanje uslug v počitniškem domu dobi vsak delavec po približno 530 dinarjev.« »Pravite, da vas bo novi davek prizadel. Kje boste vse uvedli restrikcije?« . »Povsod, manj bomo dajali za izobraževanje, manj za prehrano in regrese bomo tudi zmanjšali. Podjetje modemizi- jem organizacije dela in vodjem kadrovske službe, ter Rafkom Grabnerjem, vodjem oddelka za družbeni standard. »Pri nas nadomestil za dopuste verjetno ne bomo zmanjšali,« sta dejala. »Novi zakon nas bo sicer prizadel, skušali bomo pa denar za ta novi davek poiskati drugod. Sklad skupne porabe pri nas ni velik: lani smo za družbeni standard imeli na voljo približno 300 tisoč dinarjev. Približno četrtino denarja smo porabili za nadomestila za dopuste, nekaj smo dali za opremo delavskega naselja, 6 tisoč dinarjev smo odstopili sindikalni organizaciji v podjetju za pomoč socialno ogroženim, drugo pa nam je ostalo. Izračunali smo še, da smo lani na zaposlenega porabili po približno 250 dinarjev, torej nas bo novi zakon le minimalno obdavčil: z 8 odstotki« »Kako to, da ste »a družbeni standard pri vas porabili tako malo? Ingrad je vendar velika delovna organizacija!« »Po 250 dinarjev na zaposle- dard porabili 1 milijon 868 ti-so,ž, in sicer za izobraževanje in stanovanja, to pa ni malo!« »Kako ste delili nadomestila za dopuste pri vas?« smo vprašali. »Nadomestila za dopuste so pri nas dobili samo tisti delavci, ki so šli letovat, drugi ne. Naše podjetje ima lasten počitniški dom v Piranu, dom v Crikvenici smo odstopili počitniški skupnosti Alpe-Adria, ta pa nam je v zameno dala na voljo vse svoje počitniške domove, najeli smo še počitniški dom v Biogradu na moru in počitniško hišico na Voglu. Cena penziona je bila povsod enaka: 26 dinarjev. Samo vsi delavci niso dobili enako visokega nadomestila. Tisti, ki na družinskega člana zaslužijo manj kot 200 dinarjev mesečno dobe po 24 dinarjev na dan, tisti ki zaslužijo več, pa dobe manjše nadomestilo. Lani je največje nadomestilo dobil neki poikvaiificirani delavec, ki smo mu izplačali kar 1008 dinarjev1 šel pa je na morje letovat z nega smo dali samo iz sklada > nezaposleno ženo in otrokom, skupne porabe, iz poslovnega Delavcem, ki ne morejo iz svo-sklada smo pa za družbeni s tan- j ega žepa plačati ni ti minimal- ne razlike, še posebej pomaga sindikat.« »Vaši delavci hodijo letovat tudi v CSSR, ali ne?« »Da, za to obliko letovanja smo se odločili pred tremi leti in sklenili pogodbo s sorodnim podjetjem iz Čeških Budejovic: oni hodijo letovat k nam, mi pa na Češko. Pogoji za letovanje na Češkem pa so isti, kot za letovanje v naših počitniških domovih.« »Koliko vaših delavcev pa je letovalo v lanskem letu?« »Skupaj je lani letovalo 252 naših delavcev: 78 v naših domovih, 30 na Češkem in 144 v lastni organizaciji. Povedati vam 'pa moram, da je pri nas zaposlenih mnogo delavcev iz drugih republik. Ti ne hodijo letovat, ampak gredo med dopustom domov. Regresa seveda ne dobe.« »Ali imate sistem razdeljevanja sredstev za dopust zapisan v samoupravnem aktu?« »Ne, delavski svet vsako leto posebej sklepa o obliki dajanja nadomestil. Ugotovili smo, da je sedanja oblika nekje še najbolj pravična.« »Torej vas novi davek ne bo posebej prizadel?« »Seveda nas bo! Verjetno bomo ukinili regrese za delavce z visokimi osebnimi dohodki in skušali tu nekaj prihraniti. Mislim pa, da je zakon o obdavčenju skladov skupne porabe krivičen: ogroža že tako nizek standard naših delavcev in ni v sklada z resolucijo VI. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije o letovanju delavcev!« sta naš razgovor zaključila sogovornika iz celjskega podjetja »Ingrad«. MATJAŽ VIZJAK © ŠMARJE V osnovnih šolah v občini Šmarje delata dva oddelka posebnih šol. V Rogaški Slatini učijo v štirih skupinah 38, v Šmarju pa v dveh 17 prizadetih otrok. Posebne oddelke bi morali ustanoviti še na območju Obsotelja, Kozjega in Rogatca. Tam pa so težave skorajda nerešljive. Prizadeti otroci žive predaleč od centralnih šol. P. K. DRAVOGRAD Izšla je prva številka informativnega biltena »Dravograjski zidar«, ki ga bodo odslej občasno izdajali na gradbenem podjetju. Številka prinaša kratko informacijo o gospodarjenju, novice iz sindikata, sestavek o delovnem času, raj voj ne možnosti podjetja ter druge novice. Časopis so razmnožili na ciklostilu v 200 iz vodih. I.P. © DRAMLJE V krajevni organizaciji SZDL Dramlje, ki je bila med najbolj delovnimi v šentjurski občini, so izvolili novo vodstvo. Upajo, da bo 13-članski odbor bolje zastavil delo. Predseduje mu Anton Vengust. (pk) SLOVENSKE KONJICE vatT' nori 3davJr^r°naVsa!rbo V ELEKTROKOVINI MARIBOR SPET NOVE PROŠNJE ZA STANOVANJA predvidoma stal 79 tisoč dinar- jev. To za nas ni malo,« je rekel Edo Gaspari. REGRESA NE BOMO ZMANJŠALI Druga delovna organizacija v Celju, ki smo jo obiskali, je bil delovni kolektiv Gradbeno industrijskega podjetja »Ingrad«. Tam smo se pogovarjali s Francem Vitancem, inženir- »Opiramo se na Skupščina občine Slovenske Konjice je na zadnji seji podprla predlog radia DLT Šmarje in občine Brežice, naj bi spremenili republiški predpis o radijski naročnini. Lokalni radio Šmarje namreč opravlja informativno dejavnost za občino Slovenske Konjice že od 1. V. 1065. Tudi po konjiškem predlogu naj bi RTV Ljubljana odstopila del radijske naročnine (predlagajo 50 par) slovenskim lokalnim radijskim postjam. , (pk) ® TRBOVLJE namenska sredstva« | !ll!!|]lllllllllllllllllii[illlllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll[||||||lll[!lllll]|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlll!MIIWl NOVO! Pravkar prispele iz uvoza trajno žarne peči za vse vrste premoga: Kolektiv Elektrokovine Maribor že vrsto let razmeroma učinkovito rešuje stanovanjsko vprašanje zaposlenih, čeprav se v bistvu poslužuje le namenskih sredstev. Ker pa je kolektiv mlad, to pomeni, da so delavci prav v tistih letih, ko si človek ustvarja družino, in je vrhu vsega večipa zaposlenih s podeželja, ima podjetje vsako leto tolikšno število novih prosilcev za pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, da mu ni v celoti kos. da med strokovnimi kadri v tem kolektivu tako rekoč ni več resnega stanovanjskega problema. ODERUŠTVO IN BIROKRATIZEM Spremembo pravilnika o nagrajevanju, in sicer za zaposlene na režijskih delovnih mestih, pripravljajo v Elek-trolivarski industriji v Trbovljah. Sistem nagrajevanja želijo izoblikovati v prihodnje tako, da bodo osebni dohodki zaposlenih na režijskih delovnih mestih odvisni posredno tudi od izpolnjevanja planskih nalog, od ažurnosti na delovnem mestu itd. uspešen le, če bo slovenslci g narod vsestransko pripravljen o za ustvarjalno sodelovanje z ^ drugimi narodi v svetu. Taka H široka odprtost in povezanost | s svetovnimi družbenimi in g ekonomskimi tokovi hkrati O tudi krepi individualnost in povezanost slovenskega naro-® da z narodi in narodnostmi, s o katerimi živi v državni skup- b, nosti in s katerimi ga pove- o zujejo medsebojne odgovorno- H sti, interesi in pravice; ;> © prizadevati si moramo, w da se bo v Jugoslaviji še do- g sledneje uveljavljalo načelo H enakopravnosti narodov in na- < rodnosti na vseh družbenih ^ področjih. Pri tem je zlasti w pomembno utrjevati in razvi- o juti po VII. kongresu ZKJ in « IV. plenumu CK ZKJ uve- ljavljene samoupravne odnose na področju gospodarstva in kulture, narodne obrambe, notranje in zunanje politike. Komunisti so se dolžni bojevati proti vsem pojavom šovinizma in zlorabljanja nacionalnih čustev. V tesni povezanosti z razvijanjem sistema samoupravljanja na vseh ravneh pa bomo utrjevali tudi lastno državnost in suverenost ter krepili nacionalni ponos in narodno obrambno zavest. V Sloveniji smo oblikovali tudi zelo jasno stališče o funkciji sklada za manj razvite, ki postane večkrat »jabolko spora« v skupščinskih debatah. Glasi se: © Ustvarjanje možnosti za hitrejši razvoj manj razvitih je danes nujnost sodobnega sveta, v katerem se čedalje bolj kažeta medsebojna odvisnost in povezanost interesov. Zato se Zveza komunistov Slovenije zavzema za skladnejši razvoj Jugoslavije in za hitrejši gospodarski napredek ter za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer na manj razvitih področjih. To nalogo izpolnjuje tudi sklad za financiranje gospodarskega razvoja manj razvitih področij Jugoslavije. Politika sklada, ki je vse bolj usmerjena v polno angažiranje lastnih možnosti manj razvitih, naj bi bolj kot doslej pospeševala integracijo gospodarstva, razvijanje neposrednih odnosov med delovnimi organizacijami na razvitejših in manj razvitih področjih, kroženje oziroma vlaganje sredstev znotraj Jugoslavije ter pritegovanje tujih sredstev na ta območja. Zveza komunistov Slovenije se poleg takšne vloge sklada zavzema za to, da bi se bolj povezovali interesi razvoja razvitejših in manj razvitih območij in da bi delovne organizacije Slovenije čedalje bolj razvijale različne oblike svojega poslov? nega sodelovanja z delovnimi organizacijami na teh območjih. Pri poslovno tehničnem sodelovanju moramo težiti za tem., da se uveljavlja načelo poslovnosti in rentabilnosti. S tako politiko in usmeritvijo bi po svojih močeh prispevali k nujni razširitvi materialne osnove za hitrejši gospodarski napredek manj razvitih. Iz povedanega torej sledi, da Slovenci nismo za »več pomoči« na neekonomskih osno« vah. ampak le za takšno pomoč in njeno porabo, ki bo koristila tako razvitim kot manj razvitim. Le takšna pomoč tudi pospešuje uresničevanje reforme, tista druga, »iz čiste solidarnosti« pa jo za« vira. VINKO BLATNIK O KOLEKTIVIH, KATERIH DIREKTORJI SO LETOS DOBILI KRAIGHERJEVO NAGRADO ■ -------------------------------------------1 Dober glas seže I v deveto vas * Kraigherjeva nagrada, ki jo je dobil Jože Lesar — generalni direktor cerkniškega lesnega kombinata »Brest«, je pomenila senzacijo na Notranjskem. Notranje! pravijo: »To je nagrada za vse nas in ponosni smo, da jo je dobil prav Jože Lesar.« »Sa v sanjah si nismo mislili, da bo Jože Lesar Kraigherjev nagrajenec. Pa ne zato, da bi dvomili v njegove sposobno-*ti in zasluge, marveč preprosto Zategadelj, ker je v naši republiki še mnogo dobrih podjetij in tudi sposobnih ljudi, ki jih vodijo,« mi je že na poti v »Brest« Pripovedoval znanec iz Cerknice, ki tudi dela v tem podjetju. Nagrada pa je le prišla v •Brest«. »...Na Notranjskem je odjeknila kot prvovrstna senzacija,« me je dopolnil znanec, »Tudi Tito je bil zraven, ko •o Lesarju podelili nagrado. In čestital mu je,« je slišati še da-hes v pomenkih med Brestovi-•hi delavci. j jEden izmed njih pa se je po- »Naslednji, ki bo na Notranjskem dobil tako visoko prizna-hje za gospodarske dosežke in Za vodenje delovne Organizacije, bo tisti, ki bo uspel zajeziti Cerkniško jezero in okoli zgradili najmanj trideset hotelov ...« Čeprav je bila to za zdaj le Sala, pa dovolj zgovorno priča o lem, kako domačini cenijo visoko priznanje, ki ga je dobil njihov prvi gospodarstvenik v občini. dober gospodar je NAS DIREKTOR »Dober gospodar je naš direktor,« mi pripoveduje vratar cerkniške tovarne pohištva. »Petnajst let sem že v tovarni in kar naprej nekaj gradimo. To mi je všeč in sem prepričan, da naša tovarna napreduje...« Potem mi je vratar tudi pokazal, kje lahko dobim Toneta Kebeta, direktorja cerkniške to-Vgfne pohištva. V pojasnilo naj Povem, da v okviru lesnega kombinata »Brest« deluje šest tovarn. Tone Kebe, direktor cerkniške tovarne pohištva, je v »Brestu« že od vsega začetka in do zadnjega žeblja pozna tovarno. »Da, da iz navadne zabojar-ne smo se razvili v eno najso- dobnejših tovarn pohištva v Evropi ... Toda naj ^ečji uspeh smo dosegli po reformi. Čeprav so številke suhoparne, naj povem, da smo samo v tovarni, kjer sem sam direktor, imeli 1960 leta nekaj več kot 30 milijonov N-dinarjev realizacije, letos pa se bo ta povzpela že na 65 milijonov N-dinarjev. Osebni dohodki zaposlenih so se tudi bistveno zboljšali, saj so lani v decembru že znašali 1190 N-dl-narjev na zaposlenega ...« Tone Kebe je tudi povedal, da se je produktivnost v tej tovarni v primerjavi z 1966 letom lani povečala kar za 121 odstotkov in da so na primer še 1963. leta naredili za izvoz v ZDA le 1000 glasbenih skrim, kar je takrat znašalo le 15.000 dolarjev, da pa so jih lani izvozili na to tržišče že 75.000, v vrednosti 2,200.000 dolarjev. Ne da bi ga posebej snraše-val, je sam navezal besede na generalnega direktorja Jožeta Lesarja. »Lesar je izredno snosoben direktor, To pomeni, da ima mnogo zaslug, da je .Brest’ danes na takšni ravni, kot je. Njegove sposobnosti se kažejo zlasti V tem. da za nekaj let nanrej predvidi, v katero smer naj bi šel razvoj. In iz izkušenj vem, da se nikoli ni preveč uštel...« »Se danes spomnite kakšnega konkretnega primera?« »Pred štirimi leti je nrav tovariš Lesar dal idejo, da bi V našem kombinatu uhedii obveznice. to je, da bi se vsi delavci odrekli delu čistega dohodka in ga posodili podjetju za investicije. Toda takrat je imel Jože Lesar veliko nasprotnikov, zlasti izven tovarne, češ da to ni socialistično. Danes pa, kot mi je znano, se pr^ o tem, kako je tak način zbiranja sredstev koristen, pogovarjajo na najvišjih forumih. Mi bomo že letos uvedli tak način zbiranja sredstev za investicije, kajti kot vam je verjetno znano, bomo v naslednjem obdobju za modernizacijo tovar- illlllllll!lllllll!i!illlllllllllllllllllllllllll!!lll!ll!illlllllllllllli!lllllll!llllllll!l!!llllllllllllllllllllllllillll!!!lllllllllll!lllllllll!llll||||!!lll|llll Wlll«l»lllilll!lllllllimilill»iillllll|]|||||||||||||llllllil 1 - v , ( Širokopotezen razvojni ( načrt • Slovensko obalno območje naj bi dobilo najpozneje v treh letih svojo rafinerijo nafte * možnostjo kemične predelave nafte za pozebe kemične industrije. V okviru priprav na sprejem regionalnega načrte gospodarskega razvoja slovenske obale je bil pred dnevi v Kopru zanimiv razgovor o vlogi industrije v gospodarskem razvoju slovenske obale. Namen razgovora, ki so ga organizirali jJbalni sindikalni svet Koper, Obalna konferenca ZKS in komisija. medobčinskega sveta za izdelavo regionalnega na-s ie bil, da strokovnjaki, organizatorji in družbeno-poli- || »eni delavci iz industrijskih in sorodnih podjetij prispevajo " fjdja mnenja in stališča k osnutku načrta. Razprava pa ni bila omejena le na problematiko industrije, ampak so udeleženci obrazložili svoje poglede tudi za druga področja. Po aktualnosti problematike pa je pri teh predlogih izstopalo priporočilo za ureditev fosfatnega pristanišča v Kopru in razvojni program za ustvaritev materialne baze za razvoj kemične industrije v Sloveniji, ki ga je podal dr. Koželj, Predstavnik Industrijske cone Koper. Na osnovi treh uvoznih surovin — nafte, fosforitov in soli — predvideva namreč Predloženi program izgradnjo materialne baze za razvoj ke-ptlčne industrije. Programi vsebujejo naslednje glavne proizvodne smeri: • rafinerijo nafte z možnostjo delne kemične predelave hafte za potrebe kemične industrije; • termoelektrarno za porabo mazuta, z močjo 2 X 200 megavatov; • obrat za predelavo fosforitov v soli fosforne kisline mr v fosforno kislino; • elektrolizo natrijevega klorida ali magnezijevega klo- rida za pridobivanje elementarnega natrija, magnezija in natrijevega luga. « Celotna investicija bi veljala blizu 80 milijonov ameriških dolarjev, tovarna pa bi zaposlovala 800 delavcev, od tega Vsaj 200 najvišje kvalificiranih strokovnjakov. Priporočilo za ureditev fosfatnega pristanišča v Kopru je Plod sodelovanja Industrijske cone Koper in študijske sku-Pme Petrol Chemie Pariš. Ureditev fosfatnega pristanišča z ustrezno industrijo predvideva zlasti: • gradnjo tranzitnega skladišča fosfatov za njihovo na-daljnjo razdelitev v sosednje dežele in • gradnjo objekta, ki izkorišča del fosfatov na kraju samem, Ker je celoten načrt za ureditev fosfatnega pristanišča l Kopru in izgradnjo materialne baze za razvoj slovenske kemične industrije teko za obalno območje kot celotno Slove-nil° oziroma Jugoslavijo izredno velikega pomena, bomo S P njem obširneje pisali v eni izmed naslednjih številk na-| sega tednika. -a. ^Mlllll||||||||||l||||||||l|||||||M||||||MBM|||||M ne potrebovali blizu 3 milijarde starih dinarjev.« , BANKA V PODJETJU V cerkniškem »Brestu« bodo skoraj popolnoma modernizirali proizvodnjo, zlasti pohištva. Stare stroje bodo nadomestili z novimi, bolj avtomatskimi, Zlasti bodo modernizirali oddelek površinske obdelave. Danes dela v tem oddelku 70 delavcev, po modernizaciji pa bo tu zaposlenih le 16 do 20 delavcev. Podobno bo tudi v drugih obratih po modernizaciji. Toda niti enega delavca ne bodo odpustili. Danilo Mlinar, vodja računsko analitskega sektorja v »Brestu«, je pojasnil, da bodo blizu P’ delavcev prekvalificirali in še 100 predvsem visokokvalificiranih delavcev na novo zaposlili. Načrti so eno, kako zagotoviti potrebna sredstva za modernizacijo, pa drugo. Toda v Brestu imajo za slednje bojni načrt. Pripoveduje Danilo Mlinar: »Znano je, da smo od mednarodne banke dobili kredit v višini 680.000 dolarjev, 6 milijonov N-dinarjev nam'bo posodila ljubljanska Kreditna banka in hranilnica, preostala sredstva pa bomo zbrali sami...« »Kako?« »Blizu 10 milijonov N-dinarjev bodo za omenjeno investicijo prispevale vse naše tovarne oziroma poslovne enote. Ta sredstva so zdaj sicer decentralizirana, vendar če gre za takšno investicijo, kot je naša, potem bomo ta denar združili kljub temu, da so vse naše tovarne in poslovne enote ekonomsko popolnoma samostojne. Prav po zaslugi našega direktorja Lesarja smo namreč V tovarni ustanovili poseben kreditni sklad, nekakšno manjšo banko v podjetju, v katerem se zbirajo sredstva za skupne naložbe. Se pravi, da vse tovarne in poslovne enote pravzaprav preko interne banke,posojajo svoja sredstva tistim tovarnam v kombinatu, v katerih bodo opravljene investicije. Posojen denar dobijo tovarne v določenem roku nazaj, obogaten pa je z blizu 8 odstotkov obresti...« »Toda to še vedno ne bo dovolj za teko veliko Investicijo?« »Res je. Prav zdaj študiramo, v kakšni obliki bi uvedli tako imenovano ljudsko posojilo. Prepričan sem, da bomo tudi to zadevo uspešno izpeljali in že letos z obveznicami zbrali 2 milijona N-dinarjev.« SMELOST DIREKTORJA Razgovoru se je pridružil tudi Dušan Trotovšek, vodja prodaje v »Brestu«. Oba s tovarišem Mlinarjem Sta ob vsej pripovedi ves č$s vpletala nemajhne zasluge Jožeta Lesarja pri vseh omenjenih načrtih. »Predvsem občudujem smelost našega generalnega direktorja pri zamislih in izvajanjih zastavljenih konceptov razvoja našega podjetja,« pristavlja Danilo Mlinar. »Všeč mi je pri tovarišu Lesarju — naj mimogrede omenim, da sva pred osemnajstimi leti skupaj prišla v podjetje — da zna pri vsaki stvari najti so-žitje bodisi s strokovnimi službami ali s samoupravnimi organi v podjetju,« meni njegov neposredni dolgoletni sodelavec Dušan Trotovšek. »Prav ob popolnem razumevanju slehernega zaposlenega v strokovnih službah in seveda vseh tistih samoupravljavcev, ki so vsa ta leta sedeli v delavskih svetih, upravnih odborih, komisijah, je tovariš Lesar znal izpeljati načrte in zamisli o nadaljnji usodi Bresta. Vrednost njegovega dela torej vidim v tem, da zna k vsakemu delu pritegniti čim širše krog ljudi. S tem, ko je naš generalni direktor dobil Kraigherjevo nagrado, imam prav takšen občutek, kot bi jo tudi sam dobil, kot bi jo dobili vsi, ki se na Notranjskem tolčemo za sodobno tovarno. Veste, kako je to prijetno, če te v Parizu na razstavi pohištva, katere sem se tudi sam udeležil in je bila v januarju letos, sreča znanec, in ti čestita za Kraigherjevo nagrado. Vidite, popolnoma drži, da dober glas seže v deveto vas.« MILAN 2IVKOVIC Lokal podjetja MEDEX na Miklošičevi cesti v Ljubljani šteje med najlepše mestne lokal* (Nadaljevanje z 8. strani) Cvetni prah iz čebeljega satovja, ki je v PolljuvenuR, je obogaten še s fermenti čebeljih žlez in z vitaminom B 12, ki ga najdemo sicer le v živalskem svetu. PolljuvenR je torej prirodni regenerator, saj vrača telesu vse sestavine, ki mu jih jemlje naporno vsakdanje delo. Učinkovito preprečuje predčasno upadanje moči: fizičnih, psihičnih ter odlaga pojave staranja. PolljuvenR je torej novo in edinstveno sredstvo za ohranitev svežine do poznih življenjskih let, saj predstavlja skupek biološko aktivnih snovi, ki jih išče geriatrija. Ob upoštevanju ugotovitve, da je staranje kompleksen pojav, mora preparat, ki naj bi staranje preprečeval, delovati kombinirano in hkrati na vse najpomembnejše človeške organe. Z uporabo PolljuvenaR to tudi dosežemo. Nesporno je namreč dokazan blagodejni učinek preparata na možgane in živce, na srce. krvni obtok in na prebavila. Kompleksni in hkratni vpliv na te važne organe pa ne le poveča njihovo zmogljivost, temveč daje zaradi boljšega delovanja celotnega organizma PolljuvenaB nov občutek moči. PolljuvenR je izdelan po inozemski licenci, ki temelji na najnovejših izsledkih geriatri-je. Vsebina preparata je v lahko topljivih kapsulah, ki jih je potrebno zadrževati v ustih, da se stopijo. Nekateri sestoj-ki tako pridejo neposredno v kri že z ustno slino, ne da bi sploh prišli v dotik z želodčnimi in črevesnimi sokovi, ki na te občutljive snovi lahko škodljivo vplivajo. Široka prodajna mreža IN OSKAR ZA EMBALAŽO Ko smo se V podjetju MEDEN pogovarjali o prodaji proizvodov, nam je Aleš Mižigoj, direktor podjetja, povedal, da prodaja na domačem trgu lepo narašča. Predvsem pri proizvodih matičnega mlečka in cvetnega prahu. Podjetje proda vsako leto tudi za polovico več omenjenih proizvodov kot prejšnje leto. »Po vsej Jugoslaviji imamo organizirano svojo mrežo. Naša naloga je med drugim tudi v tem, da intenzivno ponuja- mo med gostinskim obratom ...«, smo izvedeli od direktorja Mižigoja. »Cena medu je namreč le za spoznanje višja od marmelade, čeprav ga glede kvalitete sploh ne moremo primerjati z njo. Med namreč po svojih sestavinah in hranilnih vrednosti daleč prekaša še tako kvalitetno marmelado ...« Prodaja na tujem trgu je zaradi nizkih cen nekaterih proizvajalcev, medu — predvsem Kitajske in Južne Amerike — razmeroma težka. Seveda pomenijo za Jugoslavijo močno konkurenco tudi bližnji sosedje, kot so Romunija, Madžarska, Češkoslovaška in Poljska, ki imajo pri medu za blizu 30 odstotkov nižje cene, Jubilej podjetja Medex Import-Export ki pa seveda še zdaleč niso ekodomske cene. Kljub vsemu pa izvozi MEDEN letno blizu 500 ton svojih izdelkov. Največ jih proda v Nemčijo, Švico, Avstrijo, Francijo in v države Beneluxa. »Zavedamo se, da je danes zelo važno pri prodaji okusna in kvalitetna embalaža. Zato smo vložili prav v izboljšanje embalaže veliko svojih moči. Kmalu smo videli, da se je naš trud obrestoval. Uspeli smo povečati prodajo, za embalažo pa smo tudi že prejeli nekaj priznanj; zvezni center za embalažo in trgovino nam je že dvakrat podelil oskarja...« V NAČRTU JE RAZŠIRITEV PRODAJNE MREŽE V razvojnem programu podjetja MEDEN je poudarjena nadaljnja razširitev in organizacijska ureditev lastne prodajne mreže. Danes ima podjetje že tri svoje trgovine: v Ljubljani, na Reki in v Beogradu. Gotovo šteje MEDENOV lokal na Miklošičevi cesti v Ljubljani med najlepše mestne lokale. Trgovina ima namreč tudi okusen snack-bar, kjer točijo med drugim tudi sladko medico, ki je med gosti bolj in bolj priljubljena pijača. Zamisel, da kombinirajo trgovino s snack-barom, jim je več MEDEN'bo poskrbel v bližnji prihodnosti tudi za to, da bo odprl v Jugoslaviji še več svojih prodajaln. V načrtu imajo izgradnjo novih skladiščnih prostorov, ki bodo veljali podjetje predvidoma 4 milijone N-dinarjev. Na račun novih investicij se proizvajalci podjetja MEDEN zavestno odpovedujejo solid-nejšim osebnim dohodkom, saj se dobro zavedajo, da je njihova prihodnost le v sodobni proizvodnji in v trdni prodajni mreži. POVSOD JE ČEBELARSTVO REGRESIRANO, RAZEN PRI NAS ... Medtem ko je svoje čase uživalo čebelarstvo pri nas poseben status in je to dejavnost družba regresirala, morajo danes delati čebelarji pod enakimi pogoji kot tisti, ki uživajo sadove konjunkture. »Proizvodnja medu in njegovih preparatov je zelo nestabilna, saj je odvisna od vremena in drugih pogojev, ki so povsem odvisni od narave...«, vedo povedati v podjetju MEDEN. »Skratka, družba bi se morala v določeni meri zavzeti za razvoj čebelarstva, saj vemo. kako neprecenljive vrednosti so med in njegovi preparati teko za bolnika kot za zdravega človeka. Medtem ko povsod po svetu regresirajo čebelarstvo, je le-to pri nas celo obdavčeno. Tako je precejšni nevarnost, da bo čebelarstvo pri nas stagniralo ali celo nazadovalo. Zato si pri- . zadevamo, da bi dosedanjo anomalijo na tem področju odpravili in da bi potreben čebelarski material oprostili prometnega davka. Le v tem primeru vidimo poroštvo za razvoj in napredek na področju čebelarstva, proizvodnje medu in njegovih preparatov.« Ta prostor smo odstopili ljubljanskem podjetju MEDEN import-eksport ob njegovem petnajstem jubileju. Dolga je pot od cvetic pa do proizvodov, ki jih nudijo trgovine podjetja MEDEN DELAVSKA ENOTNOST — Št. 5 — 1. februarja 1969 * Izobraževanje in kultura ) MALA POSLANSKA TRIBUN): OBDAVČITEV SKLADOV SKUPNE PORABE V SR SLOVENIJI ŽE KAŽE ŠKODLJIVE POSLEDICE Po nekaj več kot triletnem oblikovanju osnutka zakona o visokem šolstvu — kar je bila skrb skup- MAR DAVEK N A C K L A IN PRAKSA ščinske komisije za proučitev visokega šolstva na Slo- i venskem — smo zdaj vendarle prišli tako daleč, da J bosta pristojna odbora v kratkem pripravila zakonski j predlog. To nalogo, ki pa je še vedno ne bo mogoče i uresničiti čez noč, so jima odmerili na zadnjih ločenih J sejah republiškega in prosvetno-kulturnega zbora slo- J venske skupščine; seveda šele potem, ko sta oba nje- 5 na doma po večurni razpravi sklenila sprejeti zakon- J ski osnutek. Predsednik skupščinske komisije Drago Seliger je v uvod- jj nem komentarju, ki ga je imel na sejah zborov, pojasnil, da je ■ bilo osnovno vodilo predlagatelja, da »mora zakon omogočati g in 'pospeševati vse tiste napredne procese, ki bodo olajšali pre- J hod visokega šolstva v novo kakovost na višji ravni«, Seliger ■ je med drugim opozoril na mnenje komisije, da mora biti vi- | soko šolstvo sestavni del celotnega družbenega razvoja. Zavrnil ! je (bolj splošne) pripombe iz posameznih delovnih organizacij, I da diplomanti ne ustrezajo. To še ne pomeni, je dejal, da gre za g neustrezno izobraževalno vsebino na visokošolskih zavodih, pač 'S pa je težava v tem, da nekateri učitelji ne posodabljajo dovolj [ hitro učne snovi z uvajanjem modernih metod in teorij. Ti pro- i cesi teko vse preveč po polžje. Dejstvo je, da bo treba čimbolj j| odpreti vrata visokošolskih zavodov vsem najbolj sposobnim J strokovnjakom in znanstvenikom iz delovnih organizacij, ki so H I ■ . Visoko šolstvo s po novem ] zakonskem tiru ! se voljni posvetiti temu poklicu. Res pa je tudi, da le udejstvovanje učiteljev pri visoko strokovnih in znanstvenih projektih ter problemih sodobne družbe lahko vodi k učnim načrtom in programom, ki bodo zadovoljili današnje in jutrišnje potrebe naše družbe. Seliger je govoril med drugim tudi o znanstveno-raziskoval-nem delu na visokošolskih zavodih. Dejal je, da zakonski osnutek ne odreka višjim' šolam pravice do znanstvenega dela, vendar pa to ne more biti njihova naloga. S takim predlogom pa komisija nikakor ni nameravala degradirati višjih šol na sred- NA IZOBRAŽEVANJE? # Kljub mnogim utemeljenim ugovorom proti obdavčitvi skladov skupne porabe, smo v naši republiki tak zakon sprejeli in s tem, tako lahko trdimo že na začetku njegove življenjske poti, prizadeli večino delovnih kolektivov, ki so skladno z razumno poslovno politiko odvajali del ustvarjenega dohodka za družbeni standard zaposlenih. # V teh dneh, ko so nam znani nekateri novi predpisi, kot sta zakon o knjigovodstvu delovnih organizacij in navodila o vsebini posameznih kontov v osnovnem kontnem planu za delovne organizacije, pa nam jo je zakon o obdavčitvi skladov skupne porabe dokončno zagodel. S svojimi rigoroznimi posegi v področje družbenega standarda je resno zamajal steber, na katerem sloni ves napredek — znanje. Pod svojo kapo greje namreč tudi davek na izdatke za izobraževanje v delovnih organizacijah. Kaj se je zgodilo s stroški za izobraževanje? Novi kontni plan ukinja konto, na katerem so računovodstva delovnih organizacij doslej lahko knjižila stroške financiranja šol in drugih oblik izobraževanja strokovnih kadrov gospodarske organizacije, in sicer do zneska 2,5 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov delavcev. Sredstva, ki o presegla ta odstotek, so pokrivali v delovnih organizacijah iz skladov skupne porabe. Vknjiženi stroški na spornem kontu so bili priznani kot materialni stroški. Ta konto je pokrival izdatke za strokovno literaturo, šolsko opremo in pribor, projektorje, magnetofone in podobne pripomočke za pouk. Dalje štipendije delavcem in drugim osebam za redno šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Zajemal je tudi dnevnice in stroške prevoza delavcev za čas, ko so bili na seminarju, tečaju in podobno. Iz tega naslova so delovne organizacije financirale tudi centre za strokovno izobraževanje delavcev, razne šole in tečaje tujih jezikov, če so se jih morali delavci udeleževati skladno s pravili podjetja o potrebnem znanju tujih jezikov na določenih delovnih mestih itd. V novem kontu — materialni stroški poslovanja teh izdatkov ni. Novi konto zajema iz “■seznama« izdatkov za različne oblike izobraževanja le nagrade za delo vajencev, učencev industrijskih šol in učencev srednjih šol s praktičnim poukom, nagrade študentom in srednješolcem za praktično delo in plačila tujim študentom. Strokovni sodelavci komisije za življenjske in delovne pogoje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije so na osnovi analize, hi so jo izdelali o izvajanju predpisov o prispevku od sredstev skupne porabe, opozorili med drugim na posledice takega obdavčevanja. O tem je razpravljal tudi Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na svoji plenarni seji. Pri nadaljnjem spremljanju sprememb v financiranju družbenega standarda v delovnih organizacijah so strokovni sodelavci opozorili v teh dneh na problem, ki ga je povzročila sprememba nekaterih veljavnih novih predpisov. Med drugim so prosili za tolmačenje tudi zvezni sekretariat za finance. Ta jim je potrdil, da se v bodoče stroški izobraževanja lahko krijejo samo iz sklada skupne porabe. ZAKONODAJALEC NAJ SVOJO ODLOČITEV PONOVNO PRETEHTA Po novem zakonu o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Ur. list SRS, št. 40/48), so izplačila iz sredstev skupne porabe obdavčena po stopnji 8 %, ki se pri letni porabi 300 N-din na delavca močno zviša po progresivni lestvici in lahko doseže 50 % obdavčitev. Mnogo poslovnih let se je moralo obrniti, da so tudi »zadnje« delovne organizacije spoznale, da je redno šolanje kadrov in strokovno izpopolnjevanje zaposleniih delavcev eden izmed bistvenih elementov večje produktivnosti,. rentabilne proizvodnje in sestavni del poslovne politike. Ne verjalemo, da bi se zaradi zakonskih novosti delovne organizacije odpovedale izobraževanju zaposlenih, saj bi to pomenilo zavestno odpovedovanje napredku na vseh področjih njihovega poslovnega in gospodarskega življenja. Zaradi obveznih prispevkov pa se bo del namenskih sredstev za izobraževanje zmanjšal, zato lahko verjamemo, da bedo zategadelj delovne organizacije v mnogih primerih prisiljene krčiti svoje programe izobraževanja in s tem pristati na počasnejše napredovanje oziroma nažagati v^jo, na kateri praviloma sloni proizvodni, tehnološki in poslovni razvoj gospodarstva. Žaljivo bi bilo, če bi se morali vnovič prepričevati o potrebnosti dviganja strokovne ravni vseh zaposlenih. O tem, in o potrebni strokovnosti v našem družbeno-ekonomskem življenju, smo ponovno med drugim povedali na VI. kongresu ZSJ in na VI. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Oba kongresa sta iarazila našo skupno voljo, hkrati pa posredno in neposredno obvezala vse, da si KULTURA V RADOVLJIŠKI OBČINI: ISKANJE OBLIK IN POTI ZA SODELOVANJE nješolsko raven, fakultetam pa dati nekakšen privilegiran položaj s tem, da jim zakon odmerja to kot nalogo. Seliger je pojasnil, da so povsem neutemeljeni očitki, da komisija ustvarja nekakšen jez med »visoko« znanostjo v mestu in »nizko« znanostjo v provinci. Predstojnik mariborskega združenja višjih šol Tine Lah in nekateri drugi pa so predlagali, da naj bi uzakonili znanstveno-raziskovalno delo vsaj za nekatere višje šole. To pa ni bilo edino, v čemer je bilo težko doseči soglasje. Precej nesporazumov oziroma različnih mnenj je bilo tudi glede nadaljnje usode izrednega študija, pa o omejitvi vpisa na posamezne visokošolske zavode ter glede pojmovanja enotnosti visokošolskega sistema na Slovenskem itd. Zakonski osnutek, ki je bil dopolnjen s stališči in pripombami, kakršne so predlagali pristojni odbori ter skupščinska zakonodajna komisija in nekateri razpravljavci, ima več ciljev. Tako naj bi poskrbel za poglobitev in razširitev povezovanja visokošolskih zavodov z gospodarstvom in družbenimi službami, za boljšo kakovost izobraževanja in znanstvenega dela, pa za racionalizacijo vsebine in organizacije pouka (s čimer smo pravzaprav šele komaj začeli) in ne nazadnje tudi za poglobitev samoupravljanja na tem področju, in sicer z bolj funkcionalno strukturo samoupravnih organov ter z večjo vlogo študentov v njih. Zbora sta na svojih zadnjih sejah sprejela predlog skupščinske komisije, ljubljanske univerze ter mariborskega združenja višjih šol, da naj bi pospešili sprejem tega zalcona in zato naj bi ga obravnavali po skrajšanem postopku. Za zdaj še ni znano, kdaj naj bi dokončno sklepali o njem. < M. KUNEJ POHIŠTVO lesziixxa, Spalnice, dnevne sobe, kuhinje, stoli, fotelji, kavCl, omare vseh vrst, pisarniško, gostinsko In šolsko pohištvo, stilno in rustikalno pohištvo SuperavtomatiCnl pralni stroji, hladilniki In štedilniki znamke NAONIS Neuničljiva iglana najlonska obloga za vsak pod TAPISOM SOMMER Poslovalnice v Sloveniji: Ljubljana, Celje, Koper, Kranj, Maribor, Nova Gorica, Murska Sobota, Žalec In ostale poslovalnice v vseh večjih mestih Jugoslavije CENTRALA: LJUBLJANA. TITOVA 51 Prodor med delovne organizacije V preteklem razdobju nekaj let je kultura v radovljiški občini kot splošna vrednota v družbenem življenju doživela nekako bolj dinamičen razvoj, obenem pa vsebinske obogatitve ter premike naprej. Tako so ugotavljali na razširjenem posvetu med predstavniki delovnih organizacij, občinskega sindikalnega sveta ter zveze kulturno-prosvetnih organizacij občine Radovljica v sredo, 22. januarja 1969. Te kvalitetne spremembe so zaznavne v konkretni kulturni akciji sodelovanja med sindikati ter kulturnimi organizacijami, prav tako pa tudi v samoupravnem družbenem življenju kot tudi na področju medsebojnih odnosov. Osnovni namen posvetovanja ter nadaljnje akcije je bil, da se postopoma z angažiranjem čim večjega števila sodelujočih samoupravljavcev oblikuje čim širša samoupravna osnova za razpravo o problemih kulture. Predvsem naj bi pri oblikovanju enotnega koncepta kulturnega razvoja in programiranja pridobili za sodelovanje ljudi iz proizvodnje, da bi tako okrepili vlogo delovnega človeka v kulturi. Le na ta način bo delavski razred zagotovil večji vpliv na tokove kulturnega dogajanja. Na posvetu so zato sprejeli priporočilo vsem delovnim kolektivom, naj za področje kulture ter rekreacije izberejo posebne komisije ali odbore iz vrst najbolj razgledanih članov, da bi se le-ti ukvarjali z načrtovanjem ter uresničevanjem kulturnih programov znotraj delovnih organizacij, hkrati pa bi se vključevali tudi v skupni teritorialni in občinski program za delovne kolektive. To bi bila tudi prva in temeljna oblika kulturne aktivnosti v delovnih kolektivih. Pri tem bo zelo pomembno ter nujno, da se bodo delovne organizacije na svojem področju povezovale tudi s kulturnimi skupinami, ki zanje lahko izvedejo določene programe ali vsaj sodelujejo v njih. Organizatorji posvetovanja občinski sindikalni svet ter svet zveze kulturnih organizacij so predložili udeležencem v razpravo tudi širši akcijski program za celotno teritorialno območje občine in za vse delovne kolektive na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Le-ta obsega 36 različnih prireditev domačih amatersko-kul-turnih organizacij ter poklicnih ustanov, poleg tega pa še vrsto drugih oblik kulturnega dela. Prizorišča teh prireditev so najbolj obljudeni centri v občini, to so Radovljica, Bled, Kropa, Podnart in Bohinjska Bistrica. Program je glede na razvitost krajev in potrebe prebivalstva prilagojen stopnji sprejemljivosti gledalcev. Poudariti moramo, da je to le nekak dopoln.il-n' _ProSram, ki se organsko vrašča v celotni koncept ustvarjalnosti ter aktivnosti na področju kulture v občini. Namenjen je predvsem delovnim organizacijam, obenem pa tudi vsem drugim prebivalcem. V Radovljici, na Bledu ter v Kropi letos že .četrto leto pripravljajo podoben dodatni program kulturne dejavnosti. Doslej se je od 1966. leta zvrstilo na Radovljiškem 67 takih prireditev z nad 27 tisoč obiskovalci. Vsako predstavo pa je gledalo povprečno 410 obiskovalcev, kar pa je zelo veliko. To tudi kaže, da so prireditve potrebne in si jih obiskovalci želijo, zlasti še v večjih krajih, kjer splošna amaterska ustvarjalnost ni kos zadovoljiti rastočih kulturnih potreb občanov. Da je program za delovne organizacije le del skupnih prizadevanj na področju kulture v občini, naj navedemo primer: v letu 1967 je bilo teh predstav za kolektive v okviru abonmaja 36. vseh prireditev v občini pa je bilo to.. leto kar 523, ODSLEJ 5,50 DIN N A. ZAPOSLENEGA ZA KULTURO Lani so pri svetu ZKPO Radovljica ustanovili poseben sklad, v katerega zbirajo dodatna sredstva za programe delovnih kolektivov. V ta sklad so prispevale delovne organizacije že tretje leto svoj delež. Na zadnjem posvetu je bilo izrečeno soglasje k ustanovitvi sklada, določili pa so tudi delovne organizacije, ki bodo delegirale člane za upravni odbor sklada. Novost v načinu zbiranja sredstev je v tem, da so določili na skupnem dogovoru merila, po katerih naj bi delovni kolektivi prispevali sredstva v sklad. Predložili so dve varianti: po 8,50 ali 5,50 novih dinarjev na zaposlenega. Na posvetu so sprejeli drugo varianto, vendar z dodatnim sklepom, ki obvezuje vse delovne kolektive s področja gospodarstva in družbenih služb, da vplačujejo za skupni kulturni program-v šklad. Priporočilo s pogodbami pa bodo v kratkem razposlali vsem delovnim organizacijam. Te bodo sklepale pogodbe o prispevkih neposredno z upravnim odborom sklada do 1. marca. Posvetovanje je poleg konkretnih sklepov nakazalo tudi splošne obrise širšega koncepta za oblikovanje dolgoročnih programov kulture v občini. Predvsem so se sporazumeli v tem. da morajo programi upoštevati celovitost kulturnih procesov, zasnovani morajo biti na daljše obdobje, da bi tako zadobili trajni vpliv na sredino, koder biva in dela človek. , Na posvetovanju so posebej' poudarili, da je pri načrtovanju nujno ’ potrebno upoštevati dejanske možnosti glede na razpoložljive ustvarjalne skupine, ki bodo sodelovale v skupni akciji, obenem pa je nujno odkriti interese in kulturne potrebe občanov. Vse navedene' sestavine naj vsebujejo bodoči koncept in tudi konkreten akcijski program. JOŽE BOHINC DELAVSKA ENOTNOST — St. 5 I. februarja 1969 prizadevamo na vseh področjih v praksi uresničevati njune sklepe in stališča. Torej bi moril tisti del naše družbe, ki v našem imenu ureja naše življenje, to upoštevati in če ni prej dobro pretehtal svoje odločitve, naj jo pretehta vnovič in napako popravi. Dolgo ne moremo biti vpreženi v isti voz vsak 1 druge strani. I. VRHOVCAK PRVI MILIJON ZA NOVE UČILNICE Za razliko od Trbovelj in Zagorja v HRASTNIKU niso razpisali in izvedli referenduma za uvajanje krajevnega samoprispevka občanov za novogradnjo šolskih prostorov. Pač pa so lani na seji splošnopolitičnega zbora predlagali delovnim kolektivom združevanje sredstev za pridobitev noVih učilnic. Kot je bilo pričakovati, so vsi kolektivi privolili v ta predlog in sklenili izločati 1 odstotek od bruto osebnih dohodkov zaposlenih za sofinanciranje nove šole. Potemtakem bodo po zaključnih računih gospodarjenja hrast-niška podjetja te dni odvedla 1 milijon din za odpravo ■ sedanjega perečega problema pomankanja učnih prostorov. Obenem sta občinska skupščina in temeljna izobraževalna skupnost zaprosili za kredit republiški sekretariat za prosveto in kulturo oziroma njegov sklad, ki naj bi letos podeljeval posojila v okviru znane akcije sto novih šol ob stoletnici slovenskega osnovnega šolstva. V Hrastniku se nadejajo ugodne rešitve prošnje, pričakujejo pa tudi, da bodo hrastniška podjetja tudi v prihodnjih letih pokazala razumevanje za vzgojo in izobraževanje otrok svojih zaposlenih. Na lanskem splošnopoli-tičnem zboru so namreč predlagali, naj bi dogovor o združevanju sredstev veljal pet let, s tem, da ga bodo morali vsako leto na novo potrjevati. Sicer pa so v tej zasavski občani močno nagibajo k temu, da bi proučili možnosti razpisa referenduma za uvajanje krajevnega samoprispevka občanov za odpravo pomankanja šolskih prostorov. S tem bi odpadle sedanje težave okrog počasnega zbiranja denarja za novogradnjo šolskih prostorov, saj bi se sredstva namesto enkrat na leto, stekala vsak mesec. MILAN VIDIC »Bohor« v Sevnici Prosvetni servis iz Ljubljane je konec decembra odprl v Sevnici svojo trgovino »Bohor«. Novemu uspehu prizadevnega kolektiva, ki se zaveda, da mora svoje delo čimbolj približati potrošniku, so seveda botrovali tudi skupščina občine Sevnica, občinski svet ZKPO Sevnica in SAP Ljubljana, ki je za novo trgovino odstopil svoje prostore. ( - Ob otvoritvi trgovine je bilo tudi medobčinsko posvetovanje (Laško, Trebnje, Krško. Brežice, Sevnica) predstavnikov vseh družbeno političnih organizacij, društev in ustanov o problemih kulture na njihovem področju in še posebej o vlogi in vplivu »podružnice« Prosvetnega servisa za kulturne dejavnosti. Vsi brez izjeme so pozdravili pobudo Prosvetnega servisa in še zlasti njegovo odločitev in obljubo, da »Bohor« ne bo le trgovina literature, ponazoril, umetniških reprodukcij, odrske opreme, izdelkov umetne obrti in modnih dodatkov, temveč tudi posvetovalnica za zborovodje, režiserje, animatorje, organizatorje itd. Prav v tem sta pravi pomen in resnična vsebina novih prizadevanj Prosvetnega servisa. Ce se bo kolektiv resnično potrudil približati se kulturno prosvetnim organizacijam in posameznikom z literaturo, ponazorili in nasveti istočasno, potem mu želimo, da bi v prihodnj« razvil široko mrežo svojih trgo-vin-posvetovalnic. DORO HVALICA Spori KRATKO IN JEDRNATO Vodstva zagorskih šol so se za letošnjo zimo bolj skrbno pripravila kot kdaj-koiL Ob novem letu so ob podpori nekaterih podjetij In s svojimi sredstvi kupila nad 70 parov novih smuči. Zal pa so jih otroci uporabljali samo v tistih redkih urah pouka telesne vzgoje, ko je bil še na voljo sneg. y smučarskem tečaju na Kisovcu je vendarle sodelovalo 83 otrok. Otroci na Izlakah pri Zagorju so imeli več sreče... Pred kratkim so v Kisovcu pri Zagorju zaključili enotedenski tečaj smučanja 2a učence obeh zagorskih osnovnih šol. Osemdeset, pravzaprav 83 otrok se je vsak dan zbralo v tamkajšnjem smučarskem domu, kjer so jih strokovni učitelji po nekaj ur uvajali v teoretično znanje, popoldne Pa so odšli na belo poljano in pridno ubirali korake na smučeh. Skoraj vsi se lahko pohvalijo, da so dobili solidno podlago za nadaljnje učenje smučanja. Zahvala za to gre nedvomno vodstvu smučarskega kluba Zagorje-Kiso-vec in prizadevnim vodjem tečaja, ki so se resnično potrudili, da bi se otroci kar največ naučili! Starši so za enotedenski tečaj prispevali samo 5 do največ 20 din. Otroci so imeli vso oskrbo, dopoldansko malico, kosilo in popoldanski obrok. Ostale stroške je namreč plačala komisija za letovanje zagorskih gtrok v NAMESTO NEKAJ STO, SAMO 80 OTROK NA TEČAJU SMUČANJ/ V ZAGORJU Pomanjkanje snega prekrižalo vse načrte sodelovanju s krajevno Skupnostjo Zagorje-Center. Zal pa zaradi omejenih zmogljivosti društvenega doma v Kisovcu niso modli sprejeti več tečajnikov. In ne samo to. Vodstvi obeh zagorskih osemletk sta ze pred začetkom poletnih Počitnic planirala začetne tn nadaljevalne smučarske tečaje pod vodstvom strokovnih učiteljev v neposredni bližini Zagorja. V ta namen so npr. na zagorski osnovni šoli ob podpori rudnika Zagorje, ki je prispe-va.l 1000 din, kupili kar 40 Parov novih smuči. Podobno je bilo tudi v topliški osnovni šoli, kjer so nabavili 30 parov novih smuči. Vendar je pomanjkanje &hega prekrižalo vse načrta. Ze 'četrto leto zapored le namreč sneg skopnel neposredno pred pričetkom zimskih počitnic. Tako so črneli otroci možnosti za pank smučanja samo ob rednih šolskih urah telesne kulture, ki so jih sicer dobro izkoristili. Kljub temu Pa so učenci komaj čakali Počitnic, saj bi se utegnili v teh dneh lepo razvedriti na snegu. Nekaj več sreče so lmeii učenci osnovne šole na Izlakah, kjer so v oko-hških vaseh našli toliko ^nvpa, da so uspeli organizirati nekaj prijetnih uric rekreacije. , Počitnice gredo torej h KTaju, ne da bi uresničili vse načrte, ki so P-h skrbno pripravljali še Pred novim letom za ugodno počutje otrok. Kaže pa, da y Zagorju resno raemiš-tjajo, kako v prihodnje Vendarle omogočiti izvajanje načela: vsi otroci 4. razredov se morajo naučiti po-leti plavanja, učenci 5. razredov pa pozimi smučanja. o vsej verjetnosti bodo V irni opustili osnovno šo-v zaradi nezadostnega števila učencev. Poslopje — zgradili so ga komaj pred Petimi leti — pa naj bi pre-nredili za malo šolo v zim-. skih mesecih. -m- Črni vrh nad Idrijo postaja iz tedna v teden bolj priljubljena izletniška točka številnih smučarjev. Medtem ko so še nedavno tu bolj samevale skupine izletnikov in turistov, je danes razsežen parkirni prostor ob cesti že marsikdaj pretesen. Minulo nedeljo, ko smo napravili naš posnetek, je zmanjkalo prostora že sredi dopoldneva, zato so morali številni smučarji pustiti svoja vozila kar na cesti. Od kod kar naenkrat tak naval na smučišča Črnega vrha? Odgovor je preprost: smučišča in sneg so tu vsaj tako dobra, kot najboljša in najlepša na Gorenjskem in drugič — Črni vrh je tako priročen Goričanom in Primorcem sploh, ter s tem tudi smučarjem iz zamejstva, da je postal zarje gotovo eno izmed najinteresantnejših smučarskih središč. Upoštevati namreč moramo, da je vprašanje snega na Lokvah kot na Livku mnogo bolj pereče, kot na Črnem vrhu, kjer ga je včasih dovolj vse do pomladi. Torej, investicije v dve novi smučarski vlečnici na Črnem vrhu — tipa Ste-mag — se Ankaranccm že danes več kot dobro obrestujejo. Naj pb tej priložnosti pohvalimo celotno organizacijo smučarskega življenja ob žičnicah na Črnem vrhu. Človek se skorajda ne more nad ničemer pritožiti. Marsikomu pa kljub vsemu ne gre v račun, da ne more kar ob žičnici kupiti potrebnih »točk« in drugič, da mora odšteti za 300 metrov dolgo vožnjo celih 120 starih dinarjev — (Tekst in foto: A. Ulaga) PRVE ZIMSKE IGRE SLOVENSKIH ŽELEZARN • Športne igre v Mojstrani so le ena izmed številnih prireditev v okviru počastitve 100'letnice Železarne Jesenice • Predstavniki treh slovenskih železarn se bodo pomerili v sedmih disciplinah • Na letnih igrah je sodelovalo 2300 delavcev — športnikov ... Nodavmo je bilo na Jesenicah na pobudo domačinov posvetovanje predstavnikov slovenskih železarn o rekreaciji in aktivnem oddihu delavcev. Skupna, ugotovitev vseh prisotnih je bila, da imajo danes žeiezarji že veliko večje. in širše možnosti za svojo rekreacijo in športno življenje v primerjavi s pogoji izpred let. Potrebnih sredstev za šport je iz leta v leto' več, število objektov raste in vse več delavcev troši del svojih osebnih dohodkov za razvedrilo in oddih. Ugotovitev predstavnikov treh slovenskih železarn je tudi bila, da so skupne letne igre že-lezarjev tako rekoč dosegle svoj namen. Istočasno pa so menili, da je nastopil čas, ko je treba izpolniti veliko tekmovalno vr- zel v zimskih mesecih. Zato so brez oklevanja sklenili, da bodo od letos dalje prirejali skupna tekmovanja tudi na snegu... TO POT NA SMUČIŠČIH MOJSTRANE Na- letošnjih prvih skupnih zimskih igrah predstavnikov slovenskih železarn, ki bodo da- rponS S Sred dnevi so, Imeli na Jese- do pomenu tekmovalci v teku ^ pve<,an zaključek let_ na 8 kilometrov, štafeti 3x5 kilometrov, veleslalomu, sankanju, streljanju z zračno puško, kegljanju na asfaltu in v šahu. Tekmovanja, ki bodo' trajala dva dni, so to pot organizirali Jeseničani, drugo leto pa bodo zavihali rokave Ravenčani oziroma štorski žeiezarji. Letošnje zimske športne igre bodo predstavljale del pro- »lllll MARIBOR ll!lllll!IIIMIIIII!!!!llll!lll!lllllll!llllll!lllll!!!ll! Prijateljski namiznoteniški dvoboj V Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor so gostovali namiznoteniški igralci iz Cinkarne Celje. Odigrali so dve prijateljski tekmi; z ^mladinsko ekipo TAM ter sindikalno ekipo TAM, Prvo srečanje se je končalo z rezultatom 5:0 v korist mladincev. Drugo srečanje se je prav tako končalo z zmago sindikalne ekipe TAM s rezultatom 5:4, vendar po dolgih in zanimivih borbah. V tem srečanju je bila ekipa Celja zelo blizu zmage, saj je v začetku dvoboja vodila z rezultatom 3:1. Pri tem rezultatu se je začela velika borba za zmago. V finišu so igralci TAM še štiri preostale tekme zasluženo odločili v svojo korist. Zelo dobro je igral v odločilni partiji Nidorfer, ki je popolnoma nadigral znatno boljšega igralca Celja Dečmana. Rezultati posameznih srečanj: TAM — CELJE: Božičnik — Lukovšek 2:0, Naraglav — Lebar 1:2, Božičnik — Žolgar 1:2, Nidorfer — Lebar 2:1, Nidorfer — Žolgar 0:2, Naraglav — Dečman 2:0, Božičnik — Lebar 0:2, Naraglav — Žolgar 2:0, Nidorfer — Dečman 2:1. Rezultati posameznih srečanj mladinska ekipa TAM — CELJE: Tušak — Zolgar 2:0, Trstenjak — Lebar 2:0, Rojs — Dečman 2:0, Tušak — Lebar 2:1, Rojs — Žolgar 2:0. D. ZAGORAC ■ B B B Tekme v počastitev lOO-letnice Železarne grama v počastitev lOO-letnice jeseniške železarne. Glede na bogato športno tradicijo, ki jo imajo Jesemičamii, in pa dejstvo, da so pod Mežakljo doma naši najboljši mojstri na smučeh, bodo tekme v Mojsitranl predstavljale vsekakor lep prispevek k počastitvi velikega jubileja jeseniške železarne. Težko bi sicer že danes napovedali, kdo bo odnesel največ lovorik z zasneženih pobočij Mojstrane, vse pa kaže, da bodo 1 td p Kav domačini... TEKMOVAL JR VSAK TRETJI DELAVEC nih športnih iger. Tekmovanj se je udeležilo 29 sindikalnih odborov s 2300 športniki, ki so nastopili v devetih disciplinah. Podelitvi priznanj- najbolj uspešnim športnikom in predstavnikom posameznih ekip je prisostvoval tudi Ivo Daneu, ki je imel ob tej priložnosti zani-' mivo predavanje o olimpijskih igrah v Mehiki. Daneu je svoje pripovedovanje popestril s številnimi diapozitivi, zato je bilo njegovo predavanje za železar-je še toliko bolj zanimivo. Z rezultati, ki so jih pokazale minule letne športne igre železarjev, so Jeseničani danes zadovoljni. Očitno je namreč, da je število tistih, ki se ukvarjajo z rekreacijo, iz leta v leto večje in da o tako imenovanem »pomanjkanju interesa« danes le še težko govorimo. A. ULAGA OBISKALI SMO ŠPORTNIKE Na sankaških tekmah tudi 2000 delavcev Da sta rekreacija in oddih nujno potrebna vsakemu delovnemu človeku, se v več kot 3000-članskem kolektivu železarne na Ravnah dobro zavedajo. Vsa leta po vojni so posvečali aktivnemu oddiku veliko pozornost in pri tem dosegali lepe rezultate. V okviru kolektiva je vse do leta 1955 delovalo športno društvo Fužinar, kd pa se je zaradi poudarka na razvoj kvalitetnega športa takrat odcepilo in postalo samostojno. Od takrat dalje je imela komisija za rekreacijo in oddih pri sindikatu še pomembnejšo nalogo, kajti potreb po rekreaciji v kolektivu z več-kot 3000 sodelavci res ni lahko zadovoljiti. Prirejali so številna medobratna tekmovanja v najrazličnejših Športnih panogah, organizirali tudi kakšen izlet, pa letni oddih ... Z LETOM 1965 IDEALNE MOŽNOSTI Naravnost idealne možnosti za športno in rekreacijsko dejavnost so na Ravnah dobili leta 1965, ko so odprli dom telesne kulture in zgradili nov stadion s kompleksom igrišč in atletskimi objekti V modernem domu telesne kulture so zamski plavalni bazen 25 X 12,5 m, velika telovadnica in več manjših, strelišče, savna, šahovska soba, vse potrebne sanitarije, vse vrste tekmovalnega orodja, rekviziti... Na hribu poleg tega lepega športnega objekta so postavili še 600 m dolgo smučarsko vlečnico, tako da lahko športniki kombinirajo smuko s plavanjem. STALNA IN OBČASNA REKREACIJA Rekreacijsko dejavnost delijo v tovarni na stalni In občasni del. Dograditev prej omenjenega objekta je omogočila redno vadbo skozi Vse leto. Zal se redne vadbe udeležuje le malo delavcev, čeprav so -pri tem razporejeni po starostnih skupinah in spolu. Enkrat tedensko imajo vsi sodelavci tudi prost vstop v zimski bazen, redno pa trenirajo tudi kegljači. Trudijo se, da bi k temu stalnemu delu privabili čimveč delavcev, ker sta dnevna in redna rekreacija najbolj koristni. Precej težav imajo zaradi dela v izmenah, ki se mu seveda ni moč Izogniti. TEKMOVANJA MED OBRATI SO PRILJUBLJENA Med delavci je zelo priljubljena občasna oblika rekreacije. Gre za številna tekmovanja v najrazličnejših panogah kot streljanju, šahu, namiznem tenisu, odbojki, atletiki, malem nogometu, kegljanju, smučanju, plavanju in drugih. Teh, vedno dobro pripravljenih tekmovanj, ki so, kot pravijo delavci, naj zanimivejša in najbolj priljubljena, se vedno udeleži več kot 500 članov kolektiva, kar je nekoliko več kot 17 % vseh zaposlenih. Zelo priljubljene so tudi vsakoletne sankaške tekme v okviru posameznih sindikalnih podružnic, ki se jih udeleži tudi več kot 2000 članov delovne skupnosti, kar je svojevrsten rekord. Zaenkrat pripravljajo ta tekmovanja le spomladi in jeseni, deloma tudi pozimi, v prihodnje pa bodo te vrste rekreacijo razširili na vse leto, kar bo mnogo prispevalo k rekreacijski dejavnosti. Zelo priljubljena športa sta kegljanje in streljanje; medobraitnih srečanj se udeleži vedno okrog 150 delavcev, enako kot pri rokometu, kjer ponavadi sestavijo osem do deset ekip. Mnogi pri teh tekmovanjih sodelujejo v več panogah, tekmovati pa dovolijo le tistim, ki se z ustreznim športom ne ukvarjajo aktivno.. * SKRB ZA ODDIH Pomembno vlogo pripisujejo v železarni tudi oddihu. V Portorožu imajo počitniški dom, kjer vsako leto letuje 400 do 600 članov kolektiva. Socialno šibkim in tistim tik pred upokojitvijo omogočijo letovanje v pred in poseženi zastonj. Poskusili so tudi z izmenjavo letovanj z Marlesom in škodovimi zavodi iz Plzna. Sindikalne podružnice posameznih obratov so pripravile tudi več izletov, ki so jih ponavadi združili s športnimi srečanji. OBETAJOČA PRIHODNOST Ze sedaj solidno razvito rekreacijsko dejavnost bodo na Ravnah v prihodnjih letih še bolj razširili in razvili. Za sistem tekmovanj so pripravili že poseben ključ, program pa je prav tako v grobih obrisih že pripravljen. Tekmovanja in redno vadbo bodo skušali razporediti tako, da se' jih bo lahko udeleževal vsak zaposleni. Za letošnjo zimo so pripravili tekmovanja v smučanju, plavanju, šahu, kegljanju in streljanju. Večino del pri pripravah in realizaciji programa rekreacije opravijo številni sodelavci amaterji. Sele pred nedavnim so, kot zadnja slovenska železarna, dobili na Ravnah profesionalnega referenta za rekreacijo in oddih, ki bo odslej ob številnih sodelavcih usmerjal rekreacijo v več kot 3000-članskem kolektivu. IVAN PRAPROTNIK ■ ( ■ : B B s BBBBBflBBBSBBBBBB ■ : B B B B S B ■■■■■■B SINDIKALNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Invalid in TAM V. pred vsemi S srečanji XI. kola je bil za- kalni namiznoteniški ligi. Prvo ključen prvi del prvenstva v mesto v prvi ligi je zasluženo prvi in drugi mariborski sindi- osvojila ekipa INVALID v po- • KOPER Tekmovanje za ženske Komisija za šport Obalnega sindikalnega sveta Koper je razpisala tekmovanje za ženske v počastitev 8. marca. Zenske se lahko prijavijo v naslednjih disciplinah: šahu, streljanju, namiznem tenisu in kegljanju. Tekmovanje v razpisanih disciplinah bo posamezno. Tekmovalke v šahu in namiznem tenisu bodo igrale vsaka z vsako. Komisija za šport je tudi prejšnja leta razpisala tekmovanja v počastitev 8. marca, vendar je bilo udeleženk iz leta v leto manj. Preteklo leto iz navedenega razloga ni razpisala tekmovanja. Letošnje športno tekmovanje za ženske bo 2. marca, razdelitev pokalov in diplom pa 8. marca, (kc) Na Livku 97 tekmovalcev Do roka, to je do 20. januarja, je komisija za šport | Obalnega sindikalnega sveta Koper prejela kar 97 prijav | članic in članov, ki se bodo udeležili dvodnevnega rekrea- I tivnega smučanja na Livku pri Kobaridu 8. in 9. februarja. | 1 Tako bo letošnje leto prvo, ko bodo imeli Primorci tudi m I svoje zimske športne igre. Število prijav vsekakor kaže [ I na to, da vlada za smučanje med člani delovnih organi- | | zacij zelo velik interes. (kc) j ■ 1 ..... ekskluzivni modeli — plašči In obleke modnih barv * omejenem številu modna hiša orodajn) servis Ljubljana—Maribor—Osijek stavi: Štern, Zidar in Marguč, ki so s stalno formo in z odlično igro v prvem delu prvenstva premagali vse svoje nasprotnikov drugi ligi je presenetila z uvrstitvijo na prvo mesto ekipa TAM V, (Uran, Jasna, Rokavec, Breznik), ki se je plasirala pred TEKOLOM in TAM IV. V zadnjih dveh kolih so doseženi naslednji rezultati: I. LIGA: B. Kidrič II. — TAM III. 0:5, TAM I. — Invalid 1:5, TSN I. — Prehrana 5:0, MTT l. — TAM II. 4:8, B. Kidrič I. — ELKO L 4:5, Livarna — Embalaža 5:0, ELKO I. — Livarna 0:5, Embalaža — B. Kidrič II. 0:5, TAM II. — B. Kidrič I. 5:2, Prehrana — MTT I. 0:5, Invalid — TSN I. 5:2, TAM III. — TAM I. 5:4. II. LIGA: Bodočnost — MTT I. 0:5, TAM IV. — TEKOL 5:4, S. c. TAM II. — ELKO III. 5:0, TAM V. — TSN II. 5:0, M. Vodovod — ELKO II. 5:0, S. c. TAM I. - Nigrad 5:0, ELKO It. — S. c. TAM I. 4:5, Nigrad — Bodočnost 0:5, TSN II. — M. Vodovod 0:5, ELKO III. — TAM V. 0:5, Tekol — S. c. TAM II. 5:0, MTT II. — TAM IV. 0:5. REPORTER DE NA OBISKU PRI ANGELI IN ZARIFU OSMANČEVIČU »V Sloveniji je lepo®..« Vzpenjala sva se molče. Bil je že mrak in pot ni bila osvetljena. Spodrsnilo mi je. »Paziti morate, poledenelo je,« me je opozoril Zarit. »Po gazi hodite, drugače še padete,« je rekel. Ubogal sem. Zarit se je kmalu nato ustavil. »Tamle stanujeva z ženo,« je rekel in pokazal na vrtno uto. Iz teme jo je bilo komaj videti. Na eni strani je bil gozd in na drugi vinograd. Zadnje hiše so bile že daleč nekje za Vrtna uta, kjer že četrto leto živita Angela in Zafir Osmančevič. Nimata elektrike, vode niti sanitarij. Foto: Matjaž Vizjak nama. Pot se je pa vila naprej, med zasnežena drevesa. Mogoče vodi ta pot na Orlje, tja, kjer spomladi rastejo češnje? Ne vem. Bila je tema. Zarif je odrinil vrata. Ostro mi je hušknilo v nos: po mokrem lesu, dimu in vlagi je zaudarjalo. V prostoru ni bilo luči. »Bom prižgala svečo, ta čas sedite, prosim,« je ponudila Angela. Tako je ime ženi Zarita Osmančeviča. »Nimava elektrike,« se je Zarif opravičeval, »in vode tudi ne. Tole, kar vidite, je vse. In še to ni najino.« Trpek je bii Zarifov glas In utrujen. V prostoru ni bilo dosti videti : -soba, mogoče 6 kvadratnih metrov velika. V enem kotu je stal štedilnik, nekaj je vrelo na njem, v drugem kotu je stala postelja, ob vratih pa je , bila majhna omara. »Mizo imava zunaj, drugo pohištvo, kredenco, stole, omaro in še eno posteljo sva pa že lani razsekala in pokurila,« je rekla Angela. Sveča je slabo svetila in vsi nismo imeli kam sesti. Predlagal sem, da gremo v dolino v gostilno, da se tam pogovorimo. Po poti je drselo. Zarif je prijel Angelo za roko: »Nogo ima bolno in težko hodi,« je rekel. KAKO PRIDEJO REVEŽI OB STANOVANJE »Pred 15 leti sem prišla iz Osijeka v Slovenijo,« je začela pripovedovati Angela. Najprej je Angela delala v rudniku Za-bukovica, potem v Izolirki, nato v Državnem arhivu in sedaj je že peto leto snažilka v Šentjakobskem gledališču. Zgodba, ki ji je podobnih vsaj sto. »Državni arhiv mi je dal stanovanje v Ljubljani v Koli-zeju, na Gosposvetski cesti, nasproti hotela Lev,« je razlagala. »Z možem sva živela v lepi sobi,-imela sva elektriko, vodo in na hodniku skupne sanitarije. Delala sem samo jaz. Zarif je bil brezposelen. Dobival je pomoč , za začasno nezaposlenost: po 180 dinarjev mesečno. Potem je za nekaj mesecev dobil sezonsko delo in potem je spet do- ® ZASAVJE Na občinskem sindikalnem svetu Hrastnik ugotavljajo, da so bili najboljši delovni dogovori v tistih osnovnih organizacijah sindikata, kjer so poleti in jeseni dokaj skrbno proučili resolucije VI. kongresa ZSJ in kjer stališč republiškega sveta sindikatov niso zaklenili v predale, ampak so jim bila vodila za resno pripravo občnih zborov. Dosedanje občne zbore, v hrastniški občini jih je imelo že nad polovico vseh sindikalnih organizacij, so ocenili kot resne napore za nadaljnje izboljšanje gospodarjenja. m bival od zavoda pomoč.« Umolknila je. Po nekaj letih dela sem šla od Državnega arhiva. Stanovanje je bilo njihovo in rekli so mi, da se morava z možem v enem tednu izseliti. Bila sem obupana: kam naj greva? Zvedela sem za neko barako na Rudniku. Šla sem prosit lastnika, če se lahko vselim. Ni dovolil: to je vrtna uta v vinogradu, v njej ne moreta stanovati, je rekel. Jokala sem, bila sem v stiski in prosila sem ga, da jo nama za nekaj mesecev odstopi. Pristal je. Bil je mesec marec pred štirimi leti, ko sva se preselila. Takrat nisem vedela, da bo najina revščina to,-liko časa trajala: mislila sem, za nekaj tednov, toliko, da najdeva drugo stanovanje?« »Nista ga našla, ali ne?« sem dejal. »Ne, nisva. Zaposlena sva bila v Šentjakobskem gledališču, malo sva zaslužila in za stanovanje ne bi mogla plačevati po 300 din mesečno. Dosti več nisva niti zaslužila, šele sedaj zasluživa vsak po 500 din mesečno. Po treh letih sem pisala na občino in prosila za stanovanje. Dolgo časa niso odgovorili, potem pa so nama poslali pismo, da se naj za stanovanje obrneva na delovno organizacijo, kjer sva oba zaposlena. Niso pa poslali nobene komisije, da bi si najino revščino prišli vsaj ogledat.« »Ali ste vložili prošnjo v gledališču?« sem vprašal. »Ne, nisem. Šentjakobsko gledališče nima denarja... Ta čas sem zbolela. V kolenu se mi je začela nabirati voda in hodila sem na punktiranje. V štirih letih sem bila najmanj osemkrat na bolniškem dopustu. Ne morem se pozdraviti. Namesto, da bi ležala, moram vstajati in hodim v gozd, ker z možem nimava stranišča. Oba imava tudi bolečine v trebuhu, pijeva kapnico, ker nimava vode. Sedaj pozimi je v najini uti zjutraj tako mraz, da ne moreva niti spati.. Obraz nama dostikrat pokrije ivje. Perem denimo kar v službi, dovolijo mi,« je Angela naštevala. »Sprva sem prala skrivaj, sedaj pa po delovnem času.« »Koliko z možem zaslužita?« sem spraševal. »Po 500 din vsak. Sto dinarjev plačujeva za to stanovanje, vsak po 60 din za avtobus in odplačujeva kredit. V gradnjo se ne moreva vključiti, premalo zasluživa. Samo skromno šobo bi rada imela, stanovanja v bloku ne bi mogla niti plačevati. Soba bi bila zadosti zame, za možq, in najino muco. Ta mi zvečer, kadar ni moža doma in me je strah samote, dela družbo...« NIMAM« STANOVANJ, PRAVIJO NA OBČINI »Občinska skupščina je dolžna dati stanovanja samo tistim, ki niso nikjer zaposleni: upokojencem in drugim, ki jim ne more pomagati nihče drug kot samo občina. Spisek teh prosilcev pa je dolg, na naši občini jih je točno 100. Na leto pa imamo na voljo eno do dvoje stanovanj,« sta povedala Darko Perovšek, tajnik občinske skupščine Vič-Rudnik in Zdenko Ji-lek, referent za stanovanjske zadeve. »Primer Angele in Zarifa Osmančevič poznam,« je nadaljeval Zdenko Jilek. »Oba sta zaposlena, zato smo jima svetovali, da za stanovanje prosita delodajalca. Krivico bi naredili drugim prosilcem, če bi stano- vanje dali njima. Vsak od sto prosilcev bi se lahko pr/ožil: komisija je krivično postopala.« »Zakaj niste poslali komisije, da bi si ogledala njuno bivališče?« sem vprašal. »To ni naša dolžnost. Mi nismo pristojni, da rešujemo njuno stanovanjsko vprašanje. - Ce želite, pa si lahko njuno bivališče skupaj ogledamo. Na ogled bomo povabili še socialnega delavca,« sta obljubila. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »NIMAMO DENARJA!« »Od dotacij in skromne vstopnine živimo,« mi je rekel Miran Petrovčič, direktor Šentjakobskega gledališča, 'ko sem prišel k njemu. »Po pravici povedano, niti Dosedanji pravilnik o stanovanjskem varčevanju je pritegnil v naši republiki do konca minulega leta približno 16.000 varčevalcev, kar pomeni 90 odstotkov vseh varčevalcev za stanovanje .v SFRJ. Slovenski varčevalci so naložili v1 banki na račun stanovanjske gradnje 200 * milijonov dinarjev, kar pomeni dobro tretjino stanovanjskih sredstev, ki so se stekla preko bančnih preditnih mehanizmov. Mimo drugega povedo- ti podatki, da sloni stanovanjska gradnja v veliki meri na občanovih ramah, ali drugače povedano: stanovanje pri nas očjtno ni več samo po sebi umeven dar družbe, ampak je za Veliko večino potrošna dobrina, do katere se je mogoče prikopati le z lastno dinarsko udeležbo. Ob tem se poraja mnogo vprašanj. Oglejmo si tokrat samo eno izmed njih: kako se prilagajajo sedanjemu stanovanjskemu gospodarstvu bančne ustanove, ali kako si je mogoče kupiti stanovanje s pomočjo bančnih kreditov? SPODBUDA ZA VEČLETNO VARČEVANJE S 1. januarjem je v veljavi nov enoten pravilnik o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. Poleg tega, da so pravilnik sporazumno sestavile vse slovenske banke in veljajo potemtakem na področju slovenskega stanovanjskega gospodarstva enotni pogoji ža posojila, je osnovna značilnost novega pravilnika v tem, da spodbuja varčevalce za večletno varčevanje in da je vračilo posojila odvisno predvsem od dolžine varčevalne dobe. Ob pogledu na lestvico posojilnih • pogojev, ki jih določa pravilnik, lahko vsakdo kaj hitro spozna. nisem vedel, da naša uslužbenca živita v tako težkih razmerah,« pravi Miran Petrovčič. »Za stanovanje nista pri nas nikoli prosila. Sicer bi jima ga pa tudi ne bi mogli dati. Mi smo društvo in skladov nimamo. Z denarjem pa tudi komaj shajamo jz meseca v mesec. Povem ■>7am lahko le, da je naša snažilka Angela pridna delavka. Sedaj. ko. je spet bolna, jo nadomešča njen mož, ki je pri nas kurjač in kurir. Ne morem se pritožiti nad njima, pomagati jima pa tudi ne morem. Šentjakobsko gledališče pa nima denarja!« KRIMINALNO. JE REKLA NAŠA KOMISIJA Šli smo na sanitarno inšpekcijo, da bi povabili enega cd sanitarnih inšpektorjev, da sodeluje v naši komisiji. Na mestnem svetu smo se pogovarjali z inšpektorjem Gerlovičem. Rekel nam je tole: »Ni naša dolžnost, da si hodimo ogledovat stanovanja. Svoje mnenje podamo le na izrecno zahtevo sodišča, mestnega sveta ali občinske skupščine.« Prvi član komisije je sodelovanje tako odklonil. Našemu povabilu pa so se odzvali dr. Saša Slanovic, zdrav- da si bo s 13 ali 18-mesečno varčevalno dobo slabo obogatil vložen denar. Na primer: za 13-mesečno varčevanje z rednimi mesečnimi pologi dobi varčevalec le 30 odstotkov posojila. Tistim, ki bi želeli kupiti stanovanje v dobrem letu, je banka storila z novim pravilnikom medvedjo uslugo. Veliko boljše bi se namreč »razumeli« s prejšnjim pravilnikom. Ne glede na to, da smo pri nas v velikem zaostanku s sta novanjsko gradnjo in da rešujemo v premnogih primerih »kronične« stanovanjske probleme, je kljub temu potrebno banki pritrditi, ko pravi, da je stanovanje tako draga potrošna dobrina, da je mogoče priti do nje le z večletnim sistematičnim varčevanje in ne preko noči. Temu svojemu načelu so banke v pravilniku tudi sledile. V dokaz navajamo samo dva primera. Po dveletni varčevalni dobi dobi varčevalec za redno mesečno varčevanje 80 odstotkov, za enkratni ali občasne pologe pa 120 odstotkov na privarčevana sredstva; posojilo bo vrnil v dvanajstih letih. Po letih varčevanja posojilo raste, prav tako pa doba vračanja posojila. Tako dobi varčevalec po štiriletni varčevalni dobi za redno mesečno varčevanje 160 odstotkov, za enkratni ali večkratne pologe pa 200 ^ odstotkov posojila na privarčevani znesek, pri čemer znaša doba vračanja posojila 24 let toL Na privarčevani znesek obračuna banka en odstotek letnih obresti, medtem ko znaša obrestna mera za posojilo 2 odstotka letno. Oglejmo si še nekatere druge značilnosti novega pravilnika. Varčevati in pravico do, posojila imajo vsi občani ne glede nik v zdravstvenem domu enota Rudnik, Viktorija Puharič, socialni delavec z Zavoda za socialno delo Vič-Rudnik, in Zdenko Jilek, referent za stanovanjske zadeve pri skupščini odbine Vič-Rudnik. Ko so si njuno bivališče na Rudniku 11/13 ogledali, je naša komisija povedala tole: Dr. Saša Slanovic: »Osemnajst let sem že zdravnica tukaj na Rudniku, česa tako mi-zemega pa še nisem videla: kriminal je to njuno bivališče. Ker nimata pitne vode in sanitarij, lahko oba zbolita za tifusom: zaradi bolečin v trebuhu se že pritožujeta. Moja pacienta sta, nisem pa vedela, da pijeta kapnico in da živita v baraki. Lahko zbolita tudi za TBC. Baraka, kjer prebivata, je za stanovanje povsem neprimerna. Pasja uta je to!« Dr. Slanoviče-va je bila ogorčena. Viktorija Puharič, socialna delavka, pravi: »Takšne revščine še nisem videla, pa delam na tem koncu že enajsto leto. Pomoč potrebujeta. Naš zavod jima je ne‘ more dati. Mi lahko pomagamo samo nezaposlenim, v tem primeru pa oba delata!« Zdenko Jilek, referent za na to, ali so v delovnem razmerju ali ne. Novi pravilnik je izenačil v pogojih individualne varčevalce in delovne organizacije. Z novimi pogoji, so banke pomislile tudi na lastnike stanovanj in stanovanjskih hiš, ki bi si želeli stanovanjske prostore obnoviti. Tudi tem priznava pravico do stanovanjskega varčevanja ih ustreznih kreditov. Novi pravilnik pa je opustil določila o varčevanju za nakup ali graditev počitniških hišic in garaž. Za to obliko bodo banke lahko izdelale poseben pravilnik. DELOVNE ORGANIZICIJE SO POSLEJ IZENAČENE V KREDITNIH POGOJIH Kljub razmeroma ugodnim kreditnim pogojem za večletno varčevanje pa v večini primerov delavec ne bo mogel reševati svojega stanovanjskega vprašanja brez pomoči delovne organizacije. Mnogim delovnim organizacijam, njihovim strokovnim službam ter samoupravnim organom velja vse priznanje že za dosedanje prizadevanje, da bi članom kolektiva kar najbolj izdatno, pomagali rešiti ta osnovni življenjski pogoj. Niso pa bili tako redki primeri, zlasti velja to za manjše delovne organizacije, ko so v podjetju odpravili delavca denimo z dvema starimd milijonoma, naprej pa si je pomagal, kakor si je vedel in znal. Nekatere delovne organizacije se niso potrudile niti toliko, da bi preko bank skušale obogatiti svoje stanovanjske sklade. Ni potrebno opisovati, kako so si delavci, kljub pomoči; na tak način reševali stanovanjsko za~ dreso. Z novim pravilnikom odpira stanovanja: »Res, v slabih razmerah živita. Videl pa sem tudi že hujše primere. Na Viču je dosti divjih naselij, kjer ljudje živijo v barakah, ki so narejene iz odpadkov lesa, kartona in strešne lepenke. Prav v samem Centru, na Emonski cesti, žive ljudje v stanovanjih, ki so izdolbena v sam rimski zid, občina pa jim ne more pomagati, ni denarja.« »Kaj svetujete Angeli in Za-rifu Osmančevič?« smo vprašali. »Vsaka občina skrbi za društva, ki delujejo na njenem področju. Pravite, da Šentjakobsko gledališče vzdržuje Mestni svet. Ta jima naj da stanovanje. To je njegova dolžnost.« ZAČARANI KROG Krog se je sklenil. Šli smo od Ponči j a do Pilata. Zakoncema je treba pomagati, so si vsi edini. Refren pa je povsod isti: ni denarja! Vprašal sem Angelo in Zarifa Osmančeviča, zakaj sta pred 15 leti prišla v Slovenijo. Odgovorila sta mi: »Rekli ko nama, da je v Sloveniji lepo, pa sva šla iskat srečo ...« MATJAŽ VIZJAK banka delovnim organizacijam večje možnosti za varčevanje in najemanje kreditov. S pametno, načrtno stanovanjsko politiko bodo poslej delovne organizacije lahko v veliko večji meri urejale stanovanjsko problematiko zaposlenih delavcev. Banka je, kot že rečeno, izenačila kreditne pogpje za delovne organizacije s kreditnimi pogoji za individualne varčevalce, kar pomeni, da jim je v primerjavi s prejšnjim pravilnikom povečala kredite. Mimo tega pa velja posebej poudariti združeno varčevanje delavca in delovne organizacije. Pomeni, da bosta delavec in delovna organizacija skupaj nalagala sredstva za stanovanje. Navidezno se ta oblika varčevanja ne razlikuje od prejšnje, razen če izvzamemo kreditne pogoje, v resnici pa pomeni novo kvaliteto v sistemu stanovanjskega varčevanja. S pomočjo združenega varčevanja delavca in delovne organizacije bo namreč mogoče zbrati toliko denarja, da bo zadostoval za na->' kup stanovanja ali stanovanjske hiše. Veliko preveč bi morali povedati, če bi želeli povzeti samo del izkušenj v dosedanji stanovanjski politiki. Ce pravimo, da je stanovanje potrošna dobrina, s tem ni rečeno, da počasi usiha skrb družbe za urejanje te vrste družbenega standarda. Temu se pri nas ne moremo niti se ne smemo odreči, saj poznamo naša načela o skrbi za delovnega človeka. Ta skrb pa je konkretna naloga sindikatov in samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Zato tudi novi pravilnik, ki prinaša ugodnejše pogoje stanovanjskega varčevanja in kreditiranja, ne bi smel mimo delovnih kolektivov, ampak bo moral služiti kot osnova za zavzeto, načrtno in pravično stanovanjsko politiko v vsaki delovni organizaciji. I. VRHOVCAK POHIŠTVO BANKE SO IZDELALE ENOTEN PRAVILNIK O POSOJILIH ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO OSNOVA ZA NAČRTNO STANOVANJSKO POLITIKO Redki so pri nas srečneži, ki pridejo do stanovanja, ne da bi zanj globoko segli tudi v svoj žep. Prav tako so redki tisti, ki,nosijo svoje milijone v aktovki, ko sklepajo pogodbe za nakup stanovanja. Med obema skrajnostima pa je velika večina, ki se mora z lastnim deležem spoprijeti s to zelo zelo drago potrošno dobrino. Še s tako primernimi osebnimi dohodki pa brez posojila nikakor ni mogoče privarčevati v doglednem času dovolj sredstev za nakup stanovanja. Tega se po lastnem zagotovilu slovenske poslovne banke dobro zavedajo. Zato so se sporazumele in skupno izdelale enoten pravilnik o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, za katerega zatrjujejo, da pomeni novo spodbudo za vse stanovanjske varčevalce.