HARTL ADELMANN
v»

objekti
tehnologije
oprema
a
CEPLAK
ČIŠČENJE IN TRGOVINA d.o.o., tel.: 854 - 203
MLADINSKI SERVIS
I e n
tsi.: 854 - 831
številka 2, cena 40 tolarjev 16. januarja 1992
DOHODNINA
— še naprej buri duhove. Vprašanj je veliko. Na nekatera odgovarjamo, ob tem pa vseeno svetujemo: počakajte na podatke, ki vam jih bodo poslali vaši izplačevalci prejemkov.
STRAN 3
DOLGO CIN-CANJE Z VELENJSKIM GRBOM bo potrebno sedaj razrešiti po hitrem postopku. Javni razpis je zunaj, nekaj o grbih v občini Velenje pa preberite na
STRANI 8
PODVIG VELENJSKIH JAMARJEV - Člani jamarskega kluba Speleos so tik pred koncem leta uresničili skoraj dvajsetletno željo. Našli so prehod med Lisični-co in Medvedjim rovom.
STRAN 16
Visoka nezaposlenost v občini Mozirje
Lojze Peterle s sodelavci v .Gorenju*
Brezposelni delo še vedno »veselo« zavračajo Pogovor tudi o predlogih vladnih ukrepov
Po podatkih iz Zavoda za zaposlowanje Velenje, enota občin;a Mozirje je v tej občini t;renutno nezaposlenih preko 560 oseb.
Kljub takcD visoki številki nezaposlenih pa izgleda, da njihov položžaj še vedno ni slab. Nezaposleni namreč nove zaposlittve »veselo« zavračajo. Jasern primer za to je bila potreba i DO ELKROJ MOZIRJE poo tridesetih novih delavcih. . Za program trimesečnega f priučevanja za opravljanje d<del in nalog šivilje, je bilo prpreko Zavoda za
zaposlovanje na razgovor vabljenih 59 kandidatov. Kako »resno« so nezaposleni zainteresirani, da bi v teh kriznih časih le dobili zaposlitev, pove podatek, da se je prvega razgovora udeležilo le 14 iskalcev zaposlitve. Od teh štirinajstih ljudi se jih je le 9 odločilo za program priučevanja. Med njimi so 4 kvalificirani ter 5 nekvalificiranih delavcev.
Kaj mislijo vsi ostali, ki se razgovora niti udeležili niso in ki poleg tega nimajo izobrazbe, ne vem. Sklepamo pa
lahko, da gmotna situacija posameznikov le še ni tako kritična, da bi bili pripravljeni sprejeti ponujeno delo. Po vsej verjetnosti svojo brezposelnost rešujejo na kakšen drugačen način. Ali s pomočjo staršev ali pa si sami poiščejo neko obliko vira dohodka s priložnostnimi ali pogodbenimi deli. Upravičeno se nam postavlja vprašanje, kje so meje in po kakšnih kriterijih ter po koliko zavrnjenih ponudbah Zavod le ukrepa s sankcijami!
M. Mija Pečnik
Okrog šest občin in lastna regija
O šteevilu bodočih občin v občini Mozirje uradnih stališč še ni, veliko pa je razmišljanj. Medd drugim predvidevajo, da bi oblikovali 6 do 8 občin. Odločilni kriterij je število prebivalceev, ki ga nekatere sedanje krajevne skupnosti ne izpolnjujejo.
Na v<večje število občin se nagibajo zaradi želja in potreb prebivalcev na posameznih podrcročjih, predvsem pa zaradi lažjega uresničevanja vse zahtevnejših in perečih nalog, ki ] pestijo že sedanje krajevne skupnosti, teh je deset.
Tudi i odločitve glede povezovanja v regije še ni, v ospredju razmišljanj pa je celjska regijaa. Ob tem ne izključujejo možnosti oblikovanja lastne regije. Temu v prid gre prostorska razprostranjenost in zaokroženost občine Mozirje, prav tako predvideno število boodočih občin, seveda pa vse skupaj ni odvisno zgolj od njihovih želja in potreb, saj bbo svoje povedala še državna uprava.	Op)
Ponedeljkov popoldanski obisk predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta v kon-cernu Gorenje sodi v vrsto srečanj, ki jih bo imela slovenska vlada, točneje njen gospodarski del, z najpomembnejšimi gospodarskimi dejavniki pri nas, tudi z namenom, da skupaj testirajo ukrepe, ki jih misli predlagati slovenska vlada.
Gostje, predsednika Lojzeta Peterleta so spremljali podpredsednik dr.Andrej Ocvirk ter ministri Dušan Šešok, Igor Umek in Izidor Rejc, so si po prihodu najprej ogledali proizvodnjo štedilnikov in hladilnikov v Gorenju Gospodinjski aparati. Med pogovorom, ki je bil nadaljevanje sestanka v Ljubljani 23. decembra lani, pa so predsednik poslovodnega odbora koncema Gorenje Mitja Jenko in njegovi sodelavci predstavili
korporacijsko strategijo Koncema in njeno
uresničevanje. Govorili pa so tudi o sodelo-
vanju Gorenja s tujimi strateškimi partnerji, s čimer želijo zagotoviti razvojno stabilnost poslov.
Po pogovorih je predsednik Lojze Peterle izjavil, da so obravnavali vprašanja organizacijskega in programskega prestrukturiranja, posebej tudi njegov finančni vidik. Po besedah Lojzeta Peterleta je za Gorenje, ki je velik izvoznik, posebej pomemben tečaj tolarja. Pogovori s tujimi strateškimi partnerji pa kažejo, da ima Gorenje zelo jasne cilje in da zastopa dobre pogajalske pozicije.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na posebno vprašanje novinarjev povedal, da naj bi vlada, na željo Gorenja, vstopila v nekatere projekte. Izrekel je prepričanje, da bo vlada lahko med drugim, podprla razvojni projekt Gorenja Procesna oprema.
(an)
Na talblicah vlečnica v Lučah mozirsski Zavita v tančico skrivnosti
grb
Vprašanjeje grba na registrskih tablilicah so v mozirski občinni kljub nekaterim zapletoiom hitro rešili, delno so biliili celo primora-ni v to.
Ker enotnenega grba za občino Mozirje n ni, znano je kakšni so bili zapapleti že okrog izbire znaka GGornje Savinjske doline, so naiajprej predlagali kar slovenskdcega. V Ljubljani tega niso polotrdili, zato so iz Mozirja pnredlagali celjski grb, ki prav t tako ni bil sprejet z obrazloožitvijo, da mora biti grb občirinski.
Kot že zappisano tega grba ni, zato boddo vozniki Gornje Savinjske dobline v bodoče na tablicah upoorabljali grb trga Mozirje.
(JP)
Veliko je že bilo povedanega o zapletih vlečnice »na Jerovčah« v Lučah. Vse pa kaže, da bo naposled le dobila svojo pravo podobo, ter tako s pričetkom obratovanja razveselila prenekaterega smučarja. Zagotovo to še ne bo letos, ker pa so vprašanja vezana na finančna in gradbena dela že dogovorjena, odgovorni ljudje predvidevajo, da bodo dela končana že v tem letu, z rednim obratovanjem pa naj bi pričeli v naslednji zimski sezoni.
Ker je Gornja Savinjska dolina odvisna tudi od turizma, bo to vsekakor pomembna točka, ki bo — vsaj upajmo tako — pritegnila tudi kakšnega tujega obiskovalca.
Glede na vse peripetije v zvezi z vlečnico v zadnjih letih so na Krajevni skupnosti bolj kratkobesedni. Morda je prav ta »molk« dokaz, da vlečnica bo.	M ^ija pečnik
»Z vodstvom Gorenja smo obravnavali težave, pa tudi možnosti in optimistične variante razvoja tega koncema«, je po ponedeljkovem pogovoru gospodarskega dela slovenske vlade in predstavnikov gorenja izjavil slovenski premier Lojze Peterle.
(foto L. O.)
Sodišče združenega dela v Celju
Šikaniranje Preskarja
:c
L: t 063/ 713-222
\P V? oVc>1
dragi volilo , kot vidite. , smo vas denar.
nadvse kor.»stno porarili •
Sodišče združenega dela iz Celja je 6. januarja obravnavalo spor med šoštanjsko enoto Elkroja in matično firmo, ki je nastal ob nameravani delitvi podjetja. Razveljavili so sklep delavskega sveta »Elkroj« Modna konfekcija Mozirje, s katerim so ti 9. aprila lani ustavili aktivnosti in postopke v zvezi s predlo-
fom izločitve Poslovne enote oštanj. Prav tako so razveljavili sklep sprejet 16. decembra lani, s katerim naj se statusna sprememba Poslovne enote Šoštanj ne bi opravila.
Sodišče pa je 6. januarja obravnavalo tudi sklep o delovni prerazporeditvi Martina Preskarja z delovnega mesta vodje enote v Šoštanju na delovno mesto tehnolog I v poslovni enoti Nazarje, sprejetem junija lani. Tudi ta sklep so razveljavili. Ugotovili so namreč vrsto nepravilnosti. Med drugim so spoznali, da je do sporne prerazporeditve
prišlo iz šikanoznih razlogov
in zato, da bi se mu otežile aktivnosti v zvezi z osamosvojitvijo šoštanjske enote.
Najbrž bi bili preveliki optimisti, če bi upali, da so spori med matično firmo Elkroja in njihovo
enoto v Šoštanju s tem razrešeni. Zoper odločbi je namreč dopustna pritožba na republiško sodišče združenega dela. Nekoliko širši zapis o odločitvi Sodišča združenega dela v Celju pa bomo objavili prihodnjič.
mira zakošek
IZKORISTITE 7-15 % POPUST!
TFH<FAXI
f^ATlCVn FOTOKOPIRNI smn
LASERSKI TISKALNIKI
Poenostavite in pocenite si vaše administrativno delo. CANON vam bo pri tem pomagal s svojimi aparati svetovne kvalitete. Garancija in servis zagotovljena. Dobava takoj. Tolarsko plačilo.
FIMEX d.o.o., Sektor biro oprema, "TVg mladosti 6,Velen|e, tel./fa*. 852 - 465
Vse manj otrok kosi v šolskih kuhinjah
S padanjem življenjske ravni se je število učencev, ki so ob malici v šolah prejemali še kosilo, močno zmanjšalo. Trend padanja abonentov pa se pospešeno nadaljuje tudi v šolskem letu 1991/92.
V začetku tega šolskega leta je namreč od približno 6000 osnovnošolcev prejemalo kosila v šolskih kuhinjah le 30,82 odstotkov otrok. Pri tem je prednjačila osnovna šola Veljka Vlahoviča Velenje, kjer je kosilo v šoli dobrih 39 odstotkov učencev, najmanj pa na šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju (le 10.48 odstotkov). Z rastjo cen živil ter zaradi neuspele zagotovitve denarja za pokrivanje režijskih stroškov kuhinj, je narastlo tudi število staršev, ki si tovrstnega izdatka niso mogli več »privoščiti«. Konec decembra lani je na vseh šolah v velenjski občini kosilo tako le še dobrih 25 odstotkov učencev. V primerjavi z letom 1984, ko je bilo število abonentov v šolskih kuhinjah najvišje, je to kar za več kot 35 odstotkov manj.
Cene obrokov šolske prehrane nespremenjene
Kljub vsakodnevnim podražitvam ostajajo cene obrokov šolske prehrane od 1. januarja letos nespremenjene. Do tega sklepa in spodbudne vesti za starše učencev so na velenjskem Vizu »prišli« potem, ko so konec lanskega leta dali pod drobnogled cene živil, iz katerih v šolskih kuhinjah pripravljajo obroke hrane. Izračunana vrednost nekaterih živil za posamezne obroke so bile sicer nekoliko višje od sedanjih, toda skupni učinek vseh gibanj ni narekoval višjih cen obrokov. Tako bodo cene malic in kosil tudi v tem mesecu enake lanskim decembrskim. To pa so: malica za učence od 1. do 8. razreda 22 tolarjev, kosilo za učence od 1. do 4. razreda 66, od 5. do 8. razreda pa 18 tolarjev več.

Prilika o dedičih
Piše: VINKO VASLE
Pretresi na slovenski politični sceni so po razpadu Demosa iz dneva v dan bolj si-lovitejši. Medtem ko skušajo nekateri dokazati, da se za vsem skriva zarota komunističnih agentov, ki so se in-filtrirali v zmagovito koalicijo, spet drugi zatrjujejo, da je šlo za naravno smrt zveze strank, ki so jo resda malo pospešili demokrati, toda, usoda je pač usoda. Prvi zato zahtevajo seznam bivših agentov znamenite državne varnosti, da bi v njih razpoznali Demosove kontrarevo-lucionarje, drugi pa so pogrebne slovesnosti opravili na hitro in brez pretirane patetike. In so se ušteli! Kar naenkrat se je pojavilo toliko žalujočih ostalih, ki bi radi dedovali, da je postala gneča že kar malo neznosna in je bilo treba vsaj del dedičev iz volilnih razlogov razdediniti.
Zdaj bomo vsaj zvedeli, kateri pomembni Demosovi velmožje so ga prekomerno
lomili, ali — kot so trdili že stari Grki — šest mesecev oblasti pokvari še največjega poštenjaka, kaj šele dve leti vladanja.
Medtem ko predsednik vlade Lojze Peterle ta hip prešteva limuzine po svojih resorjih, kar je zagotovo zgleda vredno delo ministrskega predsednika, spet drugi brskajo po svojem spominu, zabeležkah in ohranjenih dokumentih, s katerimi bi lahko dokazali, da v bratski skupnosti koalicijskih strank ni bilo samo zrnje, ampak so bile tudi pleve. Gospod Rajko Pirnat na primer trdi, da ima policijski minister Igor Bavčar v svoji pisarni vodomet. In ne najde zveze med njim in obrambno usposobljenostjo Slovenije. Pravosodni minister je tako vrnil milo za drago tistim, ki so se mu še pred časom vtikali v njegove stanovanjske zadeve in družinski okus. Pa ni šlo za vodomet.
Gospod zunanji minister Dimitrij Rupel je postal sumljiv zaradi svojega modnega okusa, ker je bil razkrinkan v rumeni jopici, ka-
kršno zadnje čase nosi tudi njegov nemški kolega Genscher. Če naši podatki držijo, je Rupel oblačilo dobil prav od slednjega, torej kot darilo. In ker je bil obdarovan kot slovenski funkcionar, jopo pravzaprav nosi nepooblaščeno, ker so darila funkcionarjem darila državi in torej last države. In ni prav, da jo izrablja in uporablja zunanji minister.
Liberalni demokrat in vodja skupščinskega odbora za finance Janez Kopač na primer nesramno vrta v ministra za trg Maksa Bast-la, da bi iz njega izvlekel priznanje o aferi Slovin in bi potem lahko rekel: aha, kakršni ministri, takšna vlada. Minister se seveda ne preda kar tako in pred pričami zatrdi, da bo gospod Kopač poročilo o tem dobil takoj, ko bo napisano. In so vsi zadovoljni, ker ne gledajo televizije, na kateri je predsednik vlade že povedal, da si je Bastlovo poročilo na hitro ogledal, a še ne more reči nič konkretnega.
Narodni demokrati orga-
nizirajo proslavo tretje obletnice ustanovitve svoje stranke, na kateri najvidnejših imen ustanoviteljev ni bilo. In vse skupaj izpade tako, kot če bi petdeseto obletnico znamenite Dra-žgoške bitke pripravili poraženci ne pa zmagovalci. Nekdo zlobno lansira, da bi se krščanski demokrati povezali tudi s hudičem — to je s prenovitelji — samo da bi se obdržali na oblasti. Udarec nam zada še Vatikan, ki nas prizna dva dni pred drugimi in se bo zdaj treba prepirati še o tem, kdo je za to zaslužen. Ali tisti, ki je pred papežem pokleknil, ali tisti, ki je ostal na nogah.
Pisarniška vrata Janeza Drnovška od obrabljenosti že malo škripljejo. Vsi bi ga radi, človek pa si ne upa odločiti. Prvaki strank tekajo od enega do drugega in skrivajo, s kom vse se sestajajo, narod pa ne ve, ali bo levo-sredinska ali desno-sredinska, ali samo leva, samo desna, levo-desna ali desno-desna koalicija. In je ljudstvo zaskrbljeno, kako bo preživelo ...
Dražje geodetske storitve
Velenjska vlada je dvignila cene geodetskim storitvam v
povprečju za 80 odstotkov. Za najenostavnejša (figurantska) dela bo treba v bodoče odšteti za uro 395 tolarjev, za izvedenska dela pa okoli tisočaka. To pa pomeni, da bo treba že za najenostavnejšo geodetsko meritev odšteti okoli 10 tisočakov.
40-urni delavnik za občinske upravne organe
Med tistimi, ki prehajajo na štirideseturni delovni teden so tudi upravni organi Skupščine občine Velenje. Po novem bodo delali vsak dan ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vse omenjene dni, razen torka, bodo imeli tudi uradne ure za stranke in to celoten delovni čas.
Obvoznica na Ljubnem bo
Razveseljiva vest iz mozirske občine prav gotovo je, da so v začetku tedna začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo obvoznice na Ljubnem ob Savinji. Obvoznica, ki dejansko pomeni vrata v gornji del doline, torej vendarle bo, žal pa most v tem kraju še vedno ni dograjen. Že za konec minulega leta napovedana otvoritev bo šele spomladi, saj so se pojavile dodatne težave na desnem bregu Savinje pri dostopu na most, ki je sicer v grobem že zgrajen.
(jp)
Nova stanovanja v Gornjem gradu
Poslovno-stanovanjski objekt v Gornjem Gradu je bogatejši za štiri nova stanovanja, sicer vseljiva takoj. Investitor je bil občinski izvršni svet, nova stanovanja pa pomenijo nadaljevanje prizadevanj za ohranitev obsega nekdanjega solidarnostnega fonda. V tem objektu je bilo doslej že 16 stanovanj, z novimi štirimi pa so koristno izrabili doslej neuporabne podstrešne prostore.
Op)
V četrtek seja IS SO Mozirje
V političnem, strankarskem in siceršnjem življenju mozirske občine se na zunaj ne dogaja kaj posebnega, seveda pa dela in uresničevanja sprotnih nalog na vseh področjih ne manjka. Člani izvršnega sveta se bodo na prvi letošnji redni zbrali prihodnji četrtek, prvo zasedanje zborov občinske boipščine pa bo konec meseca ali v ja£etku februarjqu
0p)
			Ct	z0s(žg	oBmočje		lllillllllll	iliiiiPli
Od projekta do resničnosti
Aktivnosti ob promociji
projekta Celje zdravo mesto, ki so jih pripravili koncem leta, so v Čelju naletele na zelo različne odmeve. Glede na še vedno nezdrave razmere bi lahko pričakovali, da bodo ljudje take aktivnosti pozdravili ter sami tudi zahtevali, da v tem mestu naredijo še več za zdravo življenje. Pa vendar je bilo tudi tokrat izrečenih več kritičnih pripomb, ki so kazale tudi na to, da se v Celju te akcije niso lotili ustrezno. Morda tudi projektna skupina ni bila izbrana najbolje, verjetno v to aktivnost tudi niso znali pritegniti vseh; predvsem ne vseh tistih, ki si v Celju že dolga leta prizadevajo za zdravo okolje in s tem za
zdravje ljudi. Le če bi dosegli to, bi se lahko tudi Celje »enakovredno« uvrščalo v krog mest, ki so vključene v gibanje Svetovne zdravstvene organizacije.
Ob tem ko naj bi večjo pozornost posvečali kakovostnejšemu načinu življenja, preprečevnaju bolezni, hu-manizaciji medsebojnih odnosov, je vendarle verjetno osnovna aktivnost v zagotavljanju osnovnih bivalnih pogojev ljudi. Pri tem pa seveda mislimo na zdravo okolje: zdrav zrak, nezastrupljeno zemljo ter skrb za vse ostalo okolje. Za Celje je v tej zvezi seveda tudi zelo potrebna aktivnost za zagotavljanje zdrave pitne vode.
Napak bi bilo seveda trditi, da pri vsem tem ničesar še niso naredili; vendar premalo, da bi lahko trdili, da so naredili vse, kar bi lahko. Zboljšanje ozračja je bolj rezultat omejene proizvodnje v podjetjih, ki najbolj obremenjujejo celjsko ozračje. Zato se nekateri bojijo, da bi boljši časi za ta podjetja pomenila slabše čase za občane. V Celju še tudi niso izrabili vseh možnosti, da bi čimveč kurišč uporabljalo čistejša kuriva. Prav podprti s to akcijo bi gotovo lahko odločneje star-tali za mednarodne kredite za napeljavo plinovodov. Seveda pa so tudi naloge, ki jih bodo morali bolj ali manj izpeljati sami. Mislimo predvsem na ureditev prometa v ožjem središču mesta. Prav promet namreč pridaja pomemben delež pri nesnagi in zastrupljenosti celjskega
ozračja. Nalog pri tem je torej veliko — samo razne naloge, ki ugotavljajo posledice nezdravega okolja in ljudi, so gotovo veliko premalo.
Druga pomembna naloga je še vedno zagotovitev zdrave pitne vode. Vsaj tu vse kaže, da bodo Celjani kmalu-doživeli precejšnje izboljšanje. Tudi zahodni del, ki je doslej odvisen od vode iz vodnjakov v Medlogu, naj bi v kratkem začel dobivati kakovostnejšo vodo iz Vitanja. Z ureditvijo povezovalnih vodov naj bi namreč slabo medloško vodo speljali v industrijo, za oskrbo Celjanov pa namenili vodo iz vitanj-skega zajetja.
Kljub mnogim kritičnim pripombam je lahko projekt Celje zdravo mesto vendarle koristen. Če ne drugega kot stalno opozorilo, kaj vse je še treba narediti.	(k)
trn* Saztitysf<& - šatešlžg. naveza,
1
Nas bo povozilo?
Osebni avtomobili so mnogim že večkrat krojili usodo. Ne-le tistim, ki so jih vozili. Pa ne le, če so sedeli za volani — mnogokrat so jih še bolj tistim, ki so jih s takimi vozili vozili. Čeprav so se stvari glede tega nekoliko spremenile in zdaj ne gledamo več le, če je vozilo črno in če ima značilen znak mercedesa. Zaj se za luksuzne štejejo že drugi avtomobili, odvisno pač od tega kdo jih ocenjuje in kaj si o takih vozilih,- predvsem pa o ljudeh, ki jih uporabljajo, želijo misliti.
Afere in zgodbice o avtomobilih so seveda znane tudi temu ožjemu velenjskemu okolju, saj so tu ogovarjanja zaradi uporabe osebnih vozil v zasebne namene še kar sveža. Pa tudi nasploh so tu ljudje, ki budno pazijo, kaki avtomobili stojijo pred občino.
Pa ni čudno, če so izvršniki na zadnji seji skupščine raje kar sami obelodanili, da jim je božiček prinesel novega golfa, čeprav so ga kupili že julija. Le voziti ga še ne morejo, ker nimajo denarja za registracijo. Mislimo vsaj, da so res dobili tak nov avto — kajti Marko Jeraj je ob »predstavitvi« te novosti dejal, da se slišijo govorice, da so dobili nov avto.
Ta čas pa se po Sloveniji seveda še bolj slišijo govorice o drugih močnejših avtomobilih, ki s svojo močjo razdvajajo enotnost slovenske vlade in ki naj bi poskrbeli, da bi bila posamezna ministrstva čim hitrejša. Očitkov v zvezi s tem je toliko, da bi se naša ministrstka avtomo-bilizacija lahko zdela sumljiva tudi komu zunaj naših meja, kamor trkamo, da bi nam primaknili kakšen dolar
ali marko, da bi se hitreje premaknili naprej. Toda morda bomo te zunanje dejavnike potolažili vsaj s tem, da smo vsaj glede nakupa teh luksuznih vozil ostali neke vrste neuvrščeni, saj so ta vozila raznih znamk in iz raznih držav.
Če že govorimo o teh močnih in hitrih avtomobilih, bi lahko po nekaterih govoricah sklepali, da je bolje poskrbljeno za naše notranje kot pa za zunanje sovražnike. Pravijo namreč, da ima notranje ministrstvo boljše avtomobile, pa se nam tako lahko zgodi, da nas bo roka pravice hitreje dosegla. Da bo le prave!
In čeprav govorimo o že pravi avtomobilski aferi na državni ravni, vendarle delno te čudne niti segajo tudi na to naše — vsaj za zdaj še na-
še — območje. Eden možnih beemvejev je namreč na državno notranje ministrstvo pribrzel iz samega mesta treh zvezd. Ne vemo, če so z njimi v Ljubljano prepeljali prvo pošiljko novih slovenskih potnih listov iz celjskega Cetisa, res pa je, da je ta avto v metropolo pripeljal s pomočjo teh potnih listov. Ampak, da ne boste vso stvar razumeli narobe: to ni nikakršno podkupovanje, nikakršna nepravilnost, to je le znak, da se tudi k nam uvajajo dela, kakršne veljajo drugod v tržnem svetu. Vi pa verjemite, če hočete!
Ampak glede na to, kako prometnemu ministru Krajn-cu kradejo denar za ceste, lahko pričakujemo, da si bodo naša ministrstva začela naročati helikopterje!
..........(Kr)
Slovenski šolski nacionalni program
Pod tem naslovom je prejšnji ponedeljek v časniku Dnevnik izšel članek izpod peresa direktorja Zavoda RS za šolstvo Srečka Zakrajška. Najbrž je med učitelji na šolah dvignil precej prahu, saj v njem med drugim ugotavlja, da bo brez tega dokumenta Slovenija še naprej brez resne vizije razvoja, skupščina pa shajališče tako ali drugače prizadetih provincionalcev.
Zakaj gre? Po Zakrajšku naj bi obravnava in sprejetje slovenskega šolskega nacionalnega programa bila pomemben dogodek ne le za šolstvo, ampak za celotno Slovenijo. Že dolgo je znano, da se kapital, vložen v znanje, najbolj obrestuje. In Slovenija kot energetsko in surovinsko revna dežela znanje zelo potrebuje. Tega pa se očitno najbolj odgovorni no-
čejo zavedati. Kajti, če bi se, potem bi za te namene dali več denarja in tudi ocene, da bistveno več v tem trenutku ne zmoremo, ne bi smelo biti. Prav tako je zanašanje na lepše in boljše čase za gospodarstvo, od koder bi potlej črpali več denarja za šolstvo, kratkovidno in brezperspe-ktivno.
Trenutno naj bi v Sloveniji namenili na učenca okoli 600
ŽalsM ufrineh
Zmagam naproti
Tako kot so sklenili v moskitovsko megleni kotlini, kjer stoji kranjsko mesto Ljubljana, tako so tudi v kobulasto paranoični dolini v okiolici trga Žalca sklenili, dla je reinkarnaci-ja koaliciije DEMOS nemogoča.
Čeprav ponavadi velja, da je pot rebno govoriti o mrtvih vse dobro, se volilci pač ne bocdo držali tega reka. Prej ssi upam trditi, da z nevzdržen i m standardom hropeči ljjudje, vse manj dajo na poolitiko kot tako. Res je, dda je predvolilni čas, obdobbje prijetnega počutja za natavadne zemljane. Na njih jeje naslovljena kopica sladklkih obljub, sanjskih pododob iz njihovega prihodnjega življenja. Ljudje končnao spet dobijo občutek, da 1 lahko vsaj tokrat vplivajo n:na akterje politike, ki sese pridno slinijo okoli njih.h.
Žalski veljak gospod Dobnik ^Milan, župan in predsednikik Demosa, mi je s smehoram na obrazu povedal, da a je končno tudi izgubil entno izmed funkcij in da zaiadovoljno gleda naprej. Prfrav gotovo bo ne glede na ; svoje takrat napovedano o čimkrajše politično življljenje, gospod župan kanddidiral še enkrat, saj ga n njegova stranka SDZ - fNDS (ali po domače Pirrrnatovi NARODNI DEMCIOKRATI) še kako potrebibuje.
Najmočočnejša posamična strankika v občini SKZ — LS, ki i je držala 20 poslanskih i mest (26,7 %) v treh zboririh (3 poslanci v DPZ, 16 \ v Zboru KS in 1 poslanec ' v ZZD) je seveda zaradi li svojega sodelovanja v vl?ladajoči koalicija tista, ki j je najbolj odgovorna za ((ne)uspehe v minulem dersmokratičnem obdobju. LjLjudje in kmetje bodo zlahihka presodili ali je bilo tististo, kar je bilo storjeno (i (če je sploh kaj bilo) dobr<t>ro in koliko je bilo slabega»a. Vsekakor velja-mnenje, d;da so v Slovenski kmečki zavezi resno vzeli politiko, toda pozna se jim odsotrtnost profesionalne veščineie in zmerne drže, da presojcjaš stvari za katere si komppetenten.
Lista kccoalicije Demosa, ki je na v volitvah v Žalcu nastopala a v sestavi Slovenska delemokratična zveza in Slo\)venski krščanski demokratki, je na volitvah dobila za:aupanje kar dobrega delsleža ljudi. Tako so v DPZZ zasedli 9 mest ali 36% vs/seh glasov. Tako so posislanci demosa (vključno a s SKZ - LS in poslanko,3, ki je bila izvoljena na t listi pučnikovih
demokratov) imeli 34 poslanskih mest od skupno 75 (to je 45,33 %). Večina brez absolutne večine je seveda naredila svoje v občinskem parlamentu. Strankarski boj se je raz-plamteval na ravni Zbor KS proti Zboru združenega dela in 12 poslancev opozicije proti 13 poslancem DEMOSA v DPZ je spremenil žalsko skupščino v parlament pragmatičnega sprejemanja odločitev IS, ki mu je načeloval kandidat socialistov (ene izmed strank, ki se je naj-
slabše odrezala na volitvah).
Od opozicijskih strank je bila najmočnejša Liberalno demokratska stranka, ki je kot posamična stranka dobila tudi največ glasov v dpz skupščine občine Žalec. Demos je takrat zvrnil pripravljenost LDS za skupno vladanje in tako prisilili LDS, da se je spremenila v stranko obstrukcije. Načelnih simpatij je bilo konec, ko so pričeli LDS, ki je v občini pomagala tako finančno kot organizacijsko ustanoviti prvi dve novi stranki (SKZ in Zelene), pričeli obtoževati kot partijski podmladek in jim poklanjati podobne melanholično obubožane vzdevke.
Kdo bo koga in kdo bo spet mlatil predvolilni golaž je res vprašanje? Navadne zemljane najbrž bolj zanima, kdo je sposoben delavcu nuditi večjo socialno varnost in gospodarstvu večje perspektive. V demokracijah pa je že tako, kdor je imel priložnost in je ni izkoristil, dobi brco v rit. Kdor je pobegnil iz slavne ZKS v nove junaške vrste in se tudi tukaj ni dokazal, zanj je že res skrajni čas, da opusti področje politike in se oprime vrtičkarstva in sadjarstva, saj bo le tako delal škodo samo sebi.
Iz Žalca Gregor Vovk
dolarjev, kar je meja, ki jo dosegajo države, ki so se šele začele zavedati pomena izobraževanja. V promerjavi z našimi sosedi in državami razvitega sveta je to kar trikrat manj. Prvi so se na razmere odzvali učenci, ki zapuščajo slovensko šolsko revščino in odhajajo na izobraževanje v Italijo, Avstrijo, po končani srednji šoli pa v ZDA in zahodno Evropo. Ob nestimulativno nagrajenem učitelju in dejstvu, da se izpolnjuje kar za 10 do 20-krat manj kot njegov kolega v razvitem svetu v bližnji prihodnosti kaj več tudi ne more pričakovati. In več kot očitno je torej, da bi bilo sprejetje nacionalnega šolskega programa, temelječega na sedanjem stanju in sedanjem obsegu nacionalnega dohodka ter absolutni vrednosti vlaganj, katastrofalna poteza za Slovenijo.
Zakrajšek v svojem pisanju prav tako ugotavlja, da bodo brez bistveno večjega in mednarodno primerljivega vlaganja v šolstvo (vsaj 1500 do 2000 dolarjev na učenca na leto) vsa prizadevanja zaman oziroma se stalnim napetostim, odporom, štrajkov učiteljem ter s tem destabilizaciji slovenskega šolskega sistema, celotne družbe ne bo dalo izogniti.
In zakaj je sprejetje predlaganega slovenskega šolskega nacionalnega programa v skupščinskih klopeh nujno? Ker ponuja poslancem v premislek dogovor o evropskih standardih dela ter znanja ter s tem tudi večja vlaganja v to branžo. Večjih pomislekov za sprejem poslanci naj ne bi imeli, saj je dejstvo, da v Evropo 92 naše gospodarstvo s tako strukturo zaposlenih in s podstandardnim znanjem prihajajočih diplomantov, samo po sebi dovolj zgovorno.
V ilustracijo zapisanega in v razmislek morda še nasledji podatki, ki so jih zbrali na velenjskem VIZ-u: v občini Velenje je bilo v preteklem letu namenjenih za osnovno šolstvo 144,566.900 tolarjev ali 2,524.745 dolarjev ali 420 dolarjev na učenca. Tudi ob 50-odstotnem povečanju bi znašalo to samo 600 dolarjev. Po prej omenjenih podatkih bi torej morali nameniti za šolanje kar trikrat več denarja. Konkretneje za osnovno šolstvo v občini Velenje 6 milijonov dolarjev ali približno 1000 USD na učenca na leto.
(tp)
Nova davčna zakonodaja
Dohodnina in upokojenci
Dohodnina je v teh dneh zagotovo ena najbolj aktualnih tem, saj pomeni precejšnjo neznanko, za marsikoga pa tudi negotovost. Čim hitreje bi si jo radi izračunali. Pri tem pa mnogi nimajo točnih podatkov, kar še zlasti velja za upokojence. Potem pa kalkulirajo in računajo in pridejo do številk, ki jih prestrašijo.
Zatorej nasvet: počakajte z izračunavanjem dohodnine tako dolgo, da vam bodo vaši izplačevalci dohodkov poslali podatke. Upokojence, katerim namenjamo naš današnji prispevek pa naj potolažimo. Strah pred davki je odveč, saj naj bi bili ti približno takšni kot so jih že plačali med letom — vsaj tako zatrjujejo odgovorni.
Največ vprašanj so nam naslovili upokojenci, ki se, ko so si želeli izračunati dohodnino na osnovi tabele, ki smo jo objavili prejšnji teden, nikakor niso znašli. To tudi ni čudno, saj je osnova za izračun dohodnine bruto dohodek vsakega posameznika in torej tudi bruto
pokojnina. Podatkov o
tem, kakšna je ta pa nihče nima, saj se pokojnine obračunavajo po neto sistemu.
KAKO SI IZRAČUNATE SVOJO BRUTO POKOJNINO
Letno bruto pokojnino si lahko upokojenci izračunate tako, da seštejete vse zneske izplačanih pokojnin, prištejete plačani davek od osebnih prejem-
kov (oboje imate označeno na nakaznicah) in to pomnožite s faktorjem 1,6223. To je tudi izhodiščni bruto znesek, s katerim postopajte natančno tako kot zaposleni. Naj ponovimo: odštejte 23,36 odstotka (toliko plačajo zaposleni za socialne prispevke). Od zneska, ki ga dobite lahko odštejete do 10 odstotkov olajšav (za nakup stanovanj, vzdrževanje teh objektov, prispevki za zdravstveno varstvo, vlaganja v delnice, gradnja malih elektrarn, varstvo okolja ...) pa še morebitne olajšave za vzdrževanje družinskih članov (8 odstotkov za
enega, 10 drugega — ampak od povprečne bruto slovenske plače, ki bo znašala okoli 190 tisočakov). Če ste starejši od 65 let boste lahko osnovo za dohodnino zmanjšali še za 8 odstotkov povprečnega letnega bruto osebnega dohodka v Sloveniji.
Tudi tokrat objavljamo tabelo na osnovi katere si lahko izračunate dohodnino. Izračunali pa smo tudi dva primera. Prejšnji teden smo objavili izračun davka za povprečno plačo, tokrat pa za nižjo in višjo od povprečja.
MIRA ZAKOŠEK
**********************************
DVA PRIMERA IZRAČUNA DOHODNINE : ***********************
Letna bruto plača	197.681
Plačani socialni prispevki	46.178
Bruto osnova za dohodnino	151.503 Olajšava 10 %
Vzdržena druž. član	15.200
OSNOVA ZA DOHODNINO	136.303
DOHODNINA_28.985
341.882 79.863 262.019
262.019 68.250
Med letom plačane akontacije 25.796 63.364 ZA PLAČILO_L189_4J86
Opomba: V prvem primeru smo kot olajšavo odšteli le stroške vzdrževanja enega družinskega člana, drugi primer pa je izračunan brez olajšav. Prav tako pri izračunu nismo odšteli zneskov namenjenih za odpravljenje posledic vojne. Torej bo dejanska dohodnina še nekoliko nižja. V obeh naših primerih pa bi morala davčna zavezanca še nekaj doplačati.
000000000000000000000000000000000000000000 TAiiLA IA JI^AČUKI ©©^©OlMIil
aooooooooooooooooooooooooooooooooaoaoooooo
letna osnova za dohodnino v SLT
davek v SLT
19 '
nad
101.988 203.976 407.952 815.904
do 101.988 203.976 407.952 815.904
19.377,72 in 28% nad	101.988
47.934,36 in 35% nad	203.976
119.325,96 in 40% nad	407.952 282.506,76 in 45% nad 815.904
fvwwwwwwqqqwiAXJUucxxxx»Qaaft<w
nom
Ne boj, mes* sko klanje
hkriT
Ko so se v strankarskih vrhovih ob prvih pravih volitvah pri nas tako pobalinsko in brez vsakega fair playa spopadli za glasove volilcev, smo jim odpustili s pojasnilom, da se pač vsi skupaj demokracije šele začenjamo učiti. Odpiramo prve lekcije strankarstva, parlamentarizma in kar je še podobnih pridobitev slovenske pomladi, smo rekli in zagotovo bo kmalu uspešno za nami tudi poglavje o politični kulturi. Do naslednjih volitev zagotovo. Mnoga dogajanja v slovenski skupščini so zadnje čase že ponujala nekaj obetavnih znamenj tovrstne ozaveščenosti in napredka, to, kar na domačem političnem prizorišču doživljamo te dni pa več kot zgovorno kaže, da nam nekateri večji strankarski kalibri znižujejo raven na začetni-ško stanje duha. Ne da bi se pri tem zavedali, kako nevar-
svoj rating in h strank ter — kar je — - rating naše male ; ^rfe, ki pravkar vstopa v druščino politično zrelih evropskih držav.
Razvnel se je neizprosen predvolilni boj. Pesnik bi rekel ne boj, mesarsko klanje. Naj se kar dajejo, tudi ostro in surovo, ko je treba, toda hkrati in predvsem z občutkom, da je treba spoštovati vsaj svoje dostojanstvo, če že nasprotnikovega ne zmoreš. Kar pa mnogi zdaj počnejo, je (pre) pogostokrat skrajno pritlehno obračunavanje, nizkotno udarjanje po nasprotniku z namenom, da ga za vsako ceno javno diskvalificiraš, politično nekulturno in nezrelo obnašanje, tepež za oblast z mrakom na očeh. Spominjajo na fante, ki se za naklonjenost enega samega
dekleta potegujejo tako, da ji namesto svojih vrlin poveličujejo tuje hibe. S tem kajpak najbolj razgalijo sebe in zato nazadnje vsi ostanejo brez. Res, vsi mi si zaslužimo mnogo dostojnejše potegovanje za našo volilno naklonjenost.
Zdaj pa stranka pljuva po stranki, minister po ministru, ministri po vladi in vlada po njih, politik po politiku. Pod nos si molijo stare in manj stare grehe, mahajo z zaslugami iz preteklosti in le tu in tam mimogrede rečejo kakšno tudi o prihodnosti. Kot da si ne želijo na oblastni tron, čeravno gre samo za to. So pa tudi izjeme. Kar je res. 't
Svetovno znani velemojster politične propagande Jacques Sequela (do volilne zmage je z domišljeno kam-
panjo pomagal Mitterandu in še mnogim drugim politikom) je nekoč rekel, da so volilci kot otroci. Poslušati hočejo lepe zgodbe. Pa ne tiste iz preteklosti ampak iz prihodnosti, takšne, za katere verjamejo, da se lahko uresničijo. To je še nedolgo te£a povedal našim ljudem, sredi sončne Slovenije, a ga je očitno slišal le malokdo. Ali pa jim je,\namesto, da bi jim obležalo na duši, padto malo nižje v hlače. Kdo ve! Nemara se celo pokaže, da bodo po začetni bojni nervozi Čisto drugačni. Če ne, jim že zdaj privoščim streznitev na volitvah. Kakršnekoli barve že so. Volilci so zagotovo v marsičem dozoreli in bodo to na volilnih lističih tudi dokazali.

4 stran naš čas
GOSPODARSTVO
Borza vrednostnih papirjev
Če smo še v prejšnji številki zapisali, da ni pravega zanimanja investitorjev za nakup vrednostnih papirjev, moramo glede na zadnji borzni sestanek to izjavo malce korigirati. Trdimo lahko, da so se pričele nekakšne predpriprave na devalvacijo, ki naj bi bila po mnenju večine v mesecu februarju. Tako so cene vseh vrednostnih papirjev na zadnjem borznem sestanku poskočile. Največji skok je beležila obveznica mesta Ljubljana, katero je bilo še pred tednom dni moč kupiti za 70 % nominalne vrednosti, v četrtek pa je bilo potrebno zanjo odšteti že 76 % nominalne vrednosti. Pri ostalih vrednostnih papirjih so bili skoki manj opazni. Dvig cene ni bilo zaslediti edinole pri republiški obveznici prve izdaje, saj je ponudba tega papirja zaradi nakupa stanovanj še vedno precejšna. Ko smo že pri cenah vrednostnih papirjev naj omenim, da so cene obveznic vedno izražene v odstotku, medtem ko se z delnicami trguje v absolutnih zneskih. Ker na naši borzi prevladujejo obveznice, velja tu omeniti primer. Če npr. predpostavimo, da je cena republiške obveznice druge izdaje 73 pomeni, daje potrebno odšteti zanjo 73 odstotkov njene nominalne vrednosti. Ker je njena nominalna vrednost 1.000 DEM, znaša njena cena 730 DEM po srednjem tečaju. Naj opozorimo še vse imetnike obveznice Gorenje! Od 15. 1. 1992 lahko vnovčite tretji kupon te obveznice. Obrok vsebuje polletne obresti in del glavnice.
LB Splošna banka Velenje d.d.
Borzni posrednik Marija Zimšek tel. (063) 854-251 int. 285 (063) 855-964
Velcom Velenje
Načrtov je kar precej
Elektro Celje, območna enota Velenje
Podjetje za telekomunikacijski inženiring Velcom Velenje nadaljuje več kot 15 letno tradicijo Gorenja Servis na področju telekomunikacij. Začelo se je, razumljivo, z antenskimi sistemi, da bi se pred leti spoprijeli tudi s tako zahtevnimi projekti, kot so bili Zimske olimpijske igre Sarajevo, zagrebška Uni-verziada in splitsko Prvenstvo Evrope v atletiki. Razumljivo je, da so najbolj ponosni na sarajevsko zimsko Olimpijado. Niso pa delali samo na področju nekdanje Jugoslavije, pač pa so prva dela opravili tudi že na tujem. Med referenčnimi objekti kabelsko razdelilnih sistemov sta namreč tudi Sovjetska akademija znanosti in umetnosti ter hotel Leningrad v Moskvi, kjer so uredili še antenske sisteme.
Ko so v Gorenju Servis pripravljali strateški načrt so, med drugim, ugotovili, da ima področje telekomunikacij spričo dolgoletnih izkušenj in doseženega obsega opravljenih del vse možnosti za hitrejši prihodnji razvoj. To še posebej, če ga organizirajo kot mešano podjetje, kot hčersko podjetje Gorenja Servis, in to z večinskim kapitalskim deležem »matere« (Gorenje Servis).
Podjetje za telekomunikacijski inženiring Velcom Velenje je začelo z delom 1. aprila letos. Ob ustanovitvi je zaposlovalo 23 delavcev, njihovi zunanji sodelavci pa so tudi strokovnjaki instituta Jožef Štefan, ljubljanske Fakultete za elektrotehniko in drugih institucij. Zaradi razpada trga nekdanje Jugoslavije so število zaposlenih zmanjšali tako, da jih imajo zdaj še 17. Ši pa prizadevajo, da ta del njihovega trga zadržijo tudi za naprej. Tako so v Sarajevu že ustanovili lastno podjetje, podjetje na Reki bodo ustanovili v kratkem, v teku pa so razgovori za ustanovitev še enega podjetja, in to v Skopju-
Ponudba Velcoma je doslej obsegala štiri programe, in sicer kabelske sisteme, brezžične sisteme, organiziranje kabelsko razdelilnih si-
stemov in prodajo. Tem se je zdaj pridružil še novi, to je polaganje, spajanje in prenos ter linijska oprema za prenos podatkov po optičnih kablih. Ta program razvijajo s sodelovanjem z nekaterimi tujimi poslovnimi partnerji.
Podobno kot Gorenjeva podjetja iščejo v velenjskem Velcomu tuje strateške partnerje, s pomočjo katerih si želijo zagotoviti zanesljivejši prihodnji razvoj in si utreti pota tudi na tuje trge. Rezultat tovrstnega okrepljenega sodelovanja je že omenjeni novi program. Tega razvijajo s sodelovanjem z zahodno-nemškim proizvajalcem telekomunikacijske opreme Fu-ba, pa z AEG in Philipsovo tovarno POPE na področju kablov in optičnih vodnikov itd. Računajo pa tudi, da bi s sodelovanjem s strateškimi partnerji del proizvodnje prenesli v Slovenijo.
Direktor Velcoma, Igor Si-mončič, zatrjuje, da so njihove ambicije dosti velike. Težko pa je napovedati, v kolikšni meri bodo napovedi tudi uresničene. Odločeni so, da se s pomočjo strateških partnerjev v večji meri uveljavijo na tujem in da uvedejo proizvodnjo komponent, posebej še za sisteme kabelske TV. Seveda računajo predvsem na proizvodnjo takšnih komponent. ki jih bo mogoče tudi izvažati na zahtevne tuje trge.
(vš)
Nismo bili edini in tudi najbrž ne zadnji, ki smo zavrteli tel. št. Elektro Slovenj Gradec, nadzorništvo območne enote Velenje 853-336 ter nekoga na drugi strani telefonske žice želeli seznaniti z našo okvaro. Pri tem pa doživeli neljubo presenečenje. Prijazna telefonska tajnica nas je namreč takole nagovorila: »Lep pozdrav. Dobili ste RTP Velenje. Za nadaljnje informacije pokličite obratovalni energetski center v Slovenj Gradcu. Številka telefona je 0602 41-284.« Klik.
Razočaranje na eni in radovednost na drugi strani, kaj sedaj to pomeni, nas je vodila do najodgovornejšega moža omenjene območne enote Alojzija Mačka. Zanj naš obisk ni bil nič presenetljivega. »Pričakovali smo reakcijo glede na izvedeno našo reorganizacijo, vaša pa je prva direktna. Pobuda za preoblikovanje ni zrasla na našem zelniku, ampak je takšen sistem organiziranosti uveden v celi elektro-distribucijski mreži v Sloveniji. Nič drugače nimajo
tovrstnih zadev urejenih v razvitih državah.«
Ukinitev stalne dežurne službe Elektra Celje, enote Slovenj Gradec za območje občine Velenje po 15. uri je stara dober mesec dni. Poskusno pa je ukrep, ki naj bi — po mnenju sogovornika — pripomogel u umnejšemu gospodarjenju firme stopil v veljavo že 1. novembra lani. Od takrat dalje pet zaposlenih, ki je tvorilo stalno dežurno službo na sedežu območne enote Velenje, opravlja to pasivno doma na domu. Za reklamacije je omenjeni obratovalno energetski center treba kljub temu poklicati, kajti od tam dalje gredo na ustrezne naslove po brezžični zvezi nadaljnje informacije. »Enomesečne izkušnje so zaenkrat potrdile upravičenost ukrepa. Naša transformacijska postaja, ki napaja z električnim tokom praktično celo območje velenjske občine (razen Šmartnega ob Paki) je prirejena za daljinsko vodenje iz obratovalno energetskega centra v Slovenj Grad-
cu. Tu imamo organizirano dežurno službo. S pomočjo računalniško vodenih podatkov na enem mestu je mogoče vzpostaviti normalno stanje morebiti še prej kot v prejšnjem primeru. Tudi če pride do izpada pri najbolj zahtevnem odjemalcu v dolini RLV-ju. Transformatorska postaja tako ni nikoli brez nadzora. V primeru izpada daljinskega posluževanja namreč takoj to nalogo prevzame dežurna služba v razdelilni postaji.«
Avtomatika lahko zataji (do večje napetosti v električnem omrežju od dovoljenih 220 V je v Šaleški dolini že prišlo), vendar je to sila redko. Za primere preboja oziroma poškodbe električnih aparatov so se pri Elektru zavarovali. Odjemalcem je dolžna plačati stroške za tovrstna popravila Zavarovalnica Triglav.
Zal, pri vsej stvari »ta kratko« nekdo vedno potegne. V tem primeru ne le tisti odjemalci, ki nimajo telefona, ampak praktično občina Velenje. Z ukinitvijo stalne dežurne službe
je po našem skromnem prepričanju ta siromašnej-ša še za eno upravljalsko nalogo. »To je res«, je soglasen z nami sogovornik. »Toda, Elektro Celje je javno podjetje za distribucijo električne energije in je takšna odločitev torej njegova stvar. Zato se z velenjsko občinsko vlado o tem nismo dogovarjali. Pismeni dogovor o ukinitvi stalne dežurne službe v Velenju pa obstaja med največjimi odjemalci električne energije v Šaleški dolini.«
!? Človeku se zdi vsa stvar kar malce nerazumljiva. Sploh in samo ob dejstvu, da zagotavljajo šoštanjske termoelektrarne kar 56 odstotkov električne energije v dnevnem obdobju v jeseni, pozimi in delno tudi spomladi.
In kako zadevo komentira župan občine Velenje Pankrac Semečnik: »O tem zaenkrat še nič ne vem. Če je to res, potem pomeni ukrep Elektra korak v drugo smer naših hotenj, s katerimi naj bi sedež obratovalno energetskega centra prenesli v Velenje. Prepričan sem, da bo njihova odločitev še bolj pospešila naša prizadevanja pri ures-ničevnaju zastavljenih ciljev.«
(tp)
18 mešanih podjetij Gorenja Servis v Bosni in Hercegovini
Gospodarstvo ne pozna meja
Blagovna znamka Gorenja si je utrdila svoje ime ši-rom po svetu in seveda tudi na ozemlju nekdanje Jugoslavije, kjer uporabljajo kar 25 milijonov Gorenjevih izdelkov. Mnogi so še vedno v garanciji in dobra firma, kar Gorenje nedvomno je, se mora zavedati, da bo svoj sloves ohranila, če bo potrošniku nudila potrebno servisiranje v vsakih razmerah. Zadnje pol leta je bilo to v nekaterih republikah silno težko, vendar si je Gorenje servis vseeno prizadeval, da je vzpostavljal kolikor toliko normalno servisno mrežo.
To je delal tudi v tistih republikah (Srbiji in Črni gori), kjer so jim premoženje zaplenili in njihovo dejavnost blokirali. Plod dobrega sodelovanja in ohranjanja jugoslovanskega trga pa je vsekakor ustanovitev 18 mešanih podjetij Gorenja Servis v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Matična firma ima v njih večinski delež, preostanek pa so z lastnimi sredstvi zagotovili zaposleni. Te firme so oblikovali iz dosedanjih servisnih enot.
Matična firma je torej večinska lastnica, mešanim firmam pa je podelila franšizing z ostro zahtevo po izpolnjevanju strogih kriterijev, ki ohranjajo dobro ime Gorenja. To pomeni zado-
voljivo kvaliteto opravljenih
storitev, ohranjanje celostne podobe in doseženega imagea firme.
Servisna mreža Gorenja servis je bila na ozemlju nekdanje Jugoslavije silno razvejana. Zaposlovala je okoli 1600 delavcev v 78 jugoslovanskih mestih. Vsem so zdaj ponudili oblikovanje mešanih podjetij, zaenkrat pa naleteli na odziv le v Bosni in Hercegovini (tu so se odzvali najprej) in na Hrvaškem. V Srbiji, Črni gori, pa tudi v Makedoniji bi pristali le na oblikovanje družbenih podjetij, s čimer pa se v Gorenju ne strinjajo, saj menijo, da so ta preživeta. Kljub vsemu pa tudi dosedanjim servisnim enotam tudi zdaj zagotavljajo potrebne rezervne dele za popravilo Gorenjevih izdelkov, ki so še v garanciji. Res jih ponekod odklanjajo in izdelkov ne popravljajo, da bi na ta način pri potrošnikih, ki Gorenje cenijo,
to firmo očrnili in jih prisilili, da bi kupovali druge izdelke.
Kar 17 od skupno 18 direktorjev novih firm (samo direktor iz Zadra zaradi prometnih blokad ni mogel priti) se je prejšnji teden udeležilo izobraževanja, ki jim ga je organizirala matična firma v Topolšici. Ob tej priložnosti so spregovorili še o nekaterih organizacijskih vprašanjih in pripravili tudi novinarsko konferenco.
Četudi so se politične vezi znotraj bivše Jugoslavije okrnile, ostaja Gorenje Servis homogena celota, so poudarili in dodali, da nacionalnih problemov ne poznajo, da so po nacionalnosti vsi serviserji.
Direktorji novih firm so povedali, da niti za trenutek niso razmišljali, da bi prekinili vezi z Gorenjem. V tem sistemu so si utrdili vezi in ustvarili dobre pogoje za življenje in delo. Delajo v firmi na katero so ponosni, imajo dobre delovne prostore in kar 120 stanovanj.
DNEVNE KONCENTRACIJE
od 6. 1. do 12. 1.1992
konc. SO 2 (mik ro grami/m3 zraka)
500 i
400
300 -
200
100
ONESNAŽENOST ZRAKA
Gorenje jim stoji trdno ob strani tudi v novi organiziranosti. Zaradi nje nihče ni izgubil delovnega mesta. Delo je dobro zastavljeno, v tem času pa včasih ohromljeno zaradi prekinjenih prometnih poti, telefonskih povezav in tudi denarnih tokov. Pa se vseeno nekako znajdejo. Kjer so na primer prekinjeni denarni tokovi — trgujejo z blagom.
Todor Dmitrovič, direktor Gorenja Servis in vseh 17 direktorjev mešanih podjetij iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ostajajo optimisti in prepričani so, da bo delo, takoj, ko se bo v Jugoslaviji politično stanje umirilo, nemoteno steklo.
Končni cilj preoblikovanja nekdanjih servisov, ki so zdaj postali mešana podjetja, so delniške družbe v katerih naj bi imeli svoje deleže zaposleni, Gorenje pa bi jim podelilo franšizing z prej omenjenimi zahtevami po ohranitvi kvalitete.
Politika je torej eno, gospodarstvo pa drugo. To je kot voda, pravi Todor Dmitrovič, direktor Gorenja servis. Ta si vedno izbori pot in tudi gospodarstvo, če hoče biti učinkovito, si jo mora.
MIRA ZAKOŠEK
SOS.
TOP.
V.V.
ZAV.
VEL.
G.G.
V tednu od 6. 1. do 12. 1. 1992 so povprečne 24-urne koncentracije SO2 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja
v naslednjih dneh:
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 6. 1. do 12. 1.1992
konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka)
2000
6.	1. 1992 AMP TOPOLŠICA	260
6.	1. 1992 AMP VELIKI VRH	440
6.	1. 1992 AMP ZAVODNJE	360
7.	1.	1992 AMP TOPOLŠICA	120
7.	1.	1992 AMP ZAVODNJE	200
8.	1.	1992 AMP TOPOLŠICA	160 8.	1. 1992 AMP VELIKI VRH	280 8.	1. 1992 AMP ZAVODNJE	260
8.	1.	1992 AMP GRAŠKA GORA	260
9.	1.	1992 AMP VELIKI VRH	190 9.	1. 1992 AMP ZAVODNJE	110 9.	1. 1992 AMP GRAŠKA GORA	190
10.	1. 1992 AIVJP ŠOŠTANJ	220
mikro-g/m3 1500
1000
600
SOS.	TOP. V.V. ZAV.	VEL. G.G.
	MERILNE POSTAJE	
■■ 6.	es 7.1. cm e. 1.	H 9.1.
HI 10.1.	0 11.1. m 12.1.	
26 komfortnih sob
Turistični objekti preživljajo ta čas krizo, pa vendar je uspelo Termam Topolšica konec lanskega leta posodobiti 16 sob, v sestavu katerih so še zlasti lepe kopalnice. S tem se kvaliteta Term Topolšica dviguje, sprejemali pa bodo lahko tudi najzahtevnejše goste.
Bolečine gospoda Jeraja
G. Marko Jeraj, član velenjskega izvršnega sveta se je v Slovencu 9. januarja zelo razhudil name, na novinarje in kajvemko-ga še. Meni očita predvsem to, da baje brez argumentov napadam vlado, ki je malone dobila zadnjo vojno rm Slovenskem. Pa mu tega ni bilo treba, saj so stvari vendarle povsem jasne. Dejstva o početju takoimenovane DEMOS-ove vlade v Velenju so naslednja:
1.	ZELENI Velenja smo takoj po volitvah izstopili iz lokalne koalicije strank DEMOS. Vzrok: ostale stranke (predvsem predstavniki SDZ) niso hotele podpisati koalicijske pogodbe. S takšno sumljivo koalicijo pa se ZELENI nismo želeli ukvarjati.
2.	Todor Dmitrovič je po volitvah kot mandatar sestavil strankarsko barvit izvršni svet, kar je razumljivo, saj nobena stranka niti skupina strank v skupščini ni pridobila večine. Sestavila ga torej ni pozicija, kot zmotno razlaga g. Jeraj. Izvršni svet je dobro zastavil delo, vendar je kmalu odstopil. G. Jeraj seveda ne pove, zakaj se je to zgodilo: skupščina je nezakonito razveljavila sklep izvršnega sveta o povečanju cen komunalnih storitev. Posebej vneti so bili pri tem početju delegati Demosa, ki kljub opozorilom, da počnejo nezakonite stvari, niso zmanjšali svoje revolucionarne vneime. Vroče glave smo jim ZELENI ohladili tako, da smo spormi sklep poslali Ustavnemu so<dišču Republike Slovenije, ki g;a je ODPRAVILO!
3.	Nov mand.atar je postal (razumljivo) eden i glavnih revolucionarjev, deleggat DEMOS-a in član stranke SD)Z. Zanj in za njegovo ekipo smo) glasovali tudi vsi delegati ZELENIH preprosto zato, ker brezvldadja nismo hoteli in smeli dopusistiti. In to kljub dejstvu, da je njijegova stranka na volitvah pridobibila le 5,01 % glasov, Zeleni pa V. 12,74%. Kaj kmalu pa smo začeEeli opažati, da se revolucija v VeVelenju nemoteno nadaljuje. Naennkrat je bila v vladi skoraj polovvica ljudi iz predsednikove strannke, občina je začela z vlado brerez vizije jadrati v brezpravje, ZEI5LENI pa smo na to opozarjali z i neštetimi delegatskimi predlogigi, pobudami in vprašanji. Koneiec je bilo naše potrpežljivosti tak:krat ko je začel izvršni svet zelo n nemarno ravnati z denaijem d davkoplačevalcev, predvsem pa neneusmiljeno izvrševati domislico p predsednika, da je namreč prostoror izključno tržna kategorija. Posjsledica prvega je bila, da skupščičina ni sprejela niti poročila o porarabi proračunskega denarja v letu 1 1991 niti predloga rebalansa prorcračuna, s čimer je izvršnemu svetutu dejansko izrekla nezaupnico. PiPosledica drugega je bila prijava i črne gradnje teniške hale ob velelenjskem jezeru, ki je črna zaradi b blagoslova izvršnega sveta in loka&acijsko dovoljenje, ki ga je bratu u predsednika Bar-tolca izdala vlivlada na območju, kjer so novogr^radnje prepovedane, saj gre z<za zaščiten gozd. Sporno lokacijsijsko dovoljenje za teniško halo jeje republiška vlada z odločbo že ra-azveljavila, z nepo-tizmom in izkaoriščanjem funkcij pa bomo prav v tako opravili. Tako ali drugače.Če ne drugače pa s prijavo tožilslstvu. Toda to je le del »uspehov«« in »napredkov«, ki jih po besesedah g. Jeraja velenjska vlada 1 lahko pokaže. Na ostale »dosežkeke« smo državljane in volilce ZEIELENI redno opozarjali in s tem m bomo nadaljevali. Po vsem tem ni ni nič čudnega, da je v skupščini ži že vložena zakonita zahteva delejlegatov za RAZREŠITEV velenjsljske vlade. Razrešitev pa ne bo k( koristila le Velenju, temveč tudi s strankam bivšega DEMOS-a, ki ;i jim je izvršni svet s predsednikorom g. Bartolcem na čelu dodobra a zapacal ugled in verodostojnost st.
4.	G. Jeraj s<se šali, ko pravi, da je proračunsk&a poraba »krenila iz začrtanih ti tirnic« tudi zaradi junijske vojne.e. Če me spomin ne vara, ni v velelenjski občini padel niti en strel, i na njeno območje pa ni stopila r noga nobenega ju-gosrbskega vo/ojaka. V resnici je »skrenila« zatato, ker je izvršni svet načrtno ti trošil denar za namene, ki jih skskupščina ni odobrila. S tem je ) po našem trdnem prepričanju kncršila 5 členov Odloka o proračumnu občine Velenje za leto 1991 irin 5 členov Zakona o finansiranjuju javne porabe. Med drugim sisi je Izvršni svet privoščil tudi razizkošno obnovo občinske - zgradUbe, za katero je
skupščina odobrila porabo 1,940.000 tolarjev, vlada pa si je meni nič tebi nič vzela kar 6.922.592,60 tolarjev. Resda g. Jeraj trdi, da so uporabili tudi amortizacijo iz leta 1990 in 1991 in sredstva upravnih organov za materialne stroške iz leta 1990 (!), toda tudi ta sredstva je zagotovil proračun, ali ne? To pomeni, da je bilo za obnovo brez vednosti delegatov doslej porabljeno za 356 indeksnih točk, oziroma 256 % več sredstev, kot jih je dovolila porabiti skupščina. In to za hišo, katere lastnik je Rudnik lignita Velenje! Tam si gotovo veselo manejo roke, ko bodo po naslednjih volitvah obnovljeno stavbo gotovo dobili nazaj, saj jo nova bistveno manjša velenjska občina ne bo potrebovala. K tej okrutni šlamastiki dodaja g. Jeraj še zanimivo trditev, da se jaz nisem »poslužil« pravice, da bi bil direktno obveščen o ciljih prenove občinske zgradbe«. Delegati ZELENIH Velenja smo z mojim podpisom že 28.maja 1991 zahtevali poročilo o uporabi sredstev proračuna, toda izvršni svet je molčal kot grob. Zato smo 11. 11. 1991 prosili SDK, da preveri poslovanje izvršnega sveta. Na ugotovitve čakamo! O plačah pa tole: ob tem, ko je npr. vlada do novembra 1991 otroškemu varstvu dodelila le 69 %, socialnemu skrbstvu 80 %, kulturi 66 %, telesni kulturi 66 %, raziskovanju 66 % in šolstvu 72 % dovoljenih sredstev, je bila nepooblaščeno radodarna prav pri upravnih organih (plače delavcev in funkcionarjev v občinski upravi 107%, materialni stroški uprave 106%, sklad skupne porabe za zaposlene v občinski upravi celih 229 %, potni stroški 120%, vladna reprezentanca 199% dovoljenih sredstev). Prekoračeno rast plač je izvršni svet npr. utemeljil s trditvijo, daje zakonodajalec predpisal rast osebnih dohodkov sorazmerno z rastjo cen. To je smešno, saj žal v letu 1991 v Republiki Sloveniji noben zakon ali odlok ni rasti plač povezoval z rastjo cen. To je storil očitno le izvršni svet velenjske skupščine na svojo roko in za svoj račun. Ob tem pa so na robu finančnega zloma tudi nekatere politične stranke, kar neposredno ogroža parlamentarno demokracijo v občini. Splošna ocena med volilci danes je, da je ta izvršni svet slabši, kot so bili prejšnji, komunistični! Zamislite se vendar nad tem, g. Jeraj, razmislite, koliko ste s svojo politiko k renesansi strank — bivših dpojev prispevali prav vi!
5. In končno, g. Jeraj me sprašuje, kaj sem kot poslanec naredil za Velenje in njegove prebivalce. Kljub temu, da je malo nerodno, da član izvršnega sveta sprašuje poslanca (ki je njega, g. Jeraja izvolil za člana IS), mu rade volje odgovorim. Preprečili smo potopitev tim. šoštanjskega trikotnika. Tovarna usnja, Šoštanj je ugasnila svoje kurišče, na vseh petih blokih TEŠ je instalirana aditivna odžvepljevalna naprava, pred podpisom pa je pogodba za popolno čiščenje 4.blo-ka, preprečili smo nameravani protizakoniti sežig zdravil v TEŠ; pomagal sem pri zagotavljanju sredstev za centralno čistilno napravo in toplifikaciji-Metleč, nameščajo se monitorji za neposredno obveščanje državljanov o koncentracijah žveplo-vega dioksida na treh mestih v občini, sprejeli smo zelo oster odlok o varstvu zraka, ob prekoračenju koncentracij S02 se ustavlja TEŠ, dvakrat sem uspel z delegatsko pobudo, da se uvede nižja cena neosvinčenega bencina, uspel sem z amandmajem k Zakonu o dohodnini, zaradi katerega se osnova zmanjša za sredstva, ki se vlagajo v gradnjo malih hidroelektrarn, v varstvo okolja in varčevanje z energijo, preprečil sem nesmiselno deva-stacijo rečnega korita reke Savinje v Letušu ipd. To je le nekaj »zelenih« rezultatov, omejenih le na občino Velenje. O drugih pa kdaj drugič. Večino dela za Velenje sem seveda opravil ob sobotah in nedeljah, ko nisem v Ljubljani. Zanimivo pri tem je dejstvo, da se izvršni svet nikoli ni potrudil poiskati pomoči, ki bi mu jo morebiti lahko nudil. Nasprotno predsednik Bartolac je npr. celo odklonil ponujeno sodelovanje pri reševanju problemov v šolstvu, problemov, ki so na koncu pripeljali k stavki.
Po vsem napisanem je lahko odgovoriti na vprašanje, kdo je še pripravljen trpeti takšno vlado: ali popolnoma neodgovorni in nekompetentni norci ali pa ljudje, ki imajo od tega koristi. Niti prvi niti drugi v velenjski skupščini nimajo večine.
VANE GOŠNIK
Velenjska vlada
kršila zakone
Gospod Marko Jeraj, član Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, je v pamfletu proti predsedniku Zelenih Velenja z naslovom »Spoštovani gospod podpredsednik Vane Gošnik«, ki je objavljen v Našem času, Slovencu in sobotni prilogi Dela, poleg drugih zavajajočih navedb napisal tudi, da so stranke velenjskega DEMOS-a opozicija, SDP in Zeleni Velenja pa da sta pozicijski stranki velenjske skupščine. Resnica je naslednja:
Zeleni Velenja nismo vstopili v povolilno občinsko koalicijo DEMOS in od prvega dne konstituiranja občinske skupščine nastopama v njej samostojno. Zelenih je 5 (5) od 81 (enain-osemdeset) delegatov velenjske skupščine v vseh treh zborih te skupščine. Predvolilna koalicija DEMOS, v kateri smo sodelovali tudi Zeleni Velenja (in zbrali največ glasov!), skupaj ni presegla 50 % glasov.
Velenjskemu DEMOS-u je v spletu okoliščin uspelo zagotoviti dovolj veliko število glasov, da je ob koncu leta 1990 zrušil izvršni svet, ki ga je vodil Todor Dmitrovič. Franjo Bartolac, mandatar velenjskega DEMOS-a si je kasneje zagotovil dovolj veliko število glasov proti kandidatki SDP tako, da je Zelenim Velenja (in LDS) ponudil »več«, kot SDP ter je tako večina poslancev v velenjski skupščini podprla F. Bartolca za mandatarja.
Želeni Velenja smo in bomo tudi v bodoče odrekali podporo vsakršnemu izvršnemu svetu, ki ne bo spoštoval zakonov za vse občane enako, ki bo izkoriščal svoj položaj in ki ne bo v globalu sprejemal politike Zelenih Slovenije in Zelenih Velenja do varovanja okolja. Izvršni svet pod vodstvom Franja Bartolca, katerega član je tudi gospod Marko Jeraj, je po naši oceni zabredel predaleč v vseh treh pogledih. Naj na tem mestu omenimo samo poizkus legalizacije črne gradnje tenis hale ob Velenjskem jezeru in tako tudi posredno podpiranje finančnih transakcij med RLV, Ero Velenje in Gost d.o.o. ob prodaji obratov bivše Družbene prehrane v Velenju,ki je bila zgrajena predvsem za potrebe velenjskih rudarjev in z njihovim denarjem.
Gospod Marko Jeraj v uvodu svojega članka namiguje, da Zeleni Velenja pripadamo levo usmerjeni parlamentarni večini, ki da želi nadaljevati delo iz preteklosti. Vsi, ki poznajo delo v velenjski skupščini, bodo vedeli povedati, da smo zeleni tisti, ki neizprosno vztrajno in neprenehoma skušamo pretrgati načine dela iz preteklosti, vendar zaradi svojega skromnega števila glasov nismo uspeli niti to, da bi Skupščina občine Velenje realizirala sklep Ustavnega sodišča Slovenije v razvpitem primeru cen komunalnih storitev, ki jih je pa velenjski DEMOS »produktivno« izkoristil tako, da je zrušil prejšnji IS in takrat izjemno dobro sodeloval z velenjsko izpostavo Zveze svobodnih sindikatov.
Še več! Zeleni Velenja ugotavljamo, da ravno sedanji izvršni svet, vsaj kar se tiče politike urejanja prostora, zvesto sledi štiridesetletni tradiciji ubiranja zakonskih bližnjic. Kršenje zakonov na tem področju je bila tista kaplja čez rob, da smo tudi Zeleni Velenja odtegnili svoje zaupanje sedanjemu Izvršnemu svetu. Svoji politiki se mora torej ta izvršni svet zahvaliti, da v DPZ velenjske skupščine nima več večinske podpore. Ob tem opozarjamo gospoda Jeraja, da ni opravičeno to »vlado« še naprej imenovati DEMOSovo, kajti v njej so od osmih oseb kar štirje člani bivše SDZ (sedaj menda NDS), en predstavnik LDS ter trije neopredeljeni.
Izvršilni odbor Zelenih Velenja
Politično zanimiv začetek leta 1992
Že kar v prvi številki tednika Naš čas je v rubriki ODMEVI, MNENJA objavljen dopis podpredsednika republiške skupščine gospodu Vanetu Gošniku, ki
ga je podpisal gospod Marko Jeraj. Namenoma pravim podpisal, kajti dan današnji je vse možno. Seveda pa to pismo ni bilo namenjeno samo gospodu Gošniku, ampak javnosti, ki prebira tednik Naš čas. V dopisu je objavljena tudi kratica SDP, ki je seveda za določen krog ljudi neprebavljiva. Tem tudi zaradi želje po dobri prebavi priporočam, daje ne uporabljajo prepogosto.
Pisec se vrača leto dni nazaj in ocenjuje kako je bil izvoljen. Dejstvo je, da se v SDP Velenje nismo strinjali z določenim početjem takratnega občinskega izvršnega sveta (v nadaljevanju IS) in smo bili enotnega mnenja z ostalimi strankami, da bi bilo dobro na določenih mestih spremeniti sestavo IS. Na eleganten način je nastalo situacijo razrešil takratni predsednik IS. V strankarskih razgovorih, ki so sledili niso sodelovali le Zeleni Velenja, ki pa so kasneje pomembno vplivali na dejstvo, da je na volitvah naša kandidatkinja za mandatarja izgubila. Ne pristajam na trditev, da je pozicija (?) bila prisiljena prepustiti krmilo DEMOS-u. Volitve so po moji oceni temelj demokracije. Rezultat je bil jasen, še bolj jasne in občutne pa so posledice.
Strinjam se, da je Slovenija živela in preživela izredne razmere. Ne vem čemu vprašanje »Kaj če?«. Na pobudo SDP Velenja je župan v času vojaške agresije sklical predsednike vseh strank (na žalost je bilo to obenem tudi zadnjič), kjer so se dogovorili o enotnem nastopu. Pri takšni enotnosti ni obstajala bojazen »Kaj če?«. Vprašljiv je bil zgolj čas boja za svobodo in nič drugega-
Razpored dela upravnih organov v normalnih in izrednih razmerah je stvar IS. Kako so delo organizirali in koliko ur so porabili za opravljanje tega dela, me osebno ne zanima. Pomembni so rezultati. Tudi koordinacija dela med IS in vodstvom skupščine, ki ga v dobršni meri pooseblja župan, je stvar dogovora. Seveda IS za neaktivno vlogo občinske skupščine v poletnem obdobju ni odgovoren. To seveda ne pomeni, da so lahko v IS karkoli počeli na svojo roko.
SDP Velenje ne napada IS. Beseda napad ni niti malo simpatična. Če pisec meni, da je opozarjanje na napake in zahteva po ugotavljanju odgovornosti napad, je seveda to njegova pravica in zaključek, ki je zrasel na njegovem zeljniku. Naj tam tudi ostane. Prav tako je z vsebino v narekovaju TA PRAVI. Joj kako mi ta izraz smrdi po boljševističnih časih, članek pa v tem delu na uro moralne vzgoje.
Ocenjevanje dela novinarjev je postala zoprna zadeva, predvsem če to ocenjujemo nestrokovno. Ti isti novinarji so bili kritični tudi do prejšnjega IS. Sliko o tem, kaj je res in kaj ne, si bralci ustvarijo sami. Strinjam se, da morda članki resnično nimajo nič skupnega z napredkom Velenja. Vendar se obenem bojim, da lahko enako mislimo tudi za občinski IS. Da je tragedija v celoti še večja lahko povezujemo stanje občine Velenje s stagnacijo in z izgubo že uveljavljenega pomena, ki ga je še pred kratkim imela v regiji in republiki. Prav zanima me kakšni so argumenti Marka Jeraja, ko piše o napredku in če jih ima, se mu že vnaprej opravičujem. Prenova občinske stavbe, spor z občino Mozirje, ki nas je postavil na dva različna bregova razdirajoče reke in še kaj drugega verjetno ne pelje v lepšo prihodnost.
Če me spomin ne vara, nihče v občinski skupščini ni jemal besedo članom IS. Se najmanj župan, ki je znan po tem, da dovoljuje dolge razprave in tudi sam zelo rad razpravlja in komentira. Prav nasprotno. Od IS vedno zahtevamo in tudi sedaj bodo poslanci SDP Velenje zahtevali, da pojasnijo delovanje v svojem mandatnem obdobju. To je dolžnost IS.
Povsem vmesno vprašanje je, kaj je gospod Vane Gošnik storil za občino Velenje kot podpredsednik republiške skupščine. Podobno vprašanje bi lahko zastavili tudi ostalim trem delegatom v republiški skupščini, vendar se postavlja obenem vprašanje kaj smo sploh želeli od njih. Kdaj jih je vodstvo občinske skupščine ali IS povabil na razgovor in se z njimi posvetoval za nastop v Ljubljani. Bojim se, da nikoli ali pa le za zaprtimi vrati.
Glede obnove občinske stavbe pa le to. V SDP Velenje smo že v avgustu zahtevali pojasnilo gle-deobnove, vendar je minilo precej časa, do trenutka, ko smo delni odgovor tudi dejansko do-
bili. Postavlja se resno vprašanje, čemu obnova in kakšnim namenom bo služila občinska stavba po uvedbi nove lokalne samouprave. Poleg tega pa ta stavba še vedno ni last občine ampak RLV. Morda bo IS-u kolektiv RLV za to početje čez čas celo hvaležen.
Največja slabost lokalne politike pa se kaže v tem, da so nekateri že davno tega vrgli puško v koruzo, namesto, da bi se odločno borili za regijo po meri tudi sedanje občine Velenje. Del odgovornosti nosi tudi IS občinske skupščine.
Različnost nas za razliko od nasilne enakosti bogati in zato pozdravljam odločitev člana IS, da osvetli nastale probleme s svojega zornega kota, kajti vztrajnost njegovega predsednika pri odločitvi, da v javnosti ne bo polemiziral s pisci raznih člankov, ki letijo na njegov račun, je zavidanja vredna.
Bojan KONTIČ
K ministrovemu pismu
Vanetu Gošniku
Naš čas, 9. jan. str. 12. Gospod Marko Jeraj je pisal pismo Vanetu Gošniku. V tekstu je omenil nekakšno pisanje novinarskih rac v Novi dobi in Slovenskih novicah. Ker se pisec v Slovenskih novicah podpisuje z inicial-kami M. J. (kar baje ne pomeni Marko Jeraj), pa naj povem, da ne pomeni niti Miklavc Jože.
Kot dopisnik v nekaterih slovenskih časopisih in revijah sem se včasih zares podpisoval z ini-cialkami J. M., zdaj pa se tega ogibam. Iger in igric okrog občinske politike ter se zlasti okrog strankarskih zdrah se ne grem, zato tudi bolj mirno spim.
Tako se mi ni potrebno niti opravičiti niti demantirati kakšne (ne)resnice. Le berem nadaljevanke, takšne in drugačne in odkrivam prelesti politike. Kdo je (bil) boljši ali slabši, pa ne morem in ne morem uganiti. Boljše-viki ali »Slabševiki«? Zato bom še naprej redno čital »Naš čas«, da mi ne bo dolgčas.
Jože Miklavc Cesta IV/25 63320 VELENJE
Politična
imaginarnost
narodnjakov
Spoštovani g. Korun!
Učinke Vaše (Narodnjaške) gnojnice, ki ste si jo v zadnji izdaji NČ pod naslovom »Politična geometrija in Dimitrij Rupel« v imenu SDZ—NDS tako zelo prizadevali izliti na enega izmed prvakov Demokratske stranke Slovenije, z lahkoto nevtralizirajo rezultati njegovega nesporno uspešnega dela v vladnem zunanjem ministrstvu, nje-
tove politične aktivnosti v priza-
evanjih za resnično demokratizacijo razmer v Sloveniji in nenazadnje javno mnenjske raziskave o njegovi popularnosti, ki vse to potrjujejo.
Nesmiselno izgubljanje besed in energije za dokazovanje nasprotnega, ki z objektivno stvarnostjo nima nikakršne zveze, lahko pomeni zato zgolj nikoli končano sizifovo raboto.
Seveda pa nihče ne more zanikati dejstva, da ta gnojnica resnično močno zaudarja pri vas, Narodnjakih. Tega bi se morali (g. Korun) še kako zavedati, preden ste se odpravili pometati sosednji prag. Resda omenjeni efekti še niso tako izraziti v sicer že precej »zadušljivi ljubljanski politični klimi«, zauaarjajo pa že toliko bolj v Velenju, ki postaja tipičen primer narodnjaškega imaginarnega razumevanja pravil demokratičnega obnašanja, o katerem bralce poučujete v va-
šem prispevku. Zgolj za osvežitev spomina, bi vas opozori! na vsem znane podvige vaših ljubljanskih strankarskih prvakov (Žiggv & Muci), še bolj pa na narodnjaški delež velenjske vlade, ki predstavlja njen najbolj pokvarjen in nesposoben def. Slednje boste pač morali sprejeti, saj dogajanja v velenjskem parlamentu in objave nekaterih časopisov o balkanskih podvigih vašega predsednika občinske vlade » kažejo resničen nivo demokratičnih hotenj vaše stranke, ki bi se
ta sramovali morda Bizantinci.
Lakršni koli nameni so vas že vodili k blatenju g. Dimitrija Rupla, bi si v vašem časniku vendarle želel več objektivnosti in iskrenosti.
Brez zamere! Miran Gmajner
B. Korun in politika
Ob nebogljeno-naivnem napadu nekega Boruta Koruna (ki je mimogrede povsem skregan z osnovnimi pravili kulturnega dialoga) na tistega D. Rupla, sem se, in temu se ne gre čuditi, zelo zabaval. Glede na pisanje bi rekel da je ta Borut Korun mlad fante, saj toliko žlahtne naive in tako ubožnega poznavanja materije, v katero se spušča, zrela oseba ne bi mogla izraziti.
Ko do rasel regrat, kanim tega Koruna povabiti sem ob Pako; medtem ko bova brala plemenito solato, mu bom počasi razložil, kako in kaj je s to politiko (da ji celo kurba pravijo), ki je sicer podobna šahu, le da se v njej šah in mat žal ne napovesta.
Na koncu naj vseeno še izrazim svojo skrb ob tem, da se pljuvaške razsežnosti dialogov in pisanj loteva čedalje več zaletav-cev. To pa medčloveškim odnosom v dolini Sentslovenski nikakor ni v prid. Lojze Podgoršek
Peterle: Slovenska krščanska demokracija ve, kaj hoče
Minulo soboto je bila v Ljubljani konferenca stranke Slovenskih krščanskih demokratov. Blizu 300 članov občinskih in regijskih odborov je z zanimanjem prisluhnilo uvodnemu ekspozeju
f>redsednika SKD Lojzeta Peter-eta, prav tako pa tudi ostalim razpravljalcem na čelu z ministrom Izidorjem Rejcem in Andrejem Capudrom.
Osrednja misel prvega moža stranke in predsednika slovenske vlade je bila namenjena letošnjim volitvam. Priprava na volitve je tudi sicer bila rdeča nit konference. Nimamo vzroka, da bi se sramovali dosedanjega dela, je poudaril Peterle, obenem pa Krsčanska demokracija na slovenskem ve, kaj hoče. Stranka je dokaj stabilna in je ne pretresajo notranja nasprotja kot se to dogaja nekaterim strankam v našem, že tako malem političnem prostoru.
Da bo precejšnje število evropskih držav končno le priznalo Slovenijo, je predvsem zasluga krščanskih demokracij ali kot radi rečemo »desnic« v teh deželah, s katerimi smo Slovenski krščanski demokrati našli dober skupni jezik. Največ nasprotij po priznanju je namreč bilo čutiti ravno v tistih evropskih okoljih, kjer prevladuje »levica«.
Kljub velikim pritiskom bo sedanja vlada vztrajala, če pa nekateri ministri v njej ne mislijo konstruktivneie sodelovati, pa lahko tudi odidejo, je poudaril-Loize Peterle.
Največ pripomb članov je bilo slišati na račun dokajšnje zadržanosti in pristranskosti prostora do nekaterih strank, vključno z SKD. Očitno je namreč, da je v zastopanosti posameznih strank na Radiu in RTV hiši, medtem ko so na lokalnih ravneh precejšnje razlike. Povdariti je treba, da n.pr. občina Velenje spada med medijsko bolje pokritajpodročia.
Naslednji kongres Slovenskih krščanskih demokratov bo konec prihodnjega meseca v Ljubljani.
Stane Koselj
Ernesi Dobrajič, dobitnici barvnega TV sta čestitala in ji nagrado predala vodja blagovnice Standard Bojan Kugonič in Majda Naglost, pomočnica generalnega direktorja za splošne zadeve ERE — trgovine nove dobe
ERA — razdelili nagrade
Ker imamo preteklost, je tudi prihodnost naša, zatrjujejo na ERI — trgovini nove dobe. Ob praznovanju 40-letnega jubileja so pripravili za svoje zveste potrošnike veliko nagradno žrebanje. Prvi del tega so opravili prejšnji teden in z na-
gradami osrečili 20 svojih kupcev.
Najlepše so bile seveda prve tri: barvni TV, pralni stroj in motokul-tivator. Dobitnike, srečne nagrajence so v ponedeljek, ta teden, povabili v trgovino Standard in jim lepe nagrade z veseljem podelili.
KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d.
Velenje, Šaleška 19 A
JAVNI POZIV NA VPIS IN
TPL
Obveščamo vse občane, imetnike potrdil o solastniškem deležu na premoženju Kabelsko razdelilnega sistema mesta Velenje, da so krajevne skupnosti, ki so organizirale izgradnjo KRS in podjetje Gorenje Servis, d.o.o., Velenje, dne 30. 10. 1991 s podpisom pogodbe ustanovile delniško družbo s firmo KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d., Velenje, Šaleška 19 a.
Novo ustanovaljena delniška družba bo v upravljanje in gospodarjenje prevzela obstoječe premoženje Kabelsko razdelilnega sistema mesta Velenje. V ta namen so ustanovitelji družbe spfejieli sklep, da se za vrednost tega premoženja razpišejo in izdajo delnice. Z vpisom in vplačilom delnic bo lahko nova družba pravno veljavno, prosto in trajno razpolagala z obstoječim premoženjem KRS.
Upravičenci do vpisa in vplačila delnic so občani in pravne osebe, ki so sodelovali v izgradnji KRS in so imetniki potrdil o solastninskem deležu na KRS.
Celotna vrednost izdanih delnic znaša 104,486.500,00 SLT oz. 3,265.200,00 DEM.
Za vrednost osnovne glavnice je izdanih 32.652 delnic, nominiranih po 100 DEM.
Delnice so redne, ustanoviteljske in glasijo na ime. Vsaka delnica daje imetniku naslednje pravice:
—	pravico glasovanja v skupščini družbe: vsaka delnica daje 1 glas
—	pravico do dovidende po sklepu skupščine.
Upravičenci lahko vpišejo in vplačajo delnice najkasneje do 30. 1. 1992.
Delnice se vpišejo in vplačajo pri krajevni skupnosti, ki je upravičencu izdala potrdilo o solastninskem deležu na premoženju KRS, v času uradnih ur v posamezni krajevni skupnosti.
Delnice se vplačajo tako, da upravičenec (kupec delnic) s podpisom posebne listine prenese na delniško družbo KRS-KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE, d.d., Velenje, Šaleška 19 a svoj solastninski delež na premoženju KRS.
Kupec delnic se mora ob vpisu in vplačilu delnic izkazati s potrdilom krajevne skupnosti, da ima solastninski delež na premoženju KRS.
Če izdane delnice ne bodo vpisane in vplačane v celoti, se opravljena vplačila kupcem vrnejo do 28. 2. 1992.
Delnice se lahko prenašajo s polnim indosamentom in vpisom v delniško knjigo.
Ob vpisu in vplačilu delnic prejme kupec potrdilo, delnice pa najkasneje v roku 6 mesecev po registraciji družbe.
Podrobnejša navodila in obvestila so na voljo v prostorih krajevnih skupnosti.
v. d. direktor Milan Štumberger, ml., dipl. iur.
Novoletna
nagradna
križanka
TISKARNA
PRAVILNA REŠITEV:
OG, CK, ploskev, latri-
na, asterisk, KZ, tat, očak, kolajna, stena, Ivan, NS, detajl, latinist, Alois, On-tario, Araan, vkop, Inri, Noe, GŽ, nalika, lilo, kros, Son, oro, ani, La, VO, ON, nravi, San, zarast, Ota, Seleš, TK, FA, EM, eklogit, Jošt, jačina, rdečelasec, TV, novoletna, taninec, Ivo, jelka, ion, ona, ano, LO
Komisija je izžrebala naslednje tri nagrajence:
1.	nagrado — 200 dvobarvnih vizitk prejme: ANICA SREBOTNIK, Špeglova 15, Velenje
2.	nagrado — 100 enobarvnih vizitk prejme: FRANC GOLOB, 63331 Nazarje 158
3.	nagrado — 100 enobarvnih vizitk prejme: ZDRAVKO PODKORI-TNIK, Jenkova 15, Velenje
Nagrajencem iskreno čestitamo! Oglasite se v TISK podjetje TISKARNA na Štrbenkovi 6 v Velenju, kjer vam bodo podelili nagrade.
UGODNO PRODAMO:
RABLJENO KUHINJSKO OPREMO, PRIMERNO ZA GOSTILNE ALI OBRATE DRUŽBENE PREHRANE.
Ogled vsak delavnik od 7. do 12. ure v vrtcu, Koroška 13, Šoštanj. Telefon: 063-881-015
VVZ ŠOŠTANJ
Mercator -
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n. sub o.
Mercator ZKZ Mozirje želi s POTROŠNIŠKIMI KREDITI
kupcem ponuditi pomoč pri nakupu vseh vrst blaga, zato preberite pogoje, gotovo se boste odločili in obiskali eno od prodajaln ZKZ Mozirje:
PONUJAJO VAM MOŽNOST NAKUPA NA 5 OBROKOV;
prvi obrok plačate ob nakupu, obrestna mera je ugodna. Potrošniški kredit lahko vzamete za vse vrste blaga.
VABUENI V PRODAJALNE ZKZ MOZIRJE!
0RBIS) EDINA TOVRSTNA PRODAJALNA V SLOVENIJI
NOVA PRODAJALNA (0RBIS
na Foitovi 6 v Velenju, je bogato založena z lovsko opremo in lovskim orožjem. Vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18.30, ob sobotah pa od 9. do 12. ure lahko v Orbisu izberete:
•	vse kalibre kranjskih lovskih karabink, italijanskih bockaric, samokresov, lokostrelov ter vrsto strelnega in plinskega orožja
•	kovčke in torbe za puške
•	vse vrste nabojev
•	Murine lovske obleke, lovske puloverje Rašica
•	lovske plašče iz lodna
•	lovske nože Tanto znane ameriške firme COLD STEAL, kuhinjske nože s stojali firme CONDOR
•	strelne daljnoglede firme SVAROVSKI in KA-HLES, dvoglede firme SVAROVSKI
•	jermene za puške, ovratnice ter povodce za pse
•	spalne vreče ter še vrsta opreme za lovce
Telefon: 063/852-780
POSEBNA UGODNOST - PRODAJA NA OBROKE!
/O	ljubljanska banka
Skupni znak uspešnega	Splošna banka Velenje d.d.
denarnega poslovanja	Velenje |
BLAGAJNIŠKI ZAPIS ZA INVESTITORJA, KI ZNA
Želite ohraniti realno vrednost svojih sredstev?
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., Velenje vam ponuja nakup blagajniških zapisov, ki so nominirani v DEM, vplačljivi in izplačljivi pa v tolarski protivrednosti.
Rok zapadlosti blagajniškega zapisa je 6 mesecev, obrestna mera je fiksna in znaša 8 % letno.
Če postanete lastnik blagajniškega zapisa LB Splošne banke Velenje d.d. lahko le-tega:
—	uporabite za poravnavo obveznosti do upnikov, če se z njimi tako dogovorite,
—	podarite, prodate ali zastavite,
—	hranite do njegove zapadlosti in ga nato vnovčite v naši banki,
—	zastavite pri naši banki za pridobitev kratkoročnega kredita,
—	predčasno, t. j. do 3 mesecev pred zapadlostjo, vnovčite v banki z diskontom,
—	predčasno prodate preko borznega posrednika na borzi.
Podjetja in druge pravne osebe lahko kupijo blagajniške zapise v SLUŽBI SREDSTEV, LIKVIDNOSTI IN VREDNOSTNIH PAPIRJEV, Rudarska 3, Velenje, občani pa v ekspoziturah RUDARSKA, ŠOŠTANJ in MOZIRJE
Zgodilo se je ...
16. JANLUARJA
LETA 1970
V Šaleškškem rudarju, ki je izšel na današnji dan, smo našli nekaj zaniminivih člankov in nekatere izmed njih vam tudi predstavljamo. K Ker so večini novoletna praznovanja še vedno v svežem sporriminu, najprej objavljamo novico z naslovom »Dedek Mraz naia Plešivcu«:
»Pred n novim letom nas je obiskal dedek Mraz. Na njegov prihod smo s> se že dolgo pripravljali. Naučili smo se igro Mačeha in pastorbrka ter prizorček Cenček in dedek Mraz. V igri so nastopili meoedved, muca in psiček. Te so otroci najraje gledali, medved jih ji je zabaval s svojim plesanjem na boben. Po pri-zorčku Cenčoček in dedek Mraz smo poklicali dedka Mraza. Prišel je z darilnli in nas razveselil. Prinesel nam je smuči, sani ter vsakega učerenca še posebej obdaroval.
Za vsa o darila, ki jih je prinesel dedek Mraz, se pionirji in tovarišica totoplo zahvaljujemo našemu patronatu Lesnoindustrijskemu kikombinatu iz Šoštanja!«
Drugi člčlanek z naslovom »Novi člani velike družine«, pa ima popolncnoma drugačno vsebino:
. »Induststrija elektromotorjev Sever iz Subotice se je priključila Tovavarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. 30. decembra se je je sešel osrednji delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Gororenje Velenje na zadnjo sejo v letu 1969. Na seji je, med drugim,m, potrdil odločitev delovnega kolektiva Industrije elektromotoitorjev Sever iz Subotice, izraženo na referendumu dan poprej, <j, da se delovna organizacija priključi k Tovarni gospodinjske o opreme Gorenje Velenje.
Z novinim letom 1970 pa se je k TGO Gorenje Velenje priključila tudi ii velenjska tovarna Chrommetal. Velenjsko Gorenje, naš najvjvečji proizvajalec strojev in opreme za gospodinjstva, bo ustvtvaril letos proizvodnjo v vrednosti okrog 1 milijardo 100 milijdjonov dinarjev. Z novim letom 1970 je torej dobila velika družirina TGO Gorenje Velenje nove člane. Do pripojitve tovarne Sevtver je prišlo na podlagi obojestranskih želja, predvsem pa je n mogoče pričakovati, da bodo v Severju zagotovili v prihodnje mmaksimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in povečanjaje proizvodnje.
Seveda ja pa predstavljajo omenjene združitve, kot vse kaže, le začetek ol oblikovanja velike družine velenjskega Gorenja, ki je pripravljeijena sprejeti pod svoje okrilje tudi vse druge, s katerimi sodelujeuje in ki to želijo!«
Kot zadadnjo pa še novico z naslovom »Se mladi zadnjič zbirajo v svoivojem klubu?«:
»Zadnjeije dni je med mladimi v Velenju završalo. Novica, da bodo ukiikinili mladinski klub jih je presenetila, presenetila tembolj, kerer so jo zvedeli z letaka, ki je mlade prejšnji petek vabil na sesestanek. Tu naj bi namreč obravnavali ekonomski položaj in p perspektivo njihovega kluba. V Velenju že več let obstaja mladadinski klub v stavbi, ki jo je zgradil Rudarski šolski center. Ta jeje tudi plačeval stroške za kurjavo, elektriko, čiščenje, vodstvo o kluba in drugo. Klub je sicer z bifejem in prireditvami ustvarjirjal nekaj dohodka, ki pa so ga uporabili za razne klubske dejejavnosti. Prejšnje leto je le Gorenje prispevalo za dejavnost mmladinskega kluba 25 tisoč dinarjev, druge delovne organizacije je pa so ostale ob strani.
Zahtevava, da bi Rudarski šolski center še vnaprej v celoti vzdrževal mmladinski klub, je prevelika. Če bodo v občini vendarle zbrali li manjkajoči denar in kluba ne bodo ukinili, potem bo moral bit>iti odnos in zanimanje mladih do klubskih dejavnosti drugačen;n. Tolikšna sredstva in zelo velik klubski prostor bi morali mladidi pogosteje obiskovati. Tudi iz njihovih ust je bilo slišati, daje e klub slabo obiskan in da mladi številneje obiskujejo druge lobkale v Velenju. Če je temu res tako, potem je upravičen pomislislek, ki smo ga že napisali, da je potrebno razmisliti o smotrnostisti porabljenega prostora. Mimogrede povedano, za prostore v p pritličju velikega stanovanjskega poslopja se zanimajo že nek;katere trgovske organizacije.«
Šmartno ob Paki
Spominska razstava del Mirka Modrijana
vaški, srbski in bosanski fantje v tistem letu, v tistih vojaških enotah in v tisti kasarni, v povprečju prebrali petkrat več knjig kot moji slovenski sonarodnja-ki. Seveda moramo upoštevati predvsem dejstvo dru-gojezičnosti, čeprav vojaški knjižnici ni primanjkovalo tudi leposlovnih naslovov v slovenskem izvirniku. — V tovrstnih odločitvah, prikritih z nacionalnimi programi, ki so tik pred vrati, smo lahko do skrajnosti neumni. Kopitar — karadžičev-stvo, Prešeren — čopov-stvo, vrazovstvo, ilešičev-stvo, cankarjanstvo (predvsem cankarjanstvo, berimo njegova Pisma) je znova aktualno. Del slovanskega sveta smo ... In že vnaprej hudičevo razvajeni Del Evrope. Knjiga (naj!) ne pozna (nacionalnih) meja!
In kaj ima povedano skupnega z novostmi s knjižnega trga? Nič. No, skorajda nič ... V predno-voletnih dneh so si zasluže-
no oddahnili tudi slovenski založniki. Globoko so se zamislili, kaj bodo sploh uspeli »naštancati« v Kolumbovem letu, ki ne bo ne Dantejevo ne Capudro-vo ...
Na naših knjižnih policah pa naj kmalu najde svoje mesto dvojezična pesniška zbirka sodobnega du-brovniškega pesnika Luka Paljetka (Mladinska knjiga; prevedli T. Pretnar, B. A. Novak in drugi), ki je med drugim pred leti mojstrsko prevedel celotne Prešernove poezije v hrvaški jezik in ki ga je usoda v našem času vojne zatekla v slovensko pribežništvo. *** Mariborska Založba Obzorja je izdala dragoceno (in obsežno) zgodovinsko monografijo o kartuzijah Žiče in Jur-klošter, katere avtor je Jože Mlinarič.
Za ljubitelje dobrega kriminalnega romana pa tokrat novi knjižni naslov Sergeja Verča: Rolandov steber.
V avli kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je bila od petka, prejšnji teden, do začetka tega tedna odprta razstava likovnih del Mirka Modrijana. Pripravili so jo člani domačega kulturnega društva v spomin na svojega člana likovne sekcije in Gledališča pod kozolcem. Ob obletnici smrti so se mu hoteli tako vsaj malce oddolžiti za njegov trud pri dopolnjevanju in bogatenju življenja krajanov. Da so njegovo delo s čopičem, kitaro in odrskimi deskami ti znali ceniti, so dokazali z množično udeležbo ob otvoritvi razstave.
Krajši kulturni program so ob tej priložnosti pripravili gojenci oddelka glasbene šole iz Šmartnega ob Paki.
Slovenovizija
Enkraten spektakel velenjskih dijakov
Od petka do ponedeljka je bilo na ogled 21 njegovih del, od tega največ oljnih sllik in dva akvarela
Kakih petdeset dijakov Centra srednjih šol Velenj« je v četrtek, 26. 12. 1991, v do zadnjega kotička polni dvorani velenjskega kulturnega doma, navdušilo publiko z lastno pogruntavščino — Slovenovi-zijo, ironično popoprano gala pompozno ceremonijo izbiranja najboljše popevke Slovenije-
Sedeži so bili ze davno razprodani, dodatni stoli zasedeni, ljudje pa so še kar prihajali. Ogromno jih je predstavo spremljalo stoje.
Tema, tišina, luč na oder, orkester CSŠ izvede evrovi-zijski avizo, šum v dvorani, smeh, ko »dirigent« pomaha publiki. Na oder pripoje voditelj »Nace«, šum v dvorani se veča, za Nacem pripoje še »Helena«, voditeljica — v tistem trenutku dvorana burno zakipi: gromek aplavz, salve smeha, žvižganje, medklici... Publiko je predstava že na začetku popolnoma vsrkala vase in je ni izpustila do konca.
Vse teče kot pri pravi evrovizi-ji — voditelj v fraku, ona v večerni toaleti, napovedniki popevk z obveznim duhovičenjem, svetlobni efekti. Led prebije »Sandrolina«, zmagovalka ponedeljkove predstave za gimnazijce, sledi še deset znanih slovenskih viž. Razume se, da so pevci »profesionalci« z režiranimi plesnimi inserti v nastopu in preračunanimi gibi rok, nog in glave, in da jih izvajanje pesmi tako prevzame, da na vse kriplje gesti-kulirajo, pačijo obraz, mežikajo ...
Publika vihravo pozdravlja vsako izvajanje — poseben šok je nastop skupine Boštjana Me-taleka (Moja mama je strela), ki se meče po odru, neusmiljeno vrti stojalo za mikrofon okrog se-
Zmagovalna popevka
be, kitarista skačeta z odra in norita po dvorani — sploh pravi metaleki......pa po odru poplesujoča Ici in Duš (Zemlja pleše) — en v trikoju, drug v krilcu z všitim hulahop obročem ... ... pa duo SMB (Paradni tango) — pevka s »srpskohrvatskim« naglasom, v oblačilcu, ki poudarja obline, z lisico okrog vratu, ki se jo da prav imenitno sukati po zraku, in njen vojak s papirnato čako......pa skupinske
zasedbe (Fusbal smo špilal) nogometaši v dresih in brhke navi-jačice, ki skrbijo za plesne efekte, in žoga, ki odleti v dvorano ... pa psa na odru (sicer plišasta), Arsen Bebič, Mostiščar-ki.. .
Vse popevke neutrudno spremlja orkester CSŠ po aranžmajih Jožija Šaleja in štirje spremljevalni vokali, ki se tudi očesu ljubo usklajeno gibajo ...
Ko vsi odpojejo ima publika le za dober vdih časa, nato pri-plešeta na oder Grega in Nataša s koščkom Latinske Amerike in za njima obišče prireditev gostja iz Evropskega parlamenta ...
Šele z glasovanjem za najboljšo popevko se začne najoriginal-nejši in z bodicami, švigajočimi na vse strani, najbolj nabiti del Slovenovizije. Drug za drugim se javljajo študiji širom po Sloveniji in iz zamejstva in sporočajo svoje odločitve (v resnici so točke razdelili naključno izbrani gledalci), ki jih Matej sproti vnaša v računalnik in projicira na steno. Dvorana se trese od smeha, saj je vsako javljanje hkrati pisana osebna izkaznica dežele, od koder »telefonirajo«. Voditelja spretnd krmarita, izstopa Nace (Marko Mandič), ki duhovito rešuje zapletene situacije. Napetost v dvorani raste, navijanje, mrzlično spremljanje seštevkov. Vsi tekmovalci sedijo na odru in si po vseh pravilih grizejo nohte, se zavistno smehljajo in skačejo v zrak, ko dobijo točke.
Končno je zmagovalec še enkrat na odru, vzhičen od veselja
SAJ NE VEM, ali sem z njim govoril ali o njem med novoletnim prostočasjem samo slišal; v mojem spominu poimensko neeviden-tirani človek namreč nenehno in izrecno prebira samo ene in iste knjige, lahko bi rekel — vseskozi eno samo. Ko pride do zadnjih strani, prične zapet znova. Vsako vnovično branje ga bolj približa z iz življenja in družbe vzetimi obrazi ter problemi ali pa morda tudi le z ugotovitvijo premetavanja plehkih besedic po knjižnih listih. In tako menda že trideset let. Skratka, pameten bralec, ki ve, da knjiga, ki ni vredna, da bi jo dvakrat prebral, tudi ni vredna, da bi jo enkrat. To me še zdaleč ni spomnilo na sošolca iz dijaških let, ki ni — kako ponosno je znal to povedati -» >>v svojem življenju pro-
čitao ma ni jedne knjige!« Tudi Bosanci niso več tisto, kar so bili. Tudi Srbi niso več tisto, kar so bili. Glej, celo Rusi (nekoč klasiki med bralci) niso več tisto, kar so bili. V našo konotaci-jo prenešena Kučanova slutnja »Nič več ne bo tako, kot je bilo. Nič več!« je lahko zgovorna tudi za slovensko knjigo. Človek si namreč zanalašč ob vseh ostalih problemih zastavlja tudi vprašanje, ali se bodo v slovenskem izobraževanju že z letošnjim letom reducirali tudi študijski pregledi književnosti >ostalih jugoslovanskih narodov<? Iz mojega »služenja narodu« ne tako davnega 1985. leta v Beogradu, kjer sem imel priložnost biti kasarniški knjižničar, se mi vsiljuje droben podatek, da so hr-
Preden je šlo zares
podari »Thomas« ogromen šopek tetici iz prve vrste. Še enkrat zapoje in zaključi na kolenih. Publika rjuje od navdušenja ...
Slovenovizija je prava sproš-čujoča osvežilna prha — publika je (po kar nekaj zaspanih ali zelo zahtevnih predstavah profesionalcev) odhajala iz dvorane vedra, nasmejana iz žvižgajoča.
In bogatejša: za zavest, da velenjski dijaki zmorejo veliko in dobro. Če je lani na gimnazijo z novim vodstvom prišla kulturna
Božično tihožitje
V ponedeljek, 6. januarja, je bil v mestni cerkvi v Šoštanju koncert otroškega zbora in zbora »Svoboda« iz Šoštanja.
Otroški zbor je pod vodstvom Anke VERDNIK zapel nekaj božičnih pesmi in skupaj z zborom »Svoboda« so pripravili posebni božični program. Na koncertu so sodelovali tudi različni domači organisti, ki so zaigrali nekaj orgelskih skladb. Poslušalci, ki jih ni bilo malo, so lahko slišali tudi skladbe, izvajane na rogu, mladih iz glasbene šole v Velenju.
Tako so mladi ustvarili v mestni cerkvi posebno božično tihožitje ob prazniku Svetih treh kraljev. Koncert je ljudem prinesel popestritev.
Vsi, ki so sodelovali na koncertu, pa so gostovali tudi izven Šoštanja, in sicer že na Polzeli, Vranskem in v Šmartnem ob Paki. Povsod so jih sprejeli z veseljem in ploskanjem.
... ... Darja RUTNIK
»Vsaka doba ima svoje knjige.« (K/oran)
Vse Velenjčane vabimo na novo predstavo Slovenovizije v petek, 17. 1. 1992, od 19. uri v domu kulture Velenje. Da bi bile gube na človekovem obrazu le sledovi smeha, kot je dejal Mark Twain.
Rok Poles
pomlad, je morda letos z ustanovitvijo »kudica« pod mentorstvom prof. Darje Joger zasijalo kulturno poletje.
Nekaj misli
ob izbiri grba Velenje
Kot so bralci Našega časa gotovo seznanjeni v občini poteka natečaj za nov grb mesta Velenje, ki bi do reorganizacije občin predstavljal tudi grb občine in bi ga kot takega lahko uporabljali med drugim tudi na novih avtomobilskih tablicah. Sam razpis natečaja in razprave, ki so se v zvezi z novim grbom vodile na raznih mestih so že tudi razdelile tako strokovnjake, kot »navadne percep-torje«. Pojavljajo se različne ideje in različni interesi. Na eni strani imamo strastne zagovornike zgodovinskosti za vsako ceno, na povsem nasprotni pa so tisti, ki vidijo identiteto Velenja v mestu moderne. Tu vmes pa je seveda toliko različic, kot je ljudi, ki o tej temi diskutirajo. Zelja avtorja pričujočega članka ni, da bi se postavil nad vse in delil lekcije, temveč, da po svojem skromnem znanju osvetli zgodovinsko ozadje, tako mestnih grbov, kot grbov, ki so bili v času, ko je Velenje dobilo svoje trške pravice in z njimi brez dvoma tudi svoj zgodovinski grb, kakor koli povezani z zgodovino Velenja in bi lahko predstavljali referenco ob razmišljanju o novem grbu. Žal moramo seveda takoj zapisati, da TRŠKI GRB NI OHRANJEN IN GA NE POZNAMO.
Že na začetku bi želel odgovoriti tudi vsem tistim, ki v grbih vidijo le fosilne ostanke fevdalnega časa, ki je že svojih petsto let za nami. Čeprav je to seveda povsem točna trditev, pa je še danes in danes še toliko bolj simbolna vrednost grba kot identifikacijske točke neke skupnosti neprecenljiva.
O izjemnem emocionalnem naboju, ki ga nosi grb s seboj nas poučuje ne nazadnje na prvi pogled nerazumljivo strastna in zagrizena borba okoli grba Slovenije. Za manjše skupnosti postane grb kot identitetno središče proti velikemu (v našem primeru občine proti državi) naravnost conditio sine qua non obstoja.
Ko razpravljamo o grbih se moramo seveda najprej vprašati od kod grbi sploh izhajajo. Grbi, kot jih poznamo še danes, izhajajo iz zgodnjega srednjega veka, ko so se spopadi vojska odvijali v nepopisni gneči, ter so vojščaki nosili oklepe in bili v njih povsem neprepoznavni. Tako so se že zgodaj domenili za razpoznavne klice in za znamenja na oblačilih, po katerih so se prepoznavali. Klici in znaki so se sčasoma spremenili v simbole vitezov iste pripadnosti: tako so nastala gesla in grbi. Grbi so se risali na ščitih, kot tistih delih vojščakove oprave, ki je bil najbolj viden. Ti znaki so bili prvotno zelo preprosti. Z različnim razporedom barv na usnjenih ščitih ter z različno razporejenimi ploščami, ki so ščit prekrivale in ga utrjevale so dobili oblike trakov, križev in vijug. To so zametki prvih grbov.
Od dvanajstega stoletja pa postanejo risbe vse bolj raznovrstne in velikokrat novi simboli prevzamejo vlogo prvotnih črt in vijug. Najpogostejši simboli so bili lilija, križ, orel in lev (ali npr. panter kot v razvpitem primeru ka-
rantanskega oz. danes štajerskega simbola).
Dvanajsto stoletje je tudi doba, ko začnejo množično nastajati nova mesta. Mesta so nastajala na različne načine. Nekatera vlečejo kontinuiteto še iz časa antičnih mest, ki jih sicer ne smemo mešati s srednjeveškimi mesti, saj je njihov pravni položaj, pa tudi gospodarski pomen povsem drugačen. Če pustimo ob strani primorska mesta, katerih razvoj je povsem specifičen, na Slovenskem ne poznamo primera, da bi mesto preneslo svoje pravice iz antike v srednji vek. Edina možna izjema je Ptuj, kjer obstaja velika verjetnost, da lahko govorimo vsaj o neki obliki kontinuitete. Sicer pa sta npr. Celje in Ljubljana nastala na mestu oziroma ob antičnih razvalinah, ne pa kot pravna naslednika antičnega mesta. (Tako se v primeru Ljubljane ni preneslo niti ime na novo naselbino.)
Bolj običajna oblika nastanka trga in mesta pa je, da je mestni oz. trški gospod priznal nekemu, zaradi potreb po prostoru, kjer bi se odvijala trgovina, formiranemu trškemu prostoru, kjer je že nastala naselbina, trške oziroma mestne pravice. Koliko so ti gospodje te pravice podeljevali zaradi lastnih koristi (pobiranje raznovrstnih davkov), koliko pa pod pritiskom »meščanov« je seveda različno od primera do primera. V vsakem primeru pa te pravice pomenijo, da je naselbina postala s tem pravni subjekt in ni bila več samo sejemski pro-
stor' Že ob nastanku prvih srednjeveških mest so si le ta priborila tudi pravico do svojega pečata. Pečat je v srednjem veku še veliko bolj kot danes pomenil dokaz samostojnega pravnega življenja. Mestna skupnost tako z uporabo mestnega pečata izraža dejstvo, da jo je šteti za pravno osebo. Na tem mestu se seveda ne moremo spuščati v detaljnej-šo analizo pomena, uporabe in nastanka mestnih pečatov, zainteresiranega bralca naj le opozorim, da bo vse potrebne podatke, skupaj z bogato citirano literaturo našel v knjigi Boža Otorepca, Srednjeveški pečati in grbi mest in trgov na Slovenskem, Ljubljana 1988. To delo predstavlja tudi temelj našemu razmišljanju.
Na tem mestu bi želel navesti le osnovne značilnosti zgodovinskih mestnih in trških grbov na Slovenskem. Prof. Otorepec je v omenjeni knjigi podrobno obravnaval 39 grbov, od katerih so razen beljaškega in slovenjgraške-ga vsi okrogle oblike. Beljaški grb ima obliko ščita, grb Slovenj Gradca pa je prava heraldična poslastica, saj je kvadratne oblike, kar predstavlja rariteto v Evropskem prostoru. Toda kasneje se tudi beljaški in slovenjgraški grb pojavljata v okroglih pečatih.
Značilnost, ki pade v oči je tudi ta, da je velikost pečata odvisna od pomembnosti mesta, ter od njegove starosti. Čim večji je pe-, čat, tem starejši je. Vsi srednjeveški pečati imajo tudi napise ob zunanjem robu pečatov.
Grb rodbine Hekenberg
Tisto kar je v trenutku iskanja novega grba mesta Velenje najpomembnejše, pa so podobe na pečatih. Te lahko razdelimo na štiri skupine:
1.	Utrdbe, obzidja, stolpi — to je najbolj pogosta podoba na srednjeveškem grbu mesta ali trga na Slovenskem. Med najstarejšimi poznanimi grbi Slovenskih mest jih ima kar polovica (7) podobo obzidja s stolpi, ali cele mestne vedute, kot zunanje bistvo srednjeveškega mesta. Tak grb poznamo za Maribor, Ljubljano, Kostanjevico, Slovenj Gradec, Slovensko Bistrico, Škofjo Loko, Koper. Ta tip pečata izgine v 15. stoletju, edino poznano izjemo predstavlja le grb Krškega.
2.	Farni patron, kot mestni zaščitnik — takšen pečat ima na Slovenskem npr. Piran, ki ima v svojem grbu upodobljenega sv. Jurija, enako pa ima sv. Jurija v svojem grbu upodobljen tudi Ptuj, kjer so najprej upodabljali sv. Jurija, najkasneje od 16. stoletja dalje pa je v rabi kot mestni grb Jurijev beli ščit z rdečim križem. Kombinacijo pečata z upodobljenim mestnim obzidjem in farnim patronom poznamo v Mariboru, kjer se proti obzidju navzdol spušča golob, kot simbol sv. Duha, ki je simbol farnega patrona sv. Janeza Krstnika. Nam najbližji primer pa je grb mesta Celje, kjer so okoli znanih treh zvezd upodobljeni trije levi, levja kletka in nad ščitom z zvezdami glava sv. Daniela.
3.	Govoreči pečati in grbi — to so bili grbi, ki so s svojimi podobami »govorili« o imenu kraja. Starejši pečati te vrste so poznani v Žalcu, kjer so nemško ime Sachsen-feld prikazali z orlovskima kriloma (nemško sach-sen) in dvema cvetlicama za feld. Še lažje razumljiv je pečat trga Mokronog — odtis podplata. Teh primerov je še več, vendar se ustavimo le še pri tistem, ki se seveda direktno nanaša na našo dolimo, to je grbu trga Šoštanj. V grbu Šoštanja so upodobljeni trije klesani »lepi kamni« (za Scho-ne-staine). K vprašanju grba trga Šoštanja se bomo še vrnili. Zal moramo ugotoviti, da čeprav sta bila v dolini ustanovljena kar dva srednjeveška trga (z veliko mero gotovosti lahko postavimo nastanek obeh v 13. stoletje) ne poznamo njunih originalnih grbov.
4.	Pečati z grbi — zadnja skupina mestnih pečatov, je tako imenovana skupina pečatov z grbi, kar pomeni, da so mesta prevzela kot svoj simbol pečat ustanovitelja. Nam najbolj poznan primer je seveda grb Celjskih oziroma originalno Vovbrških s tremi zvezdami. Sicer pa je takih primerov še nekaj, tako lahko domnevamo za Kranjskega orla, da je povzet po orlu rodbine An-dechs — Meranskih, ki so imeli v grbu orla.
Vse zgoraj zapisano ima, kot rečeno le referenčni pomen in je
Grb Wagensbergov
mišljeno predvsem kot pripomoč vsem, ki so se ali se še bodo lotili oblikovanja novega simbola Velenja.
V nadaljevanju pa bi želel predstaviti še nekaj grbov, ki so povezani z zgodovino Velenja v 13. stoletju, torej v času, ko je kraj dobil svoje trške pravice. Velenjski tržani (meščani?) se prvič omenjajo v listini, ki je nastala leta 1264 kot »civis de Weln«.
V tem času so bili lastniki gospo-ščine Velenje in tudi trški gospodje Ptujski grofje, oziroma njihovi sorodniki, gospodje Kunšper-ški. Tu pa Vam ne bomo predstavili grba teh dveh rodbin, temveč grb rodbine, katere člani so prvi poznani velenjski gradniki. Kun-šperški namreč niso bivali na gradu Velenje, temveč so tu bivali njihovi ministeriali gospodje Hekenberški. Gundaker Heken-berški se v listinah iz leta 1270 in 1275 imenuje Gundaker »de We-len«, torej »velenjski«. Grb he-kenberško-velenjskih je torej najstarejši, ki ga lahko direktno povežemo z zgodovino Velenja.
Naslednji grb, ki bi bil za nas lahko sila zanimiv, je grb rodbine, ki se v 15. stoletju imenuje po Velenju. Poznamo dva Velenjska in sicer Jošta in Ivana, vendar grb te rodbine, za katero pa celo ne morenro povsem z gotovostjo trditi, da je bivala na gradu Velenje ali vsaj v trgu, ni poznan.
Za grad Velenje in tudi za zgodovino trga, pa je brez dvoma najpomembnejša rodbina Wa-gensberg. Tudi njihov grb predstavljam v tem sestavku.
Poleg teh dveh grbov, bi bilo zanimivo predstaviti tudi grb rodbine Šaleških najstarejše poznane rodbine Šaleške doline, grb kacenštajnskih, ki se pojavijo v zgodovini kot drugi, ter grb rodbine Turnskih, ki nastopajo od začetka 13. stoletja. Toda grba prvih dveh rodbin nam še nista poznana (pregledati bi bilo potrebno arhivsko gradivo v Avstriji), pa poznamo grb Turnskih.
Ker, žal, nimamo upodobitve tega grba, naj le zapišemo, da je izpeljanka iz grba Vovbrških, rodbine, ki predhodi Celjskim na naših tleh. Vovbrški grb je tisti, ki ga danes poznamo kot Celjski, torej tri šesterokrake zvezde postavljene v trikot. Turnski grb pa tudi sestavljajo tri šesterokrake zvezde, le da so postavljene v sredini ščitnega polja ena nad drugo.
Za konec pa bi želel predstaviti najstarejši poznani grb Šoštanja. Ta grb je iz 27. februarja 1756. Grb je torej razdeljen na dva polja. V levem (heraldično desnem) je na zlatem ozadju polovica črnega orla, ki ima rdeče povdarjene kremplje na nogah, rdeč jezik greben nad kljunom, medtem ko je sam kljun nebar-van. Na desni (levi) strani grba pa je na srebrnem ozadju zelen hrib, na njem pa trije srceliki »le-
^djonflein
Šoštanjski mestni grb
pi kamni« (govoreči grb: Schon stein). Žal ne poznamo starejšega grba, saj je veliko vprašanje, če je bil prvotni, zgodovinski grb tudi tak. Pa tudi ta grbje doživljal še spremembe. Želel bi predvsem opozoriti na nekaj bistvenih razlik, če ga primerjamo z grbom, ki je danes najpogosteje upodobljen kot Šoštanjski (npr. na gasilskem domu). Prva razlika, ki jo opazimo, je seveda sama oblika ščita. Medtem, ko ima predstavljeni grb še srednjeveško obliko ščita, pa ima »novi« povsem baročno obliko in kaže na to, da je narejen že v dobi, ko sam pomen grbovnega ščita ni bil več prisoten v zavesti. Ta »naš« grb je izdelan z mnogo večjim občutkom za detajle. Primerjati moramo obliko glave, dalje repa orla, ki je v našem primeru košat in pravi ptičji, medtem ko na novodobnem grbu deluje bolj kot repna plavut. Ravno tako so kremplji orla v našem primeru natančni in ne toliko sti-rilizirani, kot je to slučaj pri »novem grbu«. Druga razlika je oblika hriba in seveda trije kamni, ki se po obliki bistveno razlikujejo.
Vprašanje se nam seveda pojavi, ali so bili ti trije srceliki kamni že od začetka te, srčaste, oblike (kot simbolna podoba »lepih kamnov«) ali pa so v prvotnem grbu to vendarle bili trije kamni, ki so šele kasneje dobili obliko srca.
(V eni od kasnejših podob imajo celo obliko solzic!) Podpisani avtor se nagibam k mnenju, da bi v prvotnem grbu vendarle našli »prave« kamne in ne stilizirana srca ali celo solze, saj so gotski grbi v svoji obliki in izpovedno-sti povsem enostavni in neposredni.
Za konec bi želeli poudariti še nekaj. Tako ta sestavek, kot še posebej drugi del, v katerem opisujemo različne grbe iz te doline, nima aspiracij postavljati kakršne koli alternative grbu Velenja, ki se izbira. To bi bilo nemogoče, tako zaradi tega, ker seveda noben od predstavljenih grbov ne more tak kot je predstavljati Velenja, saj ne predstavlja tistega pravega historičnega grba, ki bi edini to nalogo lahko opravil. Po drugi strani pa tudi v pogojih razpisa jasno piše, da ne morejo funkcionirati kot predloga grbi nemških rodbin. Ker je nemogoče trdno ugotoviti ali so se Šaleški, Turnski, Kacenštajnski ali Hekenberški, kot tiste »domače rodbine«, v naše kraje preselili ali izhajajo iz domačega (koseškega??) plemstva, torej že sam razpis onemogoča oblikovalcem, da bi si na ta način olajšali delo.
In namesto konca: avtor se že veseli vseh konstruktivnih in onih drugih polemik, ki jih bo izbor grba sprožil.
Tone Ravnikar
mm
se 2J>A3 NE VEH , ZAKA3 SE ZM^O LJUDEM Nkic ro*re tako	»
Črna pika hotelu Paka
Kaj se je zgodilo s prelepo KSC — kavarno Slaščičarno, center? Dolga leta je privabljala s prečudovitimi slaščicami mojstra Javornika. S temi se sicer še vedno lahko ponaša. A do teh tort je resnično težko priti, saj ta lokal že dolgo ni več podoben slaščičarni, ampak je postal čisto navadna beznica. Niti prtov več ne pogrnejo, metle najbrž sploh ne poznajo. Natakarice pa se sprehajajo med redkimi gosti in jim še na misel ne pride, da bi mize pospravile — Ob tem se človeku najbolj »smilijo« Javorni-kove slaščice, ki si resnično zaslužijo ustreznejše prodajno mesto.
ANKETA
To in ono o grbu
Od lanskega novembra je občina Velenje brez grba. To najbrž ne bi bilo tako prehudo, če ne bi dobili novih registrskih tablic za osebne avtomobile, in če ne bi bilo med »pravili« zapisanega tudi dogovora o uporabi svojih grbov znotraj posameznih regij. Na zadnjem zasedanju je vprašanje, kaj bomo imeli občani velenjske občine na novih registrskih tablicah ostalo kljub burni razpravi brez odgovora. Poslanci se namreč za prvotno predlagano začasno uporabo celjskega grba niso ogreli, prav tako pa ni bila vsem po volji »ponudba« o začasni uporabi šoštanjskega ali dosedanjega velenjskega grba z nekaterimi popravki. Tako torej poslanci, naši naključno izbrani sogovorniki pa...
ANTON PESJAK: »Meni je prav vseeno, kakšen grb bom imel na novih registrskih tablicah. O tem še nisem razmišljal in tudi ne nameravam, ker je to zame eno od obrobnih vprašanj. res pa je nekaj: središče občine je mesto Velenje, pa naj bo še grb velenjski.«
ZDRAVKO OŽIR: »Kakšen grb
bomo imeli občani občine Velenje na novih registrskih tablicah zame ni tako nepomembno vprašanje. Zastavil sem si ga že sam in bolj kot razmišljam, bolj »navijam« za velenjskega, čeprav vem, da ga še nimamo. Moj predlog je velenjski grad. Po njem je mesto Velenje že znano v širšem prostoru. po predvideni novi ureditvi lokalne samouprave še vedno ostaja Velenje najpomembnejše središče šaleške doline.«
IVAN VENIŠNIK: »Toliko mnogo
pomembnejših stvari je v našem vsakdanjiku, da o grbu na novih registrskih tablicah nisem pomislil, kaj šele razmišljal. Če pa me že sprašujete, potem sem za velenjskega. Nič pa me ne bo motila morebitna drugačna odločitev poslancev okrog tega. Doma pa sem iz okolice Šoštanja.«
* ■ M '
NATAŠA OSTROUH: »Iz muhe se slona pri tej stvari ne splača delati, ker odločitev gotovo ne bo vplivala na izpolnitev naše želje po lepšem in boljšem življenju. Doslej si nisem belila glave s tem vprašanjem, ker mi je prav vseeno, ali bo na novih registrskih tablicah mojega avtomobila celjski, velenjski ali šoštanjski grb. Če bi morala glasovati, potem bi se odločila za domačega, šoštanjskega.«
STANE BRUNŠEK: »Zame je razprava o grbu za nove registrske tablice za občane šaleške doline brezpredmetna in bolj izgubljanje časa kot kaj drugega. Mar bi ga raje namenili gospodarstvu. Ne obremenjujem se s to zadevo tako kot naši poslanci. Če bomo ostali v celjski regiji, zakaj ne bi imeli celjskega grba. Ne bo pa me motilo, če se bodo poslanci občinskega parlamenta odločili kako drugače.«
NASVETI ZA LJUBITELJE CVETLIC
Naše rastline v januarju
Tudi v turobnem zimskem mesecu imamo kar precej opravka z rastlinami, ki bivajo v naših domovih. Včasih je veljalo pravilo, da pozimi, predvsem v januarju, rastline mirujejo, ne rastejo in tako z njimi nimamo kaj dosti opraviti. Res to drži za tiste rastline, ki jih imamo v hladnih prostorih. Ker pa so naša stanovanja prej topla kot hladna, moramo rastlinam posvetiti še več pozornosti kot v poletnih mesecih. Zakaj?
V zimskem času rastline doživljajo dvoje. To so velike temperaturne razlike in močno osušen zrak. Ta dva
razloga uničita marsikatero rastlino. Kot vemo je optimalna temperatura za rast in razvoj rastlin od 16 do 20 stopinj Celzija. V tem razponu uspeva večina rastlin. Kaj rado pa se nam primeri, da imamo rastline izpostavljene blizu radiatorjev. V takšnih razmerah rabi rastlina precej vode, saj v suhem ozračju odvaja veli-ko večje količine vlage skozi list. Zato naj vam bo prva redna kontrola vlažnosti zemlje; to najlažje preverimo z otipom.Mnogo bomo pomagali rastlinam, če bomo na radiatorje dali posodo z vodo. S tem bo bivanje
v prostoru prijetnejše tudi za nas. Tudi orosevanje rastlinam dobro dene. Vse to velja za tiste rastline, ki jih gojimo v ogrevanih in dobro osvetljenih prostorih.
Ostale, to so predvsem rastline katere prezimujemo, od balkonskega cvetja do večjih rastlin kot so oleandri, palme in drugo, pa zalivamo samo toliko, da preživijo te mrzle zimske dneve.
Posebno balkonsko cvetje nam v tem času kaj rado prične gnati nove poganjke.
Običajno so pretegnjeni in bledi. Vzrok temu je premalo svetlobe in sorazmerno visoka temperatura. Sedaj v januarju jih zato še lahko porežemo nazaj in prestavi-mi na svetlejše mesto, presajali in dognojevali pa jih bomo pozneje. Vkoreninje-ne potaknjence presadimo v lončke in jih po potrebi vršičkamo, da bodo rastline imele več vrhov in bodo košate.
Suho in toplo ozračje je
tudi idealno za razvoj predvsem rdečega pajka in uši.
Reden pregled listov nam bo pravočasno odkril to nadlogo. Uši poznamo vsi in jih vidimo s prostim oče-so, znak za rdečega pajka pa je pajčevina na spodnji strani listov in srebrno-siva barva zgornje površine.
Ukrepajmo pravočasno, da bomo rastlino očuvali. Seveda sem vam tudi na voljo, da z ustreznimi preparati in nasveti skupaj odpravimo te škodljivce.
V tem času lahko kupite tudi prve znanilce pomladi.
To so predvsem vse vrste primul, ciklame in cinerari-je. Vse te rastline domujejo ali so prenesene iz naravnega okolja, zato tudi v naših prostorih poiščemo prostor, ki ni preveč ogret. Tako nam bodo s svojim cvete-njen dalj časa lepšale dom. Pa lep pozdrav do prihodnjič!
Stane Vanovšek
PROMETNI KOTIČEK
Drobni nasveti, ki (tudi) pomagajo
Zgodi se, da pozabimo prižgane luči in talko izpraznimo akumulator. Čie je v bližini kdo, ki nam Ibo »posodil« elektriko iz svcojega avtomobila, je težava i rešena, sicer
pa tudi potiskanje vozila ne pomaga. Alternator potrebuje elektriko za vzbujanje električnega polja. Vseeno ne bomo obupali. Za vzbujanje zadostuje, če namesto aku-
MI M1ED SEBOJ
Osamljenost ali
bolezen sodobnosti
Danes bbomo spregovorili o dokaj razširjenem pojavu, ki ga srečujeiemo vsi in povsod, ki žene ljudi v nemir in je v razvitem svetetu še posebno opazen. To je osamljenost.
Najbrž i ni med nami nikogar, ki še ni kdaj doživel dneva, da se e v njem ne bi počutil osamljenega. Kolikokrat samo opisujejejo srčno osamelost pesniki! Oton Zupančič lepo pravi, ko p priznava:
In bil sem sesam
kot hrast, sriredi polja zmrzujoč.
Josip Mum < — Aleksandrov pa potoži: Jaz sem topool samujoč, ki ne seje in n ne žanje.
Psihiatrtri in specialisti za živčne bolezni ugotavljajo, da sodobni d človek največ trpi zaradi osamljenosti. V neki nemški zdraravniški reviji je v anketi, ki so jo izvedli, kar osemdeset ocodstotkov živčno bolnih navedlo za vzrok osamljenost. Psihchologi so dognali, da največ samomorilcev vodi do usodnega^ a koraka zavest osamljenosti in zdravljeni alkoholiki dosistikrat priznavajo, da so začeli piti, ker so bili preveč osammljeni.
Občutelek osamljenosti srečamo v vseh dobah. Že otroci so nesrečrčni, če se jim starši premalo posvečajo. Najstniki še kako p potrebujejo v svojem prebujanju razumevanje in ljubezen, i. Osamljenost čutijo tudi zakonci, ki ne žive drug z drugigim, ampak drug poleg drugega. Posebno dostikrat trpe zararadi osamljenosti stari ljudje, ki mislijo, da jih nihče več ne le mara in da niso za nobeno rabo več na svetu.
Osamljtljenost pride sama po sebi. Toda usodno napako naredimono že ko se ji začnemo predajati! Rajši se potrudimo, da jo p premagamo. Kako?
Tisti, kiki se trudijo, da bi jo pregnali z beganjem od ene prireditvtve na drugo, iz diska v disko, po koncertih, gledališčih, razizstavah ... in nočnih lokalih, nazadnje vedno ugotove, da a niso na pravi poti. Slej ko prej se zopet znajdejo sami. \ Vrtijo se v začaranem krogu.
Edina i in doslej najzanesljivejša metoda proti osamljenosti je p<povezanost z ljudmi in to ne tako, da čakamo, kdaj se nas s bo kdo »usmilil«, temveč da sami stopimo v akcijo s temm, da se jim darujemo. Pravite, da ne poznate nikogar, ki t bi se mu lahko posvetili? Pa je kar velika izbira, verjemitete! Če nimamo svojih otrok, poiščimo tuje, ki so prav tako alali še bolj potrebni ljubeče besede ali razumevanje. Če ni v v naši hiši starih ljudi, koliko drugih bi lahko dvignila našiša srčna dobrota. Tu so še bolni, priklenjeni na posteljo; meted nami je veliko.brezposelnih, ki čakajo na delo in jim je e občutek odrinjenosti še kako poznan . ..
Kadar r iščemo v tej smeri, vedno naletimo v žrtvah za bližnjega na a globine razumevanja in veselje, ki ga vase zaprta srca neie poznajo. Mislim, da je vredno vsaj poskusiti ...
vaš JAKA ČUK
mulatorja priključimo baterijo (9V), ki jo lahko vzamemo iz daljnica za televizor. Ko nam bo naposled avto vžgal na potisk, preprosto vrnemo sponke na akumulator in pustimo, da se ta napolni.
Klinasti jermeni so na vozilu čudna stvar. Navadno se strgajo prav takrat, ko nimamo rezervnega. V tem primeru je nadvse čudovito, če imamo v avtomobilu 'sopotnico! Malce čudno nas bo pogledala (morda pa se bo strinjala), ko je bomo zaprosili za nogavice, toda rezervni jermen (malo nenavadno toda koristno) bo pri roki.
Pozimi se nam zgodi, da obsta-nemo, ko nam eno od pogonskih koles drsi po ledu. Zaporo menjalnika imajo seveda le terenska vozila. Vendar si tudi ostali lahko omislimo primitivno zaporo. Pri vozilih, ki imajo pogon na zadnja kolesa, rahlo potegnemo ročno zavoro in videli boste, da se bo zavrtelo tudi kolo, ki je na slabi podlagi. Pri avtomobilih, ki imajo pogon spredaj, pa moramo imeti malce več občutka pri pritiskanju na pedal zavore. Po nekaj poizkusih se bomo gotovo navadili tudi tega. Če »zakopljeta« obe pogonski kolesi, nam pomagajo le še prijatelji, najbolj pa snežne verige.
V kompletu rezervnih žarnic imamo ponavadi tudi varovalke, a glej ga zlomka, ko jih potrebujemo jih navadno ni. Pomagamo si lahko tudi s štamiolom. Kadilci ga imajo na škatlici cigaret,
nekadilci pa ga naj poiščejo v zavitku žvečilnega gumija ali čokoladi. Omenjeni štamiol ovijemo okoli pregorele varovalke in zanesljivo se bomo pripeljali do prve črpalke.
Ali ste že kdaj slišali, da nam tudi krompir pride prav pri avtomobilu? še ne, pa je res. Takšnih primerov je sicer zelo malo, so pa. V slučaju, da nam odpove kondenzator na razdelilniku vžiga, bo tudi krompir prišel prav. Žico, ki sicer gre na kondenzator, moramo zapičiti v krompir, le tega pa pritrditi nekam, kjer bo imel stik z motorjem. Dolgo takšna rešitev ne bo pomagala, nekaj časa pa le.
In še nekaj za zimske dni. Cista obutev ni le stvar estetike in urejenosti. Sneg, ki ga nosimo v avto na čevljih se bo počasi stopil, preveč vlage pa nam v avtomobilu tako in tako povzroča nevšečnosti, saj se šipe nenehoma rosijo. In če nam je zamrznila ključavnica, je ne polivajmo s toplo vodo. Voda se bo ohladila in zamrznila. V tem primeru bi potrebovali celo plinski gorilnik, vsekakor je bolje pogreti ključ in tako dolgo ponavljati, da bo ključavnica popustila. Nikakor vrat ne odpirajmo s silo, saj si bomo s tem nakopali nemalo težav. Zlomljen ključ nam nič in zares nič ne koristi.
Srečno vožnjo in čim manj nevšečnosti vam želijo.
V sodelovanju: J. S. in B. M.
^KUHARSKI NASVETA
kmetijski kombinat ptuj P
. o.
TRŽNICA VELENJE RIBARNICA tel.: 854-573
Postrvi kot led s pikantno omako
12 kosov postrvinih kotletov po 60 g preliv
2 dl pehtranovega kisa, 40 g kislih kumar, 20 g kaper, 20 g črnih oliv, 20 g korenčka, 10 g drobnjaka, 2 zelena česnova lista, 20 g šalotke ali čebule, 10 g pikantne gorčice, sol, poper, 1 dl rdečega vina
Postrvine kotlete osolimo in pomokamo ter spečemo na olju in jih položimo v posodo, da se ohlade.
Naštete začimbe in zelišča damo v mešalnik, jih zalije-mo s kisom in vinom ter dobro zmpIjemo. Tako dobljen preliv serviramo poleg zloženih kotletov za hladno predjed.
(Ne)sreča po gornjegrajsko
V Gornjem Gradu so bili predlani srečni, ker jim Dreta ni podrla mosta, potem nesrečni, ker ga res ni, v tem primeru bi že imeli novega, ki ga zdaj le še sanjajo; potem so bili užaljeni, ker se je vse grddilo le po sosednji Savinjski dolini, po Zadrečki pa (skoraj) nič; in so zdaj veseli in zaskrbljeni obenem. Jez nad krajem so končno pričeli graditi, izvajalec pa je Nivo.
(ali)
Pravijo, da bo v Gornjem Gradu spet nekaj odneslo. Nivo je pričel graditi jez.
Tajnik za določen čas
Tajnik krajevne skupnosti »je koordinator vseh nalog na področju komunalne dejavnosti, zato v kraju organizira in se dogovarja s krajani, službami, institucijami ter spremlja in nadzira realizacijo vseh dejavnosti v krajevni skupnosti«. Tako je zapisano v osnutku statuta, ki naj bi ga dopolnile, obravnavale in sprejele krajevne skupnosti v mozirski občini. In naprej piše, da je obseg dela odvisen od obsega in zahtevnosti nalog v KS, tako, »da njegov delovni čas traja od ene ure do največ osem ur dnevno.« Brez zlobe — če bi bilo to res možno, se (morebitni) kandidati tega dela ne bi bali kot hudič križa.
Tisoči DEM za PTT niso nič!?
Vsakega (bodočega) imetnika telefonskega priključka v mozirski občini (in povsod drugod) spreleti najmanj srh ob kratici PTT. Srh je seveda blaga različica vsega kar se dogaja z napol ponorelimi in mimogrede obubožanimi krajani. Prijateljčki, luksuz je luksuz, pridni bodite in trpite. Ubogajte PTT. ki se šopiri na vaš račun z velikanskimi dosežki pri širitvi telefonskega omrežja (Evropa pazi se).
Neizčrpnost idej pri snovanju oblik nategovanja uboge raje s strani PTT je vsem znana in plačilo za to tudi. In ob tem si predstavnik PTT privošči izjavo, da mozirska občina za tega monopolista ni ekonomsko zanimiva. Lej'ga hudiča. Nekaj tisoč DEM v proti dinarsko tolarski vrednosti, nakup in polaganje vseh vrst kablov, nakup aparata, postavljanje (nekdaj) svojih drogov, hoja po kolenih, da se te kdo po takšnih ničvrednih nemarnostih blagovoli usmiliti s priklopom, vse to in še kaj je za PTT na pol obvezna dobrota. Spoštujte to dobrohotno miloščino, ljubčki.
Ker je dedek Mraz zaspal, nas tudi razprodaje ne ganejo več
Vsako leto smo decembra neverjetno zapravljivi, kar je tudi prav. Vsaj enkrat na leto se je lepo spomniti naših najbližjih, čeprav nas danes že vsaka malenkost stane celo premoženje. Potem pa pride suhi januar, pa tudi februarja še flikamo. In 10. januarja se v naših trgovinah pričnejo včasih tako težko pričakovane posezonske razprodaje.
Verjetno se še spomnite, kako je to izgledalo še leto ali dve nazaj. Ljudje so že zjutraj čakali pred trgovinami in hitro razgrabili najugodnejše kose ponujenega. Letos je prvi dan popustov izgledal prav tako kot vsak drug dan. Trgovine so bile prazne, še tisti, ki so se sprehajali po njih, so si bolj ogledovali kot kupovali. Kaj hočemo, dedek Mraz je mimo...
Vsak teden kafič, pa vsi veselo točijo
Ste kdaj že prešteli vse okrepčevalnice, kafiče in gostilne v velenjski občini in njeni okolici? Kar težko bi jih, saj je to ena redkih dejavnosti, ki se še vedno množi. Za vsakim vogalom in v skoraj vsaki ulici imamo kakšnega in kar je najbolj presenetljivo, prav vsi imajo komu točiti. Bo že držalo, da bolj, kot so časi hudi, bolj Slovenci pijemo ...
Nova naročnika na Naš čas
Potem, ko sta dva občana pred nedavnim obvestila Izvršni svet SO Velenje (komu na čast) zaradi domnevno neobjektivnega poročanja o cestno prometni problematiki, sta pred dnevi na novo naročila naš časopis dva občana s Partizanske ceste. Ob naročilu sta pripisala:
1.	»Zaradi vnetega poročanja o problematiki prometa na Partizanski cesti v Velenju.«
2.	»Zaradi poročanja o aktivnosti občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.«
Partizansko cesto bodo preuredili (režim). SPVpa baje zavzeto dela. In vse to smo prečitali v Našem času!
Obisk pri nekaterih ligaših
Velenjski nogometaši, rokome-taši in rokometašice so takoj po novem letu pričeli priprave za spomladanski del prvenstva. Z jesensko uvrstitvijo so zadovoljile le rokometašice, saj so nepričakovano osvojile prvo mesto in tako postale prve jesenske prvakinje jesenske superlige. V njej so vnaprej odigrali že dve spomladanski koli, skupaj doslej enajst. Tudi ti dve tekmi so velenjske igralke dobile. Drugi del prvenstva bodo začele tako kot edina nepremagana ekipa v ligi, ki je le eno tekmo odigrala neodločeno, kot edina pa premagala največjega favorita prvenstva, ljubljansko Olimpijo.
Spomladanska stvarnost bo, žal, za rokometašice gotovo bistveno drugačna. Prvenstvo bodo nadaljevale oslabljene. Že pred zadnjo tekmo jih je zapustila Se-lima Misaljevič, ki je odpotovala domov, Barbara Hudej se je že na začetku prvenstva tako poškodovala, da je morala na operacijo meniskusa, vendar še ni okrevala, negotova pa je tudi pomoč prav tako odlične Sonje Zidar. Tudi ta igralka si je poškodovala koleno in prav v teh dneh čaka na odločitev zdravnikov, ali bo morala na operacijo meniskusa, ali ne.
Rokometašice Velenja so se med tem časom vključile tudi v tekmovanje Alpe-Jadran. Gostovale so že v Zagrebu, kjer so odigrale v dveh dneh tri tekme, in to z Lokomotivo ter Modeo Sparta in igralkami Splita. Oslabljene so seveda vse tri tekme izgubile.
22. januarja bodo v Rdeči dvorani v tem tekmovanju odigrale
tekmo s Podravko iz Koprivnice, predvidoma 25. januarja pa predvidoma z Delmo iz Splita.
Zelo dobro se bodo morali na nadaljevanje pripraviti igralci ŠRK Velenje, saj z jesensko uvrstitvijo niso zadovoljili. Osvojili so samo šesto mesto, ob dobrih igrah pa se bodo lahko kaj hitro povzpeli na lestvici navzgor, saj za drugouvrščenim zaostajajo le za dve točki. Ob tem si seveda tudi slabih iger ne bodo smeli privoščiti, saj tudi do dna ni daleč, še zlasti, ker bodo imeli v spomladanskem delu težavnejši razpored.
Ugotovitev trenerja nogometašev Rudarja Draga Kostanjška, da mora nenehno ustvarjati novo ekipo, velja tudi za sedanji čas. Po končanem jesenskem delu prvenstva (osvojili so 14. mesto) je ekipa ostala brez dveh odličnih obrambnih igralcev — Robija Dolerja in Branka Skrbineka. Uprava prvemu ni mogla izpolniti njegovih zahtev in se je raje odrekla njegovi igri, Skrbinek pa je odšel v Domžale. Trije mladi igralci Ramiz Smajlovič, Tomaž Jurčec in Matej Burger bodo v drugem delu prvenstva igrali za Slovenj gradeč in si tako skušali pridobiti potrebne igralske izkušnje, iz Šmartnega pa je v Rudar prišel Iztok Centrih. Nova okrepitev naj bi bil tudi Nedred Ome-rovič, ki je začel kot mladinec v Usnjarju. Odlični Matjaž cvikl pa je na srečo trenerja, pa verjetno manj na svojo, ostal v ekipi.
(VOS)
Košarka
Nepričakovana zmaga in poraz
V preteklem tednu so igralci Elektre odigrali 1. in 2. kolo v
rdeči skupini slovenske lige. Najprej so v sredo gostovali v Ljubljani in nepričakovano izgubili z mlado ekipo Smelta Olimpije. To ekipo so v kratkem času dvakrat, premagali z več kot 30 koši razlike, tokrat pa so zaigrali zelo ležerno, kar se jim je hudo maščevalo. Slabo so skakali pod košema, zadeli le tretjino metov, zgrešili 16 prostih metov in prav toliko žog izgubili. Preveč napak torej, da bi premagali mlade in zmage željne mlade Ljubljančane, ki so zmagali z 81:74 (42:35).
Elektra: Mrzel 7, Pečovnik 8, Dumbuya 4, Leskovšek 4, Lipnik 2, Pipan 19, Gole 16, Plešej 1, Tomic 13.
Že v petek so gostovali pri co-metu in tekmo pričeli zelo borbeno, z veliko željo po zmagi. Nekaj napak v napadu so nadome-
t • - ■ • <"*» _ .
V Elektri so za spomladanski del obljubljali boljše rezultate, a jim je spodletelo že na začetku (VOS)
Kegljanje
Šoštanjčani prvi, ostali daleč
Sklenjen je prvi del prvenstva v prvi medobčinski ligi. Kegljači Šoštanja so zmagali v vseh devetih kolih in z veliko prednostjo vodijo pred zasledovalci. Prav v zadnjem kolu so prikazali doslej najboljšo igro in z najboljšim ekipnim dosežkom v Celju zanesljivo premagali drugo ekipo EMA. Povedli so že za 250 kegljev, nato pa zadovoljni z vodstvom nekoliko popustili, vendar še vedno zmagali s 123 keglji razlike. Rezultat je bil 5.056:4.933, nastopili pa so: L. Fidej 853, S. Fidej 866, Hasičič 830, Glavič 868, Rajšter 838 in Kramar 801.
Z drugim delom prvenstva bodo pričeli že naslednji teden, Šoštanjčani pa bodo v 10. kolu gostovali v Celju kjer se bodo srečali z ekipo RŠD-EMO, ki je brez zmage na zadnjem mestu.
L. Fidej
Za Boston in Luxemburg
V soboto 1. zimski kros
Tekmovalci bodo tekli po standardni progi ob Jezeru, udeležba pa bo izredno kvalitetna, saj organizator pričakuje vse najboljše slovenske atlete. Ta kros bo namreč izbirno tekmovanje za nastop na svetovnem prvenstvu za ženske v Bostonu in Evrokros v Luxembur-gu. Prvi trije v moški konkurenci bodo predstavljali Slovenijo v Lu-xemburgu, zmagovalka med ženskami pa se bo udeležila svetovnega prvenstva v Bostonu; obe tekmovanji bosta v začetku marca.
Novost na tem krosu bo ponovna uvedba rekreativnih kategorij pri moških in ženskah. Tako bodo tudi rekreativci prispevali svoj de-iež k temu, da bo tudi ta kros kvaliteten in množičen, pravi tekaški praznik, kot že velikokrat doslej. Prijave bodo sprejemali uro pred startom.
stili z odlično igro v obrambi, saj so domačini v prvem polčasu dosegli vsega 18 točk. Z dobro igro so nadaljevali tudi v drugem polčasu in zanesljivo zmagali. Za borbeno igro velja pohvaliti vse igralce, za učinkovitost pa Gol-ca, ki je med drugim od 10 metov za tri točke zadel kar sedemkrat ter vseh 14 prostih metov. Gostje so zmagali z 69:56 (16:18).
Elektra: Mrzel 3, Pečovnik 11, Leskovšek 3, Lipnik, Pipan 9, Gole 36, Plešej 3, Tomic 3.
Treninge in tekme zaenkrat še vodi Mišo Letonje, Elektra pa se že resno pogovarja s kandidatom za novega trenerja, ki naj bi prevzeli celotno strokovno delo.
Povejmo še, da je trener slovenske reprezentance na spisek kandidatov uvrstil tudi Pipana in Golca.
Plavanje
Državni rekord v štafeti
Med novoletnimi prazniki je plavalni klub Velenje organiziral novoletni miting na katerem je nastopilo preko 100 plavalcev iz Kopra, Radovljice, Kranja in Velenja. Na mitingu sta bila izboljšana dva rekorda Slovenije. Najprej je Alenka Kajžar iz Radovljice pri pionirkah izboljšala rekord na 100 mešano, podvig pa je uspel domačim pionirjem, ki so v štafeti 4 x 50 kravi občutno izboljšali sedem let star republiški rekord. Plavali so Rok Tajnikar, Sašo Dobelšek, Domane Fri-celj in Jure Stopar, domači plavalci pa so se izkazali tudi v ostalih disciplinah.
Konec preteklega tedna je bilo v Velenju drugo kolo predtekmo-vanja prvenstva Slovenije za pionirje in mlajše pionirje. Nastopilo je skoraj 100 plavalcev Branika, Fužinarja in Velenja. Čeprav so bili domači plavalci najmlajši so dosegli dobre rezultate, predpisane norme za nastop na državnem prvenstvu pa so izpolnili Andraž ValcI, Jure Primožič, Marko Čujež, Jure Majhen, Ajda Valcl, Laura Korpušek, Karin Pe-tras, Mateja Udovičič, Bernarda Kodrun pri pionirjih in pionirkah, pri mlajših pionirjih Peter Rovšnik in Mladen Simič, pri mlajših pionirkah pa Tatjana Sladic, Špela Podpečan, Andreja Zupane, Anja Jagodnik in Hana Vrčkovnik.
RL Velenje
Ustanovitev tekaške sekcije Strelski šport
Singapur — svetovno prvenstvo v jadranju na deski
Na začetku ugoden veter za Aleša
V daljnem Singapuru je te dni svetovno prvenstvo v jadranju na deski. Njega se prvič udeležuje tudi slovenska državna reprezentanca. V njej so trije Mariborčani — Stojan Vida-kovič, Uroš Žvan in Matjaž Zelko ter član velenjskega kluba jadranja na deski Aleš Ževart.
Kot smo v torek zvedeli po telefonskem pogovoru, so doslej oprav[li dve regati in vsi naši tekmovalci so zelo dobro vozili. Aleš Ževart, ki tekmuje v disciplini »race board težka« je trenutno 24. med 60 tekmovalci, Stojan Vidakovič v skupini »lechner težka« 27. med 80 tekmovalci, Uroš Žvan v svoji skupini 63. med 80 tekmovalci in Matjaž Zelko v razredu »lechner lahka« 17. med 34 tekmovalci. To so vsekakor doslej dobre uvrstitve in slovenskim reprezentantom želimo, da bi (so) imeli dober veter tudi v naslednjih regatah. (vos)
Šahovske novice
Vse več je ljubiteljev rekreativnega teka, ki si tako krepijo zdravje in iščejo sprostitev po napornih delovnih dneh in vsakodnevnih stresih. Takšnih delavcev je veliko tudi na Rudniku lignita Velenje zato so se odločili, da bodo ustanovili svojo tekaško sekcijo. V organizacijskem in strokovnem smislu se bo povezovala z velenjskim ateltskim klju-bom, sicer pa bo o vsem odločala samostojno. V sekcijo se lahko vključijo poleg delavcev tudi vsi ostali občani, delovala pa bo v tekmovalni in v povsem rekreativni smeri in tako povezovala vse ljubitelje tekov, ki bodo vadili dvakrat tedensko.
Delovni program bo pripravil iniciativni odbor, njegove usmeritve pa so precej obširne. V program sodijo strokovno usposabljanje inštruktorjev,, dvakrat tedensko redna vadba rekreativ-cev, organizacija zdravniških pregledov, predavanja o prehrani, letni koledar udeležbe na tekih doma in v tujini, izdelava načrtov treningov za tekmovalno usmerjene člane, cenejša nabava opreme, organiziranje prevozov na tekmovanja, organizacija velikega decembrskega teka po ulicah Velenja z lepimi nagradami in še bi lahko naštevlai.
Člani bodo plačali minimalno članarino in prejeli lične članske izkaznice.
Ustanovni občni zbor sekcije bo v soboto po končanem I. zimskem teku na stadionu ob Jezeru, kjer bodo že prjeli tudi majice z imenom sekcije.
Na mednarodnem strelskem tekmovanju v Ljubljani so velenjski strelci dosegli zares lepe uspehe. S pištolo je med posamezniki z novim slovenskim državnim rekordom 577 krogov zmagal Janez Štuhec, ekipa Mroža (Veternik 558, Tkalec 543, Štuhec 577) je osvojila drugo mesto, posamično je Veternik osvojil peto mesto, Sajetova pa šesto.
• • •
Na 3. preglednem strelskem tekmovanju slovenskih strelcev v mednarodnem programu se je najbolj izkazal mladinec Veternik, ki je s pištolo nastreljal 557 krogov in osvojil prvo mesto, pri članih je v odsotnosti Štuhca Tkalec osvojil šesto mesto (562), Klančnik osmo (556), Detlbah petnajsto (549), pri mladinkah sta bili Sajetova šesta (346) in Smerčeva deseta (310).
• • •
V	1. kolu slovenske strelske lige v mednarodnem programu je ekipa Mroža osvojila drugo mesto. V 7. kolu lige v nacionalnem programu so velenjski strelci gostovali v Semiču in z domačo Iskro izgubili s 1.413:1.423. Po tem kolu so z 9 točkami na 6. mestu.
• • •
V	slovenski strelski ligi invalidov. Po 4. kolu je prva ekipa na drugem mestu, ekipa invalidk pa na sedmem. Med posamezniki v svojih kategorijah vodita Tratnik in Detlbah. Invalidi Velenja bodo na strelišču Mroža izvedli občinsko prvenstvo. Občinsko prvenstvo bo v petek, 17. januarja, od 9. do 11. ure in 16. do 19. ure, regijsko prvenstvo pa bo 25. januarja od 9. do 16. ure.
Franjo Zučko
Šahovske novice
Judo
Baloh in Travner tretja
Konec minulega tedna je bil v Slovenski Bistrici mednarodni turnir v judu za pokal Pohorskega bataljona. Nastopili so tudi pionirji, mlajši mladinci in člani velenjskega kluba. Odlični tretji mesti sta dosegla Peter Baloh pri mlajših mladincih in Anton Travner pri članih.
Franjo Urbane
Decembra je bilo v Celju regijsko tekmovanje. Med enajstimi šahisti je imeniten uspeh dosegel Peter Voglar, dijak 4. letnika CSŠ in član šaleškega šahovskega društva. S ponovno zmago na tem turnirju je potrdil tudi osvojitev prve kategorije in predvsem svoj velik talent.
• • •
Šaleško šahovsko društvo je opravilo svojo volilno skupščino, na kateri je sodelovalo večje število šahistov. Znova so imeli največ pripomb glede igralnih prostorov, saj se morajo nenehno seliti in glede financ. Za predsednika društva so ponovno izvolili Borisa Brešarja.
• • •
Na novoletnem turnirju dvojic je sodelovalo 13 parov. Prepričljivo sta
zmagala Goršek —Kristan z 42 točkami, za njima so se uvrstile dvojice Matko —
Stropnik 36, Brešar—Rajkovič 35 itd.
• • •
Na hitropoteznem turnirju za pokal ŠŠD za januar je sodelovalo 27 šahistov. Zmagal je Vedenik 10,5 pred Gorškom 10, Kristanom 10 itd.
• • •
V torek, 21. januarja, se bo ob 17. uri pričelo člansko občinsko prvenstvo za letošnje leto. Odigrali bodo 9 kol po švicarskem sistemu in sicer dva kroga vsak teden. Prijave in informacije: Andrej Novak, telefon 855-839.
Andrej Novak, Štefan Cvar
RTC Golte
V soboto in nedeljo FIS slalom
V soboto in nedeljo bo smučarski klub Velenje na umetnem snegu na Golteh pripravil dva FIS slaloma za moške. Prva teka se bosta oba dneva pričela ob 10.
Srečno na 2062 m
Bili so časi, ko je veljalo nekakšno nenapisano pravilo, da se vsaj za večino ljubiteljev gora konča izletniška sezona s prvim snegom. Čez zimo je oprema varno shranjena počivala in čakala prvih pomladnih dni, ko je pričel kopneti sneg, in je po prisojali pričelo rdeti prvo resje. Takrat so zopet oživele gorske poti. Sprva, tiste nekoliko nižje, potem pa vedno višje kakor se je pomikala snežna odeja.
Tako je bilo nekdaj. Dandanes pa traja sezona skoraj celo leto, če izvzamemo zadnja dva meseca, ko resnično nekako pojenja organizirano izletništvo. Z novim letom pa se zopet prične vse znova. Vse večje namreč organiziranih zimskih pohodov na posamezne vrhove. Te pripravljajo posamezna društva ali regije. Število udeležencev pa se hitro veča. Začetek takšnih pohodov sega precej daleč nazaj v leto 1962, ko so Jeseniški borci prvič pripravili zimski pohod na Stol, kot spomin na srdite boje Cankarjevega bataljona na pobočjih Stola 20. februarja 1942 1. Od skromne udeležbe na začetku, je pozneje vsa
stvar prerasla v pravo planinsko romanje, saj se je posameznega pohoda udeležilo tudi preko 5000 planincev iz cele Slovenije. Zaradi vse večjih organizacijskih stroškov in nesreč med pohodni-ki je bil organizator prisiljen vso stvar 1988 leta prestaviti v toplejši čas. S tem pa je sama prireditev veliko izgubila na svojem pomenu in privlačnosti.
Med tem časom je tudi pri nas na Štajerskem in Koroškem nastalo nekaj podobnih pohodov. Tako imamo že nekaj let nazaj prvo nedeljo v januarju spominski pohod na Osankarico, na mesto kjer je izbojeval svojo zadnjo bitko legendarni pohorski bataljon. PD Mežica pa bo letos že četrtič pripravilo Matjažev pohod na Peco. Ta bo, če bo vse po sreči v sredini februarja. Prebudili so se tudi v Zgornji Savinjski dolini, saj bodo imeli letos v marcu že drugi organiziran vzpon na Raduho. V naši neposredni bližini pa smo se podobne prireditve lahko udeležili takoj po novem letu. Planinci iz Vinske gore so nam pripravili pohod na Ramšakov vrh.
Velenjski planinci, katerih skupno število presega 3000 in so poleg matičnega društva razdeljeni še v devet sekcij, se redno udeležujejo vseh teh pohodov. Nekatere sekcije pa imajo celo svoje organizirane zimske vspone. Tako se naprimer planinci iz Šentilja vsako leto 2. januarja odpravijo na novoletni pohod na Raduho. Imajo pa tudi svojevrsten običaj, katerega
se držijo že od vsega začetka. Ko se pvzpnejo na vrh, si na-točijo v kozarce živordečega vina, ki je zraslo na strmih prisojah mogočnega Kožlja.
Potem si nazdravijo si sežejo v roke in si gori na 2062 metrih zaželijo drug drugemu vse najboljše. Predvsem pa sreče na planisnkih poteh.
M. Hrusti
Letošnji pohodniki na vrhu Raduhe
16. januarja 1992
OD TU IN TAM
naš čas stran 11
Kultura in njen sestop z »oblasti«
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Stvari se počasi vračajo v stare tokove. Dnevi si bodo tako podobni, da sploh ne boste opazili, kdaj bo minil teden. Veliko vas bo spet bolela glava, predvsem zaradi skrbi, ki se nočejo razbliniti. Dva večera v tem tednu boste preživeli v veseli družbi in nek star znanec vam bo povedal zelo veselo novico, ki vas bo tako prevzela, da boste tudi sanjali le o njej. Več časa posvečajte domu, partnerju pa še več!
BIK od 22. aprila do 20. maja
Teden boste sicer prelenarili, pa vendar vam bo uspelo izpeljati vsaj eno že pred časom zastavljeno nalogo. To vam bo vlilo pogum in tudi voljo do dela, kar vam bo vidno dobro delo. Izolacija, za katero ste se trdno odločili bo trajala še kar nekaj časa, precej pa ga boste posvetili sebi, zdravju in vzdrževanju vaše kondicije. Še vedno si želite spremembe okolja vsaj za kakšen dan, pa se vam želja še ne bo izpolnila.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Vaš neverjeten čut za postranski zaslužek vas spet ne bo pustil na cedilu, po nasvetu dobrega prijatelja boste uspešno oplemenitili svoje prihranke. Sploh boste v naslednjih dneh veliko računali in kombinirali, saj potrebujete večjo vsoto denarja za nakup neke trajnejše dobrine. Sreča je na vaši strani, vsaj do konca meseca bo še tako, zato nikar ne izgubljajte časa. Ko vas bo sorodnik prosil za posojilo, krepko premislite!
RAK od 22. junija do 22. julija
Naslednje dni bo vaša glavna skrb reševanje stanovanjskega problemia. Problem bo precej večji, kot ste pričakovali, vse pa se bo virtelo okoli denarja. Na delovnem področju boste imeli manjjšo krizo, nekako vam sploh ne bo šlo od rok. Krepko se bostte morali vzeti v roke, da boste spet prišli v staro formo, pri ttem pa vam bo bolj malo pomagalo sanjarjenje o lepih dneviht in večerih v dvoje, ki jih že krepko pogrešate. Več gibanja si privoščite!
LEV od 23. jiulija do 23. avgusta
Neverjetmo uspešen mesec je pred vami, če ga boste le znali izkoristku. Pa bi ga skoraj morali, saj vam zvezde ne bodo več dolgo niaklonjene, že ob koncu tega meseca se vam lahko podre večima vaših načrtov, zato v naslednjih dneh postorite čim več. Uži.ivali boste tudi v krogu družine, kar vam bo prineslo neka novva spoznanja o vaših prijateljih. Potovanje rajši preložite še za a nekaj dni, saj trenutno niste najboljši voznik.
DEVICA od 2 24. avgusta do 30. septembra
Vaša glavnvna skrb bo še vedno denar in kljub temu, da ga boste dobili obob koncu tedna kar nekaj, to ne bo rešilo vaših skrbi. Najhuje e je to, da se zavedate, da brez višje sile ali čude ža še ne bo boolje. Tovrstne skrbi se bodo močno odražale v vašem načinu i življenja v prihodnjih dneh. Nekaj veselih uric boste preživelih v družbi starih prijateljev, želeli pa si boste še kaj več. Zaradiii starega greha boste precej slabo spali, saj kmalu pričakujete t težave.
TEHTNICA t od 24. septembra do 23. oktobra
Nič kaj prpretresljivega se vam ne bo zgodilo v prihodnjih dneh, nekako b bo vse teklo po ustaljenih tirih in to vam bo počasi že načelo b živce. Želite si vsaj manjše spremembe v vašem življenju, čeprarav imate vsaj manj časa. Tako bo tudi v tem tednu. Časa bo pnremalo za vse, kar želite narediti, pričakujete pa lahko tudi maianjše zdravstvene težave. Nekaj težav vam bo povzročilo sortrodstvo.
ŠKORPIJO>N od 24. oktobra do 22. novembra
Ves nasleednji teden se boste ukvarjali predvsem s prehladi. Če ne bostcte zboleli sami, pa bodo prav gotovo vaši bližnji. To vam bo poiorušilo začrtan plan, ker pa čas še vedno ni preveč dragocen, t, se vam bo zdelo, da niste kaj veliko zamudili. Sicer pa je prered vami kar vesel teden, s partnerjem se bosta zelo dobro razazumela, nekaj več razumevanja pa bodo pokazali tudi vaši bližližnji sorodniki. Prijateljici nikar ne povejte čisto vsega, ker varnim bo žal.
STRELEC ocod 23. novembra do 21. decembra
Popolnomma drugače boste zaživeli v prihodnjih dneh, delali boste bolj j malo, ker se boste še vedno iskali. Ste pred težko rešljivim piproblemom in to bo povzročilo kratek stik tudi v odnosih s paiartnerjem. Poskušajte ga razumeti, njemu to ni edini problem,n, časa za iskanje ugodne rešitve imate bolj malo, zna pa se zgooditi nekaj bolj malo verjetnega in vse bo spet lepo in prav. Mvložno je, da boste menjali službo in stanovanje, ali pa le eno c od teh stvari,
KOZOROG S od 22. decembra do 20. januarja
Počutili s< se boste dobro, k temu pa bo veliko prispeval nek nepričakoxovan poslovni uspeh. Vrnila se vam bo samozavest in volja di do dela, čeprav bo tu spet nekaj težav, jih boste premagovali z z lahkoto in nasmehom. O neki ponudbi dobro premislite, pososvetujte pa se tudi s partnerjem, ki vam je že velikokrat svetovoval tako, da ste bili zadovoljni, čeprav se redko zatekate k igraram na srečo, tokrat le poskusite, sreča je na vaši strani!
VODNAR ocod 21. januarja do 18. februarja
Tudi v naiaslednjih dneh se ne bo zgodilo kaj pretresljivega. Veliko bosiste delali, srečevali zanimive ljudi in se kar zabavali. Doma bcboste uspeli postoriti marsikatero stvar, ki ste jo odlašali že kaiar nekaj časa in sploh boste neverjetno uživali v gospodinjskihih opravilih, kar ravno ni vaša odlika. S partnerjem se bosta \ veliko smejala, če ga še nimate pa so naslednji dnevi zelo pri rimerni za zanimiva poznanstva.
RIBI od 19. t. februarja do 20. marca
Pripravitate se na nekaj šokov, ki ste jih sicer pričakovali, o njih sanjali, n nikakor pa si želeli, da se uresničijo. Kot vedno vam bo pomajagalo srečno naključje in posledice ne bodo tako hude, kot izglgleda na prvi pogled. Veliko ste se posvečali sebi, sedaj pa bo čžčasa za to spet vsak dan manj. Prave volje in ela-na še ne bostete čutili, škripalo pa bo tudi v ljubezni. Delno bi vas pomirilo ) zapravljanje in pohajkovanje po trgovinah, pa ne bo denarjaja.
Narodna kultura je bila pri nas Slovencih tista duhovna sfera, kamor smo se zatekali po tolažbo in po manjkajočo samozavest. Pri tem smo navadno kovali stavke kot »kultura in prosveta, to naša bo osveta« in se predajali sanjarjenjem o nekakih novih Atenah, ki naj bi nastale v naši domovini. Slovencem je kultura nadomestovala državo, bila je naš azil in naš alibi, zato slavimo spomin na pesnika Prešerna kot državni praznik. Partizanske brigade so nosile imena pisateljev in pesnikov in očetje naroda niso slavni vojskovodje ali kralji ampak prvi protestantski pisci. In odlični slovenski pesniki so se borili in umirali na obeh straneh, na partizanski in domobranski. Slovenski narod so oblikovale generacije kulturnikov, predvsem pesnikov in pisateljev. Seve: aa je bilo podobno tudi pri drugih narodih.
uidi drugi narodi so imeli tudi svoje vojskovodje in svoje bataljone, ki so jim zagotovili meje in lastno d>-ža-vo, zato je kultura tudi tam cvetela vsaj toliko, če ne še bolj, kot pri narodu, ki je imel samo kulturo in jo je zato koval v zvezde. Kultura je torej duhovni fenomen, ki ga ustvarjajo generacije posameznikov, ki pa je vedno vezan na narod ali na več narodov. Govorimo o srednjeevropski kulturi, o zahodni kulturi, grški civilizaciji, poznamo pojme kot so dekadentna kultura, renesančna kultura, propadanje kultur in podobno. V arheologiji poznamo materialne ostanke ljudstev ali narodov, ki jim sploh ne vemo imena in ki jih zato imenujemo z besedo kultura, mislimo pa seveda na ljudstvo, oziroma na generacije posameznikov, ki so oblikovale, posnemale ali soustvar-
jale kulturno podobo tistih, ze izginulih ljudstev. Kultura je v najširšem pomenu te besede stanje duna na vseh področjih ustvarjalnosti nekga naroda in je zato soodločujo-ča pri narodovi usodi. Narodi z višjo kulturo so navadno zmagovali in ostajali na zgodovinski sceni, tisti, ki so na
kulturnem področju zaostali, so navadno postali plen naprednejših, boli inovativnih in bolj prilagodljivih. Kultu-
ra torej ni namenjena sami sebi in sama za sebe tudi ne more obstajati, prav tako pa seveda tudi ni ljudstva ali naroda brez kulture.
Narodi po vsem svetu postavljajo spomenike svojim velikim možem, pa naj so bili to možje peresa ali. meča le Slovenci častimo takorekoč le pesnike in pisatelje. Že nekaj desetletij pa pravzaprav ni več povsem tako. Počasi se izvijamo iz dušečega primeža zavezanosti kulturi. Dejstvo je, da so tudi za nastanek slovenskega naroda in za njegov obstoj skrbeli slovenski vojaki. Začeli bi lahko z Mai: strom, ki je bil seveda tudi pesnik, nadaljevali s partizanskimi brigadami in (zaenkrat) končali pri Janezu Janši. Spremenilo se je zlasti po letošnji junijski vojni. V desetih dneh smo si priborili svojo državo in prvič v zgodovini dobili vlado, ki jo lahko imenujemo slovenska vlada. Kultura kot buditeljica naroda je naenkrat postala odveč, saj postaja slovenski narod kot so drugi, narod z zgodovino, ki ni več le literarna zgodovina. To prevrednotenje, ki že nastaja in prihaja v zavest, seveda povzroča hude konflikte. Pri narodu, ki so ga oblikovali in zanj skrbeli predvsem pesniki mora priti so spopadov med družbenimi interesi le teh in med interesi nove, za narod in za nje-
govo državo pomembr^ elite. Do konfliktov prihaja med tistimi, ki samo pišejo pesmi in med tistimi, ki sedijo v oblastniških foteljih, pa če: prav so tudi oni nekoč pisalj pesmi ali romane. Literati, ki so se še do nedavnega potegovali za nacionalni interes, za slovensko suverenost in za slovensko državnost, so sedaj zašli v spore in kritiko najbolj državotvornih delov slovenske oblasti.
Absurdnost slovenske si: tuacije je v tem, da bi nosilci slovenske kulture želeli imeti v Sloveniji nekako kulturo-kracijo, pred njihovimi razočaranimi očmi pa nastaja povsem normalna evropska država, ki je povrhu vsega v krizi in v nevarnosti pred ju-godivizijami. In najbolj naravna posledica te ogroženosti je, da ta država da več sredstev za policijo in vojsko kot pa za kulturo. V tem boju za privilegiran nacionalni položaj se nekateri še vedno P9-služujejo teorij o tem, kako ie kultura odločujoče pomembna za razvoj in obstanek slovenskega naroda, delajo se, kot da še ne bi imeli svoje vojske in svojih mej. Sestopanje iz mesijanskega v normalen položaj, ko se bo morala kultura spoprijazniti tudi s tržnimi zakonitostmi, poteka pač počasi in boleče.
Tako je pesnik Boris A. Novak pred nekaj tedni med pogovorom pesnikov in pisateljev, ki smo ga gledali in poslušali na 2. kanalu ljubljanske TV dejal, da so najboljša obramba za slovenski narod še vedno le Prešernove poezije.
Naivnost te sodbe je bila očitna še zlasti zato, ker je pogovor tik pred tem tekel o raketah patriot, ne pa o nekakem boju nasploh, o boju za obstanek narodaskozi stoletja.
Precej manj naiven pa je bil Janez Strehovec, ki je v članku »Tekst, ki neti špetir« poročal o dogajanju na seji skupščinskega odbora za kulturo in varstvo kulturne dediščine. Strehovec je v tem članku (Delo 11. 12. 1991) med mnenjem o osnutku besedila o Resoluciji o kulturi, zapisal: »Sporna je 13. točka, češ da mora slovenska kultura reprezentirati in prezenti-rati nacijo. Obešanje tega mitskega nacionalnega pato-sa na umetnike je, mislim nepotrebno breme.«
Janez Strehovec bi umetnike razbremenil bremena ustvarjanja nacionalne kulture. Ne bi jih pa razbremenil nacionalne denarne podpore. To je način razmišljanja levičarskega intelektualca, ki naroda ne upošteva, ne more brez njega rešiti vprašanje "lnanciranja kulture.
Naivno bi bilo torej misli; ti, da se bo kulturniški lobi
zlahka odpovedal svoji mesi-
P,
__________________i pustil nagraditi za »minulo delo«.
Slovenski narod pa bi se moral seveda vprašati, čemu naj tako izdatno financira tiste pesnike, pisatelje in druge kulturnike, ki so pojem naroda že črtali iz svojega besednjaka.
Spremeniti pa se bo moralo tudi naše pojmovanje tega, kar kultura je. Kultura niso le pesmi, romani, gledališke predstave in likovne razstave, kultura je vsakršno duhovno ustvarjanje, znanje, inovativ-nost, odnos do nas, do naše preteklosti in do drugih narodov, prav tako pa odnos do naravnega in urbanega okolja.
BORUT KORUN SDZ—Narodna demokratska stranka
»Tudi jaz bi dva deci kuhanega«
Novoletna noč je tako lepo minila, ostal pa mi je grenak priokus, zato vam pošiljam par vrstic in upam, da me boste v nadaljevanju razumeli, ali pa se mi od vsega srca nasmejali.
Sem ljubitelj vseh zabav pod vedrim nebom, saj tako miren, utesnjen v betonske zidove; še posebno pa zaradi tega, da si lahko naročim tisto, kar je mojemu žepu in razdajanju na ta večer primerno. Žato sem se za letošnje novoletno pričakovanje odločil preživeti to najdaljšo noč na trgu v Velenju.
Tej odločitvi je botrovalo nadvse prijetno pričakovanje na tem istem trgu minulo leto 1990. Pred enim letom je bilo tako lepo organizirano, tako pestra ponudba. Toliko je bilo za izbrati iz raznovrstne ponudbe, da mi je bilo kar neprijetno, ko sem se zalotil, da sem si za vsak slučaj vzel
krat prišel s silvestrovanja ob 5. uri zjutraj, bomo sigurno letos potegnili tja do 7. ure. Saj zadovoljni gosti, prijatelji se ne razidejo tajo hitro.
In če je bilo pred letom dni tako uspešno, obiskovalci zadovoljni, sem ob letošnjem praznovanju pričakoval mnogo več. Zato tudi tako hitra odločitev; leto 1992 bom tudi letos pričakoval na trgu v domačem mestu. Tu pa sem se uštel; ne samo jaz, tudi mnogo, mnogo veliko pri-čakujocih in prezeblih občanov.
Bolj, ko se je približevala ura polnoči, bolj me je zeblo. Še bolj sem se kesal, da nisem v levi žep bunde strpal bogat, doma narejen sendvič; v desni žep pa termovko s kuhanim vinom. Toda žal,
vse je bilo prepozno. Zakaj sem prišel do tega zaključka? Škoda! Nič od lanskega
nekaj s seboj od doma. Res pred letom dni to ni bilo potrebno. Iz lanskoletnih izku-
pred letom trebno. Iz 1 šenj sem si dejal, če sem ta-
sproščenega vzdušja, nič od pestre ponudbe, nič za tistega mnogo pričakujočega občana. Nisem si mogel kupiti kaj kaloričnega za pod zob,
nisem prišel ha vrsto za dva decilitra kuhanega vina. Pa sem »udaril« po brizgancih, — mrzlih, ledenih«, tako ledenih, da sem grizel ledene kocke. In, ko sem voščil prijatelju srečno, sta bili roki oben zmrznjeni.
Ob kruljenju v želodcu, ob ledenih rokah, ob začeti angini sem bil ob 1. uri na nOTega leta že doma in razmišljal.
Kaj sedaj? Zaspati še ni mogoče. Najprej sem si naredil tisto, kar na trgu ni bilo mogoče kupiti: naredil sem si bogat narezek in delal sendviče za vse lačne pa tudi zase. Po vseh domačih receptih sem pristavil liter zakuhane-ga vina in nazdravil sam sebi.
Malo po 2. uri mi je voščil velenjski prijatelj, ki se je odločil silvestrovati na prostem v Mariboru. Med drugim se je pohvalil, da so v tem mestu skuhali toliko vina, da je pošlo že polovico lanske letine pridelanega. Kar zavidal sem mu, da se je pravilno odločil za Maribor. Sam pa sem tuhtal naprej.
Kako je to mogoče, velenjski gostinci?
Naštel sem vas več deset in prav toliko črnih vinotočev pa še nekaj kmečkega turizma. Kaj je z vami?
Zakaj vas za silvestrovo ni bilo s svojo ponudbo na trgu?
Ali niste hoteli?
Ali zaradi utrujenosti preko celega leta niste mogli?
Dvomim v to, da ne bi zmogli!!
Ali ste bili kakorkoli dni-gače zapostavljeni in omejevani? Mogoče pa vas organizator ni znal, hotel ali mogel pritegniti. Verjetno in prepričan sem, da bo vsaj eden od stotih zgoraj navedenih Joli-ko korajžen in bo povedal, zakaj ni privoščil dva deci dobrega kuhanega vina premrzlim občanom, za kar bi mu bili še kako hvaležni.
Mogoče pa boste za to razmišljanje imeli letos en dan več časa, ko je že prestopno leto!
Pa pozdravljeni!
Občan Boštjan
ŠTUDENTSKI VOGAL
Živijo!
Nismo lovci na pusta, a smo se vseeno odpravili loviti nove pustolovščine.
Odhod, predviden za 7. uro, se je malo zavlekel, saj je prestolonaslednik šefa Vatikana (sodeč po priimku) »podiral« angelčke pod koltrom. Poleg tehnične opreme (skati, smučarska oprema, snow board) smo imeli tudi lepo zbirko »arcnej«, ki povečujejo sposobnost teoretiziranja, v praksi pa izgubiš nekaj bistvenih psiho-fizičnih sposobnosti.
Seba nas je prav elegantno zategnil pod slap Savico, kjer smo opravili formalnosti s stricom Ži-čničarjem, ki ima očitno bolj kislo življenje, saj je raje vzel čokolado, kakor »antifriz«. Naša mlada kri nam je narekovala, da jo mahnemo kar po bližnjicah. Zgodilo se je — Komna. Pre-šminkali smo se v šerpe in preselili sebe ter tovor pod Bogatina.
Ker se je dogajalo zvečer, ne bom razglabljal, naš tihi dogovor pa je bil, da se reka »ubi Bacc-hus, ibi Venus« (kjer je Bakh, je
tudi Venera), ne bi držali. To bi pomenilo nekako takole: kjer se pijančuje, se tudi nečistuje. Vsi pa smo si bili enotni, da po smrti ne bo nobenega kozarčka več.
Dan 2 je nastopil zelo zgodaj, ker se je dežurnim naredila paj-čevina v centrih za žejo in lakoto — se je to ponavljalo do zadnjega dne, ko sva dežurala s Stoj-čem.
AKTIVNOSTI:
Kljub strašnim pripravam na igre brez meja, nam le-teh ni uspelo izpeljati, najbolj-zagnani pa smo jo vsekali na turno smuko z Bogatina. Vreme špica, razpoloženje študentsko, sneg pa kriza — skorjast. No, zato smo pa pobrali več »zajcev«. Seveda smo prišli s ture lahki, kot ptički na letalonosilki.
Skatanje — šport na gumi, ki ima obliko električne ribe. Odlična zadeva za masažo organov v trebušni votlini in mešanje semen. Čelada obvezna zato, da se ne skrivijo lasje. No, to je potrebno videti ali doživeti. (Pred-
stava bo v Placu — po dogovoru).
Nogomet na snegu — brcanje dovoljeno, dokler ne zlomiš noge, dovoljeno je dati gol, »goj-zarji« obvezni, goli — on sight, gesli: »udari jače, manijače« in »dobar za beka«.
Tarok, limbo, vtikanje svinčnikov, zaganjanje krompirja in jasno, petje z občasno neartikulira-nimi glasovi, to so bile naše dejavnosti, dokler sta zdržala grlo in glava.
»Papica« je bila študentska, le jedli smo za spremembo iz krožnikov. (Korita so neprimerna za transport).
Zaključek — 9. študentska zapoved: če vidiš koga, ki žurira, mu pomagaj! Gospod Rousseau pa pravi: »Telo je temelj umskih sposobnosti in orodje duha. Zato mora biti krepko in zdravo.«
P. S.: Jetija nismo našli — ali ga bomo drugo leto? Nikogar ne podcenjuj!
Domen Frankovič
Rekreacija za študente
ŠSK tudi letos organizira rekreacijo. Rekreacija se prične za vse študente v soboto, 18. januarja 1992 od 10.—12. ure na OŠ MPT.
Istočasno pa se prične tečaj v prostem plezanju. Tečaj se torej prične v soboto, 18. januarja 1992 v Rdeči dvorani. S seboj prinesite svojo športno opremo (trenirko in copate). Tečaj bo potekal štiri sobote. Vsi tečajniki pa bodo imeli ob koncu tečaja tudi pravo športno tekmovanje. Najboljši ima vse pogoje za najboljšo uvrstitev na evropskem pokalu v Ziirichu meseca aprila. Najboljšemu bo s tem zagotovljena štipendija na FŠ-ju.
Eden od dogodkov izpred 46. let
Med obrobnimi hribi Savinjske doline stoji na seve-ro-vzhodni strani gora Oljka, dobro uro hoda iz Polzele ali Velenja, okoli 900 m visok hrib s cerkvico z dvema zvonikoma in gostiščem, s čudovitim razgledom na Savinjsko dolino in celjsko kotlino, z Zasavskimi na eni in Savinjskimi gorami na drugi strani. Pogled ti obstoji na vzhodnem vznožju hriba, kjer se razprostira Dobrič in razpotegnjeno naselje Andraž. Središče tega naselja bi lahko bila majhna vasica, kjer je združenih več hiš, s farno cerkvijo in šolo.
Pogled drsi naprej preko gričkov in gozdov v bližnjo daljavo, ko med mogočnim drevjem lipja in orehovca zaznaš skupinico streh, domačijo JAJČNIK«. (Izvor tega imena mi ni znan). Ko pa gledaš to skupinico streh iz daljave, si v svoji domišljiji kaj hitro lahko najdeš podobo ali smisel tega udomačenega imena. Grički, ki obkrožajo celotno posestvo v obliki »pletarja«, iz katerega kot napol izvaljeni piščančki kukajo poslopja kmetije.
To je rojstni kraj naše družine in naših davnih prednikov.
Moj oče, Jože Tajnšek, ki je bil eden izmed štirih sinov Ivana in Terezije Tajnšek, je prevzel domačijo. Jože je bil zelo nadarjen in sposoben fant, čeravno je končal samo 4 razrede osnovne šole v Andražu. Že kot mladenič, pozneje pa kot gospodar kmetije, je z veliko vnemo prebiral in študiral strokovno literaturo o kmetijstvu nasploh, posebej pa še o sadjarstvu in lesarstvu. To se mu je krepko obrestovalo. Njegov konjiček je bila muzika in petje. Igral je pri pihalni godbi v Šoštanju, kamor je dvakrat tedensko pešačil na vaje. Dobro je igral harmoniko, pel pri cerkvenem zboru, skratka sodeloval je povsod, kjer je bilo kaj naprednega.
Njegova življenjska družica je bila prav tako iz Andraža Vasle-tova, po domače Jelovšekova Mici. Blaga duša, pridnih rok, vesele narave, odlična pevka. Rodilo se jima je 11 otrok, od katerih sta dve deklici umrli v zgodnji mladosti. Vsem otrokom je omogočil ustrezno izobrazbo z meščansko šolo, kar je bilo za takratne razmere na podeželju nekaj izrednega. Njegov nemirni duh po napredku in želja, da otrokom omogoči boljšo podlago za kasnejšo eksistenco, ga je ojunačil, da je leta 1926 kupil v Velenju hišo z gostilno. To je bil velik pogum in za takratne čase tudi tveganje (krizna leta). Oče je imel neomajno zaupanje v svoje zmožnosti in sposobnosti, kar se je kmalu izkazalo. Z neverjetno naglico je pričel napredovati. Mati je vodila gostilno, oče pa je pričel z lesno trgovino, trgovino s sadjem za izvoz po vsej državi, istočasno pa razširjal svojo kmetijo v Andražu in Šentilju.
Vsi otroci smo morali od mladih nog trdo delati, istočasno pa sta nam starša vcepljala duh po-« štenosti. Bili smo jima v veseLje in ponos, saj smo bili dobri, delovni, zdravi in čvrsti, vsi nadarjeni za glasbo, petje in druge kulturne dobrine.
Tok srečne družine je prekinila II. svetovna vojna. Mlajši brat je bil kmalu prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Za ostale člane družine je to bila sicer rešitev, ker smo bili na listi za izselitev.
Ko so se pričele v okolici Šaleške doline formirati partizanske skupine, pozneje tudi brigade, so našle zatočišče tudi na naših »JAJČAH« v Andražu. Dnevno smo hodili iz Velenja obdelovat zemljo, kar je bila lepa priložnost za zvezo s partizani, priložnost za prevoze raznega'materiala in hrane. Kot 14-letno dekle sem se tudi jaz, najprej s prijateljico Evo Valenčak, nato še z drugimi mladinci, vključila v partizansko gibanje kot obvešče-valka in koncem 1943. leta bila pri Zabukovniku v Šaleku sprejeta v SKOJ. Bila sem še tako mlada, da nisem niti prav razumela tega imena, le zelo ponosna
nanj, zato pa tembolj predrzna v mojem delovanju.
Ko se je vojna končala, se je vrnil živ in zdrav tudi brat Slavko. Tako smo vsi srečno dočakali našo svqjpodo, ki je za nas trajala le nekaj mesecev, ko se je zgodilo tisto strašno 5. januarja 1946 mojim staršem, bratoma in sestrama z družino. Za isto usodo sem bila določena tudi jaz, le da me takrat ni bilo doma, kasneje pa je to preprečil oficir UDBE v Mariboru, s katerim sem v času vojne sodelovala.
Ob polnoči so vdrli v hišo vo-
ki z uperjenimi puškami in ukazali, da morajo biti vsi nared v 15 minutah. S seboj lahko vzamejo le to, kar denejo nase. Od presenečenja se v tako kratkem času niso mogli niti pošteno obleči. Na vprašanja »kam«, »zakaj«, so bili odgovori kratki: »Ne sprašuj«!, »Marš«!
S tovornjakom so bili prepeljani v Maribor na zbirno mesto, po dveh dneh pa v živinskih vagonih na Dunaj, kjer so bili prepuščeni sami sebi 4 dni, dokler jih nista prevzeli mednarodni organizaciji UNRA in Caritas, ki sta jih namestili v lager v 13. okraju. Po 2 mesecih je bila naša družina prepeljana v lager v Strass pri Spielfeldu.
Takrat, po vojni, je bilo življenje v Avstriji še težje kot pri nas in ni čudno, da so tamkajšnji prebivalci videli v teh ljudeh, ki so bili skorajda bosi, ki niso bili »njihovi«, saj še jezika niso vsi obvladali, niti pribežniki, nekakšno ciganijo in tako so jih tudi prvih pet let imenovali »Zigeu-nerbande« ali »Windische Hun-de«.
Po 4 mesecih bivanja v lager-jih so šli služit vsak na svojo stran: oče in mati sta bila hlapec in dekla pri kmetu, ostali pa so dobili priložnostna dela od čistil-ke na cesti, do rudarja. Živeli so v nemogočih razmerah: lačni, ponižani, brezpravni. Mlajši so po nekaj letih šli s trebuhom za kruhom v Južno Ameriko, Avstralijo in Francijo, kjer so si s svojo marljivostjo vsi ustvarili nove domove. Pa tudi starša, ki sta bila že močno v letih, sta si po 20 letih trdega garanja prislužila mali domek za njuno jesen življenja. Vsi so si po nekaj letih, kot izredno pridni in pošteni ljudje, pridobili pri ljudeh in oblasteh spoštovanje in ugled.
Kljub nikoli zaceljenim ranam, veliki krivici, ki so jo v domovini doživeli in večnemu do-motožju, so ostali v tujini ponosni in zavedni Slovenci.
Jaz, ki sem ostala v domovini, sem po 6-letnih prošnjah dobila potni list, da sem jih obiskala. Med tem časom sem trkala na vsa vrata od Krajevnega in Okrajnega odbora do Ministrstva za notranje zadeve v Ljubljani in naprej v Beogradu s prošnjami za njihovo vrnitev, oziroma iskala vzrok, zaradi katerega so bili izseljeni. Nikoli in nihče mi odgovora ni mogel dati, moje prošnje pa so bile zelo" na kratko zavrnjene.
Šele 12 let kasneje sem dosegla dovoljenje, da sta starša smela prvič priti na obisk v domovino, še 6 let kasneje pa tudi bratje in sestre.
Sedaj so že štirje člani naše družine pokopani v tujini: starša in 2 brata. Kakor dolgo je oče živel, ni opustil upanja, da se bo »nekoč, ko mene že več ne bo« — je znal reči — »izkazala resnica oziroma pojasnila krivica. In tisti, ki boste še to dočakali, boste morali to dokazati«.
Smo sedaj ta čas dočakali?
Ko se je pričel pripravljati Zakon o denacionalizaciji, mi je pri iskanju dokumentov po naključju prišel v soke' papir, katerega sem dosti let zaman iskala in katerega nihče od moje družine, ki je bila izseljena ni nikoli videl. To je odločba, ki bi naj služila za vzrok zaplembe celotnega imetja, ne pa tudi za izselitev in ki je bila napisana en mesec po tem, ko so bili ti ljudje iz domovine že izgnani.
Odločbo je izdala Okrajna za-plembna komisija v Šoštanju in naj bi bila — kakor piše na utemeljitvi »na podlagi uradno zbranih podatkov, potrdil izjav, priznanj« utemeljena. Glasi se pa takole: Zaplembna komisija v Šoštanju je na osnovi čl. 1 tč. 1 in 2 Odi. Avnoja z dne 21. novembra 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno last izdala osebi nemške narodnosti Jožetu in Mariji Tajnšek, sedaj bivajoč neznano kje, naslednjo Odločbo: Vse imetje nemškega Reicha, na-hajajočega se kjerkoli v območju D. F. J. je prešlo v državno last.
Vse imetje Tajnšek Jožeta in Marije, roj 1887 in 1890 v Velenju, nemške narodnosti, jugoslovanski državljan, sedaj bivajoč
neznano kje, je prešlo v državno last.
Proti tej odločbi je dopustna pritožba v roku osmih dni po do-stavitvi na Okrožno Federalno zaplembno komisijo, ki jo je vložiti pri podpisani komisiji.
Odločbo je dostaviti (poleg 6 drugim ustanovam) lastniku, od-nosno pooblaščencu, v primeru odsotnosti skrbniku za čin, ki ga postavi zaplembna komisija. Zgodilo se je torej nekaj nezaslišanega, saj so novi oblastniki naš star slovenski kmečki rod enostavno proglasili za nemškega! Ta samovoljna in z ničemer utemeljena »menjava narodnosti« jim je omogočila zaplembo vsega obsežnega premoženja naše družine in tudi njen izgon.
Ni mi do nikakršnega revan-šizma, zato tudi ne navajam nobenih imen oseb, ki so botrovale tej naši tragediji. Maščevanje ne bi spremenilo ničesar in ne bi obudilo mrtvih, ki morajo počivati v tuji zemlji. Tudi nam živečim ne bi moglo odtehtati našega 46-letnega duševnega trpljenja. Ta zapis pišem samo zaradi tega, da bodo tudi nepoučeni zvedeli, da so nas takratni oblastniki v Šaleški dolini po krivici sramotno izgnali in nam zaplenili vse premoženje. Pri tem se pa zavedam, da je veliko lažje nekomu vzeti dobro ime, veliko težje je pa vrniti mu ga.
Da so vse moje gornje navedbe resnične lahko potrdim s še živečimi pričami, ki jih je še zelo veliko.
JOŽICA TAJNŠEK
Med begunci v Šentilju
ali vsakdanji utrip začasne skupnosti, ki deluje kot ljubeča družina. Tri okrnjene begunske družine štejejo skupaj le osem članov. Toplo pribežališče so našle v šentiljskem župnišču. Za preživetje teh nesrečnikov se trudi tam-kajšni Karitas.
Kadar se šentiljčani pogovarjajo »o naših beguncih«, imajo v mislih to hvaležno osmerico, ki tako tiho in hvaležno prenaša svoje veliko gorje. Tiho in mirno je njihovo bivanje v farnem domu. Najmlajša, enoinpol letna Jelena se ne boji vfeč prikobacati v župnikovo naročje, prav tako pol leta starejša Katarina. Sedemletna Marina in desetletna Andreja pa kar pogosto poprosijo svojega gostitelja za partijo domin ali »človek ne jezi se!«
Odrasle begunce sestavljata dve generaciji. Srednjo zastopata mamici punčk, starejšo pa njuni starši. Skupaj delijo strah za usodo mož, oz. sinov, ki sta ostala na hrvaškem, vprežena v obrambo domovine. Spretni ženi gospodinjita za devetero ust — pri tem so deveta usta gostiteljeva. Skupaj si delijo dobro ali manj dobro. Stara mama šiva kolikor zmore in krpa vsemogoče. Njen mož ima na skrbi, pripravo drv in ogrevanje. Pove, kako so ga pri devetnajstih vtaknili v nemško vojaško suknjo. Tako je ob spremstvu smrti kot vojakove neveste prekrižaril pol Evrope in doživel v dveh letih preveč za eno človeško življenje. Drobno zadoščanje prejme vsak mesec v obliki rente, ki mu jo pošlje nemški urad iz Fulde. Mu pa krvaveč hrvaški proračun zadnje čase ne zmore več pošiljati redne pokojnine, ki si jo je zaslužil s poštenim delom v opekarni Vinkovci. Sedaj je, enako kot ostali begunci ostal brez sredstev za preživljanje.
Povedo, da so bili tukaj dobro sprejeti in le krajanom Šentilja se imajo zahvaliti, da ne živijo v pomanjkanju. Vseskozi so marljivo delali in imeli v vasi Cerič svojo domačijo. Iz štirih hektarjev najboljše ravninske zemlje so iztrgali veliko pridelkov. Redili so veliko svinj, govedi pa ne. Pa se je začela vojna in konec septembra so v zadnjem trenutku komaj utekli napadalcem. Med begom so se morali ponekod tudi plaziti, saj so nad njihovimi glavami sikale krogle.
V Šentilju so bili prijazno sprejeti. Podnevi bivajo v veliki kuhinji in vzdržujejo vzoren red. Vedno je vse pospravljeno. Ko pride kdo po opravkih, se najprej oglasi v kuhinji. Z vsakim, tudi če ga ne poznajo, imajo ustrežljiv odnos. Zanimivo je, da duhovnike naslavljajo z »veleča-stni« in jih onikajo. Tega pa v tistem oktobrskem dnevu ni vedela krajanka, ki je prišla prva krasit cerkev. Ustavila me je, ko sem peljal tam mimo. Pred tem je ravnokar v župnišču dobila ključ od cerkve. Čudno ji je bilo, da ji
tujec izroča ključ, pa je povprašala po župniku. Nerazločno je razumela odgovor: Veličastni su gore u pisarni. Hipoma ji je preletelo možgane v misli, kaj bo pa zdaj, če so škof prišli k nam. Če bodo hoteli v cerkev, bodo našli neokrašeno. Molela mi je ključ s prošnjo, naj ga toliko poškodujem, da z njim ne bo moč odkleniti cerkve, pozneje bi ga pa že spet usposobil. Ko sva se začela prepričevati, je že imela pri roki dodatni argument, češ, tjale poglej, pod tistole vrbo žalujko! Ali ni v tistem lepem avtu za volanom šofer z meniško brado? Je moral nekaj slišati ta šofer, da se nama je pridružil in povedal, da čaka strica, ki na pokopališču skicira osnutek novega spomenika. Vse se je lepo razpletlo, tako daje bil zgoraj v pisarni le priljubljeni šentiljski župnik, velik po duši, kakor ga rad opiše najstarejši begunec.
Tako je gotovo, da bo tisti trenutek, ko se bodo begunci vračali na svoje domove, boleč. Med radost, da se lahko vrnejo domov, se bo vlivala bol, da se je tako lepo utečena skupnost v Šentilju raztrgala.
ANTON TAJNŠEK Šentilj pri Velenju
Raje po domače
Slovenci smo res le velika kaplja v evropskem drobovju. Toda to nas ne sme vznemirjati.
Že Kajuh je v tistih najtežjih dneh naše zgodovine dejal, da nas je milijon samo, toda trpeli smo z vzdignjeno glavo...
Slovenci, vsemu navkljub, ostajamo, ker smo sinovi in hčere slovenskih mater! Ker živimo že tisoč let na tej naši sončni strani Alp, in se nikomur ne damo.
Sicer pa — fant, brez pato-sa, in, kdo bi dejal, brez nacionalnosti. Pa ni res tako.
Ne sramujmo se svojega porekla, in ne sramujmo se
svojega jezika, ki je ljudski in gledališki in jezik stroke in beletristike.
Toda, ali je res, da se ma-
lodušje ob kulturni identiteti nas vseh razgaljuje javno?
Stopaš po ulicah mesta, po naseljih, in vabljivi napisi vabijo potrošnika, da pristane.
Vabljivi napisi: Aspekt, Horizontale, Spektra, Diagonale, Argonavti, Paradise, in še in še.
Kako všeč so mi vendar domača imena: gostišče Pri Janezu, Sneguljčica, trgovina Zlatica, Lučka, Mojca Po-krajculja!!
Rastemo iz naših korenin, in ne želimo biti tako interna-cionalizirani, da bi pozabljali na naša imena, na naslove naših podjetij in na domača osebna imena. Koliko zmede, ali pa tudi, koliko neznanja in nepremišljenosti, se lahko skriva v tujih imenih, tujih naslovih!
Ali bomo dovolj močni, da se zavemo svojih korenin, da nadalje likamo naš jezik, ki sta ga začela gladiti že Trubar, Prešeren in še kdo.
Z domačnostjo imen bomo ohranjali tudi domače okolje in ostajali bomo tisto, kar je in dokazuje tisočletna kultura slovenskega naroda.
Viš
Se je dete rodilo
tudi v meni?
Minili so prazniki, Božič in Novo leto. Zopet so se začeli delovni dnevi, tedni, ki pa se bodo kmalu spreobrnili v novo leto, to pa zopet v novo. In tako teče čas. Človek si naredi tirnice, po katerih mu potem teče življenje. Razburi ali vznemiri se, če se zgodi, da mora iz svojih tirnic. Nekateri imajo v svojem življenju vključeno tudi pot do cerkve, k maši.
Ko so včasih ti ljudje spregovorili o cerkvi, so jih zadušili, kajti sramotno je bilo, če si hodil v cerkev. Danes je to
drugače. Svobodno lahko spregovoriš in poveš, da boš šel k maši; tudi k polnočnici. Kristjani so morda doživeli Božič, marsikdo od njih pa tudi ne. Vznemirjeni so bili zaradi ljudi, ki so prišli do cerkve z namenom, da se ne bodo udeležili sv. maše, ampak se bodo malce poveselili in razvedrili pred cerkvijo, ker se pač v njej dogaja nekaj posebnega, kar ni vsakdanje.
Vse to pa ne gre brez raket, petard in pijače. Kaj doživlja mlad človek, otrok, ki stoji ob svetem prostoru, česar se sploh ne zaveda, vrže petardo in v drugi roki drži steklenico?? Dovolj je nasilja na svetu. Kaj nas tudi vojna na Hrvaškem ni in ne bo izučila? Res smo Slovenci na stiku dveh »civilizacij« — bal-kanstva in evropejstva. Vendar mi s svojimi dejanji kažemo le balkanstvo. Govorimo pa o Evropi. Kako naj gremo v Evropo, če mladi stojijo že ob cerkvah s steklenicami v rokah in z orožjem v roki? Marsikdo se je ob pokanju petard bal — zlasti begunci, ki jim je bilo pokanje del življenja na Hrvaškem.
In v takšen svet seje rodilo Dete, ki vse to sprejema. Mi pa mu čedalje bolj kažemo, da nismo zreli za Evropo.
Tam hočejo in branijo mir. Mi pa uničujemo drug drugega. Se vedno nas vežejo okovi balkanizma. S takšnim načinom se jih ne bomo rešili.
Ali bomo ostali »pobalkanje-ni«, ali bomo vstali in z mirom ter trezno glavo pokazali Evropi, da smo ji enaki, naj nas sprejme?!
Vsak naj pri sebi premisli — kako je doživel rojeno Dete, če ga sploh je in kakšno ležišče mu je pripravil. Ga je bil vesel in mu je ponudil toplo in varno zavetje, ali pa ga je po/ožil na mraz in trd kamen?!
»
Darja RUTNIK
Umrl je avtor velenjskega spomenika
Valerio Miroglio
Iz Astija (Italija) je prišla koncem prejšnjega leta vest, da je v triinšestdesetem letu, po daljši težki bolezni, umrl italijanski kipar in slikar, založnik in novinar, udeleženec italijanskega partizanskega odpora, velik prijatelj slovenskega naroda in posebej še Velenja, VALERIO MIROGLIO da Asti.
Miroglio je spadal med tiste italijanske umetnike, ki so bili usodno zavzeti za sodobno stvarnost doma in v svetu. Bil je vse svoje življenje nemirnega duha, do dramatičnosti pa je stopnjeval svoje nezadovoljstvo z veljavno umetnostjo in krivičnostjo družbenih razlik.
Že kot šestnajstletni fantič je okusil fašizem v domovini in s starši ter bratom pristopil k partizanskemu odporu. Družina je tam izgubila očeta. Po vojni se je menjaje ukvarjal z umetnostjo, novinarstvom in založništvom. Bil je urednik partijskega dnevnika II lavoro (Delo) in tednika La nuova Provincia (Nova provinca). Sam je ustanovil levičarski tednik La voce (Glas). Kasneje je izdajal razne cenzuri nenaklonjene revije (Plexus) in pisal kritične članke s področja umetnosti, zlasti slikarstva. S cenzuro se je večkrat spri zaradi svojih liberalnih političnih pogledov, razprav o omejevanju rojstev, stališč do ločitve in svojega zavzemanja za uvedbo pouka spolnosti na italijanskih šolah.
S slikarstvom in kiparstvom se je ukvarjal od leta 1947, ko je v znameniti galeriji Giostra v Astiju prvič razstavljal. V zadnjih letih je razstavljal tudi v Kranju, v galeriji Krka v Ljubljani, v mari-
borskem Rotovžu in v Velenju.
V slikarstvu so znana njegova metafizična srečanja z Michelangelom in njegovo Sikstino. Želel je dokazati, da so podobe velikega renesančnega mojstra sprejemljive tudi za nas — treba jih je le posodobiti. Z novimi oblačili, ki jih je Miroglio nadel nastopajočim — dobrim in slabim, se je Michelangelov oder zavrtel za nekaj stoletij naprej. Krivičneži so še vedno sredi pekla, kamor jih je mojster v Poslednji sodbi pahnil pred več kot šritisto leti, le da so sedaj zamenjali oblačila in spremenili imena.
Srečanja med italijanskimi in slovenskimi partizani so ga pripeljala tudi v Velenje, kjer je na temo upora proti okupatorju postavil dva večja spomenika. Pri obeh je uporabljal enak material: stiro-por in beton. Prvi je v kraju Skorno, drugi pa v središču Velenja. Slednji je gotovo eden najzanimivejših likovnih del, ki so bili kdajkoli postavljeni na temo NOB. Prikazuje namreč skupino partizanov, ki se nam v hitrem pohodu približuje s strani in se na metu gledalčevega očišča sunkovito obrne v levo. Vendar telesa, ki stopajo mimo niso individualna bitja, zdijo se kot val, ki nam drvi nasproti. Gre za simboličen pomen upora, v katerem posameznik pomeni le toliko, kolikor predstavlja del celote, je leta 1977, ob otvoritvi spomenika zapisal dr. Cene Avguštin.
Upodobljene figure, postavljene na izredno nizkem podstavku, so tako postale del množice in kot take so jih sprejeli mimoidoči. Figure
med njimi živijo, otroci jih imajo za skrivališča, na podstavku se občasno zgodi kak glasbeni ali recitalski žur, tudi kakšna steklenica piva ostane pozabljena pod betonskim korakom in ne bo več dolgo, ko ljudje ne bodo več vedeli, zakaj to korakanje sredi Velenja in kam ti dečki sploh gredo ...
Tako je Miroglio že pred časom izrazil svoj pogled na ljudski odpor, očiščen vsake NOB-ejevske patetike, odgovarjajoč pogledom današnjega časa ter svetu, ki prihaja.
Tudi vse ostale plastike Miroglia in sleherna njegova konstrukcija so uprte v življenje. Vse živi in raste. Nič kolikokrat se je pri svojem delu posluževal tudi poezije, glasbe in gledališča. Njegove »metafizične različice« še danes lahko slišimo na programu rimskega radia.
Zadnja leta je preživljal z ženo Roso in hčerko Giuliet-to v nekdanjem kartuzijan-skem samostanu Valmanera v Astiju. V tej starodavni zgradbi je vsak delček interie-ra podredil svoji umetniški konstrukciji: rast — življenje. Ko sem ga nekoč obiskal mi je pozornost pritegnila častitljiva knjiga na knjižni polici, z debelimi platnicami, podobna naši Dalmatinovi bibliji. Na hrbtišču te dragocene knjige sem že od daleč prebral napis z zlatimi črkami — Valerio Miroglio: OPERE. Misleč, da bom spoznal Miroglia še iz nepoznane strani sem hitro odprl knjigo — toda vse strani so bile prazne. »Ne, oper, pa nisem pisal nikoli!« se je oglasil Miroglio, ko je opazil moje začudenje. »Ta knjiga je dokaz, da nisem napisal nobene opere.«
Marjan Marinšek
SCBCTA
1$. Januar
NEDELJA
Januar
PONEDELJEK
2C. Januar
TCEEK
21. Januar
\m	ni ;w siomioM Hj \m saj^gMonA ;-Qj lw shqwmjM1i] ,uv	ni lw	|
8.30 Program za otroke. 10.00 Šolska TV, ponovitev. 10.00 Nekoč je bilo ... življenje: Nevroni. 10.30 Od Nevvtono-ve do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika. 11.05 Angleščina — Follovv me, 35. lekcija. 11.20 Slovenci v zamejstvu, ponovitev. 13.30 Dnevnik 1, Športna sreda, ponovitev. 16.30 Poročila. 16.35 Sovenska kronika. 16.45 Super stara mama, angleška nanizanka, 1/13.17.15 Živ žav, 2. oddaja. 18.05 Že veste, svetovalno izobraževalna oddaja. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Razrednik, ameriška nanizanka, 8/22. 20.40 Maja vam predstavlja. 21.40 Tednik. 22.40 Dnevnik 3. 23.02 Šport. 23.05 Poslovna borza. 23.20 Sova: Pravica iz teme, ameri-ško-katalonska nanizanka, 12/22; Ne peni več, ne peni manj, angleška nadaljevanka, 2/4.
w sno^TEMtm m
15.50 Sova. ponovitev: Pravica iz teme, ameriško-katalonska nanizanka, 11/22; Glasba skozi čas, koprodukci-ja, 13/16. 17.40 Euroritem, 28. oddaja. 18.00 Regionalni programi, Koper 19.00 Video lestvica. 19.30 Dnevnik RAI. 20.05 Pot na Kitajsko, 1. oddaja. 20.50 Umetniški večer. 20.50 Boris Ca-vazza. 22.00 Feliks Langus ali kako ujeti svobodo. 23.20 Yutel.
uiEimsia rv
8.30 Program za otroke. 10.00 Euroritem, ponovitev 28. oddaje. 13.30 Dnevnik 1.13.45 Umetniški večer, ponovitev. 13.45 Boris Cavazza. 14.55 Primer Feliks Langus ali kako ujeti svobodo. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke: Tok, tok. 18.40 Risanka. 18.50 Napoved-nik. 19.00 Forum. 19.15 Novosti založb. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 M. Bradbury: Karkoli drugega bi bilo pohlepno, angleška nadaljevanka (1/6). 21.00 Oči kritike. 21.55 Dnevnik 3. 22.17 Šport. 22.20 Sova: Pri Huxtablovih, 25. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 13/22; Venerina past, nemški lilm.
HTV 1
9.00 TV šoa, predmetni pouk: Priirodno-znanstveno področje, program zja učence od 5. do 8. razreda. 10.00 Poročila. 10.05 Risanka. 10.50 Glastoa. 11.00 Posebni program. 12.00 Poročila. 12.05 Poročila iz regionalnih sttudijev HTV. 12.30 Tuja dokumentarna serija. 13.05 Tisk. 14.00 Poročila. 14.110 Gentleman Jim. ameriški igrani filmn. 16.00 Poročila. 16.10 Poročila iz reegionalnih študijev. 16.45 Glasba. 17.003 Znanost za svobodo. 17.30 Dokuumentarna serija. 18.00 Poročila. 18.115 Santa Barbara, serijski film (1/50). 1119.00 Glasba. 19.27 Nocoj. 19.30 Dnevnikik 1. 20.10 Politični magazin; Dokumentitarna serija. 23.00 Dnevnik 2. 23.30 GGlasba. 0.00 TV izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRRIJA
9.00 Čas v sliki, 9.0505 Številna družina, serija. 9.30 Dežela in in ljudje. 10.00 TV v šoli: Ženske v sredednjem veku. 10.15 TV v šoli: Budističični sosedje. 10.30 Bodala v kazbi, arangleški film, 1965 (David Niven, Frarancoise Dorleac). 12.15 Klub seniorjevsv. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zvoki barv. 13.13.35 Sužnja Isaure. 14.00 Waltonovi, sererija. 14.45 Otročič-ki v goščavi: Nososorogova družina. 14.55 Antarktika. 1515.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito p potovanje v notranjost človeškega tE telesa, serijska risanka. 15.30 Am, dadam, des: Raziskovanje vulkanov. 15.55.55 Otroški filmi in igrice. 16.05 Hov! I 16.30 Uspešnice. 16.55 Telestick. 17.C.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po žeželjah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Znanje. i. 19.30 Čas v sliki. 20.00 šport. 20.15 K/ Moja najljubša melodija, oddaja IjudsJske glasbe. 21.20 Pogledi od strani. 2 21.30 Labiritn laži, ameriški kriminalni fil film v dveh delih, 1. del, 1990 (Clancy Br3rown, Moira Kelly). 23.00 Zadnji tango v v Parizu, francoski film, 1971 (Marloron Brando,
TV AVSTRRIJA 2
16.00 Sova, ponovitev; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka. 12/22; Ne peni več, ne za peni manj, angleška nadaljevanka, 2/4. 17.40 Euroritem, ponovitev 28. oddaje. 18.00 Regionalni program, Maribor. 19.00 Klasika. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.05 Alternativni program: Studio City. 21.35 Intervju. 22.15 Videonoč. 1.15 Yutel.
HTV 1
8.00 Poročila. 8.05 Edouard in njegove hčerke, serijski film, ponovitev (3/6). 9.00 TV šola, predmetni pouk: Družbeno področje, program za učence od 5. do 8. razreda. 10.00 Poročila. 10.05 Recite mi, kaj naj počnem: V teh letih. 10.35 Risanke. 10.50 Glasba. 11.00 Poseben program. 12.00 Poročila. 12.05 Poročila iz regionalnih programov. 12.30 Dokumentarna serija. 13.05 Tisk. 13.40 Posebni program. 14.00 Poročila. 16.45 Glasba. 17.00 Dokumentarna emisija. 18.00 Poročila. 18.15 Santa Barbara, serijski film (2/50). 19.00 Sanje brez meja. 19.05 Glasba. 19.27 Nocoj .. . 19.30 Dnevnik 1. 20.15 Politični magazin. 23.00 Dnevnik 2. 23.30 Glasba. 0.00 TV izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Kako ostanem zdrav? 10.15 TV v šoli: Plini. 10.30 Življenje je polno sanj, češki film, 1982 (Lukas Vaculik, Ivana Andriova). 11.50 Ljudje na meji. 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnja Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Rakuni, serijska risanka. 15.30 Am, dam, des: Raziskovanje zraka. 15.55 Strelovod. 16.05 Hov!. 16.30 Mini kviz. 16.55 Telestick. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Derrick, kriminalka. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Labirint laži, 2. in zadnji del ameriškega kriminalnega filma, 1990. 23.10 Večerni šport. 23.30 Gola dejstva, ameriška kriminalna komedija, 1966 gony Curtis, Claudia Cardinale). 1.05 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska paoanorama do 13.00. 17.10 Leksikon umetnetnikov. 17.15 Starinske parne lokomotnotive v Afriki. 18.00 Številna družina, seiserija. 18.25 Nocoj. 18.30 Simpsonovi, si serija. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Časas v sliki. 20.00 Kulturni tednik. 20.15 R«Reportaže iz Avstrije. 21.00 Trailer, oddddaja za prijatelje filmov. 21.30 Poročilžila z vsega sveta. 22.00 Čas v sliki. 2222.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2, (, nato Poročila.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.: 8.30 Očarljiva Jean-nie. 9.00 Poročila, i. 9.05 štrk Jessas, ponovitev igre. 10.39.35 Booker, ponovitev. 11.35 Kolo sresreče. 12.15 Okolje. 12.45 TV-borza, vmemes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim m soncem. 14.30 Očarljiva Jeannie, F< Falcon Crest. 16.00 Vrnitev na Eden, serierija. 17.00 Poročila. 17.05 Idi na vse! 11 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčnčija (Dieter Kron-zucker). 19.20 Kololo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Pravi čududeži. 21.15 Hunter, serija. 22.15 Spiegetjel TV. 23.00 Testament v svincu, krimiminalka, 1973 (Peter Boyle). 0.45 Akutno !io!
SATELITSKA TV
8.25 Angleščina-Follow me, 34. lekcija. 8.45 Radovedni Taček: Srce. 9.00 Zlati prah: Legenda o smreki. 9.15 Klub Klobuk. 11.05 Maja vam predstavlja. 12.05 Tednik, ponovitev. 13.00 Dnevnik 1. 13.10 Napovednik. 13.15 Intervju, ponovitev. 13.55 Video strani. 16.10 Video strani. 16.20 Video strani. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Simonove sanje, kanadski film. 17.55 Video strani. 18.00 Pot na Kitajsko/ ponovitev 1. oddaje. 18.45 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Utrip. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Ona in on. 21.10 J. Cundill: Hlapčič, avstralska nadaljevanka (3/4). 22.00 Video strani. 22.05 Dnevnik 3. 22.35 Napovednik. 22.40 Sova: Murphy Brovvn, 7. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 14/22; Nenadni udarec, ameriški film; Ljudje počnejo vse mogoče, 6. epizoda ameriškega varieteiskepa programa. 24.15
8.30 Vremenska panorama do 13.00. 15.25 Leksikon umetnikov. 15.30 Diamantni biljard, kriminalna serija, 1965 (Elsa Martinelli, Jean Seberg, Claudie Rich). 17.00 Pojoče opice v tajskem pragozdu. 17.30 Šport. 18.00 Številna družina, serija. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Diagnoza — Duševna obolenja. 21.00 Znanje. 21.15 Šiling, gospodarska oddaja. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Casino, kratek film. 22.45 Pomenek o filmu. 23.45 Mišima, deloma čb ameriški film, portret japonskega pisatelja. 1.45 Poročila (teletekst).
RTL PL1J9S
6.00 Jutranji magazazin. 8.35 Hammer. 9.00 Australian Opepen '92. 9.25 Konec sveta, znanstveno-io-fantastični, 1977 (Kirk Scott). 10.55 >5 Elektric Dreams, komedija, 1984 (V (Virginia Madsen). 12.30 Serija. 13.00 0 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.:4.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallaillas. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroroča. 18.00 Dallas. 18.45 Poročila. 19.1i.15 21 Jump Street. 20.15 Mini Playback:k šov. 21.15 Ljubezen je fantazija. 22.12.15 Blue Jean Cop, akcijski, 1987 (Peteiter Weller, Sam Elli-ott). 23.50 Poročila. 4. 0.00 Služba v Vietnamu. 1.00 Australialian Open, prenos.

10.45 Video strani. 16.05 Video strani. 16.15 Sova, ponovitev; Pri Huxtablo-vih, 25. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriški katalonska nanizanka, 13/22. 17.30 Prisluhnimo tišini. 17.45 Angleščina v poslovnih stikih. 18.00 Garfield in prijatelji. 18.30 Domači ansambli: Ansambel krt. 19.00 Jazz in blues. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Beograd. 20.05 Outland, ameriškim film. 21.50 Alternativni program: Tračarije v živo iz Zlate lisice
HTV 1
7.50 TV koledar. 8.00 Poročila. 8.05 Edouard in njegove hčerke, serijski film, ponovitev (4/6). 9.00 TV šola — odprta ura. 10.00 Poročila. 10.05 Nasveti za družino, mirovne iniciative, krajevni klubi. 12.00 Poročila iz regionalnih študijev HTV. 12.35 Dokumentarna emisija. 14.00 Poročila. 14.10 Risanke. 14.15 Letter of introduction, ameriški igrani film. 16.00 Poročila. 16.10 Poročila iz regionalnih študijev. 17.00 Dnevnik očenašeka, dramska serija, ponovitev (1/4). 18.00 Poročila. 18.30 Dokumentarna emisija. 19.15 Glasba. 19.27 Nocoj... 19.30 Dnevnik 1. glasba. Dokumentarna emisija. 23.30 Dnevnik 2. 0.00 TV izbor.
TV AVSTRIJA 1
12.30 Hello. Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.25 Cordula, avstrijski čb film, 1950 (Paula Wessely, Attila Horbiger). 15.15 Burleska, čb. 15.30 Otroški spored. 15.35 Modre izjave kralja Salomona. 15.35 Bremenski mestni muzikanti, risanka. 16.00 Otroški spored po željah (Budimpešta). 17.00 Lasie, pričetek nove serije. 17.30 Knjižna polica. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija. 10.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Show Rudija Carrella. 21.50 Zlata dekleta, serija. 22.15 Pod kožo, ameriški film, 1987 (Diane Dane, Michael Wo-ods). 0.00 Čas v sliki. 0.05 Zadnji Viking, italijanski pustolovski film, 1960 (Cameron Mitchell, Isabelle Corey). 1.45 Čas v sliki. 1.50 Ex libris.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 9.55 Leksikon umetnikov. 10.00 Toni Sailer: Olimpijske zimske igre, 2. del: 1952 1964. 10.55 Šport. 15.05 Zabava v snegu, zimske igre. 16.00 Iz parlamenta 17.00 Ljuba družina. 17.45 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Številna družina, serija. 18.30 Alpe—Donava— Jadran, podobe iz srednje Evrope. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Vojna na fižolovem nasadu, ameriški film, 1988 (Rubel Blades, Julie Carmen). 22.10 Čas v sliki. 22.15 Čas na ražnju. 22.20 Večerni šport. 22.50 Računalniški intervju. 23.20 Tina Turner, življenjepis
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jeannie, Vrnitev na Eden. 10.00 Pravi čudeži. 10.55 Hunter. 11.55 Kolo sreče. 13.05 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie. 15.00 Poročila, Falcon Crest. 16.00 Cagney in Lacey. 17.00 Poročila. 17.05 Idi na vse (Jorg Draeger). 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Neustavljivi par, akcijski, 1978 (Bud Spencer, Te-rence Mili). 22.20 Smrtonosna sila, kriminalka, 1983 (Wings Hauser). 0.00 Poročila. 0.10 Plesne ure, erotični, 1973.
SAT 1
Ti PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.35 Hammer. 9.00 Australian Open, povzetek in prenos. 12.55 Poročila. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18 00 Dallas. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Over The Top, akcijski, 1986 (Sylvester Stallone). 22.00 Rdeči orel, akcijski, 1987 (Jean Claude Van Damme). 23.40 Poročila. 23.50 Bog ljubezni, komedija, 1970 (Don Knotts). 1.00 Australian Open 92, prenos.	"
8.40 Živ žav, 2. oddaja. 9.30 Super stara mama, angleška nanizanka, 1/13. 9.55 Oj, le prebudi se: Logaški oktet. 10.25 Križkraž, ponovitev. 11.25 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja. 12.30 Domači ansambli: Ansambel Kri, ponovitev. 13.00 Dnevnik 1.13.10 Otroka hočem obdržati, ameriški film. 15.20 J. Jaquine-M. Lang: Edouard in njegove hčere, francoska nadaljevanka (1/6). 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Blood on the sun, ameriški film. 18.25 Risanka. 18.35 TV mernik. 18.50 Napovednik. 19.00 Zrcalo tedna. 19.15 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 3.19.57 Šport. 20.15 Zdravo. 21.10 Normalno nadzorstvo, dokumentarna serija (2/6). 22.00 Dnevnik 3. 22.22 Šport. 22.25 Napovednik. 22.30 Sova: Ko se vname star panj, angleška humoristi-čna nanizanka, 1/13; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka,
m SLL©VlMuja n
SATELITSKA TV
6.00 Otroški spored: Mali poni, Thun-dercats, Stan in Olio. 10.00 Cagney in Lacey. 10.55 Živali pred kamero. 11.50 Kolo sreče. 12.35 Ladje Enterprise, serija. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.00 Poročila. 15.05 Tarzan in deček iz džungle, pustolovski, 1967 (Mike Henry). 16.45 Otok tjulnjov, dokumentacija. 17.15 Klip klap klub (Dieter Hal-lervorden). 17.45 Pika, pika, pika, zabavna igra (Mike Kruger). 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Špicelj, kriminalka, 1964 (Heinz Drache, Eddie Arent). 21.50 Poročila. 22.00 Jux Dalle-rei (Kari Dali). 23.00 Olinka, erotični, 1982 (Olinka). 0.25 Plesne ure, erotični, ponovitev. 1.45 Olinka, pon.
RTL PLUS
6.00 Australian Open, prenos. 8.00 Za otroke. 9.00 Australian Open, povzetek, nato prenos. 13.00 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.00 Daktari. 15.00 Šerif Lobo. 16.00 BJ in medved. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Bunte. 18.15 Čudovita leta, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Polna hiša, serija. 20.15 Sončni Regge na Ibizi, glasbena komedija, 1983 (Kari Dall).21.50 Vse ali nič. 23.00 Emmanuelle I, erotični, 1973 (Silvya Kristel, Alain Cuny). 0.35 Maga-zin-za- moške 1.00 Australian open.
8.30 Program za otroke: Minolli Gru-en: Vilinček z lune, 1. in 2. del. 10.50 S Moore: Trgovina z mamili, ameriška nadaljevanka, 5/6. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Napovednik. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Radovedni Taček: avto. 17.05 M. Mihelič: Pridi moj mili Ariel, 3. del. 17.30 Obzorja duha, ponovitev. 18.05 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena oddaja. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednik. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 Da, predsednik, angleška nanizanka, 6/8. 20.40 Svet na zaslonu. 21.25 L. Ondriš: Zlatolaska, slovaška drama. 22.30 Video strani. 22.35 Dnevnik 3. 22.57 Šport. 23.00 Napovednik. 23.05 Sova: Pravica iz teme, ameriško-katalonska nanizanka, 16/22; Zvezdne steze, 3. epizoda ameriške nanizanke.
16 55 Napovednik 17,00 Sova, ponovitev; Murphy Brovvn, 7 epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 14/22. 18.25 Žrebanje za evrop. nogometno prvenstvo, posnetek iz Goeteborga. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik HTV. 20.05 Majo Dizdar-Duško Andjič: Sarajevske zgodbe, nanizanka TV Sarajevo (3/4). 21.45 Peer Gynt, balet, posnetek SNG Maribor.
HTV 1
8.05 TV koledar. 8.30 Veselje do oblikovanja, tuja dokumentarna oddaja. 9.30 Glasbena oddaja. 10.00 Poročila. 10.05 Nedeljski živec, oddaja za otroke. 11.05 Edvard in njegove hčere, serijski film. 12.00 Poročila. 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja. 13.05 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem. 14.00 Poročila. 14.20 Heartbeat, ameriški igrani film. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.35 Leteči medvedki, risanke. 17.05 Dokumentarna oddaja. 18.00 Poročila. 18.10 Mozart na turneji, glasbena dokumentarna oddaja. 19.30 Dnevnik. 20.05 Preizkušnje življenja, dokumentarna serija. 20.50 Glasbena oddaja. 22.25 Hrvaške Atene: Dubrovnik, dokumentarec. 23.00 Dnevnik II. 23.25 Glasba. 23.50 Poročila v angleščini. 23.55 Poročila v nemščini. 0.00 Tv izbor.
TV AVSTRIJA 1
11.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Tednik. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Korenjaka, ameriški čb film, 1943 (Stan Laurel in Oliver Hardy). 14.15 Zvestoba, ameriški film, 1954 (Donna Corvoran, Ward Bond). 15.25 Pregled sporeda. 16.15 Deklica iz mesta. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Parada uspešnic. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Šport. 20.15 Regina na stopnicah. 21.20 Zaveso kvišku za.Paulo Wessley, oddaja ob igralkinem 85, rojstnem dnevu. 22.00 Hofmannsthal: Nepodkupljivi, drama
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Privatno gledališče maha-radže v Udaipuru. 10.00 Šport. 14.00 Tuja domovina, spored v več jezikih. 14.30 Hans Hass: Moje dogodivščine in raziskovanja v morjih, 11. del: V Indijskem oceanu. 17.15 Podoba Avstrije (Dunaj). 18.55 Kristjan v času. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Državljani se borijo za svoje pravice. 20.15 Kraj zločina. 21.50 Čas v sliki. 21.55 Šport. 22.00 Skrivnost v Twin Peaksu, zadnji del kriminalne serije. 22.45 Pismo Brežnjevu, angleški film, 1985 (Alexandra Pigg, Peter Firth). 0.15 Magnum, kriminalna serija.
15.00 Oči kritike, ponovitev: Ko se vname star panj, angleška humoristi-čna nanizanka, 1/13; Pravica iz teme, ameriško-katalonska nanizanka, 15/22. 17.10 Euroritem, 29. oddaja. 17.30 Športni dogodek, ponovitev. 18.00 Regionalni programi — Ljubljana. 19.00 Videošpon. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik Koper. 20.05 Znanost in resnica, ameriška znanstvena serija (2/6). 21.05 Marlboro Music Show. 21.35 Mostovi. 22.05 Sedma steza. 22.25 Ciklus filmov A. Hitchco-cka: Spovedujem se, ameriški film. 0.00 Video strani
HTV 1
8.00 Poročila. 8.05 Tv koledar. 8.15 Servisne informacije. 8.30 Veselje do oblikovanja, tuja dokumentarna oddaja. 9.30 Goranove zgodbe. 9.45 Grim-move pravljice. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola: razredni pouk. 11.05 Edvard in njegove hčerke, serijski film. 12.00 Poročila. 12.05 Spregledali ste, poglejte. 13.00 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem. 14.00 Poročila. 14.10 Nevada Smith, ameriški igrani film. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila. 16.30 Kristjani, tuja dokumentarna serija. 17.20 Poročila v angleščini. 17.25 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.15 Santa Barbara, serijski film. 19.30 Dnevnik I. 20.05 Hrvaška v svetu. 22.40 Dnevnik II. 23.05 Resna glasba. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Podoba Avstrije (Dunaj). 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 TV v šoli: Knjižna polica. 10.30 Milijarda v biljardu, kriminalna komedija, 1965 (Elsa Martinelli, Jean Seberg). 12.00 V parlamentu. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Konflikti. 13.35 Pojoče opice. 14.05 VValtonovi, serija. 14.50 Kraljestvo narave: Morski sloni. 15.00 Otroški spored. 15.05 Garfield, risanka. 16.05 Hov! 16.30 Vif Zack. 16.55 Telestick. 17.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Miami Vice, kriminalna serija. 22.10 Tajna služba v filmu. 22.35 Nevarnost iz teme, angleški vohunski film, 1966 (George Segal, Alec Guiness). 0.10 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama do 13.00. 16.55 Leksikon umetnikov. 17.00 Velika cesta sveta, 2. del: Ameriška cesta. 17 30 Lipova cesta, serija. 18.00 Številna družina, serija. 18.30 Srčece (Rudi Carell). 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Podeželski zdravnik, serija. 21.00 Novo v kinu. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Teleskop. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Pravičnost namesto revščine. 23.15 Pogovor z Leonardom Boffom. 0.15 Hello Austria, oddaja v angleščini.
8.30 Program za otroke: Zgodbe iz školjke. 10.00 Šolska TV. 10.00 Nekoč je bilo ... življenje: Oko. 10.25 Od Nevvtonove do Einsteinove mehanike: Einsteinova dinamika fotona, 8/8. 10.55 Angleščina-Follovv me, 36. lekcija. 11.20 Euroritem, ponovitev 29. oddaja. 11.40 Sedma steza , ponovitev. 11.55 Prisluhnimo tišini, ponovitev; Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev. 13.30 Dnevnik 1. 13.50 Spovedujem se, ponovitev ameriškega filma. 16.25 Poslovne informacije. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke. 16.45 Zlati prah: Dva soseda. 17.00 Alf, 59. epizoda ameriške nanizanke. 18.00 Svet poroča. 18.40 Risanka. 19.00 Žarišče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 C. Israel: Louisiana, ameriška nadaljevanka (3/6). 21.00 Novosti založb. 21.10 Osmi dan. 22.05 Dnevnik 3. 22.27 Šport. 22.40 Dokumentarna oddaja. 23.15 Sova: V območju somraka, 17. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme,

10.10 Adelboden, svet pokal v VSL (m), prenos. 15.35 Sova, ponovitev. Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 16/22; Zvezdne steze, 3. epizoda ameriške nanizanke. 18.00 Regionalni programi — Koper. 19.00 Zgodovina slovenskega pop-a. 19.25 Napovednik Sarajevo. 20.05 Dokumentarna oddaja. 20.55 Kontaktna oddaja. 22.55 Alternativni program: Kriminal. 23.25 Video strani.
HTV 1
10.05 TV šola, predmetni pouk. 11.05 Ugledna hiša, serijski film. 12.00 Poročila. 12.05 Spregledali ste, poglejte. 13.05 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem. 10.00 Poročila. 14.10 Sodnik Timber-latne, ameriški igrani film. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.30 Malavizija. 17.15 Poročila v angleščini. 17.20 Gremo naprej. 18.15 Santa Barbara, serijski film. 19.00 Sanje brez meja. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Spekter. 21.05 Glasbena oddaja. 21.50 Tuja dokumentarna oddaja. 22.55 Dnevnik II. 32.20 Glasba. 23.50 Poročila v angleščini. 23.55 Poročila v nemščini. 0.00 TV izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9 05 Številna družina, serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Turki v Evropi, 1. del: Vzpon 1453 — 1566. 10.15 TV v šoli Domisleki proti odpadkom. 10.30 Tisočletna čebela, češki film. 12.50 Risanka. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnje Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.05 Oddaja z miško. 15.30 Am, dam, des: V lutkovnem gledališču. 15.55 Detektivi za okolje. 16.05 Hov! 16.30 Mini atelje. 16.55 Telestick. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Naš učitelj dr. Specht, zadnji del serije. 19.22 Znanje .19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Igre življenja, 3. del: Iskanje hrane. 21.00 Naredi sam. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Dedič milijonov, serija. 22.05 Peter Strohm, kriminalka. 22.55 Prekleti na otokih, angleška čb pustolovski film, 1951 (Trevor Howard, Ralph Richardson). 0.30 Magnum. kriminalna serija. 1.15 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
16.55 Leksikon umetnikov. 17.00 TV v šoli: Drevo kot simbol. 17.15 TV v šoli: Življenje v srednjem veku. 17.30 Orientacija. 18.00 Številna, družina, serija. 18.30 Gaudimax, tekmovanje v pripovedovanju smešnic. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Made in Austria, kviz. 21.00 Naredi sam. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Klub 2.
SAT 1
6.00 Otroški spored: Mali poni, Bat-man, Zaljubljen v čarovnico. 10.00 Stan in Olio. 10.30 Dropsl 11.00 Špicelj, ponovitev kriminalke. 12.40 Kino. 13.00 Poročila. 13.05 Ostani zdrav. 13.35 Ladja Enterprise. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Črni blisk, serija. 15.35 Bingo šov. 16.25 Poročila. 16.35 Jedijeva vrnitev, znanstveno-fantasti-čni, 1983 (Mark Hamil, Harrison Ford). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Oropan za otroštvo, komedija, 1970 (VValter Giller). 22.05 Pogovor v stolpu. 23.25 Poročila. 23.35 Skeči. 0.05 Enterprise. 0.55 Moško gospodinjstvo.
SATELITSKA TVl		SATELITSKA TV
		
SAT 1		SAT 1
RTL PLUS
8.00 Za otroke. 9.30 Tepček, komedija, 1977 (Louis de Funes). 11.15 Tednik. 12.05 Za mlade. 12.30 Major Dad. 13.30 Munsterjevi. 13.55 Ultraman. 14 20 Adam 12 14.45 Biblijski kviz. 15.15 Emma, kraljica Juga, mini serija 16.10 Modro cveti enci|an, komedija, 1973 (llija Richter). 17.45 Dr. West-phall. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Kanada. 20.15 Sanjska poroka, romantični poročni šov z Lindo de Mol. 21.45 Spiegel TV. 22.20 Prime Time. 22.40 Grad pompon Rouge. 23.10 Playboy Late Night Shovv. 0 00 Kanal 4. 0.30 Cona somraka. 1.00 Australian Open, prenos.
9.05 Brez otroštva, ponovitev filma. 10.50 Klip klap, ponovitev. 11.20 Otok tjulnov, ponovitev. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem. 14 30 Očarljiva Jeannie. Falcon Crest. 16.00 MacGyver. 17.00 Poročila. 17.05 Idi na vse! 18 15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20 15 Šogun, drugi del (Richard Chamberlain). 21.15 Oliverjeva zgodba, romantični, 1978 (Ryao 0'Neal). 22.55 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Filmski ustvarjalci. 0.05 Romantično srečanje, erotični (Raven van Bergen, Monica Novarro).
RTL PLUS
6.00 Jutranji magazin. 8.35 Hammer 9.00 Australian Open, povzetek 9 30 Australian Open. prenos 12 00 Serija. 12.30 Dragi striček Bili. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 1420 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas 15 55 Čips. 16.45 Tvegano! 17 10 Cena je vroča. 18.00 Dallas 18.45 Poročila 19.15 A-team. 20.15 Umor je njen hobby. 21 15 Seks ob Vrbskem jezeru, komedija, 1966 (VValtraut Haas). 23.00 Kulturni tednik. 23.30 Magazin za moške 23.50 Poročila 0 00 Služba v Vietnamu. 1.00 Australian Open. prenos iz Melbourna.
6.00 Dobro jutro. 8 30 Očarljiva Jeannie. 9.05 Oliverjeva zgodba, ponovitev filma. 10 40 šogun, ponovitev 2. dela. 11.40 Kolo sreče. 12 25 Tip dneva 12.45 TV-borza. vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Lepotica in zver 17 00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18 15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hallo, Heino. zabavna oddaja. 21,15 Vihre vojne (Ognjeni vihar), vojni epos. 22.50 Poročila. 24.00 Akutno, posebna oddaja: Rdeča mafija v Moskvi. 23.35 Na begu. 0 30 Lepotica in zver. ponovitev.
RTL PLUS
6 00 Jutranji magazin. Dobro jutro. Nemčija. 8 35 Hammer. 9 00 Australian Open. povzetek 9 30 Australian Open. prenos 12 00 Serija. 12.30 Dragi striček Bili. 13 00 Oče preveč 13.30 Santa Barbara 13 20 Springfieldova zgodba. 15 05 Dallas 15 55 Čips 16 45 Tvegano1 17.10 Cena je vroča 18 00 Enajst 99. magazin 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider 20 15 Sanjska ladja smrti, kriminalka iz cikla Columbo. 1975 (Peter Falk). 22 05 Exsplosiv. politični magazin 22 50 Zakon v L A 0.00 Služba v Vietnamu, serija. 1 00 Australian Open '92. prenos ' 1
Camp Amerika — nekaj za mlade
SREDA Januar
TO SCLCDW^DsDA tj]
8.00 Program za otroke. 10.00 Peer Gynt, balet, ponovitev predstav« SNG Maribor. 11.35 C. Israel: Loutla-na, ameriške nadaljevanka, ponovitev (3/6). 12.30 Vldeo strani. 13.30 Dnevnik 1. 13.40 Napovednlk.14.30 Zgodbe Iz školjke, ponovitev. 15.30 Svet narave, angletko poljudnoznanstvena serija. 16.30 Poročila. 16.35 Slovenska kronika. 16.45 Program za otroke: Klub Klobuk. 18.40 Risanka. 18.50 Napovednlk. 19.00 Žarliče. 19.30 Dnevnik 2. 19.57 Šport. 20.05 FIlm tedna: Kjer sanjajo zelene mravlje, nemikl film. 21.45 Mali koncert: Cveto Kobal, flavta. 22.05 Dnevnik 3. 22.35 Napovednlk. 22.40 Sova: Alf, 71. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 18/22; Glasba skozi čas, koprodukclja, 14/16.
m
15.25 Video strani 15.35 Osmi dan, ponovitev. 16.25 Sova, ponovitev; V območju somraka, 17. epizoda ameriške nanizanke; Pravica iz teme, ameriško katalonska nanizanka, 17/22.
17	40 Euroritem, ponovitev 29 oddaje.
18	00 Regionalni programi, Maribor 19.00 Alter. 19.25 Napovednik. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.00 Komorna glasba skozi stoletja: Zreli barok in rokoko, ponovitev 3. oddaje 22 30 Video strani
HTV 1
8.00 Poročila. 8.05 TV koledar 8 30 Tuja dokumentarna serija. 9.30 Tuja drama za otroke. 10.00 Poročila. 10.05 Tv šola: Razredni pouk. 11 05 Ugledna hiša, serijski film. 12.00 Poročila. 12.05 Spregledali ste, poglejte. 13.00 Tisk, tuji dopisniki na Hrvaškem. 14.00 Poročila. 14.10 Sama v temi, ameriški igrani film. 16.00 Poročila. 16.15 Poročila iz regionalnih študijev. 16.30 Mi in znanost: varnost jedrske elektrarne v Krškem. 17 00 Glasba. 17.15 Poročila v angleščini. 17.20 Gremo naprej. 18.00 Poročila. 18.15 Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik I. 20.05 Spekter. 23 05 Dnevnik II. 23.30 Glasba. 23.50 Poročila v angleščini. 23.55 Poročila v nemščini. 0.00 Tv izbor. 1.00 Poročila.
TV AVSTRIJA 1
9.00 Čas v sliki. 9.05 Številna družina, serija. 9.30 Francoščina. 10 00 TV v šoli: Drevo kot simbol. 10.15 TV v šoli: Pevski zbori. 10.30 Prekleti na otokih, angleški čb pustolovski film (Trevor Howard, Ralph Richardson) 12.05 Po-paj, risanka. 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Sužnje Isaura. 14.00 VValtonovi, serija. 14.45 Zgodovina stekla. 15.00 Otroški spored 15.05 Niklaas, fantič iz Flandri-je, serijska risanka. 15.30 Kitajski zmaj, lutkovna igrica. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček 16.05 Športna abeceda: Smučarski bob. 16.25 Mini leksikon. 16.55 Telestick. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18 00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske 18.30 Mac Gyver, pričetek pustolovske serije. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Ti Drom-buschi, serija. 21.45 Pogledi od 3trcpi 21.55 Slepa ulica, kriminalka. 22.45 Žerjavica pod pepelom, ameriški film, 1957 (Lana Turner, Hope Lange). 1.15 Čas v sliki.
TV AVSTRIJA 2
8.30 Vremenska panorama do 13.00 16.55 Leksikon umetnikov. 17 00 Mul-tikulturno življenje: Ideje, pobude, recepti. 17 30 Dežela in ljudje. 18 00 Številna družina, serija. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19 30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Zadnji boj, nemška tv drama. 21.30 Črno na belem. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport, nato Čas v sliki.
SATELITSKA TV
6.00 Dobro jutro. 8.30 Očarljiva Jean-nie. 9.05 Vihre vojne, ponovitev. 10.35 Hallo, Heino, ponovitev. 11.35 Kolo sreče. 12.15 Tip dneva. 12.20 Čar gora 12.45 TV-borza, vmes Poročila. 13.35 Pod kalifornijskim soncem.14.30 Očarljiva Jeannie, Falcon Crest. 16.00 Booker (Richard Grieco). 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse, igra. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Kjer živi domovina, domovinski, 1956 (Christl Erber). 21.55 Akutno, afere, analize, argumenti. 22.30 Na primer zakonolomstvo, zabavni, 1969 (Hei-drun Kussin). 0.10 Poročila. 0.20 Zbiralec. drama, 1965 Terence Stamp).
RTI PLUS
9.00 Australian Open, povzete in prenos. 12.00 Serija 12.30 Striček Bili. 13.00 Oče prevef 13 30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Dallas. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99, regionalni spored. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost. 20.15 Narodna glasba 21.15 Gottschalk, osebni šov. 22.15 Stern TV. 22.50 Priložnost za ljubezen (Dr. Erika Berger) 23.20 Benny Hill. 23.50 Poročila 0.00 Služba v Vietnamu 1.00 Australian Open,
Neizmerna želja po potovanjih bo med mladimi najbrž vedno pri sotna. Lahko bi rekli, da je neke vrste avanturistični nagon prirojen večini od nas. Kakšni nepopisni občutki nas obdajajo, ko smo tisoč kilometrov stran od doma, med drugačnimi ljudmi, v drugačni deželi... Takšne izkušnje s časom postajajo del nas in največkrat nas prisiljujejo, da si spremenimo vizijo sveta iz mladostniške domišlije, ki nas je do nedavnega omejevala le na sanjarjenje. Z lastnimi izkušnjami si oblikujemo realno podobo sveta, ki se ji hote ali pa nehote moramo prilagoditi ...
Že samo ime »Amerika« nam zveni tako zelo fantastično, da na nas deluje nekako nostalgi-čno, kot da smo tam že nekoč bi-f li. V naših predstavah najbolj svobodna in demokratična dežela na zemeljski obli, a žal za večino od nas nedosegljiva iz objektivnih razlogov. Nekaj let nazaj pa so Američani mlade širom po svetu razveselili s projektom imenovanim »Camp America«, ki je najboljši način združevanja prijetnega s koristnim. Na enem mestu lahko utrjujejo znanje angleškega jezika, spoznavajo ljudi in navade iz celega sveta ter obe-. nem delajo v mladinskih kampih širom po ZDA.
Camp Amerika je najboljši način, da preživite devet do deset poletnih tednov v lepem naravnem okolju ameriških poletnih kam-pov. V poletnih taborih na ozemlju ZDA preživljajo ameriški otroci svoje počitnice. Naloga udeležencev Camp America je, da skrbijo za aktivnosti otrok kot npr. športni inštruktorji, kulturni animatorji in podobno. Druga možnost pa je, da si v kampu eden izmed servisneea osebia npr. kuhar, telefonist, šofer in podobno.
Čeprav bi najbrž vsakdo želel 'na takšno potovanje, pa morajo vsi, ki se prijavijo izpolnjevati nekaj osnovnih normativov, brez katerih ni mogoče postati udeleženec Camp America. Prvi in najosnovnejši pogoj je zadovoljivo oziroma primerno znanje angleškega jezika. Naslednji pomemben pogoj je, da so vsi potencialni udeleženci stari od 18 do 25 let in da imajo status študenta oziroma so študentje. Zadnji zelo pomemben pogoj pa je, da uspešno opravijo pogovor z osebo, ki je za to kompetentna (In-terwiever). Predavanja v ta namen organizirajo za vse prijavljene vsako leto nekje v februarju in sicer (nam najbližje) v Ljubljani in v Velenju. Ko uspešno opravite vse te formalnosti, bo ta predstavnik Camp America poslal vso potrebno dokumentacijo na
HAMLET - zadnjič
V petek, 17. januarja bo organiziran zadnji ogled gledališke predstave William Shakespeare: HAMLET v mariborskem gledališču. Režija Tomaž Pandur.
Predstava prične ob 19.00, odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane.
Cena prevoza 300 SLT, cena vstopnic 200 SLT. Na razpolago je še nekaj mest s prevozom.
sedež organizacije, kjer kasneje s pomočjo računalnikov izbirajo najprimernejše kandidate. O tem, ali ste izbrani ali ne, vas bodo pravočasno obvestili in vam obenem poslali vse potrebne informacije o nadaljnji proceduri. Treba je poudariti, da v ožji krog izbrancev vedno pride 75 % vseh prijavljenih, kar pa je približno 12 000 ljudi iz 23 dežel celega sveta. Ko pa ste enkrat že izbrani, si lahko tisti trenutek začnete pakirati kovčke .. . Vaša edina naloga pri tem pa je, da do datuma, ki bo označen na vašem dopisu pridete kakorkoli veste in znate do Londona. Na tem dopisu boste imeli napisan tudi natančen naslov ter čas, kam in kdaj se morate javiti. Prav tako boste imeli tudi označena imena hotelov, kjer boste bivali (pred odhodom v ZDA), številke avtobusov itd. Vse te natančne podatke boste dobili na agenciji v Londonu, kjer boste morali dvigniti tudi letalsko karto London" — Nevv York ter žepnino, ki vam pripada. Amerika je zdaj že blizu .. .
Organizacija Camp Amerika vsem udeležencem poletnih taborov nudi naslednje ugodnosti:
GISELLE — romantični balet
Giselle je najstarejše baletno delo, ki ga izvajajo brez prenehanja že od leta 1841. Zelja vsake balerine je, da bi vsaj enkrat nastopila v tem romantičnem baletu in vsaka resnično velika plesna umetnica tudi pleše v Giselle. Čeprav ne gre za nek skladatelj-ski genialni dosežek pa je ta balet uprizorjen v takem slogu, da verjamemo trpljenju mladega dekleta, ki umre s strtim srcem
pomoč pri pridobitvi ameriške vize, brezplačno fleksibilno letalsko vozovnico na relaciji London—New York, bivanje in hrano v kampu, žepnino 150—300 USD (odvisno od starosti in od nalog, ki jih boste opravljali) ter možnost, da po končanem bivanju v kampu še šest tednov na svoje stroške potujete po Ameriki.
Po prihodu v ZDA vas razporedijo v enega od kampov širom po ZDA, kjer boste devet tednov opravljali dela in naloge, za katere ste že na razgovoru s predstavnikom organizacije predložili ustrezna potrdila oziroma priporočila. To so aktivnosti, ki jih sami zelo dobro obvladate in ki ste jih kot želje za opravljanje teh nalog vpisali v osnovni formular. Najbrž v prijetnem naravnem okolju devet tednov v prijetni družbi hitro mine. Po končanem kampiranju imajo vsi udeleženci Camp America možnost, da šest tednov potujejo na lastne stroške po tej nenavadni in zanimivi deželi.
Ta opis bivanja v Ameriki vam bo vsaj za malenkost približal to, za mnoge nedosegljivo in tako zelo opevano deželo. Najboljši način, da se sami prepričate, kakšna je ta Amerika in kaj vam nudi je, da se ravno zdaj, v tem času prijavite kot bodoči udeleženec projekta Camp America. Za vse podrobnejše informacije je pri nas, v Sloveniji poskrbela Turistična agencija za mlade »Erazem« iz Ljubljane, kjer vam nudijo vse natančne in potrebne podatke. Navsezadnje pa se lahko tam tudi prijavite. Prijetno potovanje in veliko sreče! Aleš Lednik
Balet GISELLE Adolfa Adama je na sporedu opere Ljubljana in bo uprizorjen v Cankarjevem domu. Nadomestil bo napovedano opero Turandot, ki je v repertoarju glasbenega abonmaja. Zato plačajo abonenti glasbenega abonmaja le polovično ceno vstopnice, ki pri tem obisku znaša 350 SLT (vstopnice so na 1. balkonu).
Obiskali bomo premierno uprizoritev tega baleta, ki bo v petek, 31. januarja 1992 ob 19.00.
Cena prevoza 400 SLT, cena vstopnic 700 SLT. Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Prijave so obvezne tudi za abonente.
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik; Tatjana Podgoršek, TVfira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120,00 tolarjev, trimesečna naročnina 360,00 tolarjev, polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 600,00 tolarjev.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ,
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1987, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Zeleni Velenje so nam sporočili:
Teniška hala je črna gradnja
Stroške odstranitve objekta bo morala nositi občina
Kot so nam sporočili Zeleni Velenja, je ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero je 8. januarja razveljavilo lokacijsko dovoljenje, ki ga je izdal Sekretariat za javne gospodarske dejavnosti na osnovi sklepa izvršnega sveta. Sklicujejo se na 73. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki govori: »Če gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na zemljišču, kjer po tem zakonu ni mogoče izdati lokacijskega dovoljenja, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta ne glede na gradbeno fazo odstrani in vzpostavi prejšnje stanje na investitorjeve stroške...« Zeleni opozarjajo, da nastaja problem, ker je občina nezakonito izdala investitorju lokacijsko dovoljenje, ki ni več veljavno. Torej bodo po njihovo vsi stroški za odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja bremenili občino. Ta je namreč zavedla investitorja v zgrešeno naložbo.« Vse skupaj pa je »zakuha!« izvršni svet, ki je na svoji seji 23. septembra sprejel sklep, da ugodi potrošniku in mu izda lokacijsko dovoljenje brez ustreznega izvedbenega akta, ki je v fazi sprejemanja v velenjski skupščini.
Kulturni center Ivan Napotnik
IPMEDOTV
.....^
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
ČETRTEK, 16. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro;
6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Radijski dju-box; 9.00 Trič trač in druge čveke; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 17. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo in nočni program Radia Velenje.
SOBOTA, 18. JANUARJA: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje.
NEDELJA, 19. JANUARJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih postavili pred 14. dnevi, nova pa sprejemali po telefonu 855 963); 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 15.50 in 16.50 epp blok); 18.00 Mladi mladim; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 20. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše.
TOREK, 21. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 CD novosti; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 22. JANUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi (govorili bomo o davčni zakonodaji — dohodnini); 18.00 Strokovni nasveti; 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Na svidenje.
Radio Velenje Music shop Velenje
Lestvica 10-ih naj CD-jev:
1.	QUEEN - Innuendo
2.	BANANA JACK - Compilation
3.	GIPSY K1NGS - Este mundo
4.	STARS ON 45 - The best of
5.	CLASSICS Original - Compilation
6.	GUNS N'ROSES - Use vour illusion I.
7.	MICHAEL JACKSON - Dangerous
8.	METALLICA - Metallica
9.	BAD BOYS BLUE - House of silence 10. PRINCE — Diamonds and pearls
Glasbo iz CD plošč lahko poslušate vsak torek ob 7.30 na valovih radia Velenje na frekvenci 88.9 ter 97.2 MHz.
								
	M	M	M	o	1 1	1 I	1 1	1 J
REDNI KINO
Četrtek in petek, 16., 17. 1. ob 18. uri, sobota in nedelja, 18., 19. 1. ob 18. in 20. uri ULIČNI POLICAJ - ameriška kriminalka. Vlogi: Clint Eastwood, Charlie Shee.
Nedelja, 19. 1. ob 11. uri dopoldan! VRNITEV V PLAVO LAGUNO — amer. romantični (zaradi velikega zanimanja ponavljamo!).
NOČNI KINO V REDNEM KINU
Četrtek in petek, 16., 17. 1. ob 20. uri, petek, sobota, 18. 1. ob 22. uri PLAVI ANGEL - trda erotika.
KINO DOM KULTURE
Ponedeljek, 20. 1. ob 20. uri v Filmskem gledališču NORA LJUBEZEN —- ameriška drama. Vloge: Sam Shepard, Kim Basinger. Režija: Robert Altman. Scenarij: Sam Shepard po lastni drami. Mojstrska ekranizacija uspešne gledališke predstave o strasteh, seksualnih frustracijah in incestu.
KINO ŠOŠTANJ
Nedelja, 19. 1. ob 9.30 IZREDNA PREDSTAVA! VRNITEV V PLAVO LAGUNO - ameriški, romantični.
Ponedeljek, 20. 1. ob 19. uri ULIČNI POLICAJ - ameriški, kriminalka.
Občina Mozirje — Velenje
Gasilci bodo volili
Gasilci mozirske in velenjske občine bodo v januarju opravili občne zbore svojih društev. Razumljivo je, da bodo ocenili svoje delo v preteklem letu in spregovorili o bodočih nalogah, ki jih bodo uresničevali v dokaj drugačnih razmerah. Posebej pomembno je, da bodo izvolili tudi nova vodstva društev in tako uskladili mandate, ki so doslej med slovenskimi društvi različni. To bo ena izmed nalog, ki jih morajo opraviti pred kongresom slovenskih gasilcev, ki bo v Slovenj Gradcu, (jp)
16. januarja 1992
OBVEŠČEVALEC
nad čas stran 15
tel. 853 481, 888 480
Uifielen ogUas., ocjCai. u nal cas
V ŠOŠTANJU ODDAM V NAJEM kemično čistilnico, zaradi upokojitve. ® 881-149. OBVEŠČAM, da nisem plačnica računov za Frančiškom Golobom, Podgorje pri Letušu 3. Žena.
CANDY PRALNI STROJ, tegu la 15 m2 prodam. ® 858-799. GOLF JX B, letnik 1988, prodam. V račun vzamem R-4 ali Ju-go. ® 063-857-598. IŠČEM SAMSKO VDOVO ALI UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu vsaj 4 ure dnevno. ® 857-105.
ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM: otroško sobo, kotni bar — uvoz iz Skandinavije, jogi posteljo 180 x 200, pralni stroj, trimlet, orgle Yamaha in sinte-saizer ter barvni tv. Informacije po ® 858-467 po 17. uri. MENJAM DVOSOBNO STANOVANJE na Jenkovi, za dva manjša v Velenju. ® je 852-148 zvečer, naslov pa lahko dobite tudi na upravi liista.
Darilni bntik
[pBooDs
KanlagOT trg 11, uLt 851 476
huiii ptnudki - itrtiln bvndt h U 260(0 SLT dalje
DELOVNI ČASS - VSAK DAN od 9 do 19 ure, i sobota od 8-13
NOV PRALNI STROJ GORENJE, uvožen otroški voziček, trdi tervol 3 cm 120 mJ, prodam. ® 893-231.
NA GORICI MENJAMO DVOSOBNO STANOVANJE za tro-sobno, kjerkoli v Velenju. ® 854-140.
GRADBENO PARCELO ugodno prodam. ® (062) 811-400 HRASTOVE DESKE in rotacijski plug Gorenje Muta, prodam. ® 882-754.
GARAŽO V SREDIŠČU MESTA, (pod AMD), ugodno prodam. ® 854-029. SOBO s souporabo kuhinje, sanitarij, telefona oddam samski ženski ali paru brez otrok. © 853-432.
FORD SIERA, letnik 1987, rdeče barve, prodam. ® 855-241. VELENJSKA SKUPINA EVRO-GAME, vabi medse resne soigralce. Vplačilo 2000 ATS ali 300 DEM. Za delo dober zaslužek. Srečanje bo v soboto v delavskem klubu ob 17. uri. V REČICI OB PAKI prodam staro hišo, voda, elektrika, hišna številka in 1750 m2 zemlje. ® 061-110-179.
POSLOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM. ® 858-022. LASERSKI TISKALNIK PRODAM. HP-LJ II P-1,5 Mb.
® 850-736.
TROSED RAZTEGLJIV v ležišče in dva enoseda, prodam. Tone Pozvek, Šaleška 16/IV. Velenje, ® 858-644.
ZELO UGODNO PRODAM
(za 1000 sit) psa, mešanec terier z verigo ter pasjo uto. © 856-905 od 7. do 15. ure, Skaza.
PROTISTRUJNIK, izmenjevalec toplote, 35.000 ccal, tri leta rabljen, ugodno prodam. Prodam tudi gostinske separeje, štiri komplete, marmornate mize, tapecirani stoli, klopi, rabljeni leto
in pol. Melanšek, ves dan.
© 856-083,
ROLETE, ŽALUZ1JE IN PLISEJE izdelujem in montiram. S 063-24-296.
M'
Občina Velenje i Poroke:
Franc Ostrožnžnik, roj. 1968, Velenje, Prešernovava c. št. 4 in Simona Vodončnik, rtroj. 1972, Velenje, Ul. Veljka Vlahooviča št. 57, Smi-ljan Krambergenr, roj. 1968, Velenje, Ul. Vrnjačkike banje št. 3 in Stanislava Gratetej, roj. 1973, Velenje, Ul. Vrnjaačke banje št. 4, Stanko Podvratatnik, roj. 1969, Skorno pri Šoštžtanju št. 40/d in Melita Germadnlnik, roj. 1971, Bele vode št. 10/c.c.
Občina Mozirje :e: Poroke:
Živko Zagoričičnik, roj. 1962 iz Podloga v Sav. c dolini 6 in Jožica Pestotnik, roj. 1<1968 iz Podloga v Sav. dolini 6.
O
SMRTI
OBČINA VELELENJE: SMRTI:
Julika Hribenernik, roj. 1900, Celje, Mariborskska c. št. 18, Jožefa Rorman, rojoj. 1913, Velenje, Kidričeva c. št. 23, Marija Pova-lej, roj. 1919, GGorica pri Šmart-nem št. 23, CiriHl Obu, roj. 1909, Podkraj pri Velelenju št. 36, Elizabeta Kopušar, roj. 1905, Celje, Stegenškova uhl. št. 7, Helena Mliner, roj. 190 07, Planina št. 30, Antonija Repnikik, roj. 1905, Skale št. 70, Vincecencij Dedič, roj.
OBRTNIKI PODJETJA! Prodamo Renault-4, letnik september 1991, informacije po © 882-787.
GARAŽO V ŠALEKU prodam za 3700 DEM. © 851-582.
PRODAM OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVA 101 letnik 87 in Zastava 101 letnik 84. Informacije zvečer na © 853-420.
UGODNO PRODAM COMO-DORE 64 z dodatno opremo. © 857-357.
POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE parketov in drugih oblog in montaža vseh vrst pohištva. © 851-110.
UGODNA PRODAJA SATELITSKIH ANTEN na
osem ali trinajst obrokov. ©851-930.
LIR
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure.
Trgovin« z mešanim blagom
Koroška 8 c, Velenje Tel.: 855-998
OGLAŠAJTE V NAŠ CAS
1909, Velenje, Selo št. 24, Jožefa Gračner, roj. 1920, Celje, Mariborska c. št. 141, Alojz Vrbovšek, roj. 1922, Stojno selo št. 52/a, Zofija Kodrič, roj. 1925, Velenje, Kersnikova c. št. 25, Franc Peterko vič, roj. 1929, Zidani most št. 29/b, Roza Novak, roj. 1910, Donačka gora št. 34, Marjan Koren, roj. 1950, Podgora št. 31/a, Ljubomir Stajič, roj. 1957, Velenje, Jenkova c. št. 9, Marija Je-lenko, roj. 1927, Dovče št. 58/a, Stanislav Prevolnik, roj. 1934, Breg št. 40, Berta Vodeb, roj. 1943, Celje, Šlandrov trg št. 2, Pavla Dormiš, roj. 1906,'Žalec, Kruševska ul št. 1, Vid Jazbec, roj. 1910, Tajhte št. 3, Viktor Šar-ner, roj. 1905, Veliki vrh št. 14, Valter Zadravec, roj. 1959, Ljutomer, Postružnikova ul št. 14, Alojz Hriberšek, roj. 1915, Prebold št. 2/a, Karol Dornik, roj. 1920, Ločica ob Savinji št. l/a, Vincenc Drozg, roj. 1920, Slovenske Konjice, Celjska c. št. 12, Franc Šarlah, roj. 1936, Žalec, Oničeva ul. št. 4, Rudolf Ram-šak, roj. 1920, Šoštanj, Cesta talcev št. 4, Frančiška Kos, roj. 1915, Skornapri Šoštanju št. 35, Marija Žohar, roj. 1939, Šoštanj, Metleče št. 70, Adolf Svet, roj. 1937, Polzela št. 210, Anton Kaše, roj. 1920, Hrastnik, Pot Franca Pušnika št. 81
OBČINA MOZIRJE: SMRTI:
Anton Potočnik, roj. 1926 iz Homec Brda 11, Marjan Leid-nek, roj. 1966 iz Lepe njive 2.
PLASTEX d.o.o.
Koroška cesta 8 a, Velenje
V Skornem 12, Šoštanj, prodamo delavnico 47 m2 na parceli 476 m2 z lokacijskim dovoljenjem. Informacije po tel.: 852-329 od 7. do 8. ure.
Ponudbe pošljite v 10 dneh na zgornji naslov.
Imate težave, dvome, stiske?
Se želite pogovoriti?
Telefon Informacije Pomoč (063) 853-369
vsako sredo od 18.—20. ure
Odprta telefonska zveza je namenjena otrokom in odraslim, ki želijo pridobiti informacije, pomoč, ali pa se samo pogovoriti o težavah, dvomih, stiskah, ki jih doživljajo v vsakdanjem življenju.
Strokovnjaki vsako sredo od 18.—20. ure poslušajo, odgovarjajo po telefonu in usmerjajo vse, ki se na njih obračajo, na ustrezne ustanove in strokovne službe, kjer je moč te težave rešiti.

ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je po dolgi in hudi bolezni nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
Marija Žohar
rojena ŽENDONER 26. 12. 1939 - 7. 1. 1992
Iskreno a se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno soža-lje, daro\ovano cvetje, sveče, darovane svete maše in spremstvo na njeni mnogo prera-
ni zadnji poti.
Zahvaljujujemo se tudi osebju bolnišnice Topolšica, dr. Rezarju in dr. Smonkarju ter osebju inin zdravnikom nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, posebej hvala pritna-
riju dr. Lomovcu za ves trud in prizadevanje. Hvala gcgospodu župniku za opravljen cerkveni obred, družinama Medved in Hliš za
pomoč in tolažbo. Posebej hvala sestri Danici za nesebično pomoč in bratu Milanu.
Žalujoči :i: mož Rudi, hčerke Lidija z Zlatkom, Mojca, Alenka z družino, sestra Danica
in brat Milan z družinama.
m n©ii m ms ¥ i
nama
V	PRODAJALNI PRESKRBA	NA KOROŠKI CESTI:
-	vino belo Kos	43,00 SLT
-	pivo Milde Sorte 0,33	29,80 SLT
-	Viki krema 800 gr.	213,70 SLT
NA ODDELKU METRSKEGA BLAGA: NOVOST! Tkanina FLAVISTA, podobna velurju ali plišu z vsemi dobrimi lastnostmi usnja in tekstila — meter dvojne širine od 860,20 SLT dalje
V	tednu sejma mode od 13. do 18. januarja pa še 20% popust!
NA MOŠKEM ODDELKU:
—	moške maje s kapuco samo
—	moške kavbojke uvoz Tajska
NA ŽENSKEM ODDELKU:
—	ženske hlače »španarice« že od
ženske mikice pliš že od
494,00 SLT 2,070,40 SLT
858,00 SLT dalje 1.319,00 SLT dalje
NA ODDELKU MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE
KONFEKCIJE TER OBUTVE 20 do 40 % SEZONSKO ZNIŽANJE ZIMSKE KONFEKCIJE IN OBUTVE!
(2j)
i i
MURŠIČ JOŽE
AVTOKLEPARSTVO
AVTOLIČARSTVO
AVTOVLEKA
Žarova ulica 7, Velenje, tel (063) 856-852, Fax (063) 856-852
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje ter se priporočamo za nadaljnji obisk.
Občina Velenje _ Zdravniki:
Četrtek, 16. januar — dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Fri-škovec, nočni dr. Pirtovšek in dr. Vrabič
Petek, 17. januarja — dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar
Soboto, 18. januarja in nedeljo, 19. januarja — dnevni dr. Rus, nočni dr. Rus in dr. Lazar Ponedeljek, 20. januarja — dopoldan dr. Kočevar, popoldan dr. Renko, nočni dr. Slavič in dr. Stupar
Zobozdravstvo:
V nedeljo, 19. januarja — dr. Danica Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti.
VTOStlŠČl'
Lekarna:
Ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Na Veterinarski postaji v Šoštanju:
Od 17. januarja do 24. januarja — Franc Blatnik, dipl. veterinar, Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Občina Mozirje: Na Veterinarski postaji:
Do 19. januarja — Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija, tel.: 831-219.
Od 20. januarja do 26. januarja — Ciril Kralj, dipl. veterinar, Ljubno, tel: 841-410.
Betica oh Saviaji tel. M3-S3I-416
Trgovsko podjetje p- o.
"Savinjski magazin Žatec"
Šlandrov trg 35 -63310 Žalec
Posezonska razprodaja tekstila v času od
15. 1. do 31. 1.
20 do 40 % POPUSTA
Poceni nakup boste opravili v prodajalnah SAVINJSKEGA MAGAZIN A ŽALEC!
Silvestrski podvig — nagrada za dvajsetletno delo in. veselje
Odkrili nov izhod iz
mm*.
sem se zvečer, ko sem končno imel čas vse skupaj razčleniti, prijetno počutil in se ob tem skušal vživeti v veselje in zadovoljstvo, upravičen ponos jamarjev, vendar res samo poskušal, saj tega zadovoljstva, ki je kar žarelo iz njih, ni moč opisati. Spremljali so me Janez Ravljen, Rajko Bra-čič in Martin Jelenko, ki so bili skupaj z Albinom Rošerjem in Radom Avberškom v tistem »usodnem« trenutku v jami. Seveda ob tem niti slučajno niso pozabili na vse ostale jamarje, ki so se prav tako trudili in si želeli tega uspeha. Janez je ob tem dejal, da se mu je izpolnila največja
želja in je zdaj »zrel« za jamarski penzion, v isti sapi pa dodal, da bo treba raziskati še tam in tam in v trenutku se je razvnela prava predstavitev številnih zanimivih načrtov in možnosti, v kateri sta Janeza vneto dopolnjevala Rajko in Martin. Velik dosežek je (in bo) veselje in delo le še spodbudil.
Zgodovina Hude luknje je bogata in prebogata za bežni zapis, že Janez Ravljen je v pogovoru navrgel preveč podatkov. Vsekakor je znan prvi zapis o raziskovanju v njej iz leta 1895 v članku Franca Kocbeka, raziskoval pa jo je že leta 1892 domačin in domoljub Ivan Vivod. Primeren del jame je tudi uredil za turiste. Kasneje je vse zamrlo nekako do leta 1930. Rudniški zdravnik dr. Roman Vidmarje 1936 ustanovil jamarsko društvo Speleus (spele-us ursus je jamski medved), ki je jamo znova uredilo do slapa in do leta 1938 še 320 metrov poti. »Iz tega časa so znamenita arheološka izkopavanja dr. Srečka Brodarja v Špehovki, odkrili so požiralnik Ponikve, za katerega smo najprej mislili, da smo ga mi, pa seveda Lisičnico, ki je bila ključ prehoda skozi hrib,« pravi Janez Ravljen. Leta 1950 je društvo za urejanje jam jamo ponovno uredilo, med prvimi v Sloveniji celo z elektriko, zaradi poplav in rušenja pa po dveh letih vse opustilo
»Mnogi so smatrali, da je jama raziskana in zatišje je trajalo do leta 1968, ko so poskusili člani jamarskega kluba Slovenj Gradec in bili takoj uspešni. Odkrili so pomembne rove, ki so dokazovali obstoj etaže nad Hu-
dva kilometra rovov. Omenjeni preboj je bil dolg 31 metrov, posebej pa moram poudariti, da je to naraven preboj, brez miniranja in drugih umetnih posegov, kar je v svetu redek primer, zato je naš uspeh toliko večji in slajši. Res smo ponosni nanj.
Vsekakor je preboj najlepša nagrada ob 100-letnici raziskovanja jame in ob 15-letnici obstoja kluba, zares lepa novoletna čestitka, saj smo ga opravili 30. in 31. decembra, čeprav so nekateri zmajevali z glavo in se celo nasmihali. Zdaj gremo naprej — prepričani smo, da obstaja še tretja etaža in skušali jo bomo najti.«
»Nebeško« se torej počutijo, kaj pa omenjena »napaka«? »Ob obiskih jame povsod najdemo karbidne odpadke, porušena stojišča za nadaljnje raziskovanje in druge poškodbe. Zaradi težavnega dostopa so to doslej lahko počeli le jamarji. Na žalost in jih res ne razumem, svinjarije, ki jo pustijo niti ne omenjam. S prebojem bo dostop lažji še za druge in nevarnost svinjanja večja. Zato smo izvršni svet SO Slovenj Gradec zaprosili za pooblastilo in ga tudi dobili, da jamo ustrezno zaščitimo in poskrbimo za njeno varnost. Obisk bo seveda še možen, vendar pod nadzorstvom.«
Nikar skleniti pisanja z »napako« in tarnanjem, naj bo zaključek bolj veder. Jamarski klub Speleos je namreč med najboljšimi v Sloveniji, po meritvah, natančnih načrtih, po dejavnosti in uspehih. Bo kar treba verjeti, jamarjem čestitati in jim zaželeti še veliko novih rovov in prehodov. Nasvidenje v tretji etaži, (jp)
Motnja delovnega ritma
Sončen zimski dan je bil in sedenje v pisarni brez dnevne svetlobe je kar klicalo po delu na terenu. In zgodilo se je. Dejstvo, da bo delavnik ta dan raztegnjen do večera, običajnega počutja in duševnega mira ni motilo posebej. Tudi urednikova naloga s skrivnostnim namigom »težka«, stanja ni bistveno spremenila. Zapis o velikem dosežku jamarjev in kakšna sličica zraven pač ne more biti prevelik zalogaj.
Prišli so tako Janez, Rajko in Martin in me odpeljali (skoraj) naravnost proti Hudi luknji. Na jamarsko stroko se seveda kaj prida ne spoznam, zato zavitim pogovorom o nekakšni lisičnici nisem namenjal posebne pozornosti, a so bili fantje pravi lisjaki, zakaj — sem kmalu spoznal. Kot kup negotovosti sem stal med njimi v njihovi postojanki in jih opazoval med preo-blačenjem, začudeno gledal kombinezone, karabine, čelade, karbidovke, pasove, pa dolgo vrv in drugo kar je na njih našlo pravo mesto. In na meni tudi. Kot za dojenčka so poskrbeli zame in še tulil nisem, čeprav so možganske celice mrzlično migljale.
Pot pod noge in naravnost v hrib. Vnaprejšnje opozorilo, da njihovemu tempu zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne bom zmogel slediti, so dobrohotno vzeli na znanje.
Navzdol skozi pekel
Vrh hriba ter malo navzdol in na pobočju ob robu gozda je vame zazijala luknja, luknjica prav-
do luknjo. Leta 1974 smo domačini, ki smo bili člani slovenjgra-škega kluba, ustanovili svojo jamarsko sekcijo Speleos, že pri prvi akciji pa odkrili nov rov — sistem z 200 metri, kar je potrjevalo, da je etaža še večja. In leta 1976 smo jo našli — biser tega sistema, nismo pa našli prehoda. Na prvi pogled nepremagljiva ovira je bil velik sifon s kakšnimi /30 kubičnimi metri vode. Tudi potapljači rešitve niso našli, mi pa smo glede na naše načrte in meritve vztrajali. Sifon smo izpraznili in po hudih naporih uspeli tudi s prebojem. Jama je globoka 95 metrov in ima kakšna
zaprav, ker sem začuda hitro in pravilno sklepal, da se bom moral v vsem svojem sijaju stlačiti vanjo. Niti kakšnega strahu nisem občutil, le kanček tesnobe, v podzavesti sem slišal urednikovo »težko« nalogo, nekakšna »lisi-čnica« me je spreletavala in prvi lisjak je že zginil v luknjo. Še dobro, da sem pogledal za njim, spomin me v nekaj sekundah ni zapustil in storil sem enako. Skoraj, ker prvega podviga nisem opravil tako graciozno, kot predhodnik. Vitek lisjak je svojo že ničikolikokratno vrnitev v svojo lisičnico pač opravil lažje, kot slab stot težka prvopristopniška gmota.
In tako naprej. Malo bočno, malo hrbtno, malo prsno, celo noge so prišle prav na kakšnem (ne)primernem mestu. Pa sem imel zamenjavo mračne pisarne s sončno svetlobo! Čisto zares, strahu in tesnobe ni bilo, ni bilo časa. Preveč sem imel opravka s samim seboj, na vse kriplje sem si prizadeval, da res ne bi izpadel prevelik nerodnež. Trije lisjaki v spremstvu medveda so bili malo zaskrbljeni, čeprav uradnih izjav o tem ni bilo slišati, predvsem pa uvidevni in pozorni. Zakaj se čeladi reče varnostna sem kmalu spoznal, da si je z roko ob prižgani karbidovki ne kaže popravljati tudi in spomin na urednika me je nekajkrat prešinil; želja pravzaprav, da bi bil zraven, zlasti še ob plazenju preko blatnih lesenih drogov nad manjšim sifonom, ko sem mimogrede obujal spomine na film o Camel Trop-hy.
Po mojem skromnem mnenju smo kar lepo napredovali, fantje so z vso svojo zavzetostjo prijazno razlagali v katerem od številnih stranskih rovov še slutijo prehode, v trenutnih prebliskih sem celo opazoval zanimivosti dobesedno okrog sebe in počasi je postalo zanimivo, celo zelo zanimivo. Podvig obeležiti na filmu je bilo tudi treba. Na primernem kraju smo to tudi opravili. Zares primernem. Na mestu na-
čepu ali priklonu, ob čemer sta
moji razdrapani koleni samo stiskali zobe, kar sem seveda občasno nazorno občutil. Občutil pa tudi veselje, ne le olajšanje, ko se je jama razširila, morda so si oddahnili tudi spremljevalci. Jama je razkrila svoje lepote, kapnike, zavese in vse drugo, preštevali smo kosti jamskega medveda, lahko bi pobožal kakšnega od mnogih netopirčkov in še kaj. Na vprašanje, če bodo vse to lahko občudovali tudi »navadni« Zemljani, sem dobil odgovor, da najbrž ne, zakaj ne pa da bom kmalu videl. Ni zvenelo kot grožnja, kot opozorilo pa vsekakor in spet me je prešinil pogled na dolgo najlonsko vrv, ki je brez zveze gotovo niso vlačili s sabo. Pa kaj, saj si nisem mogel pomagati, nazaj in navkreber me gotovo ne bi spravili, čeprav ne izključujem
mo in pot naprej po sončnem asfaltu. Kaj so si mislili mimohite-či vozniki ob pogledu na trojico normalno popackanih jamarjev in na nenormalno rjavo gmoto z rahlimi odtenki temeljne modre barve ne vem, vem pa, da sem bil zadovoljen. Pa ne zato, ker sem vendarle vse skupaj prestal, zadovoljen ob nepričakovano zanimivem doživetju. Z dejstvom, da sem bil po jamarjih prvi navadni zemljan, ki je to pot opravil in še slikal povrhu, so me počastili moji sopotniki in kar hvaležen sem jim bil. Še kost jamskega medveda in zob so mi dali v spomin.
Nebeško počutje (z napako)
Zdaj pa čisto zares. Čisto zares
mreč, kjer so »speleosi« zadnji dan lanskega leta slavili. Pa ne staro ali novo leto, slavili so dosežek, ki so si ga kakšni dve desetletji želeli bolj kot karkoli drugega. Vse to obdobje trdega dela in neizmernega raziskovalnega nemira so vedeli, da prehod je, o tem je pričalo zanesljivo ljudsko izročilo; da so namreč nekoč že prišli ali prilezli od vhoda v Hudi luknji skozi goro na piano pri izhodu, kjer smo se mi spustili v podzemni svet. Mimogrede so tudi ta izhod ali vhod iskali lep čas. Občutkov veselja in zmago-slavlja ne bi opisoval, to je samo in izključno njihovo, čutijo in občutijo ga samo jamarji, kot ga drugi ne znamo niti moremo, skušajmo ga torej vsaj ceniti in spoštovati.
Fotografiranje z blatnimi rokami je vendarle uspelo, tudi nekajkrat pozneje in krenili smo naprej. Fantje so me tolažili, da bo kmalu bolje. Precej pozorni so bili ob vsakem mojem koraku ali gibu in v meni sta se nedoločeno mešala občutka sramu pred nerodnostjo in pomembnostjo moje malenkosti. Tisto »bolje« je pomenilo občasno hojo v po-
možnosti, da bi se navzdol po isti poti še kdaj podal (ob misli na morebiti neuspele posnetke me je spreletelo). Fotografirali smo se še naprej in prisilno so ovekovečili tudi z blatom obdelan kombinezon, v katerem sem tičal sam osebno (blato je bilo zunaj, ne znotraj).
Spust v vice
Lahkotno smo torej stopali naprej, vsaj zame je bilo najhujše mimo. Znašli smo se tako pred črnim breznom, na dnu katerega so se že videli prameni dnevne svetlobe. Takoj mi je bilo jasno, zakaj brez množičnosti, zakaj torej vrv in kaj me čaka. Pripovedovanje spremljevalcev kako težko je nekatere (zelo konkretno) spraviti na štrik in v temo me ni preveč ganilo, kaj takega sem pred mnogimi leti z veseljem počel, vendar v planinah. Skrbne priprave in začetna nelagodnost dokler nisem pogruntal, da krčevito oprijemanje vrvi nič ne koristi in da je bolje gledati pod noge, pa sem v skupno olajšanje že bil na tleh.
Spominski posnetek pred ja-
MILIČNIKI SO ZAPISALI
ODNESEL OPEKO
V bližino nogometnega igrišča na Konovem je v noči iz 6. na 7. januar prišel neznanec. Da se brez razloga ni mudil v tem času na nezavarovanem gradbišču, je zjutraj ugotovil A. H. iz Velenja. Izpod lesene konstrukcije je namreč dolgoprstnež odtujil okrog 600 kom strešne opeke Eterit.
TRIK MU NI USPEL
Prejšnji torek je v dopoldanskem času nakupoval v Erini Tržnici na Kidričevi cesti v Velenju D. K. iz Velenja. Vse bi bilo lepo in prav, če bi plačal vso blago, ki ga je vzel s prodajnih polic. Tako pa je poravnal račun le za nekatere vrste, za steklenico albanskega konjaka, ki jo je skril v nakupovalno torbo, pa ne. Budnim očem trgovk njegov trik ni ušel. Zalotile so ga, miličniki pa so zanj napisali prijavo sodišču.
LAŽJE TELESNO POŠKODOVAN SOPOTNIK
Sredi prejšnjega tedna, ob 21. uri, je prišlo do prometne nezgode v semaforiziranem križišču na regionalni cesti Velenje— Šoštanj. V njej pa so bili udeleženi vozniki osebnega avtomobila Ladislav Sedovnik (18 let) iz Lip-ja in Jože Ovčjak (35 let) iz Velenja ter sopotnik v Sedovnikovem avtomobilu Franjo Podpečan (18
r
let) iz Črnove pri Velenju.
Ovčjak je vozil osebno vozilo iz Foitove ceste proti Šoštanju. V semaforiziranem križišču s Cesto talcev je ustavil, v tistem trenutku pa se je zaletel v zadnji del njegovega avtomobila Sedovnik. Sopotnika, ki je sedel na zadnjem sedežu, je pri trčenju vrglo naprej. Pri tem se je lažje telesno poškodoval in pomoč so mu nudili najprej v velenjskem zdravstvenem domu, nato pa še v celjski bolnišnici. Za oba voznika osebnega avtomobila so miličniki odredili strokovni pregled v zvezi z ugotavljanjem prisotnosti alkohola.
NEPOJASNJENA KRAJA DENARJA
8. januarja zvečer je neznanec na nepojasnjen način iz sobe H. A. v Domu učencev na Efenkovi cesti v Velenju odtujil nekaj deviz in slovenskih tolarjev.
OB LEVI PREDNJI ŽAROMET
Očitno v naših trgovinah z rezervnimi avtomobilskimi deli ni na zalogi kompletov prednjih žarometov. Za tovrstno sklepanje ni treba biti posebej bister, če se kraje tega blaga vrstijo vsak teden. Tako je bilo tudi prejšnji petek, brez levih prednjih žarometov na svoji ladi pa je ostal M. T. iz Velenja. Svojega železnega konjička je med 18. in pol deseto
zvečer pustil pred lokalom Jožica.
JUGO KORAL ZAMENJAL LASTNIKA
V zgodnjih jutranjih urah 11. januarja je R. B. ostal brez svojega osebnega avtomobila, rdečega	Jugo	korala
CE 268-469. Parkiral ga je na parkirnem prostoru Tomšičeve 23 v Velenju, odvzel pa mu ga je doslej še neznani storilec.
VARNOSTNIKI ZALOTILI TATOVE
Za tri delavce Gorenja Gospodinjski aparati minula sobota ni bila tako srečen dan kot so načrtovali. Med 22.30 in 24. uro so namreč omenjenega dne. A. B., V. Ž. in G. M. iz Velenja preko mreže prišli v notranjost območja največje Gorenjeve delovne organizacije. Od tod jim je preko ograje že uspelo spraviti 10 kompresorjev za zamrzovalne skrinje, kontrolni lučki in dve stikali, ko so jim na »prste stopili« tamkajšnji varnostniki in jim preprečili krajo pripravljenih še 15 kompresorjev. Predali so jim možem postave, ti pa so ugotovili, da si je omenjena trojica že pred tem na nedovoljen način prisvojila dve zamrzovalni omari.
LAŽJE TELESNO POŠKODOVANA VOZNIKA
Minuli vikend je bil za delavce velenjske postaje milice kar pester. Kar nekajkrat so namreč morali intervenirati zaradi krše-
nja javnega reda in mira, pa tudi prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami je bilo precej. Med njimi so v svoje beležke zapisali prometno nesrečo na regionalni cesti Velenje—Šoštanj. Po Partizanski cesti iz smeri Šoštanja je prejšnjo nedeljo okoli pol enajste ure dopoldan vozil voznik osebnega avtomobila Aleksander Vihar (41 let) iz Bevč. Ko je pripeljal v križišče za pokopališče Podkraj, ga je na spolzkem cestišču zaneslo na levo stran, kjer je trčil v nasproti vozeči avtomobil. Upravljal gaje Franc Ferdinand Ocepek (51 let) iz Podgorja. Oba voznika osebnih avtomobilov sta se v nesreči lažje telesno poškodovala. Odpeljali so ju v celjsko bolnišnico.
POŽAR V KLETNIH PROSTORIH
Prejšnjo nedeljo, ob 12.30 uri, je prišlo do večjega požara v kletnih prostorih na Kardeljevem trgu 4—6. Kljub hitremu posredovanju gasilcev in uspešni lokali-zaciji ognjenih zubljev je zgorelo več kleti, močan dim pa je »ople-skal« stene stanovanj vse do osmega nadstropja. Pri iskanju vzrokov požara so miličniki ugotovili, da sta ga zanetila otroka, ki sta se v prostorih igrala z vžigalicami. Požar je povzročil ogromno materialno škodo.
GRE ZA ROP ALI...
Ta ponedeljek, okoli 1. ure zjutraj, je prišlo do pretepa na prostoru med hotelom Paka in Ljubljansko banko na Rudarski cesti v Velenju. V. H. iz Zvornika
in M. S., ki je bil z njim, zatrjujeta, da naj bi ju pretepla I. M. in A. Č. iz Velenja. Po končanem pretepu je V. H. pogrešal tudi večjo vsoto denarja. Ali gre za rop ali so vzroki pretepa druge narave, pa bo ugotovilo sodišče, ki je primer prevzelo.
POSTAJA MILICE MOZIRJE
Prejšnji ponedeljek in torek so bili delavci mozirske postaje milice uspešni pri iskanju dolgo-prstnežev. Izsledili so namreč vlomilca v gostilno Žmavc v Gornjem Gradu, nato pa še tatu osebnega avtomobila, last F. A., ki ga je nepridiprav odpeljal izpred gostilne Rak v Kokarjih. Kot so povedali, so svojo mero uspešnosti dopolnili še s skupino osumljencev, ki imajo na vesti več tatvin in drugih kaznivih dejanj na območju postaje milice Mozirje.
OBLEŽAL PRED GOSTILNO
Minulo nedeljo, v večernih urah^je pred gostilno Car v Mozirju obležal 1. K. S pomočjo delavcev postaje milice Mozirje in njegovih sorodnikov so ga »spravili na noge« in ustrezno mesto. Zoper njega in gostinsko osebje pa so zaradi kršenja javnega re-
'	FRIZERSKI SALON UAL
Jolanda Vrablč v v Cesta 111/28, Velen|e telefon: 855 - 261
V salonu VAL j« vsaka 1 1 .pričeska brezplačna
da in miru napisali prijavo sodniku za prekrške.
HUDA PROMETNA NESREČA V LJUBIJI
Prejšnjo soboto, ob 3. uri zjutraj, se je zgodila na regionalni cesti v Mozirju prometna nesreča, v kateri je eden udeleženec izgubil življenje, dva pa sta bila hudo telesno poškodovana. Roman Stropnik (27 let) iz Lepe njive je vozil po regionalni cesti Soteska proti Mozirju in pri tem zapeljal s ceste. Vozilo je pri tem nekontrolirano premetavalo, po več desetih metrih vožnje po obcestni bankini pa ga je vrglo še v varovalno ograjo mostu nad potokom Ljubija. Na kraju nesreče je sopotnik v Stropnikovem yugu 25-letni Marjan Ledinek, prav tako iz Lepe njive, podlegel poškodbam, voznik in drugi sopotnik v njegovem avtomobilu Bojan Štangler (18 let) iz Florjana pa sta se v nesreči hudo telesno poškodovala.
Stans Vanovžcfc
V veleblagovnici Na.na Velenje
tal.: 063/ 854 181 (bit 217)
doma 063/ 868 868
___ ■