Leto 18%. 379 Državni zakonik za kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane. Kos XL. — Izdan in razposlan dne 4. .julija 1896. Vsebina; Št. (102—107.) 102. Dopustilnica zn lokalno železnico z ozko raztefino Zell am See—Krimml (pinc-gavsko lokalno Železnico). — 103. Ukaz, da se selska oh fina Dfezka s I-Ieinrichsdorfom in Jestfahy odka-znje okolišu okrajne sodnije Veliki Biteš, oziroma okrožne sodnije Iglava na Moravskem. — 101. Zakon, zaradi dopolnitve zakona z dne 20. maja 1882. I., o uvedbi potrošnine za rudninsko olje. — 105. Zakon o davka prosti dobavi rudninskega olja, pod 770 stopinj gostega, za motorni obral, in za snaženje petrolejevih predorov. — 106. Ukaz, da se selska občina Lhota—Podkopnâ odkazuje okolišu okrajne sodnije Visovice na Moravskem. — 107. Ukaz o davka prosti dobavi prečiščenega rudninskega olja, pod 770 stopinj gostega, za obrat motorjev in za snaženje petrolejevih predorov. 103. Dopustilnica z dne 19. maja 1890.1. za lokalno železnico z ozko raztečino Zell am See—Krimml (pincgavsko lokalno železnico). Mi Franc Jožef Prvi, po milosti Božji cesar avstrijski; apostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški ; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. Ker je stavbni svétnik Rudolf vitez Stummer l'l- Traunfels, civilni inžener in stavbni podjetnik "a Dunaju, zaprosil, da bi se mu dalo dopustilo, /-graditi in obratovati lokalno železnico z ozko raz-tečino s Zell am See črez Mittersill v Krimml, Uvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist te podobo imenovanemu koncesijonarju to dopustilo na podstavi zakona z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. I. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) dodeliti lakö-le: §• 1. Koncesijonarju dajemo pravico, zgraditi in obratovali lokomotivno železnico, katero bo izvesti kot lokalno železnico z ozko raztečino od postaje Zeli am See državnoželezniške proge Bischofshofen — Wörgl črez Mittersill v Krimml (pincgavska lokalna železnica). §. 2. Železnici, ki je predmet lé dopustilnicé, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895) omenjene ugodnosti. §• 3. Koncesijonar je dolžan, gradnjo v §. 1. imenovane Železnice začeti precej, jo dokončati naj-dalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dne, in dodelano železnico takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo. (Slovenlscli.) 72 Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, mora koncesijonar dati zagotovilo, položivši varščino 5000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev. Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala. §• 4. Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov. Ista pravica naj se koncesijonarju dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi. §• 5. Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih postavi trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in železniški obratni red z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na napravo z ozko raz-tečino želežniškemu ministerstvu zdelo pripustilo, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izdâ železniško ministerstvo. §• 6. Koncesijonarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznost; koncesijonarjeve- Izdajati predstvene zadolžnice, katere smejo sluti samo na zakonito deželno veljavščino, je pri-pustno samo v toliko, kolikor se njih obrestovanje in odplačanje trajno zagotovljeno vidi v Čistem donosu, za katerega poroštvuje dežela salcburška. Dalje se koncesijonarju priznava pravica, izdati predstvene delnice, katere imajo glede svojega obrestovanja in razdolžitve prednost pred osnovnim' delnicami, do izneska, ki ga določi državno upravstvo. Dividenda, katera gré predstvenim delnicam, predno nastopi osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne sme biti dodatnega plačila iz donosov poznejših lét, se ne sme odmeriti više, kakor s štirimi odstotki. Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva. Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljali nikakoršni drugi stroški razen stroškov, za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki se med grajenjem res izplačajo, in kar je bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice. Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se dotični stroški sméjo prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v nainerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in se stroški izkažejo, kakor gré. Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo. Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva. V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) biti avstrijski državljani ter domovati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. §• 7. Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah. Ta določila se bodo uporabljala tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, Za tirolske deželne strelce in za žandarstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, nnipak tudi kadar bodo te osebe služabno potoke na svoj račun k orožnim vajam in priglednim 7-borom. Koncesijonar se zavezuje, da pristopi dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih rečl za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške Prenose, dalje da pristopi vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1. ° prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je Prevažati ležčče na račun vojaške blagajnice. Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö Po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavo tedaj, kadar se mu uradoma priznanijo. Te dolžnosti ima koncesijonar samö v toliko, v kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom na napravo z ozko raztečino in drugotnost té proge m na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata. Koncesijonar je dolžan, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60.) na doslužile podčastnike vojska, vojne marine in deželne brambe. §• 8. V koliko je enake ugodnosti, kakor jih usta-navlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodelje-vati civilnim stražnim četam (varnostni straži, bnančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojili. §•9. Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) Zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba Proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računeč od današnjega dne, 'er mine po lem roku. Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic. §. 10. Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarjev država. Kako naj se vodi ta obrat, to .se vravnâ s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarjem. §• H. Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnicee za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljajo tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. §. 12. Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih: Ako se železnica odkupi, naj država prevzame, da jih sama plača, tiste predstvene zadolžnice, katere ob času odkupa niso še izplačane po odobrenem razdolžnem črtežu, in naj predstvene ter osnovne delnice, ki so v obhodu, v kolikor téh poslednjih nima država sama, odkupi v polni imenski veljavi. Državnemu upravstvu je pri. tem dano na voljo, gori v misel vzeto glavnico imetnikom pred-stvenih in osnovnih delnic plačati ali v gotovini ali pa z državnimi zadolžnicami. Državne zadolžnice je pri tem izračunih po tistem kurzu, ki se podâ za povprečnega med denarnimi kurzi državnih zadolžnic enake vrste, ki se uradno zabeležijo na dunajski borzi v neposrednje poprejšnjem poluletju. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odo-brilom državnega upravstva. §• 13. Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnili in pričuvnili zakladov v obsegu, povedanem v §. 12. Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 12.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zaklada, naplavljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sami koncesijonar sezidal ali pridobil po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice. §. 14. Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazali, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarja pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — pogledovali, da se delo izvaja po projektu in po pogodbi. Ako se napravi delniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli-korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri velja za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustilo ali družbenim pravilom, oziroma javni koristi; v takem primeru pa je komisarjeva dolžnost, si precej izprositi razloko ministerslva za železnice, katera naj se dâ brez odloga in nuj veže družbo. §• 15. Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, se državnemu upravstvu pridržuje tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom do-pustilne dobe. Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljevaje koncesijonarju pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodnijami, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje. V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem devetnajstega dne meseca maja v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in šestem, Našega cesarjevanja oseminštiridesetem. (LS) Franc Jožef s. r. Radeni s. r. Gutten be ig s. r. mlinski s. r. 103. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 28. junija 1890. 1. da se selska občina Brezka s Heinrichsdorfom in Jestraby odkazuje okolišu okrajne sodnije Veliki Biteš, oziroma okrožne sodnije Iglava na Moravskem. Na podstavi zakona z dné 11. junija 18G8. 1. (drž. zak. št. 59.), oziroma zakona z dne 26. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 62.) se selska občina Bfezka s Heinrichsdorfom in Jestfaby izloča iz okolica okrajne sodnije Namiest iu okrožne sodnije Znojmo in odkazuje okolišu okrajne sodnije Veliki Biteš in okrožne sodnije Iglava. Ta ukaz stopi v veljavnost dne 1. janu-varja 1897. 1. ' Gleispach s. r. 104. omenjenega prestopka, ali pa so se samo z ozirom na zastaro, ki je nastopila, spoznali za nekaznive, je moči deti pod doliodarstveno-uradno pažnjo in naložiti se jim more dolžnost, vsako vložbo rudninskega olja pismeno zglasiti pri zato določenem finančnem organu, najpozneje šest ur poprej, in vpisnik pisati o dobavi in oddaji rudninskih olj. §• 5. Zakon z dne 29. junija 1896. L, zaradi dopolnitve zakona z dne 26. maja 1882.1., (drž. zak. št. 55.) o uvedbi potrošnine za rudninsko olje. S pritrditvijo obéli zbornic državnega zbora ukazujem takö: §. 1. Mešati rudninska olja, katera so pri toploti 12. stopinj Réaumurjcvih gosta nad 880 stopinj in torej po zmislu opomnje 1. k postavku št. 121. obče carinske tarife avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša z dne 21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 52.) niso zavezana potrošnini, z lajšimi rudninskimi olji v ta namén, da se dobi za svečavo pripravno rudninsko olje, je prepovedano. Na liste mešanice rudninskih olj, ki se napra vijo v kaki čistilnici za rudninsko olje (§. 10. zakona z dné 26. maja 1882. 1., drž. zak. št. 55.), ne meri ta prepoved. §. 2. Prestop v §. 1. izrečene prepovedi se kaznjuje kol težak dohodarstven prestopek in izmeri kazni se vzame v podlogo za vsakili 100 kilogramov mešanice davčni postavek od rudninskega olja. Toda globa naj se v nobenem primeru ne izreče manjša kakor 100 gl. Razen tega je prestopnik dolžan, potrošnino. kolikor je gré od mešanice, napravljene proti prepovedi, opraviti državni blagajnici. Ta zakon stopi v veljavnost tistega dne, ko se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, dne 29. junija 1896. I. Franc Jožef s. r. Badeni s. r. Itilinski s. r. 105. Zakon z dne 29. junija 1896.1. o davka prosti dobavi rudninskega olja, pod 770 stopinj gostega, za motorni obrat in za sna-ženje petrolejevih predorov. S pritrditvijo obéh zbornic državnega zbora ukazujem tako: §■ 1. Vlada se pooblašča, za obrat motorjev in pa za snaženje petrolejevih predorov namenjeno rudninsko olje, ki je pri toploti 12 stopinj Réaumurjevih men j gosto kot 770 (tisočnin gošče čiste vode), ako se izpolnijo ukazoma predpisani uveti in opreznosti, oprostiti potrošnine, ki bi jo bilo plačati po zakonu z dne 26. maja 1882. I. (drž. zak. št. 55.). S- 2. §- 3. Doba zastari' za globo, ne še izrečeno s kazenskim razsodilom, se ustanavlja pri prestopku, previdenem v §. 2.. na tri leta. Ta zakon stopi v veljavnost tistega dne, ko se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, dne 29. junija 1896. 1. S- *• Franc Jožef a. r. Imetnike branišč ali prodajnih skladov za rudninsko olje, kateri so bili že kaznovani zaradi Badeni s. r. itiliusld s. r. 106. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 29. junija 1896. 1., da se selska občina Lhota—Podkopnâ odkazuje okolišu okrajne sodnije Visovice na Moravskem. Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. I. (drž. zak. št. 59.) se selska občina Lhota—Podkopnâ izloča iz okoliša okrajne sodnije holešavske iu odkazuje okolišu okrajne sodnije visoviške. Ta ukaz stopi v veljavnost dne 1. januvarja 1897. 1. Gleispach s. r. 107. Ukaz finančnega ministerstva z dne 3. julija 1896.1. o davka prosti dobavi prečiščenega rudninskega olja, pod 770 stopinj gostega, za obrat motorjev in za snaženje petrolejevih predorov. Izvršujoč zakon z dne 29. junija 1896. I. (drž. zak. št. 105.), s katerim se vlada pooblašča, za obrat motorjev in pa za snaženje petrolejevih predorov namenjeno rudninsko olje, katero je pri toploti 12 stopinj Réaurnurjevih menj ko 770 stopinj gosto (benzin), ako se izpolnijo ukazoma predpisani uveti in opreznosti, oprostiti potrošnine, ki bi jo bilo plačati po zakonu z dne 26. maja 1882. 1. (drž. zak. št. 55.), ukazuje se v porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministerstvom tako: Dovoljevanje. 1. Kdor hoče rudninsko olje, katero je pri toploti 12 stopinj Réaurnurjevih menj ko 770 stopinj gosto (benzin), za obrat motorjev ali za snaženje petrolejevih predorov davka prosto dobivati iz kake tozemske čistilnice za rudninsko olje, potrebuje za to posebnega dovolila. To dovolilo se daje samo takim osebam, oziroma podjetnikom, kateri obratujejo kak obrt s pomočjo benzinovih motorjev, oziroma dobavo sirovega rudninskega olja, ako se zoper njihovo premoženje ni razglasil konkurz ter oni niso bili obsojeni ne zaradi hudodelstva ali zaradi prestopa, storjenega iz dobičkarije, ne zaradi tihotapstva ali kakega težkega dohodarstvenega prestopka. Izguba dovolila. 2. Dovolilo se, ako se poistini, da se je zlo rabilo, odtegne takoj, neodvisno od dohodarstveno-kazenskopravnih nasledkov. Sosebno se odtegne dovolilo, ako se davka prosto dobljeni benzin odstopi drugim osebam, in pa če se uporablja v kak drug kakor v dovoljeni namen, na primer za svečavo, brez poprejšnjega zglasila in obdačevanja. Prošnja za dovolilo. 3. Za dovolilo je poprositi s kolka prosto vlogo pri finančneni oblastvu prve stopinje po trgovinski in obrtni zbornici tistega okraja, v katerem biva dotično podjetje. V prošnji je povedati : a) ime, opravilo in bivališče prositelja in stoja-lišče opravilnega obrata; b) namen, za katerega naj se davka prosto dobiva benzin (za motorni obrat ali za snaženje petrolejevih predorov); c) približno letno potrebščino in količino vsakokratne dobave benzina za gori imenovani namen ; d) stojališče čistilnice za rudniško olje, iz katere se hoče dobivati benzin. Dobavišče je moči, ako se je to za časa prej zglasilo pri finančnem oblastvu prve stopinje, vsak čas premeniti. c) način, kako se zagotavlja potrošnina od rudninskega olja. Ako gre za davka prosto dobavo benzina za motorni obrat, je sosebno še povedati: f) sestav, največinsko storilno sposobnost in pa koliko največ potrebuje benzina na uro uporabljani motor na benzin. Te pevedbe morajo dokazane biti s spri-čalom strojne tvornice, katera je napravila motor; dalje g) koliko približema ur bo motor vsak dan v obratu. Trgovinske in obrtne zbornice preskušajo pri njih vpodane dotične prošnje, gledé resničnosti po-vedeb in jih napotujejo s svojim mnenjem v razloko finančnemu oblastvu prve stopinje, v katerega okraju ima dotično podjetje svoj sedež. Trajanje dovolila. Najmanjša količina dobave. 4. Dovolilo slove na neko določeno količino benzina in se dodeljuje na eno leto. Na prošnjo podano pred pretekom dovolilnega leta, se podaljša še za eno leto. Najmanjša količina, ki jo je moči dobivati na enkrat, se ustanavlja na en meterski cent. Zagotovilo potrošnine sè strani vpravičenega prejemnika. 5. Predno se začne dobivati benzin, je na podstavi dodeljenega dovolila dati zagotovilo za po-trošnino po 6 gl. 50 kr. od 100 kilogramov, v taki visokosti, daje s tem založena vsakokratna dobava in pa kar je še neporabljene zaloge benzina. Zagotovilo je moči dati tako, kakor je predpisano v §. 14. izvršilnih predpisov, izdanih o uvedbi potrošnine od rudninskega olja (drž. zak. Št. 98 iz leta 1882.). Zagotovilo postaja prosto po meri resnične uporabe davka prosto dobljenega benzina. Dohodarstveno-uradni nadzor. 6. Obrati, vpravičeni davka prosto dobivati benzin so, kolikor časa traja to vpravičenje, pod dohodarstveno-uradnim nadzorom, in dotični podjetniki mdrajo o dobavi in uporabi na podstavi dovolila dobivanega benzina pisati posebne vpisnike. Dalje so dolžni, finančnim organom, kadar zahtevajo, dovoliti vstop v njihovo obrtovališče v ta namen, da morejo ti organi pogledati v zapisovanja, Pogledovati uporabo davka prosto dobivanega benzina in njegove zaloge ter primerjati z zapiski. Posebne potrebščine: Gledé benzina za motorni obrat. 7. Davka prosta dobava benzina za motorni obrat je sosebno navezana na uvet, da je^bil benzin, predno se je odnesel iz čistilnice za rudninsko olje, barvan, kakor predpisuje ta ukaz pod številom 12. Gledé benzina za snaženje predorov. Uporaba davka prostega benzina za znaženje petrolejevih predorov pak je dovoljena samo pod uradnim prigledom. Pristojbine za hojo. 8. Ako uradni sedež finančnih organov, kateri so dolžni prigledovati prejemanje benzina v dotič-nem podjetju, oziroma uporabo njegovo pri sna-ženju petrolejevih predorov, ni v stojališču tega podjetja, je podjetnik dolžan, položiti pristojbino za hojo do .najvišjega izneska po 60 kr za moža in dan posredujočemu finančnemu organu pri naznanjeni mu državni blagajnici. Letna ovedba zaloge. 9. Konec dovolilnega leta, za katero se je dodelilo dovolilo, se ovedö zaloge davka prosto dobljenega benzina. če se ni zadobilo za časa podaljšanje dovolila, plačati je za té zaloge potrošnine 6 gl. 50 kr. za 100 kilogramov čiste teže. Ako se je za časa podaljšalo dovolilo, privzeti je najdene zaloge v količino potrebščine prihodnjega leta. Zagotovilo potrošnine ob prevažanju sè strani pošiljača. 10. Podjetnik čistilnice za rudninsko olje, iz katere naj se davka prosto dobiva benzin, namenjen za obrat motorjev in za snaženje petrolejevih predorov, je dolžan zagotoviti potrošnino zanje pri pobiralnem uradu, še predno se odnese. Zagotovilo je opraviti tako, kakor je omenjeno v §. 14. izvršilnega predpisa o uvedbi potrošnine od rudninskega olja (drž. zak. št. 78. iz leta 1882.)-V ostalem je tudi moči porabiti potrošninski kredit, če je bil morebiti dovoljen podjetniku čistilnice za rudninsko olje, ako je dotična namenil-nica vstrezno izdana. Dano zagotovilo postane prosto, čim se je vrnilo uradno potrdilo, da je davka prosto odnesena benzinova količina došla v podjetišče, za katero je namenjena. Zglasitev nameravanega odnosa pri pobiralnem uradu. 11. čistilnica za rudninsko olje, iz katere naj se davka prosto odnese vpravičenemu prejemniku namenjeni benzin, je dolžna, kakor vsako drugo davku zavezano rudninsko olje, tudi to, predno se odnese, pri uradu, kateremu je odkazana za plačevanje potrošnine, zglasiti s pristavkom, da sc odnaša s pravico do oprostitve od davka. Obrazec A. Takšna zglasila morajo poleg povedeb, zaukazanih v §. 23. zakona (drž. zak. št. 55. iz leta 1882.), pod št. 1., 2., 3. obsezati tudi podjetje, za katero, in rabo, v katero je namenjen benzin, in pa datum in opravilno število podjetniku dodeljenega dovolila, davka prosto dobivati benzin. Zglasitev za pošiljanje in barvanje za motorni obrat namenjenega benzina. 12. Če je benzin, ki naj se davka prosto odnese, namenjen za obrat motorjev, treba ga je, predno se odnese iz čistilnice za rudninsko olje, še pobarvati po predpisu (št. 7.). Zategadelj in pa za to, da se nakaže na name-nišče, mora podjetje čistilnice za rudninsko olje, še predno se uradno postopa z rudninskim oljem, ki naj se odnese, pri finančnem organu, kateremu je izročeno nadzorovanje čistilnice, vložiti zglasilo po priloženem obrazcu A v dvojnem izdatku. Zglasilne golice se izdajejo proti vračilu narejenih Iroškov. Za barvilo služi koncentrirana raztopina ka-tranovega barvila „Sudan IV“ v sirovem ben-zolu (benzol iz kamenooljnega katrana). Napravi se ta raztopina tako, da se po 3 grami Sudan IV raztopé v 1 litru sirovega benzola, od 878 do 880 stopinj gostega. Barvilo se dobiva samo in edino po finančnem deželnem ekonomatu proti vračilu troškov, in ta je oddaje v uradno zaprtih steklenicah po 10()0c,n'’ (1 liter). Barvilo se primesi benzinu v razmerju 33c,n3 na vsakih 100 kilogramov benzina, oziroma pod uradnim prigledom. turo jo namenjen, držati se je predpisov o prevozu nakazanega ne ocarinjenega vhodnega blaga. Uradno postopanje na namenišču. 15. Ko dojde poslatev v podjetje, za katero je namenjena, primerja finančni organ, kateremu je izločeno njeno nadzorovanje, število, znamenje in številko prevoznih posod s spremnicami, ovč težo in pa goščo benzinovo ter vpiše izvid, vzklicujoč se na postavek, pod katerim je poslatev zabeležena v vpisnikih, omenjenih pod št. 1(1., v oba istopisa zglasila. Stranke, vpravičene davka prosto dobivati benzin, so dolžne skrbeti, da se pripravi predpisom vstrezno meroskušena tehtnica z meroskušeninii utežmi. Prodajna boleta in pa en istopis (unikat) potrjenega zglasila se izroči podjetniku, kateri prejema benzin, v dokazilo pod št. 16. tega ukaza predpisanega vpisnika; drugi istopis (duplikat) zglasila, in pa potrjeno „obvestilo“ (aviso) pak se takoj nazaj pošlje finančnemu organu, kateri je obvestil poslatev. če se benzinove količine na namenišču . ni našlo več kakor za dva odstotka menj proti izvidu pošiljajočega urada, je to v nemar pustiti. Za večje primanjkljaje pak mora podjetnik čistilnice za rudninsko olje, iz katere se je benzin odnesel, da ne bode eksekucije, takoj plačati potrošnino, kakor hitro duplikat zglasila in potrjeno obvestilo nazaj pride k pošiljajočemu uradu; v ta namen mora finančni organ, ki prejema poslatev, rešujoč zglasilo, povedati poistinjeni primanjkljaj in pa potrošnino, kar je gré. Ako je primanjkljaja čez pet odstotkov, je razen tega začeti kazensko postopanje. Zglasitev za pošiljanje benzina, namenjenega za snaženje petrolejevih predorov. 13. Ako naj se benzin iz čistilnice za rudninsko olje davka prosto odnese za snaženje petrolejevih predorov, podati je, da se poslatev nakaže na namenišče, tudi zglasilo po vzorcu A pri finančnem organu, ki je postavljen, da nadzoruje čistilnico; v njem pa je izbrisati rubriki 10. in 11., ki se tičeta barvanja benzina. Predpisi o prevozu. 14. Na potu benzinove poslatve od čistilnice za rudninsko olje tja do stojališča podjetja, za ka- Izjemoma more finančno oblastvo prve stopinje, ako se najde, da je benzina za več kakor dva odstotka, vendar ne za več kakor pel odstotkov menj, izpregledati pobiro potrošnino, kar je gre za to, če se razlika verojetno pojasni in tudi sicer ni kakih poiniselkov ali znamenj dohodaistvenega prestopka. Ako potrdilo, da je davka prosto iz čistilnice za rudninsko olje odnesena benzinova poslatev resnično dospela v dotično podjetišče, ne pride v 14 dnevih, kateri rok more finančno oblastvo prve stopinje podaljšati do na štiri tedne, mora finančni organ, določen, neposrednje nadzirati čistilnico za rudninsko olje, njenemu podjetniku veleti, da naj potrošnino, kar je gré, plača takoj, da ne bo eksekucije. Pisanje vpisnika. "c. 16. O davka prosti dobavi benzina in o njegovi uporabi je vpravičeni prejemnik pisali dolžan vpisnik, in to pri davka prosti dobavi benzina za obrat motorjev po obrazcu B. in pri davka prosti dobavi benzina za snaženje petrolejevih predorov Po obrazcu C.; iz tega zapisnika bodi vedno razvidno, koliko mora biti benzina. Tiskovina za té vpisnike se izdaje v paginova-nib in parafovanih sešitkih proti povračilu narejnih troškov. • Opuščen pravočasen in pa vsak neresničen vpis v vpisnik se kaznjuje po dohodarstveno-kazen-skem zakonu. V obéh vpisnikih je vsako dobavo benzina, sklicujoč se na dotično zglasilo, pripisati takoj po uradnem poslovanju. Gledé odpisa je razločati, jeli se benzin rabi ^a obrat motorjev ali za snaženje petrolejevih predorov. V prvem primeru je količino benzinovo, vsaki-krat vzeto iz zaloge, neposrednje po polnitvi nare-javca benzinovega plina vpisati v vpisnik, če se benzin iz založnih posod po nepretrganem cevovodu črepa v narejavec benzinovega plina, oziroma motor, naj se namesto posameznih polnitev tega poslednjega pripisuje dan naprave in rešitve cevovoda, povedavši, koliko je v dotični posodi benzina (teže). Dalje je v vpisniku poočititi čas, kdaj se motor dene v obrat in iz obrata. To je vpisati takoj potem, ko se obrat začne in neposrednje pred tem, ko se ustavi. Ako se benzin rabi za snaženje petrolejevih predorov, naj se odpis v vpisniku opravi takoj po uporabi, ki se je vršila pod uradnim prigledom. Zgiasitev uporabe za snaženje petrolejevih predorov. D. 17. Vselej, kadar se davka prosto prejet bencin rabi za snaženje petrolejevih predorov, je to 24 ur poprej pri pristojnem oddelku finančne straže zglasiti v enoviti izdaji po obrazcu D., in uporaba se sme vršiti brez i jeme samo vpričo za to določenega finančnega organa. Zglasilo, opremljeno s potrdilom pravšne izvršitve, je predati stranki, da je pridene vpisniku, pisanemu po obrazcu C. Zglasilne golice se izdajejo proti povračilu narejnih troškov. Obračun. 18. Za obračun, ki ga je opraviti konec vsakega dovolilnega leta (št. 9 tega zakona) so dolžni finančni organi pod št. 16. zaukazani vpisnik za-vršiti in z dokazili (prodajnimi boletami, potrjenimi istopisi zglasila) vred napotiti na finančno oblastvo prve stopinje, ko so prej čisto težo in goščo benzina, kar ga je ostalo v zalogi, v podjetišču ovedeli ter vpisali v završene vpisnike, kakor tudi v tiste, ki se z nova naredé ter ta vpis podpisali. Finančno oblastvo prve stopinje primerja vpise z njih prilogami, preskusi obračun in zaukaže, kadar ni pomiselka pri izvidu, celo ali delovito opustilo, ali morebiti vračilo danega zagotovila, ako se ni v tem času zaprosilo za podaljšanje dobave benzina. Ako se ob tu gori zaukazanem obračunu in pri ovedbi zalog, katero je napraviti z ozirom na odpadek po izhlapevanju, ki ga je računiti s petimi odstotki tiste benzinove količine, katera je bila po zadnji ovedbi zaloge vzprejeta, pokaže, daje še menj benzina proti završilu dotičnih zapisov, in ako se ta primanjkljaj ne opraviči do dobrega, je podjetniku zaukazati, da naj takoj plača 6 gl. 50 kr. za 100 kilogramov potrošnine, kolikor je gre za ta primanjkljaj. Razen tega je sprožiti dohodarstveno-kazenski postopek. Obračune naj opravi vodja oddelka finančne straže ali njegov namestnik, in podpisati jih mora tudi podjetnik ali pooblaščenec njegov. Napraviti jih je v dveh izvodih, katerih eden se izdâ podjetniku, drugi pa z završenimi zapiski se predloži nempdoma finančnemu oblastvu prve stopinje. Bilinski s. r. (Sloveniseh.) 73 Obrazec A. (k ukaza št. 12.) L Oddano ............... 2. K davčni boleti št. . . • 0 unikatom •t. Preskušnja z ---:---- duplikatom Zglasilo. Unikat Duplikat čistilnica za rudninsko olje podjetnika..................v.......................zglnša tu spodaj oznamenjeno poslatev benzina na podlogi dovolila c. kr...................v...................... z dne.....................189 . , št...........za barvanje in davka prosti odnos................ (komu?)......................v.......................(dežela)..................... "o Posode, v katerih je benzin Čista teža benzina, ki naj se odnese, v kilogramih S >5n ■g-JS 1*3 § a 6 Os o •3 o S’S g w '3* O- I cd Os d ■y g’o* Æ p* >21 Xf) O > bß OJ 5 O 4) ‘I 'g Os d o xfl Izvid finančnega organa o »•a S 3 S JS •oj £ crt rt 4* cd Os |:s bß Os 3 c/j 3 > bD l! fj p §* > c ^ 'S lij f •St |Ë |i rt rt t* 'rt 'TJ I £ 13 > «'2 asi a o — © I. L, čistitelj rudninskega olja. (kraj), dne..........................189 I. I„ c. kr. Plačna tiskovina. Rešilo. Oddano dne.................. Podatek uradne preiskave v namenižču z ozirom na : količino (Cisto težo) v kilogramih goščo pri 12° R. v stopinjah 2 3 količino, katero je dodatno obdačiti, v kilogramih iznesek, ki spada na primanjkljaj gl. kr. 5 6 shrambe poistinjeni primanjkljaj barvilo vkujiženo pod tek. številko vpisnika Potrjeno obvestilo vrnjeno dne . . . . (kraj) dne . . . .189 I. L, c. kr. Obrazec B. (k ukaza St. 16.) Kronovina............................... Finančni okraj Da včni okraj Prigledni okraj Vpisnik .........(čegav)..........v..........št. . o dobavi in uporabi davka prosto dobivanega benzina za obrat motorjev za čas od. do.............. V ta vpisnik je vsako dobavo benzina, vzklicujoč se na dotično zglasilo, pripisati takoj po uradnem postopku. Odpisati je benzinovo količino, ki se vsak krat vzame iz zaloge, precej potem, ko se napolni narejavec ben-zinovega plina. če se benzin iz založnih posod v nepretrganem cevovodu črepa v narejavec benzinovega plina, je namesto posameznih polnitev tega poslednjega pripisati dan naprave in rešitve cevne zveze, povedavši količino (težo) benzina, kolikor ga je v dotični posodi. Dalje je v vpisniku poočititi čas, v katerem se motor dene v obrat in iz obrata. To naj se vpiše takoj potem, ko seje začel obrat, in neposrednje pred tem, ko se ustavi. „Dopoldne“ pomeni čas od 12. ure ponoči do 12. ure opoldne, in „popoldne“ čas od 12. ure opoldne do 12. ure ponoči. Opuščen pravočasen in vsak neresničen vpis v ta vpisnik se kaznjuje po dohodarstveno-kazenskem zakonu. Ta vpisnik je hraniti na pripravnem kraju in na koncu dovolilnega leta proti prejemnemu potrdilu predati dotičnemu finančnemu organu. K . . . poli. S . . prilogami, in to: Tlačna tiskovina. Tek. š Pripis dan prejema oznamenilo čistilnice za rudninsko olje, iz katere se je dobil benzin številka in datum davčne bolete posode, v katerih se brani benzin število znamenje in številka čista teža benzina v kilogramih vsake posode skupaj podpis stranke in finančnega organa O d- čas vpisa dan 3 1> i količina v narejavec plina prinesenega ben-zina v kilogramih prinosa v narejavec plina (13) rO 1 š 1 s. cevna zveza med založno posodo in plinoviin narejav-cem, oziroma motorjem, seje naredila cevna zveza zraven po izpraznitvi založne posode zopet odpravljena s posodo il 16 17 St