YU ISSN 0351-2851 ŠTEVILKA 6 DECEMBER 1980 VOLUME I NUMBER 6 DECEMBER 1980 ACROCEPHAUJS dvanesečno glasilo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije bimonthly journal of Bird watching and bird study association of Slovenia naslov uredništva editorial address urednik editor uredniški svet editorial council oblikovalec designer tehnično risanje technical drawing tipkanje typing lektorja readers tisk print cena price Acrocephalus, Langusova 10 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Iztok Geister, Naklo 246 64202 Naklo, tel. 064 47170 dr. Sergej Matvejev, dr. Andrej Župančič, Janez Gregori, Rado Smerdu, Božidar Magajna, Dare Sere, Ivo Božič, Iztok Geister Iztok Geister Marija Lavrič Lojzka Žvokelj Janko Kovačič (za slov. - for slov.) Irena Jurak (za angl. - for engl.) Andrej Košir, Žeškova 5, Kranj 100 din za številko DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE BIRD WATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLO/ENIA naslov address predsednik president tajnik secretary blagajnik treasurer izvršni odbor executive board letna članarina subscription rate Langusova 10, 61000 Ljubljana tel. 061 262017 Janez Gregori, Podkoren 72 64280 Kranjska gora Božidar Magajna, Langusova 10, 61000 Ljubljana, tel. 061 262017 Dare Sere, Glinškova ploščad 12 61000 Ljubljana, tel. 061 348274 Miha Adamič, Ivo Božič, Iztok Geister, Janez Gregori, Peter Grošelj, Andrej Knavs, Božidar Magajna, Mišo Serajnik, Borut Štumberger, Dare Sere 500 din za posameznike in najmanj 1000.- din za ustanove - člani prejmejo glasilo brezplačno 85 TRSTNI STRNAD Ember iza schoeniclus V SLOVENIJI THE REED BUNTING Ember iza schoeniclus RJ SLOVENIA Dare Sere UDK 598.81(497.12) "E.schoeniclus" Izvestje omitoloskega observatorija v Ljubljani 1926 - 1933 iz leta 1934 objavlja seznam ptičev, katerih gnezditev še ni zanesljivo ugotovljena, je pa domnevna (Ponebšek & Ponebšek 1934) : trstni strnad Emberiza schoeniclus, poljska vrana Corvus frugilegus,veliki srakoper Lanius excubitor, modra taščica Luscinia svecica cyanecula, planinski hudournik Apus melba, mali skovik Glaucidinum passerinum, sokol selec Falco peregrinus, rjavi lunj Circus aeruginosus, ponočni vran Nycticorax nycticorax, krehlja Anas crecca. Če sedaj, skoraj pc petdesetih letih pregledamo ta seznam, ugotovimo, da lahko nekaj vrst ptičev zdaj še ostane na seznamu. Trstnega strnada smo črtala iz tega seznama šele v pravkar minulem letu. Že samo ime trstni strnad nam pove, da se najraje zadržuje v trstju, kjer tudi gnezdi. Cfo tem pa ne smemo prezreti dveh dejstev: - da je trstni strnad na preletu spomladi malo opazen in maloštevilen. Prelet poteka v glavnem v mesecu marcu. Znani so ujeti primerki iz Stožic v mesecu aprilu kakor tudi primerek samca iz Bobovka, ki je bil opazovan 5.5.1977, čeprav trstni strnad tam ne gnezdi (I.Geister 1980). - pravo nasprotje pa predstavlja jesenski prelet, ko je trstni strnad zelo pogost povsod in ne samo v trstju. Zanimiv je pregled prvih trstnih strnadov na preletu v Stožicah pri Ljubljani, Kjer trstni strnad ne gnezdi. 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 30.9 3.10 25.9 6.10 26.9 19.9 8.10 6.10 tabela 1: jesensko pojavljanje trstnega strnada v Ljubljani: datumi prvih opažanj table 1 ; autumn phenology (passage) of the Reed Bunting in Ljubljana Iz tabele je razvidno, da je najbolj zgoden podatek iz leta 1978 (19.9) in najbolj kasen iz leta 1979 (8.10) . Vsi ti prvi ujeti trstni strnadi so bile prvoletne samice. Prva podatka iz gnezditvenega obdobja trstnega strnada v Sloveniji sta iz leta 1974. V ornitološki zbirki omitoloskega kustodiata PMS je odrasel primerek trstnega strnada iz Dojic na Cerkniškem jezeru, datiran s 15.5.1974 (Gregori 1977). Na omenjenem kraju se je drugo leto zadrževal drug pojoč samec, vendar gnezdo ni bilo najdeno. Ravno tako zanimiv je primerek mladiča trstnega strnada, ki sem ga ujel 9.8.1974 v močvirju pri Vrhniki. Mladiči so zanimivi zaradi barve perja, razlikujejo se namreč od odraslih primerkov in šele po delni letni golitvi so si povsem enaki z odraslimi. V tem! že preletnem času se razlikujejo samo po obliki repnih peres (Svensson 1975).To pomeni, da se da po barvi mladiča z gotovostjo ugotoviti, ali gre za mladiča, ki se je zvalil v bližini in se pred jesensko selitvijo še ni golil. Ravno takšen primerek sem ujel 1.8.1978 v trstju med Škofljico in Igom in sedaj je ta primerek kot dokazni primer v ornitološki zbirki PMS. Zanimivi sta dve lokalni najdbi iz Škofijice-Ig in ena iz Bobovka, ker ima vsaka svoj pomen (glej tabelo 2). ob št.obročka N° of riixr spol sex kraj datum obrockanja datum najdbe date of ringing place date of recovery obročkovalec ringer Ljubljana TX 120 cf 14.3.1977 12.8.1977 Škofijica-Ig ii D.Šere n Ljubljana 71.262 a* 8.10.1975 12. 8.1977 28. 8.1977 14. 9.1977 Škofijica-Ig ¦i D.Šere ii u u Ljubljana M 3520 ? 30. 3.1979 1. 5.1979 Bobovek u I.Geister tabela 2: lokalne najdbe, pomembne za poznavanje feonologije trstnega strnada v Sloveniji table 2: local recoveries which are important for the phenalogy of the Reed Bunting in Slovenia Iz prve najdbe je moč razbrati, da je omenjeni primerek že v sredini marca zasedel svoje gnezdišče. Najdba je zanimiva tudi zato, ker se na tem področju ustavijo tudi drugi osebki trstnega strnada, pa vendar ne gnezdijo, ker so še zmeraj na preletu. Druga najdba je zanimiva, ker je omenjeni primerek obrockan v času preleta, in šele kasnejše najdbe tega trstnega strnada so pokazale, da gre za gnezdilca tega področja. Ker v večletnem obdobju ni bilo najdbe iz kasnejših mesecev menim, da kasneje ujeti primerki iz omenjenega področja niso stalnice. Tfretja najdba pa je zanimiva predvsem zategadelj, ker je bil omenjeni primerek ponovno ujet čez mesec dni, čeprav tam trstni strnad ne gnezdi. To pomeni, da primerki, opaženi ali ujeti v mesecu aprilu ali maju, niso tudi zanesljivo gnezdilci v tistem področju, ampak se selitev v severnejša gnezditvena področja včasih zavleče tudi v maj. Skoraj vsi primerki trstnih strnadov v poletnem času so bili merjeni (dolžina peruti), kakor tudi preletni jesenski primerki. V povprečju je bila ugotovljena pri naših primerkih krajša perut. Preparirani primerek trstnega strnada s področja Cerkniškega jezera kakor tudi primerek z Ljubljanskega barja spada k podvrsti Ember iza schoeniclus intermedia. Podvrsta intermedia ima bolj koničast in nizek kljun za razliko od bolj okroglega in visokega pri tipični podvrsti schoeniclus. Zato bi bilo v bodoče zanimivo spremljati obliko in velikost kljuna v preletnem in prezimovalnem obdobju. Oglejmo si še rezultate lova in obročkanja sodelavcev ornitološkega kustodiata PMS. Najdbe trstnega strnada so se pojavile šele, ko se je pričel lov z mrežami (glej tabeli 3 in 4 Lr sliko 1). V obdobju od leta 1975 do 1980 sem natančno pregledoval trstičje med Škofljico in Igom, vendar nisem nikoli uspel najti gnezda. Manj sem delal tudi na trstiščih v okolici Grosupljega, kjer sem ujel tako odrasle primerke kakor tudi mladiče. Najbližje gnezdu sem bil 28.5.1977 med Škofljico in Igom, ko sta starša hranila mladiče, vendar sem pri bolj podrobnem pregledu ugotovil, da so bili mladiči že speljani. Vsako leto sta gnezdila dva para trstnih strnadov, leta 1979 pa je.pel še tretji samec, pri katerem pa nisem opazil samice (gnezditvena rezerva?). Leta 1980 je bilo stanje trstnega strnada med Škofljico in Igom po datumih takšno: 12.6.80 Prvi par hrani mladiče na trstju. Videl sem tri mladiče, ki so že bili sposobni leteti med trstjem. Pri drugem paru je bila samica pri kraju z izdelavo gnezda. Gnezdo je bilo skrito med redkim trstjem in drugim - 87 - št.obročka N° of ring spol sex datum obročkanja datum najdbe date of ringing date of recovery kraj place obročkovalec razdalja ripger _ distance 1. Ljubljana 24.882 ? 4.11.1973 24.12.1974 Zalog/Lj. Zoppola-PN-ITALIJA J.Mastnak 220 km 2. Ljubljana 51.634 0* 31.12.1974 17.10.1975 Zalog/Lj. Magliano/Fo/ITALIJA J.Gračner 290 km 3. Ljubljana 71.975 ? 23.10.1975 4.11.1975 Škofij ica-Ig/Lj. D.Sere Feret di Gonars/UD/ITALIJA 3 00 km 4. Ljubljana 76.580 i 2.11.1975 8.12.1976 Zalog/Lj. J.Gračner S.Guisepe di Comaccio/Fe/ITALIJA 230 km 5. Ljubljana S 9.829 p 17.10.1976 11.12.1976 Draganer/Lj. R.Čamernik Fontaniva/Padova ITALIJA 210 km 6 Ljubljana S 2.549 ? 24.10.1976 13.11.1976 Zalog/Lj. J.Gračner Spadarolo-Pdmini/fo/ITALIJA 270 km 7. Ljubljana SX 764 d* 27.10.1976 14.11.1976 Stožice/Lj. D.Sere Mezzolara-Budrio/Bo/ITALIJA 300 km 8. Ljubljana S 9.475 ? 30.10.1976 1. 1.1977 Ig/Lj. B.Magajna Tuoro sul Trasimeno/PG/ITALIJA 390 km 9. Ljubljana H 3.732 ? 1. 1.1977 13.11.1977 Brod/Lj. B.Slabanja Campotto-Argenta/fe/ITALIJA 260 km 10. Ljubljana E 9.707 otus Ptici iz prejšnje slikovne uganke sta mladiča male uharice Asio otus. Razen v zimski polovici, leta, ko jo sem ter tja srečamo tudi podnevi, jo imamo zaradi, njenega izrazito nočnega življenja le malokdaj priložnost opazovati. Gnezdi v gozdu, visoko na smreki, hrano pa išče pretežno na polju, tako da predstavljata njen življenjski prostor dva, dopolnjujoča se biotopa, ki ju s skupnim imenom imenujemo monotop. S čem se hrani laliko preberete v prispevku B.Krystufka na strani 91. SKRIVNOSTNA FOTOGRAFIJA 6: 22. Katera vrsta je to? (M.Kune) Rešitev prihodnjič . MYSTERY PHOTOGRAPH 6: * 22. What is this species? (M.Kunc) Solution in the next issue . 91 NEKAJ O PREHRANI SOV NA LJUBLJANSKEM BARJU SOME INFORMATION ON THE FOOD OF OWLS IN THE LJUBLJANA MARSHES • Boris Krystufek UDK 598.88(497.12) Analiza sovjih izbljuvkov je pomembna tako za ornitologa kot teriologa (strokovnjaka za sesalce), saj prideta na tak način do podatkov tako o prehrani sov kot o malih sesalcih, ki žive na nekem območju. Zato smo jo uporabljali tudi pri raziskovanju sesalcev na Ljubljanskem barju. Zbrali smo okoli 500 izbljuvkov male uharice Asia otus in lesne sove strix aluco,za nekaj izbljuvkov pa nismo mogli z gotovostjo ugotoviti, kateri vrsti sove pripadajo. Izbljuvke male uharice smo zbrali na samem barju v Kozlarjevi gošči. Nekaj smo jih našli slučajno pod drevesi v Kozlarjevi gošči in v Bevkah in jim ne poznamo izvora. Izbljuvki lesne sove so iz Sarskega, ki leži na robu barja v dinarskem gozdu. datum 1980 travniška voluharica Microtis agrestis r % 14 73,7 11 78,6 10 52,6 6 46,1 poljska voluharica Microtis arvalis n % n drobnooka krtica Pitymys subterraneas % 4.4. - 11.4. 11.4. - 18.4. 18.4. - 25.4. 25.4. - 12.5. 1 2 4 5 5,3 14,3 21,1 38,5 4 1 5 2 21,0 7,1 26,3 15,4 41 63,0 12 18,5 12 18,5 tabela 1: prebrana male uharice v Kozlarjevi gošči v času od 4.4. do 12.5.1980 table 1: food of t bo l.or.g-Eared Owl fron tht- Kozi ar'S Wood in tbe period April 4-12, 1980 vrsta species n poljska rovka Crocidura leucodon krt Tal Da furnppca gozdna krtica Clethrionomys glareolus veliki voluhar Arvicola terrestris travniška voluharica Microtus agrvstis voluharica Micro tue sp. krtica ritymys sp. rumenogrla miš Apodemus flavicollis dolgorepa poljska miš Apodemus sylvaticus črna podgana Rat t us l-attus polh Glis glis podlesek Muscardinus avellanarius________ 1 2,1 1 2,1 2 4,2 2 4,2 4 8,3 2 4,2 5 10,4 6 12,5 7 14,6 1 2,1 10 20,8 7 14,6 48 100 tabela 2: prehrana lesne sove. Sv.Rupert, Sarsko table 2: food of the Tawny Owl, St.Rupert, Sarsko Med malimi sesalci, ki smo jih dobili v izbljuvkih sov na samem barju, je največ voluharic Nicrotinae, nanje odpade kar 92,7 %. Med njimi je s 57,7 % najštevilnejša travniška voluharica. Najvišji je ta odstotek v izbljuvkih, ki nedvomno pripadajo mali uharici in so bili izbrani spomladi 1980, izvirajo pa deloma še iz zime. V tabeli 1. je prikazan tudi sestav izbljuvkov, katere smo stalno pobirali pod isto smreko, dokler 12. maja mala uharica ni zapustila tega mesta. 92 sova mala uharica nepoznana nepoznana owl lon9 eared owl unknown unknown lokaliteta__________________________'_______Kozlarjeva gošča _^Y^§. n % n % n % gozdna rovka Sorex araneus - - 7 4,5 - - rovka Sorex sp. - - 5 3,2 - - vodna rovka Neomys sp. - - 3 1,9 1 2,9 krt Talpa europaea - - 6 3,9 1 2,9 gozdna krtica Clethrionomys glareolus — - 1 0,6 1 2,9 veliki voluhar Arvicola terrestris - - 1 0,6 - - travniška voluharica Microtus agrestis 255 59,1 65 41,7 16 45,7 poljska voluharica Microtus arvalis 70 18,4 16 10,3 3 8,6 voluharica Microtus sp. 27 7,1 6 3,8 - - drobnooka krtica Pitymys subterraneus 51 13,4 28 17,9 4 13,4 velebitska drob.krt.Pitymys liechtenste.ini 1 0,3 3 1,9 - - krtica Pitymys sp. 1 0,3 9 5,8 2 5,7 pritlikava miš Micromys mi nut us 1 0,3 1 0,6 — — dolgorepa poljska miš Apodemus sylvaticus 4 1,1 5 3,2 7 20,0 podgana Ra 11 us sp. 1 0,3 — ** 381 100 156 100 35 100 tabela 3: prehrana sov na Ljubljanskem barju table 3: food of owls in the Ljubljana marshes V izbljuvkih iz Kozlarjeve gošče in Bevk je prisotna tudi poljska voluharica, ki pa na samem barju ne živi. Očitno se sova hrani tudi na poljih in travnikih, ki leže na robu Ljubljanskega barja. V izbljuvkih male uharice iz Kozlarjeve gošče tudi ni gozdne krtice, čeprav je ta v visokobarjanskem gozdu zelo pogosta. Tö in pa dejstvo, da sestavlja izbljuvke poleg travniške voluharice predvsem še drobnooka krtica - obe pa živita na barjanskih travnikih - kaže, da mala uharica lovj na odprtih terenih. Zanimivo je tudi, da v izbljuvkih skorajda ni rovk (le 2,8 %), čeprav so te v vseh biotopih izredne pogoste. Lesna sova pa se hrani predvsem v gozdu. V njenih izbljuvkih prevladujejo ostanki belonogih miši Apodemus sp. in polha, dokaj pogost pa je tudi pođlesek. Ker smo v izbljuvkih našli poljsko rovko in travniško voluharico, lahko sklepamo, da se lesna sova ne izogiba niti odprtih barjanskih travnikov. Ob koncu tega zapisa se obračam na člane društva s predlogom, da posredujete izbljuvke sov, do katerih pridete pri svojem delu, Daretu Šeretu z Ornitološkega kustodiata Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Zato ne bo škodilo še nekaj b€:sed, kako shranite izbljuvke. Predvsem je važno, da jih najprej dobro osušite in jih nato shranite v kartonasti škatli ali papirnati vrečici, kamor priložite etiketo z imenom sove (če jo seveda poznate), točnim nahajališčem, datumom in imenom zbiralca. Če so bili izbljuvki zbrani v različnih obdobjih, jih med seboj ne pomešajte, da bomo lahko razbrali, kako se spreminja prehrana sove v različnih letnih časih pa tudi v različnih letih. S sodelovanjem! bomo ubili dve muhi na nori: vi boste zvedeli, s čim se hranijo sove, mi pa baro prišli do dragocenih podatkov o razširjenosti sesalcev. Na koncu moja zahvala Daretu Šeretu, ki mi je prinesel precej zanimivih izbljuvkov. ßoris Krystufek, Prešt.rnova 20, 61000 Ljubljana SUMMARY About five hundred pellets of the Long-Eared Owl from the high-marsh, woods and those of the Tawny Owl from the Dinara woods were analyzed. In the pellets of tho Long-Eared Owl the remnants of the Vole (Microtinae) prevailed (92.7%), especially those of the Field Vole (57.7&), whereas in the pellets of the Tawny Owl thei remnants of the Field Mouse (Apodemus spp.), the Fat Dormouse and the Dormouse were mostly found. 93 POROČILO O ULOVU IN OBROCKANJU PTIČEV V SRS V LETU 1979 IN V LETIH 1927-1979 REPORT ON CATCHES AND RINGING FOR SLOVENIA IN 1979 AND IN THE PERIOD 1927-1979 UDK 598.2(497.12) Ivc iic.y.ic UVOD V letu 1979 smo ujeli in obročkali 28.432 ptičev, ki pripadajo 131 različnim ptičjim vrstam. V primerjavi z letom 1978 vidimo, da smo ujeli in obročkali nekaj tisoč ptičev manj, ravno tako pa smo ujeli in obročkali "le" 131 različnih ptičjih vrst. Vsekakor je ta upad števila v zvezi z nerešenim izdelovanj ari obročkov. Ročno izdelovanje enega samega delavca ne more kriti vseh potreb, saj je število obročkov naraslo s 7.000 pred leti (lov z limanicam.i) na sedanjih 30.000 letno (lov z mrežami) . Edina rešitev je v strojnem izdelovanju obročkov, kar dela tako rekoč že celotna Evropa. Vendar pa moramo poudariti, da je vseeno dosežen velik uspeh, tako v številu, še bolj v sami kvaliteti ulova.Cmeniti moramo, da smo v letu 1979 ujeli nove vrste, torej vrste, ki jih v vsem obstoju ustanove do sedaj še nismo ujeli; v mislih Imamo gozdnega strnada, belobrado penico, malega prodnika, bledega vrtnika. Uspehi bodo še večji, vendar pa moramo najprej rešiti problem izdelovanje obročkov. Če bomo prešli na. strojno izdelovanje obročkov, bomo lahko poiskali tudi nove sodelavce s področij Slovenije, kjer ni niti enega našega sodelavca. Tako bi končno le pokrili celoten teren Slovenije in tudi začeli s popolnim zbiranjem podatkov o ptičih, ki živijo stalno ali občasno v Sloveniji. ULCV \K OBROČKANJE V LETU 1979 Zahvaliti se moramo našim zunanjim prostovoljnim sodelavcem, ki so v letu 1979 dosegli naslednje rezultate: število število ime obročkovalca naslov primerkov vrst name of ringer address number of number of specimens species 1. Beloglavec Stane Maribor 170 22 2. Beravs Anton Ljubljana 68 9 3. Bogataj Marjan Ljubljana 392 34 4. Bolta Franc Jarše/Lj. 229 20 5. Bolta Ivan Jarše/Lj. 204 17 6. Bon Darjo Bovec 291 43 7. Božič Ivo Trbovlje 153 18 8. Bricelj Alojz Studenec/Lj. 219 18 9. Bricelj Jože Bizovik 537 35 10. Čolnar Alfonz Ljubljana 377 26 11. Debelič Marijan Kamnik 307 29 12. Demšar Franc Ljubljana 50 7 13. Dolinar Bogo Ljubljana 480 21 14. Dolinšek Jože Ljubljana 640 36 15. Dovič Janez Tcmačevo/Lj. 2000 52 16. Drašček Stanko Nova Gorica 100 25 17. Dvanajščak Drago Ljubljana 62 18 18. Geister Iztok Naklo 446 43 19. Goljuf Otmar Trbovlje 283 19 20. Gračner Jože Zalog 596 35 21. Grošelj Peter Sp.Idrija 3225 86 22. Groznik Mirko Litija 242 12 94 število število ime obročkovalca naslov primerkov vrst name of ringer address number of number of • specimens species 23. Habjan Drago Ljubljana 91 11 24. Hafner Ivan Škofja Loka 102 9 25. Holešek Drago Trbovlje 210 23 26. Hrušovar Ivan Trbovlje 390 17 27. Iršič Bruno Maribor 465 34 28. Jankovič Anton Črna vas/Lj. 210 32 29. Jankovič Marko Črna vas/Lj. 106 27 30. Jardas Vinko Lahovče pri Brniku 200 25 31. Javoršek Branko Zalog 155 20 32. Ješin Dušan Ljubljana 121 17 33. Knavs Andrej Ljubljana 439 36 34. Kos Stane Ljubljana 49 14 35. Kurež Feliks Kisovec pri Zagorju 261 22 36. Lenarčič Alojz Jeseni ce 669 30 37. Lipar Ivan Slovenska vas na Dol. 512 32 38. Lisec Anton Zagorje o/S 702 35 39. Lončarevič Zvonko Celje 290 18 40. Magajna Božidar Ljubljana 1056 . 72 41. Mali Bojan Ljubljana 149 15 42. Marciuš Štefan Zagorje o/S 220 17 43. Markuta Anton Kranj 103 8 44. Mastnak Jože Ljubljana 93 16 45. Matulić Josip Zalog 338 30 46. Mestinšek Borut Ljubljana 48 8 47. Modic Tone Ljubljana 165 21 48. Mojškerc Miro Ljubljana 397 28 49. Mozetič Zdravko Nova Gorica 155 30 50. Kučič Andrej Ljubljana 183 14 51. Mučič Franc Ljubljana 396 31 52. Nered Jože Ljubljana 80 8 53. Podobnik Alojz Slovenska vas 174 22 54. Rehar Peter Vipava 229 20 55. Rejec Marjan Ljubljana 101 11 56. Resman Jože Hrastnik 136 21 57. Roglič Franc Kisovec 111 16 58. Simončič Rajko Trbovlje 358- 25 59. Slabanja Branko Ljubljana 3 47 23 60. Starič Jože Slovenska vas 27 10 61. Sere Dare Ljubljana 4963 ]03 62. Štolfa-Vlado Slovenska vas 782 41 63. Štricelj Leopold Brnik 378 28 64. Vrenk Karel Ljubljana 140 17 65. Vrhovec Marjan Ljubljana 120 12 66. Zabukovec Jože Laško 553 25 67. Zidar Anton Jesenice 96 14 68. Zlobko Ivan Hrastnik 200 19 69. Zupančič Miro Ljubljana 160 7 tabela 1: prispevek posameznega sodelavca v letu 1979 table 1: contributions of individual collaborators in 1979 Kakor prejšnja leta so se tudi v letu 1979 naši zunanji prostovoljni sodelavci pri lovu in obročkanju izkazali. Na tem mestu pa morairo vsekakor omeniti nekatere posameznike, ki so se še posebej izkazali. Cmenimo J.Briclja iz Bizovika, 95 B.Dolinarja iz Ljubljane, J.Gračnerja iz Zaloga, še posebej P.Grošlja iz Spodnje Idrije, B.Iršiča iz Maribora, A.Knavsa iz Ljubljane, A.Lenarčiča iz Jesenice -našega dolgoletnega in izredno aktivnega sodelavca, I.Liparja iz Slovenske vasi na Dol.,A.Lisca iz Zagorja o/S, B.Magajno iz Ljubljane, M.Mojškerca iz Bizovika, F.Mučiča iz Ljubljane, V.Štolfo iz Slovenske vasi, J.Zabukovca iz Laškega. Vidimo, da se ta imena ponavljajo iz leta v leto. Za vsemi temi suhoparnimi številkami se skriva izreden napor in trud vseh naših zunanjih sodelavcev, ogromno odrekanj, veliko ur na terenu v takšnem ali drugačnem vremenu, veliko veliko znanja in nič več le amaterskega prizadevanja. ULOV PTIČEV V LETU 1979 IN V LETIH 1927-1979 vrsta 1979 1927-79 vrsta 1979 ] L927-79 species species 1. Podiceps ruficollis 1 36 45. Parus eristatus 15 123 2. Accipiter gentilis 1 27 46. Parus palustris 329 3093 3. Accipiter nisus 5 82 47. Parus montanus 11 29 4. Buteo buteo 4 60 48. Aegithalos caudatus 156 1425 5. Falco naumanni 1 929 49. Remiz pendulinus 18 125 6. Falco tinnunculus 16 574 50. Panurus biarmicus 13 23 7. Rallus aquaticus 1 7 51. Sitta europaea 49 669 8. Gallinula chloropus 2 34 52. Certhia familiaris 8 74 9. Charadrius dubius 1 29 53. Certhia braehydaetyla 8 86 10. Numenius arquata 6 12 54. Cinclus cinclus 39 264 11. Tringa glareola 1 14 55. Troglodytes troglodytes 45 417 12. Tringa hypoleucos 22 104 56. Erithacus rubecula 657 5883 13. Scolopax rusticola 1 6 57. Luscinia megarhynchos 5 187 14. Calidris minuta 1 1 58. Luscinia svecica 4 32 15. Larus ridibundus 27 28 59. Phoenicurus ochruros 51 657 16. Sterna hirundo 91 91 60. Phoenicurus phoenicurus 63 885 17. Streptopelia turtur 2 36 61. Saxicola rubetra 39 598 18. Streptopelia decaocto 8 84 62. Saxicola torquata 33 292 19. Athene noctua 5 50 63. Oenanthe oenanthe 5 122 20. Strix aluco 3 73 64. Turdus merula 447 4382' 21. Asio otus 4 83 65. Turdus pilaris 18 305 22. Caprimulgus europaeus 1 10 66. Turdus iliacus 6 96 23. Alcedo athis 15 242 67. Turdus philomelos 41 491 24. Jynx torquilla 24 424 68. Turdus viseivorus 6 66 25. Picus viridis 4 93 69. Cettia cetti 33 119 26. Picus canus 1 34 70. Locustella naevia 4 44 27. Dendrocopos major 26 286 71. Locustella luscinoides 5 14 28. Dendrocopos minor 7 75 72. Lusciniola melanopogon 1 14 29. Lullula arborea 10 60 73. A. arundinaceus 44 176 30. Alauda arvensis 5 236 74. A. scirpaceus 75 392 31. Hirundo rustica 2748 8507 75. A. palustris 337 2162 32. Delichon urbica 246 2957 76. A. schoenobaenus 140 672 33. Riparia rupestris 1 1 77. Hippolais polyglotta 2 29 34. Riparia riparia 159 199 78. Hippolais pallida 2 2 35. Oriolus oriolus 4 180 79. Hippolais icterina 37 153 36. Corvus corax 1 17 80. Sylvia atricapilla 1575 7625 37. Corvus corone cornix 4 69 81. Sylvia nisoria 5 173 38. Corvus monedula 25 222 82. Sylvia borin 335 1811 39. Pica pica 7 334 83. Sylvia communis 190 1591 40. Nucifraga caryocatactes 2 27 84. Sylvia curruca 202 990 41. Gaxrulus glandarius 18 852 85. Sylvia cantillans 1 1 42. Parus major 3215 34725 86. Cisticola juneidis 2 60 43. Parus caeruleus 520 3505 87. Phylloscopus trochilus ! 271 1160 44. Parus ater 294 1469 88. Phyll. collybita 1437 7417 vrsta species 89. Phyll.sibilatrix 90. Regulus regulus 91. Regulus ignicapillus 92. Muscicapa striata 93. Ficedula. hypoleuca 94. Ficedula albicollis 95. Prunella modularis 96. Prunella collaris 97. Anthus pratensis 98. Anthus trivialis 99. Anthus spinoletta 100. Motacilla alba 101. Motacilla cinerea 102. Motacilla flava 103. Lanius excubitor 104. lanius collurio 105. Sturnus vulgaris 106. Passer dcmesticus 107. P.domesticus italiae 108. P.d.hispaniolensis 109. P.d. x P.hispaniolensis 110. Passer montanus 1979 1927-79 vrsta ; species 32 196 111. C.coccothraustes 38 299 112. Carduelis chloris '. 13 143 113. Carduelis carduelis ', 42 636 114. Carduelis spinus 16 117 115. Acanthis cannabina 6 10 116. Acanthis flammea. 178 1907 117. Serinus serinus 1 8 118. Pyrrhula pyrrhula 27 511 119. Carpodacus erythrlnus 42 1316 120. Loxia curvirostra 12 81 121. Fringilla coelebs 135 1031 122. F. rr.ontifringilla 134 793 123. Emberiza calandra 30 175 124. Emberiza citrinella 2 107 125. Fmberiza leucocephala 128 5761 126. Emberiza cirlus 132 6795 127. Emberiza hortulana 488 3679 128. Emberiza cia 8 20 129. Emberiza melanocephala 3 3 130. Emberiza schoeniclus s 1 1 131. Emberiza rustica 681 6196 1979 1927-79 Skupaj 217 2637 2926 1454 435 52 1685 603 3 112 483 824 1 332 1 29 10 17 1 155 1 28432 3020 37301 58501 46330 12725 1991 23830 7760 9 5205 6702 19616 60 4729 7 93 32 180 1 1730 1 tabela 2: seznam obročkanih ptičev v letu 1979 in v letih 1927-79 table 2: list of birds ringed in 1979 and in the period 1927-79 Kakor nekaj zadnjih let, tako smo tudi v letu 1979 zbrali veliko resnično zanimivih podatkov o ptičih Slovenije. Vrednosti vseh teh podatkov se bomo zavedali šele čez čas, ko bodo dokončno obdelani in ovrednoteni, kar bo tudi obveznost in vzpodbuda za naše nadaljnje delo. SUMMARY 28.432 birds belonging to 131 species were ringed in Slovenia in 1979. It is a result of the enthusiastic work of 66 amateur collaborators and 3 professional workers from Ljubljana ringing centre. More than 364.000 birds belonging to 188 species were ringed during the whole period 1927-79. Ivo Božič, Leninov trg 9, 61420 Trbovlje 23. skobčeva zalega (Accipiter nisus) (I.Geister) 23. nest with young of the Sparrow Hawk (I.Geister) 97 O POIMENOVANJU PTIČEV ABOUT BIRD NAMES Vsak pazljiv bralec slovenske ornitološke literature se je prej ali slej znašel v položaju, da se je zamislil nad slovenskimi ptičjimi imeni. Problem je gotovo star toliko kot ptičeslovje samo, s spoznavanjem in opisovanjem vedno novih vrst pa se še poglablja. Že Fran Erjavec se je v svojem znanem delu o ptičih srečal s tem problemom ter ga modro rešil, tako, da je navedel po več znanih mu slovenskih in tudi narečnih imen za isto vrsto. Današnja praksa tega načina gotovo ne prenese iz mnogih razlogov. Treba bi se bilo nujno dogovoriti za enotno terminologijo ptičje favne. Menim, da bi se morali držati enotnih načel pri poimenovanju še nepoznanih (ali neopisanih) ptičjih vrst pri nas. Mnogo ptic je bilo že opisanih pod najrazličnejšimi imeni; da je stvar še bolj zagonetna - v nekaterih enciklopedičnih prevodih celo brez znanstvenih imen. Zato bi bilo treba najti enoten pristop najprej do že obstoječih ptičjih imen. Katero od iinen za isto ptico naj ima prednost? Tisto, ki je najbolj udomačeno, verjetno je bilo tako tudi prej uporabljeno. Ime naj zveni čimbolj slovensko, po možnosti tako, da označuje neko značilnost ptice. S tem si bomo lažje predstavljali ptico in si jo zapomnili. V nekaterih naših delih celo preberemo, ko se avtor z narejeno skromnostjo opravičuje, da je moral uporabiti popolnoma nova slovenska imena. Običajno so ta imena sestavljena zelo subjektivno, po okusu posameznika. To pa je hkrati tudi omalovaževanje drugih avtorjev ali prevajalcev, saj neredko imena za te ptice v slovenščini že obstajajo. Lahko predpostavljamo, da avtorjem novih člankov ali knjig ta dela niso znana, hkrati pa jim ne manjka besed o pomanjkanju slovenske ornitološke literature. Skrajnost vsega je, da v istem delu na različnih mestih uporablja avtor za isto vrsto različni imeni. Tudi poleg imena še kopica sinonimov ne rešuje problema, če ga celo ne veča, še posebno, če so le-ti bolj besedna igra izhodiščnega imena, kot pa obogatitev ptičjega imenoslovja. Ne bi se strinjal z mnenjem, da je sporno predvsem rodovno ime (sinica, vrabec, taščica) ter da je vrstno ime (ki je mnogokrat pridevniški dodatek prejšnjega) vedno dobro (gorska, poljski, modra). Če si slovenska ptičja imena ogledamo podrobno, lahko najdemo tudi njihov izvor. Na prvem mestu so izvirna avtentična slovenska imena, ki pa so na današnji stopnji ornitologije največkrat lahko le rodovna (vrana, raca, lastovka), včasih pa tudi vrstna (plašica, prepelica, smrdokavra). 0 teh imenih gotovo ni treba dalje razpravljati, saj vidimo, da jih je podzavestno osvojil tako strokovnjak kot laik. Zadnje čase se je kot pridevnik k imenu vrste mnogokrat pojavil geografski pojem, ki izgleda nekaterim buri domišljijo, nestrokovnjakom pa daje vtis, kot da je Slovenija nekakšno mondeno središče za nekatere ptice. Tako beremo o sirijskem detlu, balkanskem skobcu, španskem vrabcu, laškem (italijanskem) vrabcu, poljskem vrabcu, domačem vrabcu.... Namenoma sem dodal zadnja dva, pa si predstavljajmo, kaj vse si nepoznavalec pod temi imeni predstavlja. Pazen tega so na laško hodili naši pradedje, mi pa hodimo kvečjemu v Italijo. Zato najbrž ne potrebujemo laškega vrabca in laške konopeljščice, pač pa italijanskega vrabca in konopeljščico, ker poznamo samo eno; isto velja tudi za črnogrlega prosnika, ko pa imamo enega samega. V tem primeru je pridevnik odveč, saj nam. ne pove ničesar bistvenega. Mnogo nazorneje nam povedo nekaj o ptici imena, ki ponazarjajo značilnost ptice same ali njenega biotopa (nali krivokljun, čopasti škrjanec, povodna trstnica, siva gos) in mislim, da taka imena nikogar ne motijo, hkrati tudi ni razloga za iskanje ustreznejših imen. Da pa vedno ni tako, priča naslednje: V nekem novejšem seznamu slovenskih imen najdemo ine siva astrilda Estrilda astrild za ptico, na kateri prevladujejo rjavordeče barve s temnejšimi črticami. Kako naj potem imenujemo njeno bližnjo sorodnico E.melpoda, ki je razen kljunčka in lic skoraj v celoti sive barve? Iz tuje literature zvemo, da je bila v sosednji Avstriji ugotovljena gnezditev vrtnika vrste Hippolais pallida. Morda bomo kdaj tak prispevek videli tudi v 30 slovenščini. Če se bo to zgodilo in bo zanj uporabljeno ime palmin vrtnik iz navedenega seznama, bo vsakdo mislil, da je s to ptico nekaj narobe. Gotovo pa nihče ne bo pomisli], da je nekaj narobe le z njenim imenom. In dvoumnosti se začno nabirati. Tudi mimo sistematike ne smemo, nekatere rešitve so nakazane v 3. številki Acrocephalusa, vprašanje pa je, ali kaže spreminjati že ustaljena imena za vsako ceno na račun sistematike, saj kaj lahko pridemo v nasprotje tega, kar smo hoteli doseči. Gotovo so razlogi, zakaj se morski čižek ali brezovček ne imenuje repnik, isto velja tudi za modro taščico, zakaj se ne imenuje slavec. V isti številki revije lahko beremo o morski sraki, ki nima ničesar skupnega (po sistematiki) z našo navadno srako, pa niti avtorja prispevka niti bralcev to ni motilo. Kjer pa že inamo sistematsko ustrezna imena, je zaželeno, da se jih poslužujemo. Poznamo drevesno cipo, malo cipo, rjavo cipo, vodno cipo pa hočemo na vsak način spremeniti v vriskarico. Takih primerov je mnogo (pri pe-nicah brolica, pri sinicah musa, plavček itd.). Tudi točnosti v izrazih nam mnogokrat manjka, npr. govorimo o povodnem kosu, vodnem kosu, obvodnem kosu itd. Kaj naj še dodam? Mislim, ča ni nikakršnega enotnega recepta in modela za slovensko poimenovanje ptic, saj zato poleg naših uporabljamo tudi znanstvena imena kot povsod po svetu. Nemogoče je hkrati upoštevati različne razloge, ki narekujejo določitev novega imena. Predpostavljamo, da vsak avtor dobro pozna ptico, o kateri piše, o tem ne bi smelo biti dvoma, potem se bo dobro zamislil najprej nad njenim ustreznim slovenskim imenom. Peter Grošelj, Sp.Idrija 53, 65281 Spodnja Idrija PRIPIS UREDNIKA: Dober problemski članek vprašanja razpira, slab jih zapira. Prepričan sem, da je s sistematično analizo problematike ptičjih imen, objavljeni v 3. št. Acrocephalusa, bil storjen korak bliže k dokončni razsvetlitvi vprašanj slovenske ptičje nomenklature. Vse preveč je bilo doslej praznega čvekanja in kritiziranja brez sistematsko ubriinih predlogov. Tudi Grošelj se deklarativno zavzema za enotna načela (kdo pa se ne!), na koncu pa prizna, da ni nikakršnega enotnega recepta in modela in prepušča poimenovanje svobodni piščevi volji. Po drugi strani pa imenom, ki jih je rodila ravno tako piščeva volja, ne priznava'pravice do obstoja. Grošelj pravi, da "gotovo so razlogi, zakaj se morski čižek ali brezovček ne imenuje repnik, isto velja tudi za modro taščico, zakaj se ne imenuje slavec". Žal pa ne pove, kateri so ti razlogi. Istovetiti čižka in brezovčka je sistematsko zgrešeno, brezovček in repnik pa sta ožja sorodnika, ki imata to smolo, da se njuno vrstno ime istoveti z rodovnim. Oba pridevnika, tako repov kot brezov, se očitno nanašata na prehranjevanje. Glede na to, bi bilo sicer vseeno, ali bi bilo rodovno ime poslej repnik ali brezovček, toda ime repnik je' mnogo bolj uveljavljeno, kar je v zvezi s splošno razširjenostjo te vrste, medtem ko brezovček, kot je znano, pri nas živi le v visokogorskem svetu. Sicer pa se pridevnik brezov nanaša na zimske goste, ki se obešajo po brezah, da iz drobnih storžkov izkljuvajo seme. Atribut morski (čižek) se nanaša na severnomorsko podvrsto Acanthis flammea fla-mmea, ki se pozimi tudi priklati k nam. Problem poimenovanja vrste Luscinia svecica pa je povsem drugačne narave. Tudi če ostane poimenovanje brezovčka in repnika nespremenjeno in bi zato kdo utegnil misliti, da sta to pripadnika dveh različnih rodov, bo škoda manjša, kot če bi za modro taščico mislil, da spada k taščicam, če pa spada, kot to že njeno znanstveno ime pove, k slavcem. V tem primeru gre torej za napačno rabo rodovnega imena. Te-meljno načelo sistematike je, da različnih stvari ne gre metati v isti koš. Dejstvo, da je takih anomalij še več in da nanje naletimo tudi v tujih jezikih, nam ne more preprečiti, da ne bi stvari izboljšali. Za morsko srako Haematopus ostralegus poznam tudi lepo zamišljen sinonim školjka-rica. Toda kdor ve, da obstajata dve populaciji te ptice, od katerih se ena hrani s školjkami, druga pa s polži, se potemtakem znajde v dilemi, ali naj bo morska sraka raje školjkarica ali raje polžar. Nisem se pa odločil, da ohranim ime morska 99 sraka le zavoljo zagate med Scilo in Karibdo, temveč še zaradi nečesa drugega, kar imenujem intimna skušnja. Dokler nisem v Bobovku ujel modre taščice, me to ime ni prav nič motilo; takrat pa sem dobil nezmotljiv občutek, da držim v roki ptico, ki pripada slavcem. Podobno sem se ob Severnem morju prepričal, da je morska sraka res neke vrste "sraka", za katero sem prepričan, da jo tudi ljudska pesem opeva tako nekako kot našo (sistematsko pravo) srako. Najbolj pa me pri Grošljevem pisanju moti to, da večkrat govori o "nekem novejšem seznamu slovenskih imen", ne pove pa, da je to Kodifikacija vrst po EURINGV, ki sem jo objavil v knjigi "Slovenske ptice". Slepomišenje gotovo najmanj prispeva k razčiščevanju. Vedeti je treba, da je to edini slovenski seznam, kjer so vključene vse evropske vrste ptic in da je pri imenovanju v Sloveniji neznanih ali slabo poznanih vrst nastalo nemalo res velikih težav. Zato sem se že nekako štiri leta pred izidom knjige zavzemal za razrešitev nomenklatum ih vprašanj. Iz tega seznama je tudi palmin vrtnik Hippolais pallida. Kot vrstno ime se veliko uporabi jajo morfološke značilnosti, ki so nemalokrat tudi direkten prevod iz nemščine, ki pa, mimogrede rečeno, takšne konstrukcije kot so npr. rdečogi]i, belohrbti, zelenonogi itd., lažje prenaša kot slovenščina. Manj se uporablja geografsko poreklo (npr. sirijski, balkanski), pri čemer moram, ko gre za pridevnika španski in laški, še nekaj pomembnega dodati. Ko sem tehtal pridevnika sredozme-ski in španski (npr. kupčar), sem opazil, da je pridevnik sredozemski v slovenščini semantično prazen, kot bi temu lahko rekli, španski pa je nabit z iskustve-nimi pomeni (spomnimo se španske stene, španske muhe, španske vasi). Stvari torej le niso tako preproste, kot bi mislili na prvi pogled. To je še zlasti opazno tam, kjer sem nove vrste poimenoval po kakšni ekološki značilnosti, za kaz imamo v slovenskem jeziku že nekaj dobrih vzorov (npr. brškinka, tamariskovka). Tako sem se nekajkrat (resda poskusno) odločil za takšen pristop: osočnikova peniva Sylvia conspicillata, robidna trstnica Acrocephalus dumetorum, palmin vrtnik Hippolais pallida itd. Seveda pa se zato prav nič ne }>ojim, da bi kdo mislil, da gnezdi palmin vrtnik na Koroškt-m v palmah.. . Iztok Cc'istt'2 PABERKI NOTES OF INTEREST MALI PRODNIK UJET Z ROKO THE LITTLE STINT CAUGHT BY HAND 27.9.1980 sem. v Šturmovcu pri Ptuju lovil prodnike. Ti zamudniki so se v splošnem obnašali nekoliko nepazljivo. Pri napenjanju mreže sem opazil dva mala prodnika, ki sta tekala okrog mene. Vzel sem fotoaparat in se jima popolnoma približal. Nato sem počepnil in na veliko presenečenje enega ulovil z roko. Drugega sem nagnal pri belem dnevu v mrežo, vendar se je odbil. Borut Štumbergi'r VODOMEC NA RIBIŠKI PALICI THE KINGFISHER ON THE FISHING ROK V zgodnjem poletju leta 1980 se je v Markovcih pri Ptuju nekemu ribiču pri ribolovu pripetil nenavaden dogodek. Vodomec se mu je namreč usedel na ribiško palico, odletel na drugo ribiško palico, štrbunknil v vodo in odletel z ribico. Bor u t Štumbeiger ČRNOGUVKA V SKOBČEVIH KREMPLJI H OSTALA ŽIVA THE BLACKCAP IN THE CLAWS OF THE SPARROW HAWK STAYED ALIVE V Stožicah ob Savi sem bil 28.3.1979 priča zanimivemu dogodku, ko je skobec pred menoj ujel črnoglavko in odletel z- njo v smeri proti postavljeni mreži. Šel sem v smeri proti mreži, ker sem računal, da se je morda skobec ujel v mreže. Nekaj metrov pred mrežo sem opazil na tleh skobca, ki se je takoj dvignil in odletel stran. Na moje veliko začudenje je s tal zletela tudi čmoglavka na bližnjo vejo. Še bolj pa sem. bil presenečen, ko se mi je čmoglavka pustila prijeti. Ker na njej nisem opazil kakšnih poškodb, sem jo kasneje obročkal in izpustil. Dare sere IZ ORNITOLOŠKE BELE2NICE FROM ORNITHOLOGICAL NOTEBOOK ČRNOGLAVI MUHAR Ficedula hypoleuca PI ED FLYCATCHER 7.5.1980 je v Stražišču pri Kranju mojo pozornost pritegnila črno bela ptica, nekaj manjša od vrabca. Sedela je, ali bolje rečeno, prežala je na izpostavljeni veji. V bliskovitem vzletu je ujela muho in se počasi vrnila na vejo, vendar nikoli. na izhodiščno. Tako je prežala in lovila kakih pet minut. Potem je bliskovito odletela in se čez nekaj minut vrnila. Po priročniku sem določil, da gre za muharja. Potem sem ga podrobneje opazoval z daljnogledom in izkazalo se je, da gre za črnoglavega muharja. Poizkušal sem ga fotografirati, vendar mi to ni uspelo, Kljub temu da se je v naši okolici zadrževal še štiri dni, se pravi, od 7.-11.5.1980. Kasneje ga kljub ponovnemu opazovanju nisem več videl. Tomi Tri J čir, Škofjeloška 50, 64 000 Kranj ITALIJANSKI VRABLC Passer domesticus italiae ITALIAN SPARROW Dne 6.8.1980 sva s preparatorjem J.Dovičem ob Savi v Stezi cal. pri Ljubljani ujela italijansko podvrsto domačega vrabca. Po razpoložljivih podatkih je to najbolj vzhodna najdba te podvrste pri nas. Primerek je prepariran in je v zbirki Omitoloskega kustodiata v Stožicah. Marjan Bogataj, Breznikova 23, 61210 Ljubijana-Šentvid PEGAM Bomhxjcilla garrulus WAXWING Vsako zimo od leta 1977 dalje sem v Trbovljah na cesti med Gasilskim danem in krajem Nasipi večkrat opazoval pc dva pegama. Videti je bilo, da pobirajo jabolčne ogrizke1. V dneh 7.,14.in 18.12.80 sem videval po štiri primerke. Ker kraj ni primeren za namestitev mreže, sem 22.12. ujel samo dva primerka. Anton Lis&c, Loke 63, 61410 Zagorje ob Savi PLANINSKA PEVKA Prunella collar!sALPINE ACCENTOR Decembra leta 1977 sva s tov. Kurežem na njegovem balkonu v Kisovcu pri Zagorju v krmilnici opazovala dve planinski pevki. Eno sva ujela in jo po sodelavcu poslala v Ljubljane, a mu je žal ušla. V dneh i.,2.,20.in 22.12.80 ;^a sem planinske pevke večkrat na dan opazil pri meni doma v krmilnici. Mislim, da so bile tri ali štiri. /l/lton I.isee, Loki" 63, 61410 Zagorje ob Savi ŽAMETNA PENICA Sylvia melanoecpbala SARDINIAN WARBLER Dne 4.6.1980 sem opazil na vrtni ograji omitoloskega kustodiata PMS samca žametne peniee. S sodelavcem J.Dovičem sva jo poskušala ujeti v mrežo. Ko nama je tO že uspelo, je žametna penica iz mreže ušla. Kasneje son ugotovil, da je bila mreža ravno na tistem mestu strgana. Žametno penico sem ujel ob Savi pri Stožicah do sedaj samo dvakrat, in to: 24.3.1973 samico in 24.3.1977 samca. Dart? Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana KROKAR corvus corax RAVEN 2.11.1980 je preletela Bobovek jata krokarjev. V počasnem opoldanskem letu, očitno so se vračali s prehranjevanja, sem jih naštel 25. Toliko krokarjev skupaj v tem koncu Slovenije nisem videl še nikoli. Prezirnujoči krokarji se prehranjujejo na bližnjem kranjskem smetišču v Letencah. Iztok Geister, Naklo 246, 64202 Naklo 101 REDKE VRSTE RARE SPECIES Laponski ostroglež Calcarius lapponicus Lapland Bunting Calcarius lapponicus Redkega gosta iz predelov severne Evrope in Severnega tečaja sem ujel na veliki zapleveljeni njivi v Zalogu pri Ljubljani dne 3.11. 1973. Ta primerek laponskega ostrogleža je do sedaj edini znani podatek za Slovenijo (preperiranega hrani Ornitološki kustodiat Prirodoslovnega muzeja Slovenije). Kot dokazni primerek pa verjetno predstavlja redkost tudi v Jugoslaviji. Dare Sere, Glinškova ploščad 12, 61000 Ljubljana Snežni strnad Plectrophenax nivalis Snow Bunting Plectropehanx nivalis 1. novembra 1980 sem ob ormoškem akumulacijskem jezeru naletel na ptico, ki je dotlej tu nisem srečal. Opazoval sem samico snežnega stmada. To sem lahko ugotovil, ker sem jo opazoval iz neposredne bližine (iz oddaljenosti 3 metrov). Ptica je bila tipično obarvana, tako da določitev ni bila težavna. Ptica se je vedla povsem normalno in je neprestano tekala, iščoč hrano vzdolž jezu akumulacijskega jezera. Gordan Lukač, Dure Salaja 13a, 42000 Varaždin Brkata sinica Panurus biarmicus Bearded Tit Panurus biarmicus 20.3.1980 sem v Bobovku pri Kranju, medtem ko sem opazoval, kako lovi ribji orel Fand ion haliaetus, zaslišal znano oglašanje brkate sinice. Brž za tem sem opazil 4 primerke, kako so se "pozvanjajoč" strmo dvignili iz trsta in izginili v smeri proti Karavankam. Brkate sinice sem pred tem v Bobovku opazoval že dvakrat: 20.11.75 (1 ex.) in 16.10.1977 (11 ex.). Iztok Geister, Naklo 246, 64202 Naklo Črni martinec Tringa erythropus Spotted Redshank Tringa erythropus 30.6.1980 sem v Šturmovcu pri Ptuju opazoval črnega rrartinca. Ta redki preletnik se pojavi pri nas aprila in maja, oziroma v jeseni meseca avgusta in septembra. Bil je skoraj popolnoma črn kot osebki ki ta čas gnezdijo. Tako je vprašaljivo ali je šlo za letujoči spolno nezreli ali vračajoči se primerek. Znano je, da se samice že po 14 dneh bivanja v gnezditvenem okolišu vračajo na jug. Borut Štumberger, 62282 Cirk ulane 41 Rjavka Aythya marila Scaup Aythya marila 29.1.1980 sem v Kopru v ustju Badaševice opazil tri čopastim črni-cam Aythya fuligula podobne race. Samici, bili sta dve, z značilno belo liso okrog kljuna sem s pomočjo priročnika na licu mesta z lahkoto prepoznal za rjavki. V desetih letih, kolikor časa že opazujem, ptice, sem se z rjavko tokrat srečal prvič. Naj dodan', da ptice niso bile posebno plašne. Iztok Geister, Naklo 246, 64202 Naklo 102 KAZALO I. LETNIKA (1980) 1980 INDEX VOL. I, VSEBINA « Bogataj, M., Italijanski vrabec: (Passer domesticus italiae) 101 Božič, I., Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1975 ter v letih 1927-1975 4 -, Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1976 in v letih 1927-1976 29 -, Polojnik (Himantopus himantopus) 47 -, Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1977 in v letih 1927-1977 55 -, Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SRS v letu 1978 in v letih 1927-1978 , , 74 -, Poročilo o ulovu in obročkanju ptičev v SPS v letu 1979 in v letih 1927-1979 . 93 Geister, I., Pozdravni nagovor na ustanovni skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije 1 -, Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije 8 -, Brkata sinica (Panurus biarmicus) 17 -, Črna prosenka (Pluvialis squatarola) 17 -, Tema leta: mali muhar (Ficedula parva) 28 -, Kanadska gos (Branta canadensis) prvič v Jugoslaviji 33 -, Skrivnostna fotografija 1: bičja trstnica (Acrocephalus achoenobenus) * 34 -, Ogroženo trstišče v Sečoveljskih solinah 35 -, Problematika slovenskih ptičjih imen 37 -, Razširjenost sov v Evropi (začasno poročilo) 44 -, Belolična gos (Branta leucopsis) prvič v Sloveniji 47 -, Morska sraka (Haemantopus ostralegus) 47 -, Skrivnostna fotografija 2: Mala droplja (Tetrax tetrax) 48 -, Zimski ornitološki atlas 49 -, Skrivnostna fotografija 3: Veliki škurh (Numenius arquata) 51 -, Taščična penica (Sylvia cantillans) 60 -, Žametna penica (Sylvia melanocephala) 60 -, Tatarska žvižgavka (Netta rufina) 61 -, Žalobna sinica (Parus lugubris) gnezdi v Sloveniji 61 -, Atlas razširjenosti v Švici gnezdečih ptic 63 -, Ornitološki atlas gnezdilk Slovenije 1979-80 in analiza učinkovitosti opazovanja 65 -, Skrivnostna fotografija 4: močvirski martinec (Tringa glareola)78 -, Letna skupščina 1980 sekcije za ornitologijo pri Prirodoslov- nem društvu Koroške (Avstrija) - koroške postaje za varstvo ptic 84a -, Skrivnostna fotografija 5: mala uharica 90 -, O poimenovanju ptičev - pripis urednika 98 -, Rjavka (Aythia marilla) . 101 -, Brkata sinica (Panurus biarmicus) 101 -, Krokar (Corvus corax) 100 C7regori, J. , Črna štorklja (Coconia nigra) v Sloveniji 25 -, Mali muhar (Ficedula parva) 59 Grošelj, P., Kratkoprsti skobec (Accipiter brevipes) 33 -, Nekaj vprašanj ob nameščanju gnezdilnic 36 -, Skalna lastovka (Ptynoprogne rupestris) 47 -, Ornitološki izlet v Idrijo 41 -, Slovenska kmečka lastovka (Hirundo rustica) obrockana v Kongu 48a -, Poljski vrabec X domači vrabec (Passer montanus X Passer domesticus) 60 103 Kozina, J., Kratkoprsti škrjanec (Calandrella brachydactyla) Krystufek, B. , Nekaj o prehrani sov na Ljubljanskem barju Lisec, A., Pegam (Bombvcilla garrulus) -, Planinska pevka (Prunella collaris) Lukač, G., Snežni strnad (Plectrophenax nivalis) Magajna, B., Društvene vesti -, Naši ptiči (Gregori, J. in Krečič, I.) -, Slovenske ptice (I.Geister) -, Skupščina Društva za opazovanje in proučevanje Marenčič/ R.# Žerjavi na Kriškem polju Matvejev, S., Sodobna favnistika - njeno področje Nepodpisani avtorji, Iz slovenske ornitološke publicistike 1979 -, Vsebinska zasnova društvenega glasila -, Delovno področje društva -, Tečaj za nameščanje gnezdnic -, Seznam članov društva -, Revije, ki jih prejema Acrocephalus v zamenjavo Kazalo I. letnika (1980' 33 91 100 100 101 20a 18 ptic Slovenijel04a 84 in naloge 22 19 19 20 36a 36a 64a 102 / ——-——-»¦—---- ~_ — _ .—----. — ^ — _- v ^ f — v — Sere, D., Rdeči kalin (Carpodacus erythrinus) gnezdi v Sloveniji 13 Kovaček (Phylloscopus trochilus) gnezdi v Sloveniji -, Gozdni strnad (Emberiza rustica) prvič ujet v Sloveniji -, Beloglavi strnad (Emberiza leucocephala) v Sloveniji -, Belobrada penica (Sylvia cantillans) -, Rjava cipa (Anthus campestris) -, Kribska listnica (Phylloscopus bonelli) -, Rdeči kalin (Carpodacus erythrinus) -, Lov in obročkanje kmečkih lastovk v Sloveniji -, Trstni strnad (Emberiza schoeniclus) v Sloveniji -, Laponski ostroglež (Calcarius lapponicus) -, Žametna penica (Sylvia melanocephala) -, Črnoglavka v skobčevih krempljih ostala živa Štumberger, B., Snežni strnad (Plectrophenax nivalis) -, Pikasti martinec (Tringa ochropus) gnezdi v Sloveniji -, Labod grbec (Cygnus olor) -, Raca žlicarica (Anas clypeata) gnezdi v Sloveniji -, Raca sivka (Aythya ferina) gnezdi v Sloveniji -, Mali prodnik ujet z roko -, Vodomec na ribiški palici -, Črni martinec (Tringa erythropus) Verovnik, F., Kovaček (Phylloscopus trochilus) Trilar, T., Črnoglavi muhar (Ficedula hypoleuca) Zupančič, O.A., Plevica (Plegadis falcinellus) -, Planinska vrana (Pyrrhocorax pyrrhocorax) 17 17 39 47 59 60 60 79 85 101 100 99 33 52 61 61 61 99 99 101 59 99 17 84 IMENSKO KAZALO /•nanthis cannabjiui 43,15,53 Acanthis fJ.ammea 66 Accipitor brevipes 33 gentilis 43 - nisus 43 Acrocephalus palustris 15,53 schoenobenus 15,34 Aegithalos caudatus 43 Aecfolius funereus 46 Alauda arvensis 15,33 Alcedo a tbi s 41 Alrctoris graeca 43 Anas clypeata 61,62 - platyrhyncbos 41,63,62 querquedula 62 Ant bus campestris 53 trivialis 15,43 Apus apus 43 Asio flammeus 46 - otus 46 Athene noctua 45 Aytbya ferina 61,62 fuligula 62,66 - marila 101 Bombycilla garrulus 100 Branta canadensis 33 leucopsis 4 7 Bubo bubo 45 Buteo buteo 44 Calandrella bracbydactyla 33 Calcarius lapponicus 101 Caliđris minuta 99 Camprimulgus europeus 43 Carduelis carduelis 15,43 Carpodacus eruthrina 13,50 Certbia bracbydactyla 43 Cettia cetti 66 Cbaradrius dubius 53 Chloris chlori s 15,43 Ciconia nigra 25 Cinclus cinclus 41 Cisticola juncidis 15 Coccothraustes coccothraustes 43 Columba palumbus 43 Corvus corax 43,100 Corvus cornix 43 Coturnix cotuinix 4 3 Cuculus canorus 43,69 Cygnus olor 61 Delicbon urbica 43 Dendrocopos major 43 minor 43 Drycopus martius 43 Emberiza cia 11,43 cirlus 66 citrinella 11,43 leucocephala 39 rustica 17 schoeniclus 15, Eritbacus rubecula 43 Ficedula parva 29,59 hypoleuca¦100 Fringilla coelebs 43 Fulica atra 53,62 Callinago gallinago 15 Gallinula chloropus 53,62 Garrulus glandarius 43 Glaucidium passerinum 45 Grus grus 84 Haematopus ostralegus 47 Himantopus himantopus 47 Hirundo rustica 43,48,79 Ixobrychus mi nut us 53 Jynx torquilla 43 Lanius collurio 11,15,44,53 Lani us minor 11 Limosa limosa 47 Locustella naevia 15 Loxia curvirostra 43 Lullula arborea 43 Motacilla alba 41,53,69 cinerea 11,41 - flava 11 Muscicapa striata 44 Netta rufina 61 Nucifraga caryocatactes 43 Numenius arquata 51 - pheopus 51,47 tennuirostris 51 Otis tarda 48 Otus scops 45,66 Fandion haliaetus 101 Panurus biarmicus 17,35 Parus ater 43 - caeruleus 43 - cristatMs 43 - major 43 - palustris 43 lugubris 61 Passer dornest icus 43 montanus 60 Phoenicorus ocbruros 43 phoenicorus 43 Phylloscopus bonelli 59 collybita 15,43 sibilatrix 69 - trocbilus 17,60,66 Pica pica 53 Picus canus 43 viridis 43 Piectrophenax nival i s 33,101 Plegadis falcinellus 17 PJuvialis squatarda 17 Podiceps cristatus 11,62 - ruficollis 11,53,69 Prunella collaris 100 modularis 43 Ptynoprogne rupestris 4 7 Pyrrbocorax pyrrbocorax 33 Pyrrbula pyrrhula 43 Regulus ignicapillus 43 - regulus 43 Riparia riparia 53,66,81 Sax icola ruhetra 15 torquata 53 Serinus serinus 43 Sitta europoa 43 Streptopelia decaocto 43,53 Strix aluco 43,46 - nebulosa 46 uralensis 46 Sturnus vulgaris 43 Surnia ulula 45 Sylvia atricapilla 15,43 - borin 15,43 cantillans 47 communis 15,43,53 curruca 43 melanocepbala 60,100 Tetrao urogallus 43 Tetrastcs bonasia 43 Tetrax tctrax 48 Tringa glareol.a 78 - erythropus - gl areola 78 ocbropus 52 Troglodytes troglodytes 41 Turdus merula 43 - phi lomelos 43 pilaris 66 viscivorus 43 Tyto alba 43,45 Upupa epops 53 LETNA SKUPŠČINA DRUŠTVA ZA OPAZOVANJE IN PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE ASSEMBLY OF THE BIRD HATCHING AND BIRD STUDY ASSOCIATION OF SLOVENIA V Ljubljani je bila v soboto dne 27.12.1980 letna skupščina Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Udeležili so se je številni člani društva, predstavniki drugih društev - posebno Zveze društev za varstvo in vzcjojo ptic Slovenije« zastopniki javnih ustanov in družbenopolitičnih skupsti, kot gostje pa delegacije Zaveda za omitologiju iz Zagreba, sekcije za omitologijo Prirodo-slovnega društva Koroške iz Celovca in sekcije Svetovne organizacije za varstvo narave iz Furlanije - Julijske krajine v Italiji. Izvršni odbor društva je želel pripraviti letošnje skupščino r«estro in predvsaii ornitološko zanimivo z željo, da bi to vsakoletno srečanje članov in prijateljev našega društva tudi v bodoče vsi nestrpne in z veseljem pričakovali kot prijeten društveni in kulturni dogodek. V uvodnem predavanju nam je Iztok Geister spregovoril o ornitološko» atlasu Flo-venije, rezultatih dosedanjega kartiranja in v analizi zbranih podatkov je opozoril na zanimive ugotovitve pri posameznih vrstah ptic in na pričakovanja bodočega dela. Vse predavanje je izvenelo kot veliko povabilo članom in drugim za sodelovanje pri tej osredni društveni in nacionalro pomembni nalogi, ko baro šele z zbraniiri in analiziranimi podatki lahko argumentirano zagovarjali potrebne naravovarstvene ukrepe in druge odločitve s področja ornitologi je. Janez Gregori je v predavanju o količinskem ugotavljanju ptičjih populacij prikazal nekatere metode štetja ptic v naravi. Občutili smo, ca ornitološko delo ni vedno enostavno in da je zanj potrebnega veliko teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj, nudi pa zate» človeku ob prodiranju v skrivnosti narave in zakonitost i ptičjega življenja veliko notranjega zadovoljstva in spoznanj tudi o nešoi bivanju. V zgodovinski pregled Kustcdiata za ornitologi jo pri Prirodoslovno» muzeju Slovenije nas je poj«ljal vodja tega oddelka Ivo Božič. Orisal je nastanek te prve ustanove za področje ornitologi je na naših tleh in opisal dosedanje delo. Tt> zajema predvsem lov in obročkanje ptic, ki je v zadnjih letih doseglo že zavidljivo raven, saj ckeli 60 prostovoljnih sodelavcev ujame- z mrežami U- magnetofonsko ro-snetimi glasovi več kot 300C0 ptičev letne, ki pripadajo nad J80 različnim vrstam. Velika škoda pa je, da teh Lodati