DELO glasilo KRI za slovensko narodno manjšino Obnovljena izdaja - Leto XXI. - Štev. 15 (745) TRST - 5. decembra 1969 Posamezna številka 40 lir Pg!I“nd.d,:”Iu,k po^Gròpp^n UREDNIŠTVO in uprava: 34131 Trst, Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047 DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locehi, 2 Telefon 24-36 NAROČNINA: Letna 1000 lir, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000 Naš cilj je jasen : odločen preobrat v levo. V deželnem svetu se je končala razprava o deželnem proračunu za leto 1970. Proračun je bil odobren z glasovi svetovalcev leve sredine. Zanj so torej glasovali demokristjani, socialdemokrati in socialisti. Svetovalec Slovenske skupnosti, ki sicer podpira levo sredino, se je «previdno» vzdržal glasovanja. Proračunska razprava je bila razgibana, a ne posebno zanimiva. Pokazala je, da leva sredina nima prepotrebne politične volje, da zavrača ukrepe, ki so potrebni za to, da dežela dejansko postane strument resnične avtonomije, demokracije, razvoja in napredka. Komunisti so kritizirali polit ko leve sredine, predlagali pa s konkretnih ukrepov za i: °’jšanje stanja v deželi. Zaht< vali so temeljito reformo ter a Poštevanje potreb in zahtev d( c’V'Skega razreda, ki prihajaj ■nočno do izraza tudi v sedanji sindikalnih bojih. Toda tudi tt ^rat so komunisti zadeli na gli ha ušesa. Leva sredina ni upe stevala kritik, zavrnila je vs predloge. Zato komunisti nis mogli glasovati za odobritev d< zelnega proračuna. Zaradi zgrešene politike, ki ji izvaja leva sredina, dežela še n postala prepotrebni instrumen decentralizaeije. Konservativn politika leve sredine zavira avte nomijo krajevnih ustanov ter če dalje krepi birokratski ustroj k pozira ogromna sredstva Knr servativna in kratkovidna pnf tika leve sredine preprečinpP° spodarski razvoj v vsei Sežer8- dnSu utega has'ka> ki bi ga -ZaS ?°g0jih lah’ko dajale adì zgrešene, konservativne h kratkovidne politike leve sredin! kmetijstvo v deželi vedno bolj hi ra, nadaljuje se obubožan je gor skih predelov, mnoge vasi se ved no bolj oraznijo, specializiran; delovna sila Pa išče zaposlite^ drugje. Zgrešena, konservativna in krat kovidna politika leve sredine si odraža na vseh področjih življenja dežele, še posebej pa se odraža na področju slovenske problematike. V deželnem svetu ■ so razni svetovalci tudi vzadnji proračunski razpravi govorili o položaju slovenske narodnostne skupnosti. Pokazali so potrebe te skupnosti in podčrtali njene zahteve. Posebno "krepko se je za Slovence zavzel svetovalec Dušan Lovriha. Ponovno je namreč poudaril zahtevo po spoštovanju pravic slovenske narodnostne skupnosti. Poudaril je, da stranke leve sredine ne upoštevajo pravic Slovencev. Zahteval je tudi konkretne ukrepe za nemoten razvoj Slovencev Tovariš Dušan Lovriha je poudaril med drugim: «Ne zanikamo, da so se odnosi do Slovencev nekoliko spremenili. K temu so prispevali demokrati sploh in komunisti še posebej s tem, da so osamili reakcionarne in šovinistične sile. Tpda, kaj bi se zgodilo, če bi v nasprotju z vsakršnim logičnim pričakovanjem demokracija nazadovala? Ali bi potétn zadostovala zagotovila o dobrih odnosih? Slovenci se ne bi mogli sklicevati na noben zakon.» Tudi deželni proračun za leto 1970 potrjuje, da leva sredina nima prepotrebne politične volje za oristop k reševanju slovenske problematike. Še enkrat so bile nakazane samo bedne drobtinice z bogato obložene mize, še enkrat so bila nakazana le skromna sredstva za nekatere dejavnosti na slovenskem kulturnem področju, še enkrat se je izkazala politika zapostavljanja. Zato ne le kot komunisti temveč tudi kot Slovenci ne moremo odobravati deželnega proračuna. Ko to ugotavljamo pa se ne moremo izogniti začudenju, da Slovenska skupnost nima toliko občutljivosti, da bi se jasneje opredelila. Njen predstavnik v deželnem svetu je sicer dejal, da se «slovenska manjšina ne more zadovoljiti s sedanjim stanjem», ni pa obsodil tega stanja. Zločini ameriški vojakov v Južnem Vietnamu. V zadnjih tristo dneh je bilo ubitih nad pet tisoč civilistov. Gornja slika je bila posneta v vasi Tu Gong. Sliko je posnel neki an.erišk vojak po končani «akciji». V vasi Son Mi so Američani postreli'! vse prebivalce. (O zločinih piše mo na drugi in četrti strani) Z<) odločen preobrat v političnem vodstvu Italije Pred kratkim je zasedal centralni komite komunistične partije v Italiji in opredelil svoja stališča do družbeni spopadov in politične krize v teku, ko se milijoni in milijoni delavcev borijo za korenite spremembe v družb; in gospodarstvu in ko levosredinske stranke, v prvi vrsti KD, ne znajo dati na te zahteve ustreznega odgovora, ki bi ne odgovarjal zastareli logiM vzdrževanja reda in zatrt j a vsakršne napredne težnje. V okviru razprav v centralnem komiteju. pa tudi za orientacijo članstva partije in delavcev je tajnik K PI Luigi Longo napisal za revijo «Rinascita» dva daljša uvodnika o sedanjem političnem položaju. Vodilna misel, ki se izraža v naslovu je: «Naša bitka na italijanski poti v socializem», nato pa «Z delavci v boju» in «Za odločen preobrat v političnem vodenju». V prvem analizira tov. Longo razvoj družbenih spopadov, stavkovnega gibanja v deželi, težnjo po obnavljanju delovnih pogodb na višji ravni in v katero se vpletajo zahteve po demokratičnih in političnih reformah, ki so bile v ospredju splošne stavke z dne 19. novembra. «Delavci močno hočejo boja in u- speha», ugotavlja in nadaljuje: «Zato pa se mora in je mogoče razvijati gibanje na ofenzivni ravni». Longo ugotavlja, da «je v množicah in med delavci nasploh pričakovanje sprememb v bistvenih zadevah, ki naj zbrišejo nesprejemljive delovne in življenjske pogoje». Pričakujemo si, da se bo boj zaostroval med pogajanji za obnovitev pogodb in da bo zaostrovanje boja spremljalo širjenje desničarsčega izzivanja. Milanski dogodki dokazujejo, da je to pot, ki jo ubirajo nazadnjaške sile. Kjer policije ni bilo so manifestacije, med katerimi so red vzdrževali delavci sami, potekale mirno in zato mora biti javno mnenje na strani delavstva, proti izzivanjem, ki težijo po širšem posegu policijskih sil v delavske boje. Confindustria zasleduje s svojo trmasto vztrajnostjo na svojih nesprejemljivih stališčih predvsem razkol enotne fronte delavcev. V tem okviru se pa porajajo razkol-niške in pustolovske težnje, ki pa jih delavci sami v veliki večini odklanjajo. V teh bojih, ugotavlja Longo, je prestiž sindikalnih organizacij in komunistične nartije zelo zrasel v očeh delavskega razreda nasploh. Bistveno vprašanje je enotnost, ki se je razvila v teku družbenih spopadov v tej jeseni in ni mogoče, da bi se šlo mimo tega dejstva z obnavljanjem zmernih političnih kombinacij ali iskanjem delitev ter diskriminacij, kjer so nemogoče. Tem težnjam je treba zoperstaviti sindikalno samostojnost, delavske demokracijo, narodno vlogodelav-stva v Italiji. V javnem mnenju je treba pravilno ovrednotiti pomen delavskih bojev in napasti zvezo industri jcev ter alarmistične vesti, ki jih skuša š pomočjo desničarskega tiska uveljaviti. «Seveda ne more ostati vse v okviru obnavljanja delovnih pogodb, kar je dokazala tudi splošno stavka za stanovanjsko politiko. O tem morajo spregovoriti stranke, kakor tudi o demokraciji v tovarnah in Italiji sploh...». «Gre za bistveno vprašanje premika na levo v Italiji in uveljavitve nove večine, dražbeno-političnega bloka, ki izhaja iz sedanjih delavskih bojev in čigar enotnost je prvi pogoj, prva stopnja, ki mora imeti svoj naravni razvoj tudi na politični ravni, da se zajamči stalnost sadov tega boja». Katera so vprašanja, ki ne bodo rešena z obnovitvijo pogodb in ki bodo srž novega družbenega spopada? V pnn vrsti sistem obdavčevanja, delavski statut, stanovanjska in urbanistična reforma, Sanitarna reforma, odprava draginje, reševanje vprašanj šolstva, južnih področij in izseljevanja. Vsak od teh je velik socialni problem, ki zahteva takojšnjo in radikalno rešitev. Gre za spopad, sredi katerega so vprašanja zmanjšanja monopolističnega dobička in nova porazdelitev narodnega dohodka, sprememba v državnem gospodarstvu in kot posledica tega sprememba vodilne skupine v državi. Ob tem pa stoji kriza ne samo Rumorjeve enobarvne vlade, temveč predvsem levosredinske politike, ki se ne more obnoviti. v kolikor je sedanja demo-krščanska koncepcija v bistvu sredinska, neglede na zaveznike z desne in leve. «Rumorjeva vlada nima svojih stališč do nobenega od osnovnih vprašanj. Vzdržuje se s šibkostjo in jo dogajanja prehitevajo: koliko lahko še traja?» Vladne sile je treba prisiliti, naj povedo, kako mislijo rešiti omenjena vprašanja in priznati je treba, da se ta brez komunistov ne dajo rešiti. V drugem uvodniku, z dne 28. novembra 1969 nadaliuje Longo svoja razmišljanja o vladni formuli in u-sotavija, da je po milanskih dogodkih prišlo do ojačanja pritiska za obnovitev štiristrankariske vlade «leve sredine». Ta ie danes nemogoča, ker bi se označevala po tem, da bi bila «vlada za iavni red», kakršne si želi desnica in reakcija. «Vendar sta sila množic in njihova bo-ievitost dokazali, da so te dovolj močne, da v kali zatrejo konservativne poskuse potiskanja v nazaj družbenega položaja». Demokristjani se morajo prepričati, trdi tov. Longo, da je leva sredina kot vladna in politična formula za vselei poražena in da gre tu za «premoščanie». kot trdi tov. De Martino, tajnik socialistične stranke. V tem položaiu je treba izhajati iz v bojih oostavleinih vprašani in še enkrat odgovarjamo na to s predlogom po novi vladi, ki naj bo orientirana v levo. Prenehati je treba z dvaisetletno pol io ko diskriminacije do komunistov, «brez katerih danes ni sil, ki bi se lahko uspešno uprle (Nndnljevnnie na 4 strani> Ah, težko je biti župan Pripetilo se je, da smo brali v «Novem listu», naši vsakotedenski duševni hrani, dva članka. V enem primeru gre za redakcijski komentar o trenutnem socialnem položaju v Italiji (Posledice stavk), v drugem pa za krajše sporočilo o seji občinskega sveta v Nabrežini. Objavljena sta na dveh različnih straneh, ki pa gle data, če je list zaprt, druga v drugo. Priznavamo, da je bil odnos med tema dvema člankoma ki ju citiramo v izvlečku za nas pravcata zagonetka, ki jo bomo skušali spodaj razložiti s hipotezo, za katero ne prisegamo, da je točna, verjetna pa že. V prvem piše o delavskih bojih «vroče jeseni»: «Povečini so zahteve delavcev in uslužbencev upravičene. V veliko primerih pa gre za zakulisne politične spletke, ki pehajo stavkajoče na ulice, v izgrede in tudi izgubo dnevnih zaslužkov». In še mnenje o vsem tem: «Malokdo si upa reči (N.L. pa si upa. Op. ur.), da ni dosedanji način stavkovnega gibanja, z.družen tudi z brezpotrebnim razbijaniem, uničevanjem, z ranjenimi in mrtvimi, pokazal pravo smer k zaželenemu cilju.» Sedai pa drugi članek, notico o seji v Nabrežini : «Občinski svet '’...) je izrazil živo solidarnost z delavci ki se biiejo za zbolišanje gospodarskega in socialnega sta nja. V tej zvezi je svet sklenil ustanoviti sklad za podeljevanje nomoči delavcem, ki so v social nem boju naibolj prizadeti.» Težko je biti župan! Velike so odgovornosti, ki se koničijo na njegovih šibkih ramenih in vedno je kdo nezadovolien z niim ker ga zavida ali ker bi rad na njegovo mesto postavil drugega svojega. Še težie, dodaiamo pa mora biti funkciia nabrežinskega župana, če je združena z uredni štvom «Novega lista». Nikoli ne veš, kdaj te prisilijo, da rečeš kaj takega, česar ne čutiš in se ti misli upirajo... Glejmo primer nabrežinskega župana. Sam sodi o sindikalnih bojih to, kar smo preje citirali v prvem odlomku, in ne moremo reči, da gre za krščanske ali celo «socialne» misli, prej so podobne tistim, ki jih objavlja «Corriere della Sera», poluradno glasilo zveze industrijcev. Toda glej, pride občinski svet in demokratično, na pritisk zahtevnih levičarjev (mislimo: socialistov, komunistov, pa tudi demokristjanov), prisili župana, člana, ne pozabimo, «Slovenske skupnosti», da podpiše s svojim imenom proglas o podpori nabre-žinskim stavkajočim delavcem, ki se bijejo za zboljšanje gospodarskega in socialnega stanja. O njem smo že večkrat pisali, od-kar je bil v Nabrežini zamenjan slovenski in napredni občinski odbor z levosredinsko koalicijsko upravo, da je «ujetnik med demokristjani». In to — kot vse kaže — se nadaljuje še danes. Toda vsaka stvar bi morala imeti svojo mero, in demokristjani v Nabrežini bi prvaku LSS ne smeli zagoditi tako debele... Solidarnosti, podpore, tem, ki «zakulisno sjjetkarijo»... Ne, tega si res ni zaslužil nihče, tam v Nabrežini, in razumemo, kako si sedaj želijo nazaj v opozicijo, ven iz občinske uprave. Ah, stopiti z županskega mesta. sesti med svetovalce in povedati to, kar grenkega leži pod žolčem : «Žakulisne spletke, izgre-di, razbiianje, uničevanje, z ranjenimi in mrtvimi.... Ni smeri k zaželenemu cilju...». Lahko bi se tudi zgodilo. Hočete? Pomagamo radi. 2 • DELO 5. 12. 1969 ObČinSKi SU8t V Gorici Strahotni zločini ameriških razvalina O pravicah Šlaveiicev voiakov V Južnem Vietnamu Pretresljivo pismo preživelih - Izpovedi bivših vojakov Občinski svet v Gorici je dne 28. novembra 1969 razpravljal o vprašanjih slovenske narodnostne Skupnosti. V razpravo so posegli predstavniki vseh političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Predstavniki delavskih strank in Slovenske demokratske zveze so se — kot je naravno — zavzeli za pristop k reševanju yprasanj, ki so bistvenega pomena za življenje ih razvoj Slovencev. Predstavniki strank leve sredine so do tega vprašanja zavzeli stališče, ki se temeljito razlikuje od njihovih prvotnih stališč. Samo skrajna desnica ostaja pri svojih starih stališčih. V nekaterih krogih, ki sicer «uradno» proglašajo svojo naklonjenost reševanju slovenskih vprašanj, še ni prišla do veljave politična volja, ki je pogoj za premaknitev vprašanj z mrtve točke. Dejstvo, da se je seje občinskega sveta u-deležilo izredno malo svetovalcev, je zgovoren dokaz, da primanjkuje dobra volja. To je med dragim poudaril tudi načelnik komunistične : Skupine odvetnik Nereo Battello, ki je med drugim dejal, da snričo odsotnosti 17 od 23 svetovalcev ni moč trditi, da sprejemajo vsi svetovalci pogovor o vprašanjih Slovencev, čeprav je bilo ustvarjeno ugodno ozračje in je bil storjen pomemben korak naprej. Ker smo že začeli z govorom predstavnika komunistov, nadaljujmo z njim. Tovariš Battello je razvil naslednje misli : Primanjkuje nam praktične rešitve, pozitivno pravo. S tem se mora spoprijeti vlada, s tem se spoprijema opozicija in tudi manjšina naredi, kar po svojih močeh zmore. Potrebno je združiti sile ter premagati osebne predsodke. Nujno je sodelovanje med vsemi idejnimi partnerji, če se hoče zagotoviti uspešen rezultat. Sedaj nihče več ne meče kamenja na Slovence, toda kako napredovati, ko pa ni moč vsega spraviti v eno pest, ampak je potrebno zahteve naslavljati na u-stanove v skladu s pristojnostmi? Mi danes govorimo o občinski skupnosti, o partizanskem spomeniku. o toponomastiki, o cestnih znakih. Zakaj ne bi spregovorili o krajevnih imenih s slovensko obliko. Uresničiti dvojezičnost v uradnih aktih Tovariš Battello je omenil tudi politiko kapitalističnega vinogradništva v Brdih, kjer se bodo Slovenci izselili, če ne bodo pravilno zaščiteni. Gospodarski razvoj, ki prinaša raznarodovalne nevarnosti, gre tudi v smeri proti štan-drežu in Sovodnjam. Občinska uprava naj prispeva sredstva za Slovensko gledališče, ki gostuje tudi v Gorici. Ustanoviti bi bilo potrebno rajonske svete, zelo razširjeno obliko decentralizacije, kjer bi Slovenci govorili v svojem jeziku. Na koncu svojega govora je tovariš Battello predlagal sprejem resolucije, ki govori o uresničitvi organične zaščite Slovencev s pozitivnimi določili, ki naj se obveže uresničiti dvojezičnost v uradnih občinskih aktih, toponomastiki in segnaletiki, in ki naj podpre ustanovitev občinskega odbora «konzulte» za proučevanje vprašanj Slovencev. Resolucija naj zahteva od dežele in države, da v skladu s svojimi pristojnostmi in ustavnimi določili ter posebnega statuta sprejmeta vsa zaščitna določila. Pomemben govor na omenjeni seji občinskega sveta je imel tudi predstavnik socialistov odvetnik Peter Sancin. Med drugim je dejal, da so socialisti s svojo politiko prispevali k pomirjenju, zrelosti občanov in vključevanju Slovencev v razne dejavnosti. Kljub številnim obljubam in predlogom — tako je poudaril odv. Sancin — pa smo v Gorici uresničili samo dvoje: poimenovali 'smo neki trg po Slovencu in to na način, ki nas ne more zadovoljiti; postavili smo dvojezične napise na šole in vrtce, in tudi za to smo se morali zelo truditi, da smo uspeli. Po teh dveh skromnih primerih so izgledi za nas zelo zaskrbljuje či. Partizanskega spomenika na mestnem pokopališču, ki spada v občinsko pristojnost, ne zgradijo, ker ni poguma, da bi postavili slovenski napis, čeprav vsi priznavajo, da so padli večidel Slovenci. Oklevamo. (Socialisti namreč sodelujejo v občinski upravi. Op. uredn.) Bojimo se posledic. Zato se dogaja, da nas prebivalstvo prehiteva s svojimi praktičnimi rešitvami v uporaPn slovenščine v trgovinah itd. in smo nasproti njim konservativni, časopis oglaša ponudbe za zaposlitev Slovencev, v mestu prirejajo tečaje za slovenščino, železničarji sami plačujejo profesorja, ki jih uči slovenski jezik. O slovenski kulturi so bila predavanja v Krožku za svobodno kulturo : imamo izjave KPI in PSI o slovenskih pravicah, raznih iziav in deklaracij imamo že preveč. Prav tako tudi volilnih obljub. Če bi bili strpnejši, bi bili rezultati boljši Odvetnik Peter Sancin je zatem ugotovil tudi naslednje : Če bi bili Slovenci strpnejši med seboj, bi bili rezultati boljši, ker pa smo sprti med seboj ima italijanska večina en razlog več, da se za nas ne zanima. Zanimivi so bili tudi govori predstavnikov drugih političnih skupin, žal nam prostor ne dopušča, da bi jih danes zabeležili. Sicer pa bomo verjetno imeli priliko zabeležiti kdaj kasneje. Vsekakor pa ne moremo mimo nekaterih stavkov, ki jih je izrekel demokristjan dr. Rolando Gian. «Katoličani se ravnajo po načelih enciklike 'Mir na zemlji’, zato so sc odločili za odprtje z vključitvijo Slovenca v občinski odbor. Potrebno je reševati vprašanja tam, kier se pojavljajo, tudi v Benečiji in Kanalski dolini... Kot svetovalska skupina smo za dvo-lezičen napis na partizanskem spomeniku na goriškem pokopališču.» Nočemo polemizirati. Verjeti hočemo, da bodo lepim besedam sledila lavno tako lepa dejanja. KUub temu pa si dovoljujemo pristaviti : kaj je pridobila slovenska narodnostna skupnost na Goriškem s tem, da je bil pritegnjen Slovenec v goriški občinski odbor? In če je demokristjanska svetovalska skupina za dvojezičen napis na partizanskem spomeniku, kako to, da tega spomenika še ni? Razprava o slovenskih vprašanjih je bila torej začeta, zato ne povzemamo zaključkov o njej. Soglašamo s tem, da je bil storjen korak naprej, da je nastopil čas za soočenje s temi vprašanji. Bojimo pa se, da je pot od besed do dejanj zelo dolga in da je hoja po tej poti zelo počasna. Kljub temu pa nas to ne plaši. Pred kratkim se je zvedelo za strahovit zločin, ki so ga zagrešili ameriški vojaki v Južnem Vietnamu dne .16. marca 1968. Časopisi so obširno poročali o tem zločinu. Objavljene so bile tudi slike, ki jih je posnel neki vojak. Četa G prvega bataljona dvajsetega pehotnega polka je pokončala vas Son Mi blizu mesta Quang NgaMn postrelila vse prebivalce. Dne 24. novembra je radio juž-novietnamske osvobodilne fronte objavil besedilo pisma, ki objas-njuje pokol. Pismo so podpisali štirje prebivalci, ki so se po naključju rešili. V tem pismu je med drugim rečeno : «Okrog 6. ure dne 16. marca 1968 so Američani sprožili silovit topniški napad proti našemu naselju sredi osvobojenega področja. Kmalu nato je dospelo nà desetine oboroženih helikopterjev polnih vojakov. Komaj so ameriški sovražniki pristali, so se začeli obnašati kot krdelo tigrov. Razdelili so se v tri skupine. Prva skupina se je lotila zažiganja hiš, druga je zbrala prebivalce vasi, tretja pa je sekala drevesa, uničevala vse, kar se je dalo uničiti, ter klala živino. Da bi se rešili pokola smo se skrili v zavetišča, zgrajena pod hišami, kot smo že storili ob drugih prilikah. Tokrat pa je ameriški sovražnik pregledal vsako hišo, pri tem pa metal solzilne bombe in streljal proti nam in proti tistim, ki so se skrili v hišah. Ameriški vojaki so ukazali preživelim, naj zapustijo zavetišča in naj se zberejo skupaj. Starčki, ženske in otroci smo se zbrali in tedaj so nam ukazali, naj gremo za vojalki. Nekateri prebivalci so že hodili po cesti, ko so bili ubiti. Peljali so nas nato v kraj z imenom Nam Tren, kjer so nam ukazali, naj sedemo na tla. Bilo nas je več kot sto. Nenadno je sovražnik začel streljati z brzo- strelko na nedolžne ljudi, ki so padali 'eden za drugim ne da bi sploh utegnili krikniti. Mi, ki smo podpisali to pismo, smo se rešili, ker je nekaj trupel padlo na nas in nas zaščitilo. Bili smo priče temu pokolu. Mi sami ne moremo niti opisati mno- Niti otrokom niso prizanesli podivjani vojaki gih drugih krvoločnih dejanj, ki jih je zagrešil ameriški sovražnik.» Strahovit zločin so opisali tudi nekateri ameriški časopisi. Podatke so dali bivši vojalki, ki so se vrnili iz Vietnama. «Vsa zadeva je trajala okrog 30 minut. Prišli smo v vas in začeli streljati. Ne spominjam se, da bi videl sploh kakega mladega človeka v vasi. Vsi pobiti so bili starci, ženske in otroci.» Tako je pripovedoval narednik Michael Bernhardt, ki je bil navzoč pri pdkolu. Bernhardt, ki je bil tedaj le navaden vojak, je pripovedoval, da je poveljnik čete pred prihodom v vas zbral vojake in dejal, da je treba vas in vse prebivalce uničiti. Po prihodu v vas sc vojaki zgnali vaščane v nekaj skupin. Pri tem so požgali hiše. Vojaki so nato začeli streljati s puškami in avtomatičnim orožjem. Med vso to operacijo ni bila izrečena nobena beseda med ameriško ekspedicijo in žrtvami. Med pobitimi je bilo precej otrok. Nekateri otroci so izgubili življenje v naročju mater.» Michael Terry, ki je na kraj zločina prišel nekoliko pozneje z drugo enoto, zatrjuje, da je prišel v klavnico. «Ko smo korakali proti vasi, smo na polju opa-žili neko žensko. Vojaki so stopili k njej in jo začeli pretepati, nato pa je neki vojak ustrelil vanjo. Nihče nam ni pojasnil misije, vojaki pa so pripovedovali, da so prebivalci vasi simpatizirali z vietnamsko osvobodilno fronto. Videl sem skupino 15 ljudi, ženske in otroke. Vojalki so pravkar začeli streljati nanje. Spominjam se moža, ki je držal enega otroka za roko, drugega pa je imel v naročju. Stopali so proti meni in orosili, nai se jih usmilimo. Deklica je vpila ’ne, ne’ v angleščini. Nato je zagrmel rafal in jih pokončal.... Vojaki opremljeni z avtomatskimi puškami so obkolili preostalo skupino mož, žensk in o-trok in nanje streljali. Nato so nekateri vojaki stopili h kupu trupel. Eden izmed vojakov je Potegnil samokres in tpdkončal nekega dečka, ki je bil še živ. V skupini sem opazil dva majhna dečka. Eden izmed njiju ni imel več kot štiri do pet let. Eden izmed vojakov je streljal nanju. Starejši deček je zakril mlajšega s svojim telesom. Nato sta oba padla, vojdk pa je še enkrat ustrelil in Ju pustil ležati... Ko smo zapuščali vas. sem videl kupe trupel. Vse je bilo opravljeno zelo hitro...». Bernard Simpson, ki je odslužil vojsko v Vietnamu, je povedal naslednje : «Dne 15. marca 1968 popoldne (t.j. en dan pred 'akcijo’. Op. uredn.) so nam povedali, kaj bomo morali storiti naslednji dan, ko bomo dospeli v vas. Navodila nam je dal kapetan Medina. Ukazal nam je, naj uničimo vse, tudi otroke in živino... Zvrstili smo se na levi strani vasJ preiskali smo koče. V neki koči sem našel tri osebe, moža, ženo in otroka. Poskušali so po-begnti. V njihovem jeziku sem jih pozval, naj se ustavijo. Streljal sem in ubil vse tri. Otrok je hil star kvečjem dve leti... O 'akciji’ nismo mnogo govorili. Povedali smo le, koliko ljudi smo ubili. Naslednji dan so nam ukazali, naj o 'akciji’ molčimo.» Paul Meadlo je vojni invalid. Na vietnamskem bojišču mu je mina odnesla ene nogo. Ker prejema zelo nizko pokojnino, mora delati v nekem podjetju in pravi, da mu je težko. Meadlo je sodeloval v 'akciji' v vasi Song Mi-Med drugim je povedal naslednje: «Helikopter je pristal blizu vasi. Ob poti, ki vodi v vas, je stal neki ’gook’ (tj. zaničljivo ime z3 Vietnamca. Op. uredn.). Eden izmed vojakov ga je ravnokar V0' (Nadaljevanje na 4. strani) Zločini ameriških vojakov in njihovih pomagačev v Južnem Vietnamu. 19 5. 12. 1969 - DELO • 3 i Delavnost prosvehiiii Meli i v vaseh dolinske občine Kdor spremlja življenje in delo naših ljudi, se bo prav gotovo strinjal, da je ljudsko' prosvetno delovanje v Bregu vedno bolj razgibamo. Tako je društvo «Slavec» v Ric-hianjih po daljšem času priredilo interno prireditev, na kateri je kot izredna gostinja brala svoje pesmi Marija Mijotova 'in je nastopil domači pevski zbor. Ob tej priliki so domači pevci prejeli Gallusova odličja. Pomlajeni odbor društva «Slovenec» v Borštu dobro deluje in s svojimi člani pripravlja večji kulturni program za vaški praznik. V pevskem zboru so se moškim glasovom Pridružili še ženski, tako da šteje sedanji, mešani zbor nad 35 pevcev in pevk. Folklorna in dramška skupina, tudi redno vadita. Društvo «Prešeren» v Bol juncu; kakor kaže, pripravlja presenečenje z obnovljeno glasbeno skupino. Pomanjkanje primernih prostorov je temu društvu prav gotovo velika ovira za redno in večjo dejavnost posebno v zimskem času. Društvo «Vodnik» v Dolini je v Prejšnjem tednu priredilo več kulturnih prireditev, ki vnašajo v običajno dosedanje delovanje naših društev nove kvalitetne pobude. Ob fazstavi akvarelov Roberta Hlava-!yia, ki je prva od predvidenih v letošnji sezoni, so dolinski prosve-taPji priredili še vrsto kulturnih Prireditev. Na otvoritvi razstave sta D likovni umetnosti kot sestavnem delu naše kulture spregovorila tudi slikarja Hlavaty in Palčič; naslednjega dne, v nedeljo 23. novembra so na glavnem vaškem trgu Padlih za svobodo sprejeli v goste pevski zbor KUD «Stane Žagar» iz Krope, katerim sta izrekla iskren pozdrav Predsednik društva Vojko Kocjančič in dolinski župan Dušan Lovri-ha, gosta sta z igranjem pozdravila se domača godba in pevski zbor. Pevci iz Krope so zapeli dve žalo-stmki obispomeniku padlih in spo-meniku, ki spominja na vseljudski tabor iz leta 1878. ' udeSfdoma-g°Stje °b števiIni slovenim ™aC,nov izvaJali koncert gostje smi no^kn urne:tnih in ljudskih pe sednika SP?1? lP°zdravih Pred — - • Z dr. Hlavatyja, po iz menjavi daril hlavatyja, po iz štev zau - L’ ° se c;lani obeh dru n in V drZa 1 na družabnem sreča čin? ? * SÌ Sledi,e Pesnd doma viiiov m gostov. V,Sre,do i'e izredno pritegnila in uavdusila domača pesem Marije m" jotove, k, s svojim pristnim p0? janjem m sproščeno neposrednost-,10 osvoji s mpatije občinstva. Natečaj SPZ Slovenska prosvetna zveza ie Pisala natečaj za najboljše delo na temo: «Kaj so mi pravili stari». Namen natečaja je zbuditi zanimanje za vsa področja ljudske kulture med študirajočo mladino. Natečaja se lahlko udeležijo dijaki srednjih šol, alkademiki in absolventi višjih srednjih šol. V poštev pridejo opisi kmečkega dela (oranje, setev, žetev, košnja. delo v vinogradu) in značilnih orodij (plug, kmečki voz itd.); spisi s, Področia živinoreje, čebelarstva, Ribolova, lova /itd. ; opisi obrtniškega' dela, predvsem poklicev, ki izumi-rajo (kamnarji, perice, peki, predi-Ld.); opisi ljudskih noš; 0(pisi n!Se jn drugih poslopii, hišne opreme. življenja na kmečkem domu- o-msi značilnih šeg in običajev, Ijud-i. Pesmi, pripovedk, pregovorov, tudskih plesov itd. km.dinžencj natečaja lahko črnajo SWV°-iz Vseh krajev, kier živijo jim