74 Didakta 195 Sébastien Aubert, vaša kariera film- skega producenta in podjetnika za- jema tudi izkušnje poučevanja mla- dih, ki se izobražujejo na področju podjetništva in filmske industrije. Kaj vam je bilo pri vašem delu pre- davatelja najbolj všeč in kaj je tisto, kar vam je bilo manj všeč? Kaj je bil za vas največji izziv? Največji izziv je bil ujeti in zadrža- ti pozornost študentov, včasih tudi po 4 ure brez prestanka. Zelo me je frustriralo, če sem izgubil pozornost posameznih študentov. Ampak na- mesto da bi se zgražal nad njihovo nepozornostjo in jih skušal »kaznova- ti«, sem vzel v razmislek sebe in svoje pedagoške metode. Spoznal sem, da obstajajo določene metode, kako po- novno pridobiti pozornost študentov; npr. preprosto tako, da poveš kakšno anekdoto iz svojega osebnega življe- nja. Gola teorija je pogosto kriva, da študentje prenehajo biti pozorni. Če spregovorimo o nečem realnem in damo konkretne primere, pa lahko pozornost učinkovito pridobimo na- zaj. Prejeli ste Evropsko nagrado za podjetništvo, ki jo EU podeljuje v okviru programa Erasmus za mla- de podjetnike, French Business Magazine vas je uvrstil na seznam »100 podjetnikov, ki bodo spreme- nili Francijo«. Predstavljajte si, da ste evropski minister za izobraže- vanje: kaj bi spremenili v osnovnih šolah, srednjih šolah in na univer- zah, kakšne spremembe bi uvedli? V osnovnih šolah: vsekakor več uče- nja konkretnih stvari in ročnih/ma- nualnih spretnosti, ki jih teoretično učenje pogosto opušča in prezira, kot so npr. kuhanje, oblikovanje in izdelava pohištva, prižiganje ognja, šivanje, prepoznavanje dreves, živali. V srednjih šolah: več ukvarjanja s tujimi jeziki in informatiko, ki so bi- stveni za rast novih generacij, ki živi- jo v svetu globalizacije in digitaliza- cije ekonomije. Na univerzah: več rednega povezova- nja teoretičnega pripravništva s teo- retičnimi predavanji, več konkretnih primerov stikov s podjetniki. Vaš največji izziv v času vašega izo- braževanja? Moj največji izziv je bil najti dobro, ši- roko cvetoče pripravništvo. Potem ko sem ga našel, pa je bil zame največji izziv to, da sem si priboril kredibil- nost v očeh svojega šefa. Sicer pa se ob nadrejenih nisem nikoli počutil povsem »razprostrtih kril«, saj je bila v meni od nekdaj želja, da vodim sa- mega sebe, z vsemi odgovornostmi in težavami, ki jih to prinaša. Katerim stvarem ste se morali od- povedati na poti do uspeha? To, da si podjetnik, zaradi večnega pomanjkanja časa na žalost pušča kaj malo časa za odnose. Partnerji podjetnikov na splošno težko razu- mejo njihovo življenje, saj je podje- tnik v svojem »mehurčku«, iz katere- ga je partnerka oz. partner izključen. Mlad podjetnik bo velikokrat svoj po- sel vzel za »svojega otroka«, kot svojo prioriteto ter mu dajal prednost pred partnerjem. Več let je potrebnij, da dojameš, kaj s tem počneš, in da svo- je prioritete spremeniš. Vaši triki za upravljanje časa. Kako usklajevati delo in prosti čas? INTERVJU SÉBASTIEN AUBERT Sébastien Aubert, francoski filmski producent in podjetnik, ki ga je French Business Magazine uvrstil na seznam »100 podjetnikov, ki bodo spremenili Francijo«, se je oktobra poslovno mudil v Sloveniji. Ujeli smo ga na Medna- rodni konferenci in investicijskem forumu s področja kreativnih in kulturnih industrij, ki je potekala v Ljubljani, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje – MAO, kjer je govoril o inovativnem zasebnem in javnem financiranju. Za revijo Didakta je spregovoril o svojih izkušnjah in delu na področju izobraževanja ter o filmu in digitalizaciji ter njuni vlogi v izobraževanju. Pogovor je potekal v francoščini, za objavo je seveda preveden. Didakta 195 75 Delo in prosti čas poskušam združe- vati celo med dogodki. Na primer: med filmskim festivalom, kamor sem povabljen, se trudim vzeti čas zase in ga ne povezovati z delom. Tudi sicer je zelo pomembno, da si postavimo pravila, ne glede na to, kaj pride vmes. Na primer: ob sobotah dopol- dne nikoli ne delam; nedelja opoldne je rezervirana za kosilo s starši; itd. Mentaliteta, kompetence in zna- nja, ki jih potrebuje uspešni pod- jetnik? - Razmišljati dolgoročno, - svojih zaposlenih ne obravnavati kot podrejenih, ampak kot del eki- pe; izogibati se je treba sindromu »malega avtoritativnega šefa«, - biti optimističen, vedno in vsakič; vedno videti kozarec na pol poln in ne na pol prazen, - biti strasten in zavzet za svoje delo in projekte, - znati prenesti poraz in zlasti znati se dvigniti po porazu, spet začeti. Vaših 5 glavnih vrednot in kako so- ustvarjajo vaše vodenje? - Zaupati, - spodbujati samoinciativnost, - ne biti motiviran zaradi denarja, ampak zaradi vizije in strasti do nečesa, - spoštovanje drugega, - komunikacija znotraj ekipe; izpo- staviti probleme, ki se pojavijo, ne da bi pričakovali ali se bali ek- splozije nepopravljivih konfliktov; vedno poslušati. Digitalizacija v šolah, virtualni svet: prednosti in slabosti za življe- nje mladih? Virtualni svet lahko uporabljamo kot orodje za učenje in pomnjenje, saj dovoljuje popolno potopitev v drug svet. Npr.: Otrok z VR očali (o.p. VR – virtual reality, virtualna resničnost), ki je zatopljen v svet antičnega Egip- ta ali v središče dogajanja francoske revolucije, si veliko lažje zapomni ključne dogodke in stvari, kot če bi o njih poslušal med klasičnim poukom. Moram pa poudariti, da morajo biti ti virtualni momenti redki, da otroka ne odtrgamo peveč od njegove ne- posredne okolice in realnega sveta. Pravo poučevanje v šolah, seveda po- leg okvirov snovi, pomeni tudi znati povezovati učence med sabo in jih učiti živeti skupaj. Športni kolektivi so na primer, po mojem mnenju, ve- liko bolj uporabni za učenje življenja v družbi, kot so znanja, ki jih prinaša virtualni svet. Kaj je bistveno za razvoj človeka? Razdajati ljubezen okoli sebe, brez sebičnega pričakovanja, da boš dobil nekaj v zameno. Naj bo to ljubezen do družine, prijateljev, kolegov, kli- entov … Ne jemljite drugih kot »na- činov«, da pridete do tega, kar želite. Takšno življenje in delovanje se vam bo zagotovo povrnilo v takšni ali dru- gačni obliki. Vaš nasvet mladim, ki se zanima- jo za filmsko industrijo. Bi jim bili pripravljeni biti mentor? Filmska industrija je zelo privlačna, nekateri pogosto rečejo, da je »sexy«. Zato vsi poskušajo delati v njej. Treba je biti ponižen in potrkati na marsi- katera vrata, preden vam kdo odpre. Pomembno je, da ne izgubite pogu- ma, ker zna trajati. Tudi sam sem imel nekaj mentorjev, ki so mi odprli par vrat, tako da sem vsekakor pri- pravljen, da povrnem srečo, ki sem jo imel, in pod svoje okrilje vzamem kakšnega mladega študenta, ki želi uspeti, ter mu pomagam. Vaši načrti za prihodnost? Ali vključujejo sodelovanje s sloven- skimi podjetniki in/ali slovensko filmsko industrijo? Zelo me zanima koprodukcija s Slo- venijo, ki jo omogoča nedavna fran- cosko-slovenska pogodba. Včeraj sem se že dobil z direktorico Slovenskega filmskega centra in imel sestanek na Ministrstvu za kulturo. Eden od na- ših filmov, ki ga trenutno pripravlja- mo, bi se lahko odvijal v Sloveniji. Filmi z izobraževalno tematiko, ki jih priporočate za ogled mlado- stnikom in njihovim pedagogom? – Razred (Entre les Murs, francoski film) – Biti in imeti (Être et avoir, franco- ski film) – Društvo mrtvih pesnikov (Dead Poets Society, ameriški film) – Dobri Will Hunting (Good Will Hunting, ameriški film) – Val (Die Welle, nemški film) Pa vaši filmi? Imajo izobraževalno plat? Izobraževalne ne. So pa nekateri naši filmi ustvarjeni z ambicijo, da v gle- dalcu sprožijo razmišljanje, da se po ogledu vrne domov s snovjo za raz- mislek … Intervjuvala in prevedla: Lenka Gložančev