A 18 le ra ta ter D List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Momecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 26-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. (SreiL. ir (Z DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Naj živi IV. kongres KP STO! BNOVLJENA IZDAJA LETO v. ŠTEV. 226 INE V----------------------------— ------- te pr azile ine ji na ! TRST - SOBOTA, 28. FEBRUARJA 1953. CENA 25 LIR IV. KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. OBDAN OD MEDNARODNE IN LJUDSKE SOLIDARNOSTI rski j --- ' diaprej po poti mirni in bratstva el k' Fogo iz z: tijsk; najn melo 15. lom a - 1 2 Izt iOC r obrambo STO, svobode in pravice do življenja Pozdravi Komunističnih partij ZDA, Anglije, Grčije, DR Nemčije, Švedske, Norveške Un Belgije - Brzojavke jugoslovanskih politemigrantov Čestitke federacij KPI in tov. Pratolonga - V delegaciji KP Avstrije je J. Kacianka, KP Italije pa zastopajo tov. Roasio, Beltrame in Pellegrini Slov ZagTtrti redni 'kongres Komuni et nfčne partije STO se vriši v DE, i resnih časih. Stojimo tik 0 že|i usodnimi koraki rimske darstbe°grajske vlade, ki pod idiu iskom ameriških imperiali-leetht skušata čim prej in za .j veko ceno dovršiti začeto ba- 21. tanje. Okupacijske oblasti ar|ap A iz dneva v dan tesne-čdufrivijajo svoj režim, ukinja-iščinin omejujejo demokratične ^ °1 in «odredb», ki so -OO^binsko ravno tako lašistič-9, -Sa značaja. hnj1^3 Tr*tpis,k in kršenje pravic iimlz T1 Bosebno slovensko prevet s^v° naše cone ter nje-qq e napredne organizacije in p, an°ve, kar zgovorno priča ’ . tudi poslednji' dogodki v qn0ezi z Avditorijem. Kot je ■na vo°’ ie pred leti iz- a> da je Avditorij na raz-raht^80 Vsem kulturnim in druge,, .Ustanovam, ki ne razpo-106'o J° v naestu s primerne 50, lan° za kulturne prireditve. )lg3jan° Ra je tudi, s kakšno ;er(e tran‘0stjo dodeljujejo voja-jpo! “Vlasti dvorano Avditoriji’ 111 za to res ni potrebno del£ajati številk. ov3 ako se je Slovensko hrvat-2nPr0SVetn‘ zvezi vedno n,i ne načine ovirala mn1 te dvorane. di število upora-kar dokazuje iuvt,. ■ -o naših prireditev v šč “horiju. Toda višek tega ipil lcne§a postopanja je ZVU thT*a s tem- da je pretekli h-e-. preko uradnice ravna-Ze'htva Avditorija izjavila "dstavnikom SHPZ, da se S*si kulturni ustanovi odreka 0, ožn°st- uporabe omenjene 30>'orane. Ta odgovor je prišel naMrnVeZi s P«Š“j°' ki\ jo je BghPZ predložila že pred dve-o f tnesecema, za prireditev 3in"',skega koncerta. Odkloni- O, r dvorane so hoteli upravi- P. 11 z neresničnimi zatrjevanji, da SHPZ razpolaga ali ima 9. t n°st posluževati se dru-dvoran v samem mestu. ltiVtoAjasnil0’ da 9e ta trditev 10,.“a, je omenjena uradnica liig Vlla, da je to sklep ZVU in °na o tem ne more raz- pravljati. Svetovala je le, naj SHPZ pošlje upravi Avditorija izjavo, ki naj dokaže, da slednja ne razpolaga z dvorano v središču mesta. Kot vidimo, se nahajamo zopet pred grobo krivičnim dejstvom, proti kateremu moramo odločno protestirati ter zahtevati, naj se naša pravica do uporabe Avditorija upošteva. Dodati moramo še, da medtem ko se ta dvorana odreka nedvomno največji kulturni organizaciji Slovencev našega Ozemlja, se ista daje na razpolago ne samo krajevnim ustanovam, ki razpolagajo z mnogo večjimi finančnimi sredstvi kot SHPZ, temveč celo skupinam izven našega Ozemlja. V zvezi s to nečuveno diskriminacijo je Glavni odbor t Nadaljevanje na 6. strani) dale Gang Kaj Seku proste roke in vso potrebno podporo. Spričo taksnega stanja zado-biva nas kongres še mnogo večji pomen. Komunisti bodo na svojem dvoletnem obračunu prikazali potrebo skupne borbe. da preprečimo zločinske namene amer.Mih imperialistov ter njihovih podrepnikov v Beogradu in Kirnu, da razkosajo Tržaško ozemlje ter ga spremene v trajno vojaško bazo tujega imperializma. Ta kongres naj postane kažipot za naoaljnje borbe delovnega ljudstva, za ohranitev miru, v obrambo demokratičnih svoboščin, narodne enakopravnosti ter pravice do človeka dostojnega življenja. V teh težkih borbah, ki čakajo tržaško delovno ljudstvo, nismo sami. Z vso gotovostjo moremo računati na podporo vsega demokratičnega tabora. To nam med drugim dokazujejo tudi številne brzojavke in pozdravi, ki jih je naš kongres prejel iz tujine. Nadvse značilno je pismo, ki ga je v imenu nacionalnega komiteja KP ZDA poslal tovariš W. Poster. «Tu, v ZDA — pravi .v pismu — je položaj zelo' nevaren za stvar miru v svetu. Nikdar ni bilo tako jasno kot sedaj, da kapitalisti Wall Streeta hočejo za vsako ceno vladati svetu. Sedaj namenoma poskušajo zanetiti svetovno' vojno, da bi dosegli svoj cilj. Prihod gen. Eisenho-werja na oblast je zaostril nevarnost vojne. Truman je pripravil pogoje za novo volpo z Marshallovim planom, Trumanovo doktrino, Atlantskim paktom, korejsko vojno in blaznim oboroževanjem. Eisenhower pa hoče nadaljevati te načrte ter potegniti svet v vojno... KP ZDA dela, kar je v njenih močeh, da opozori miroljubne Američane na nevarnost, v katero vleče Wall Street nje in ves ostali svet. To je tudi razlog, da je toliko naših tovarišev v ječah in še več jih pa čaka na procese.» V pozdravnem pismu KP Anglije vzpodbuja tržaške 'komuniste k nadaljnji borbi za mir ter proti pretvoritvi Trsta v vojaško bazo. V njem piše, da imajo tudi v Veliki Bri-tanjij ameriško okupacijsko vojsko, proti kateri pa se vedno bolj širi ljudsko gibanje ih zahteva popolno narodno neodvisnost. Vojna nevarnost se je povečala z Eisenhowe- im rjevimi grožnjami proti Koreji in Kitajski, prav tako pa tudi z obnovo nemške vojske in z vojnimi zavezništvi tito-fašistov. «Pridružujemo se vam z obnovo naše obveze — zaključuje pismo da bomo napravili vse, kar je mogoče, za okrepitev borbe za mir, za narodno neodvisnost in za o-brambo demokratičnih svoboščin». Generalni sekretar Enotne socialistične partije Nemčije W. Ulbricht pošilja našemu kongresu vroče borbene pozdrave ter ugotavlja, da pazljivo slede naši borbi proti ma- nevrom angl-o-ameriškega imperializma, ustvariti oporišče za napadalno vojno proti ZSSR. Poznajo tudi tajne naklepe, da razkosajo naše O-zemlje, proti čemur .se je KP STO vedno odločno- borila. «Niste sami v tej borbi.— nadaljuje pismo — ob vaši strani je svetovni tabor miru pod vodstvom mogočne Sovjetske zveze in velikega tovariša Sta. lina, ki je jamstvo skupne borbe». Podobna vzpodbudna pisma je prejela naša Partija za -svoj kongres tudi cd junaške KP Grčije, ki opozarja na nevarnost nove Koreje na Balkanu; od KP Belgije, KP Švedske in KP Norveške, ki nas vse vzpodbujajo k nadaljnjim odločnim borbam za ohranitev miru ter v obrambo demokratičnih svoboščin. Jugoslovanski politemigranti v Madžarski in na. Češkoslovaškem s-o poslali brzojavki, v katerih nas vzpodbujajo k nadaljnjim borbam za mir in svobodo proti titofašistom in italijanskim fašistom, agentom anglo-ameriškega imperializma. Tudi iz Italije smo prejeli mnogo pozdravov in čestitk. Tako so doslej prispeli pozdra-vi federacij Bari, Bergamo, Ragusa, Enna, Nuoro in Salerno. Tovariš Pratolong-o pa je poslal vzpodbudno pismo k nadajevanju začete borbe. To so pozdravi, ki so dospeli do četrtka zjutraj, d očim bomo ostale objavili v prihodnji številki.. Na kongres pa so poslale nekatere partije tudi posebno delegacijo. Tako sta v delegacij KP Avstrije koroški rojak Kacianka in tovariš Scholtz, v delegaciji KP Italije pa tov. Roasio, Peilegri. ni in Beltrame. Tržašici komunisti bomo znali ceniti to veliko solidarnost mednarodnega komunističnega gibanja in se bomo izkazali vredni tega zaupanja s tem. da bomo še bolj ojačili svojo borbo na čelu tržaškega delovnega liudstva za mir. narodne in demokratične pravice ter pravico do življenja. ZDRUŽENE DRŽAVE PROTI PRENEHANJU VOJNE NA KOREJI Eisenhower je moral pristali na ponujeno srečanje s Stalinom Že danes pa postavlja pogoje, da bi preprečil sestanek - Na konferenci 6 ministrov je francoski delegat kapituliral pred Nemčijo glede ,.evropske vojske11 * * V * - Anglija ne gre v past Sele dober mesec je potekel, odkar je prevzel -oblast v Beli hiši general Eisenhower, republikanski predstavnik interesov amerikankih monopolistov, že je dal vsemu svetu čutiti svojo nespravljivost in odločno voljo, še bolj zaostriti mednarodno napetost. To je pokazal novi ameriški delegat na zasedanju Organizacije združenih narodov Henry Cabot Lodge, ki je k prvi točki dnevnega reda o korejskem vprašanju izjavil, da ZDA ne smatrajo za potrebno pódvzeti nove iniciative za končanje vojne na Koreji, češ da -vztrajajo še naprej na indijskem predlogu glle(de prostovoljne vrnitve vojnih ujetnikov. Obenem je z vso silo napadel Sovjetsko zvezo, češ da je ona odgovorna za nadaljevanje vojne na Koreji. Na te neutemeljene -očitke je odgovoril vodja sovjetske delegacije Višinski, ki je rekel, da je lahko blatiti korejski narod in Sovjetsko z-vezo, toda ni pa tako lahko prinesti dokaze za takšne klevete. Dalje je zahteval, naj se k razpravi o korejskem vprašanju povabijo predstavniki LR Koreje, da bi moglo priti do želenih uspe- hov. Vendar ameriški volilni stroj tudi to pot ni dopustil, da bi prišli na zasedanje predstavniki prizadetega korejskega naroda. Med tem se je v Rimu zaključilo zborovanje šestih zunanjih ministrov, Italije, Nemčije, Francije. Belgije. Holandske in Luksemburga, katerih naloga je bila, da ustvarijo že takozvano «evropsko vojsko». Strah Francije pred ponovno nemško oborožitvijo ter vklju. čitvijo nemške Wehrmacht kot glavne sile v «evropsko vojsko» bi tudi to pot skoro preprečil njeno dokončno usta- Balkanski pakt odpira imperialistom none možnosti vojnih provokacij Sporazum med Titovo, grško in turško vlado predvideva sodelovanje štabov, v bodoče pa tudi sklenitev vojaškega pakta - Kongres titofašistov v Beogradu V Sredo popoldne so predstavnici monarhofašistične grške vlade, Turčije in Titove fašistične klike parafirali v Atenah «sporazum o- prijateljstvu in sodelovanju» med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo, ki je bil dva dni za tem podpisan v Ankari. Čeprav ta sporazum še ne predstavlja prave vojaške zveze, vendar je najboljša osnova za njeno ustvaritev. To so potrdili predstavniki vseh treh vlad-podpisnic. Tako je predsednik grške vlade Pa. pagos izrazil svoje prepričanje, da bo po podpisu tega sporazuma sodelovanje med Grčijo, Turčijo in Jugoslavijo postalo tesnejše ter da se bo razširilo tudi na vojaško sodelovanje. Da ni če sedaj prišlo tudi do vojaške zveze, kakor si je to želel Tito, pripicujejo politični krogi Turčije dejstvu, da Turčija in Grčija kot članici atlantske vojaške zveze ne smeta dajati nečlanicam svojih podatkov vojaškega značaja. Zato je treba tolmačiti določbo novega sporazuma, da se lahko razširi sodelovanje tudi na vojaško področje, le na ta način, da ima Tito namen tudi formalno vključiti Jugoslavijo v atlantski napadalni pakt. NAZADOVANJE REAKCIJE NA VOLITVAH V AVSTRIJI tiUDSKA OPOZICIJA S K.P. NA ČELO M pridobila 15.000 novih glasov f p1 ■>,ar]am^J — Pri nedeljskih trijs, “ntarnih volitvah je av-«alcij13 Andska stranka (kleri-Ifffv nv Prejela 1,781.969 glasov 'In nrpJSf.iih volitvah leta 1949 jo irpg] 9,846.581 glasov) ter 4 Spii,-a °dsiej v parlamentu ialdem0tV (leta 1949 -'7>- Sojini, 8,sk„rali so prejeli 1 mi-fffuežev '811 glasov in 73 se-? J* 67 J.Pr.ej 1.623.524 glasov '-dvisni, Zev)' Takozvani «ne-'ajo za katerimi se skri-is»# ne°nacisti so dobili 473 j Za »lasov ju h sede- žev preti 489.263 glasovom in 16 sedežem v letu 1949: Ljudska opozicija, ki jo vodi K.P. je prejela 228.288 glasov in 4 sedeže (prej 213.066 glasov in 5 sedežev). Napredovali so socialdemokrati in ljudska opozicija, ki je dosegla nepričakovan uspeh in pridobila 15.000 glasov. Kle. rikalci so jih izgubili 64.612; ravno tako so nazadovali neonacisti. Toda kljub nazadovanju, bodo po večinskem volilnem zakonu klerikalci ostali v parlamentu najbolj številni in bodo imeli en sedež več kot socialdemokrati, ki jih po številu glasov prekašajo. Ravno tako bo imela ljudska opozicija, zahvaljujoč se večinskemu zakonu, en sedež manj, čeprav je povečala število svojih glasov. PARIZ — Med Parizom in Washingtonom se vršijo pogajanja za neposredni poseg a-meriških imperialistov v vojno v Viet Namu. Za to domnevo govore razne izjave titovskih predstavnikov v zadnjem času. S tem bi odpadla še zadnja ovira za sklenitev prave vojaške napadalne zveze med Oalkanskimi sateliti ameriških imperialistov. Namen tega dogovora je po besedilu sporazuma sodelovanje med tremi balkanskimi državami, da se «zavarujejo pred napadom», za kar predvideva nadaljnje tesno sodelovanje glavnih vojaških štabov podpisnic ter napoveduje sklenitev nadaljnjih sporazumov vojaškega značaja. V namenu koordinacije politike treh vlad se bodo vsaj enkrat na leto sestali zunanji ministri podpisanih držav, ki bodo po pregledu položaja sprejemali tudi potrebne sklepe. Sporazumu se lahko pridružijo tudi druge države, če na to pristanejo vse tri podpisnice. To možnost so pustili odprto predvsem zaradi Italije, ki računa na čim prejšnji pristop k balkanski zvezi. Titova klika je v svojih prizadevanjih okrepiti svojo provoka. torsko delovanje storila še drug značilen korak. V Beogradu je na kongresu takozvane «ljudske jronte» ob velikem hrušču in propagandi menjala ime tej svoji organizaciji, ki jo bodo odslej nazivali «socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije». Namen tega preimenovanja m zadevne reorganizacije je več kot na dlani, s tem se hoče Titova klika rešiti mučne izolacije v kateri se nahaja sama in z njo njene organizacije, ker jih celo njeni najHižjl zavezniki in paiptr- niki smatrajo za to kar so, to je za fašiste. Z novim 'menom pa si obetajo titofašisti, da bodo dobili -vstop v vrste mednarodne socialdemokracije, kjer bodo lahko še bolj podžigali sovraštvo do demokratičnih delavskih gibanj ter ščuvali proti taboru miru in socializma. Zavrnjene klavete LONDON — Na svojem potovanju v domovino, je Samuel Eiiasciv, bivši izraelski poslanik v Moskvi, odkoder je odpotoval po- prekinitvi diplomatskih odnosov med ZSSR in Izraelom, izjavil dopisniku «Manchester Guardian», da se sovjetske obtožbe proti cioni-stičnemu podtalnemu delovanju ne morejo smatrati kot izraz antisemitizma. V dokaz, da v ZSSR ni nobene protiži-duvske in ne rasistične gonje, je izraelski diplomat navedel nedavno svečano odlikovanje pisatelja Ilije Ehrenburga in velike pogrebne svečanosti ob smrti člana Centralnega komiteja KP SZ. Leva Mehiisa, ki sta oba Zida. S tem je najbolje demantirana vsa propaganda ZDA proti Sovjetski zvezi. novitev, da ni francoski zunanji minister Bidault moral kloniti pred pritiskom Amerike ter umakniti svoje predloge glede spremembe pogodbe. Njegovi predlogi so bili sprejeti le kot «pojasnilo» Najbolj je zanimivo zadržanje Angležev do te «evropske skupnosti», iz katere so se oni že od vsega pozetka spretno.izmuznili. Angleška vlada noče migniti niti z mezincem, da bi pomagala tej novi tvorbi. Angleški listi pa se večinoma vzdržujejo vsakega komentarja, le konservativni «Daily Express» poziva vlado, naj se drži daleč proč od te pasti. . Spriča vedno hujšega zaostrovanja ameriške zunanje politike in namenov preiti iz hladne na vročo vojno je bila tem večja senzacija izjava generala Eisenhowerja na tiskovni konferenci. Na vprašanje nekega novinarja, kaj misli o Stalinovi izjavi glede sestanka med njim in predsednikom vlade ZSSR, je predsednik Združenih držav odgovoril, da je pripravljen sestati se s Stalinom, če ta misli, da more takšen sestanek prinesti kakšno korist. Nato- je dodal, da bi se pa moral tak sestanek -vršiti na pol poti med ZSSR in ZDA. Ta izjava pa, seveda, še prav z nečemer ne dokazuje, da je Eisenhower menjal čez noč svojo napadalno politiko ter da je . postal miroljuben. Pač pa je le dokaz, da tudi Amerika ne more preko svetovnega javnega mnenja, ki je z velikim navdušenjem pozdravile pripravljenost Stalina, da se sestane z Eisenhowerjem ter skuša z njim- urediti najbolj pereča vprašanja svetovne politike. V petek, 27. februarja ob 18. uri V KINU OB MORJU IV. REDNI KONGRES Komunistične partije STO Dnevni red : 1. Izvolitev častnega in delovnega predsedstva; 2. izvolitev komisij za overovitev mandatov, politično-organizacijske in volilne; 3. «Tržaški komunisti v borbi za bratstvo med narodi, za blaginja in za demokratične svoboščine». Poroča Vittorio Vidali; 4. poročilo kontrolne komisije. Poroča Marija Bernetič; 5. poročilo komisij in odobritev resolucij; 6. izvolitev centralnega komiteja. Na č.-rt kongresa se bodo vršile sledeče VESELICE Osrednja veselica bo v nedeljo, 1. marca ob 18. uri v CAMPORAH, kjer bosta govorila Marija Bernetič in Giordano Pacco; sodelujejo godba iz Božičev - Camper ter pevska zbora iz Eierjev ier iz Milj - Campor-Hrvatinov. OSTALE VESELICE BODO v soboto, 28. 2.: PD Kraljič, kamor prinese pozdrav kongresa tov. A. Destradi; na Opčinah govori tov. P. Sema; v nedeljo, 1. 3.: pri Magdaleni govori tov. G. Burlo; PD Pečar govori tov. F. Gombač; PD Pisoni govori tov. A. Calabria; PD Rinaldi govori tov. G. Jaksetich; PD Zvezda v Podlonjerju tov. R. Malalan PD Rauber na Greti tov. E. Radich; v Barkovljah (Rumena hiša) L. Soranz; v Ricmanj ih — pevski koncert od 16. ure dalje — govori tov. K. Bernetič. OD TEDNA PETEK, 20. februarja — V Rimu je umrl bivši predsednik ministrskega sveta in znani antifašist in demokrat, državnik Francesco Saverio M itti. — Diplomatski predstavniki Sovjetske zveze so iz Tel Aviva odpotovali v domovino. Sovjetske interese v Izraelu bo zastopal bolgarski poslanik. — V Koreji so ameriški gangsterji ponovno začeli metati na korejske vasi bakteriološke bombe. SOBOTA, 21. februarja — Maršal Vasilij Damlovič Sokolovski, ki se je odlikoval v zadnji domovinski vojni, je bil imenovan za načelnika glavnega stana ljudske armade Sovjetske zveze. — V Franciji so aretirali dva duhovnika in enega industrijca, ki so obtoženi ugrabitve dveh židovskih otrok, katerih starši so poginili v nemških taboriščih smrti. Otroka so skrili v nekem samostanu v Španiji. — V Italiji so partizani miru napovedali teden borbe proti evropski skupnosti ob priliki sestanka šestih zunanjih ministrov v Rimu. NEDELJA, 22. februarja — V bližini glavnega mesta Mehike sta trčila dva tramvajska voza, od katerih se je eden vračal iz okolice, poln delavskih družin, ki so prebile dan v prirodi. Iz razvalin obeh voz so potegnili preko 66 razmesarjenih trupel in 70 ranjenih potnikov. — Angleška kraljica je prejela protestno noto 1000 žena in z plemena Kikuyu, podpisano z odtisi prstov proti krvavemu lovu na človeka, s katerim bi hoteli v Kenji uničiti demokratične in PRIZNANJE SPIJONOV Na kongresu titofašistične fronte, v Beogradu, kateremu je klika imperialističnih špijo-nov hotela dati še mnogo večji poudarek kot novembrski maškaradi v Zagrebu, je sprego- voril tudi ameriški špijon «iz prve roke» Vladimir Dedijer, oni, ki ga je ameriška tajna služba poslala Titu za časa NOB, da bi v partizanih v velikem s;ilu organiziral špijona-žo v korist Ameriki. Njemu so kot poklicnemu mednarodnemu špijonu dodelili tudi primeren referat o zvezah titovske fronte v ostalimi socialdemokratskimi dolarskimi podrepniki. V teku svojega referata je prišel tudi do očitkov, ki da jih morajo titovci še danes požirati s strani nekaterih seda- njih zaveznikov, «češ da so bivši stalinisti». Proti tem krivičnim očitkom je ta ameriški špijon vzrojil v sveti fašistični jezi ter se začel zaklinjati: «Toda to nismo nikdar bili —- je dejal dobesedno Dedijer — kakor tudi nismo bili nikdar sovjetski sateliti. Čeprav smo se nekdaj družili s Sovjetsko zve- zo, vendar nismo nikdar imeli litiko...» Tako so titofašisti na najbolj nedvoumen način potrdili to, kar o njih komunisti trdimo že od leta 1948., da namreč nikdar niso bili komunisti, temveč samo prikriti agenti in špijoni imperialistov v Komunistični partiji Jugoslavije. TERGESTE DOCET Do tega prepričanja je prišla celo sicer tako zaplankana «Demokracija». V svoji zadnji številki se je neki -CIN lotil nehvaležnega posla prepričevati «naše mile okupatorje», naj že vendar enkrat sprevidijo, kako je «njihovim.» vzvišenim ciljem osvoboditve slovanskih narodov izpod komunističnega jarma škodljiva• politika narodnega. zatiranja Slovencev cone A. Toda ubogi uvodničar ima kaj malo upanja, da se bo stanje kaj spremenilo, in zaradi tega napoveduje zelo črno bodočnost Ameriki in njenim satelitom ter njihovim «nesebičnim «osvoboditnim načrtom». Zato zaključi s tole zloveščo napovedjo: «Ce bo šel razvoi še dalje po tej poti, potem je to kaj slab potokaz za bodočnost in v veliko škodo svobode in demokracije bo, če 0 o tudi Zahod (kakor pred njim Hitler — op. ur J, vkljub tolikim opozorilom svojih politikov, izgubil tisto težko in pomembno karto, od katere je odvisen izid spopada svobodoljubnih in totalitarnih ideold- gij, in kateri se pravi: naklonjenost in podpora večine narodov, nad katerimi gospodari danes komunizem v Evropi». Da, res, prav to je bila, je in bo odločilna karta, od katere je odvisno, kam se bodo obrnili narodi. Kolonialni in drugi odvisni narodi imajo v zgodovini in v sedanjosti nešteto dokazou (glej primere Koreje, Indokine, Perzije, Egipta, Tunisa, Grčije, Jugoslavije itd.), da so bili s strani takozvanih «svobodoljubnih in demokratičnih» držav Zahoda (beri: imperialističnih sil) doslej samo izkoriščani, zatirani in ubijam, prav tako, kot je to delal Hitler. Prav dobro pa vedo tudi. da jih Sovjetska zveza niti kaka druga socialistična dežela ni nikdar zatirala in izkoriščala, tem manj seveda napadala in pobijala. Zato je tudi popolnoma odveč ugibanje, kam bi se v primeru imperialističnega napada obrnili ne samo narodi napadeni h socialističnih držav, marveč tudi vsi oni narodi, ki so še danes izkoriščani in teptani po imperialističnih «osvobojevalcih». Primer Kitajske je nadvse poučen. sindikalne organizacije, pod izgovorom fantomatskih «Mau-Mau». PONEDELJEK, 23. februarja — Agencija «Nova Kitajska» poroča, da so na ozemlju Kitajske ljudske republike odkrili obširna ležišča petroleja. — V Fu-sanu je stopilo v stavko preko 1000 pristaniških delavcev v znak protesta, ker so ameriški obalni stražarji ustrelili nekega delavca. — Gen. Nam II je v Pan Mun Jonu izročil Američanom noto, v kateri je rečeno, da so ameriški bombniki ponovno napadli jet n iška taborišča v Severni Koreji in na ta način ubili že 39 svojih vojakov. — Na ukaz zunanjega ministra deželne vlade v Hessenu je policija zaprla glavni, sedež «Zveze žrtev nacizma Vzhodne Nemčije» pod pretvezo, da je bila organizacija protiustavna. TOREK, 24. februarja — Na Češkoslovaškem so proslavili 5. obletnico slavnih februarskih dogodkov leta 1948. ko je ljudstvo preprečilo državni udar imperialističnih agentov. — Cang Kaj Sekove tolpe, ki so po porazu na Kitajskem pribežale v Birmanijo in tam ostale, so v napadih na domače prebivalstvo zažgale pet vasi in ustrelile nekega katoliškega duhovnika, po rodu Italijana. SREDA, 25. februarja — V Teheranu je bil aretiran general Faziollah Zahedi skupno z nekaterimi drugimi osebami, ki so osumljene, da so pripravljale državni udar. — Birmanske vladne čete so osvobodile mesto On-gnan, ki so ga Cang Kaj Sekove tolpe zasedle pred tednom dni. — Na Bavarskem je v enem tednu umrlo 160 oseb za influenco; v dveh mesecih jih je umrlo skupno 606. ČETRTEK. 26. februarja — Španski socialistični voditelj, foxas Centeno, neustrašni republikanski borec, ki se je pred kratkim vrnil v Španijo da sodeluje v borbi proti frankistom, je bil zajet in umorjen na kvesturi v Madridu. Fašistične oblasti so izjavile, da se je sam obesil. — Radio «Nova Kitajska» sporoča, da so Amerikanci prisilili 38.000 korejskih in kitajskih ujetnikov, da vstopijo v Armado Sing Man Rija. — Ameriški polkovnih Frank M. Schwalbe, ki so ga zajele korejske ljudske sile. je izpovedal kako so Amerikanci pripravili bakteriološke napade ki jih imenujejo «suprop» (super-propaganda) — Angleški kolonialisti so v mestu Najrobi v Keniji obesili 8 domačinov črncev. LONDON — Razne sovjetske organizacije, med njimi sovjetski 'Rdeči križ, so poslale v pomoč žrtvam zadnjih poplav v Vzhodni Angliji znesek 90 tisoč funtov šterlingov (pribl, 160 milijonov lir). Diskusiia v muravo na IV rodni konores KP STO * * * O BRAMIRÒ RARI ione prhi JIOOS «DELO» MODA BITI GLASILO vseh demokratičnih Slovencev KOMUNISTI It slovenske š VPRAŠAN ole na STl ali delavska partija v svetu ima tako raznoliko področje svojega dela in se mora boriti na toliko frontah, proti toliko različnim sovražnikom kot prav naša Komunistična partija STO. Izrednost njenega položaja izhaja iz dejstva, da deluje na Ozemlju, kjer žive tri narodnosti in katero je zasedeno po treh tujih okupacijskih vojskah. Na nesrečo njegovega prebivalstva pa je bilo naše Ozemlje vrh vsega še vključeno v strateške načrte anglo - ameriških imperialistov ter pretvorjeno v njihovo vojaško oporišče. Te vojne priprave se pri nas poleg zaostritve političnega in gospodarskega stanja izražajo predvsem v poslabšanju položaja posameznih narodnostnih skupin, Slovencev cone A in Italijanov cone B. Trenutni oblastniki obeh con skušajo s politiko narodnega zatiranja in vzbujanja šovinističnih strasti razdvojiti prebivalstvo, da bi ga razdeljenega lažje obvladali in uporabili v svoje namene. Pospešujejo razkol delavskega razreda, podpihujejo cepitev prebivalstva v vedno nove stranke in struje, katerih je doslej že nad 20 v coni A. med njimi dve izrazito fašistični, titovska in MSI. Predvsem pa se okupatorji obeh con trudijo, da bi zanetili čim večje sovraštvo med posameznimi narodnostnimi skupinami za kar skrbe s svojimi zatiral-nimi ukrepi in s potuho šovinistom obeh taborov in njihovim provokacijam. Kakor da še ne bi bilo dovolj dveh na-sprotn-ih si šovinizmov, so okupatorji s svo-jo politiko omogočili nastanek še tretjega sovražnika narodne enakopravnosti in bratskega sporazuma med različnimi skupinami: kozmopolitizem, ki je na eni strani neposreden hlapec an-glo-ameriških imperialistov, na drugi pa izvršuje povelja fašističnih delodajalcev iz Beograda, deluje pod lažnimi gesli «neodvisnosti» in «enakopravnosti», dejansko pa z vsemi silami podpira v coni A raznarodovanje Slovencev v coni B pa Italijanov in nadaljevanje tuje okupacije STO. V tem zastrupljenem okolju intrig jn provokacij mora naša Partija voditi svojo težko borbo za neodvisnost, svobodo in enakopravnost, za one, ki so jih buržoazni nacionalisti izdali ter jih podredili vojnim načrtom tujih imperialistov. Tako vidimo na slovenskem področju, da so tako titofaši-sti kot tudi ostali slovenski nacionalisti izdali življenjske interese slovenskega ljudstva na Tržaškem1 ozemlju. Titofa-šisti .so odkrito pogazili načela mirovne pogodbe, ki edina jamčijo nam Slovencem polno narodno enakopravnost, ter že štiri leta vodijo z italijanskimi nacionalisti (prav onimi, ki si najbolj prizadevajo, da bi čim prej raznaro-dili tržaške in goriške Slovence) tajna pogajanja za razkosanje STO. Ostali slovenski nacionalisti (kakor tudi titovci) podpirajo tujo okupacijo in s tem nadaljevanje narodnega zapostavljanja in nasilnega raznarodovanja Slovencev. V svojem izdajstvu in brezmejni slepoti s-o nekateri prišli že do tega, da odkrito odobravajo celo one ukrepe tujih okupatorjev, ki neposredno škodujejo nam Slovencem in ogražajo naš narodni obstoj. Spričo takšnega izdajstva narodnih interesov s strani slovenskih nacionalistov je razumljivo, da okupacijske in civilne oblasti tem lažje izdajajo zatiralne in raznarodovalne ukrepe proti Slovencem, kot so bili ukaz št. 183 o prepovedi odn. omejitvi slovenščine v občinskem poslovanju, odlok o odstranitvi dvojezičnih napisov v nabrežinski občini, tem lažje zapostavljajo slovensko šolstvo, zatirajo slovensko kulturo in gospodarsko uničujejo slovenski živelj. V tem položaju je dolžnost komunistov in Partije jasna Kot je povsod na strani zatiranega in izkoriščanega, tako je tudi v tem primeru prav ona tista, ki se edina nesebično in dosledno bori za dosego popolne narodne enakopravnosti v obeh conah STO. Naša Partija je tista, ki edina dosledno brani mirovno pogodbo in njene določbe glede narodnih, političnih in drugih pravic prebivalstva. Ona je tista, ki je vedno odkrito nastopila proti vsem krivicam, ki so se dogodile Slovencem cone A odn. Italijanom cone B. Danes, v napredujoči fazi barantanja in vojnih priprav v zvezi z našim' Ozemljem, je še posebno važno, da se vsi komunisti zavedajo izredne važnosti vprašanja narodnih pravic in njihove obrambe. Prav preko teh pravic si vojni netilci utirajo pot k svojim temnim ciljem; žato jim moramo že tu zastaviti pot, ki pelje preko narodnega zatiranja in gaženja demokratičnih svoboščin do fašistizacije javnega življenja, do provokacij samo Partije kot take, marveč vsake njene celice, da, vsakega njenega člana — ne glede na to, da li je Slovenec ali Italijan — da stalno in aktivno sodeluje v trdi borbi za narodno enakopravnost. Ko je slovenska buržoazija izdala osnovne narodne interese Slovencev, je vsa dolžnost padla na ramena delavskega razreda in delovnega ljudstva na splošno. Po tem sramotnem izdajstvu slovenskih nacionalistov je delovni človek ostal edini branitelj koristi slovenskega naroda. Tega se moramo zlasti mi slovenski komunisti zavedati v vsakem trenutku in se tudi v tem izkazati vredne, da stojimo na čelu borb delovnega ljudstva. Mi moramo buditi zdravo narodno zavest med slovenskim ljudstvom, ga varovati pred nevarnostmi šovinizma ter ga braniti pred strupom kozmopoli-tizma. Mi komunisti moramo organizirati vsaktero borbo v obrambo narodnih pravic Slovencev in jih pravilno usmerjati k zastavljenemu cilju, da ga njegovi sovražniki nebi zavedli s prave poti potom škodljivih nacionalističnih ali kozmopolitskih gesel. Nikdar ne smemo izpustiti izpred oči, da je sl-ovan->ko-italijansko bratstvo najboljše jamstvo za vse naše dosego narodnih pravic. Obramba narodnih koristi Slovencev bo tudi v bodoče eno od stalnih vprašanj naše borbe, verjetno se bo njena važnost še bolj povečala zaradi vedno večjega političnega zaostrovanja pri nas. Zato je prav, da že odslej vsaka sekcija in celica budno zasleduje vsa dogajanja na tem področju bodisi v lokalnem kakor tudi v teritorialnem merilu — ter da nemudoma in pravilno odgovarja na vsak napad, na vsako provokacijo, ki je naperjena proti narodnim interesom in obstoju Slovencev, ne glede na to, ali gre za obrambo slovenskega jezika, imen, napisov, šole, kulture gospodarstva ali kakršne koli druge narodne koristi. Le tako bomo pravilno tolmačili potrebe in vodili borbe vsega slovenskega ljudstva ter ščitili njegove osnovne interese. Le tako bomo izpolnili nalogo, ki nam jo je dal tovariš Stalin na XIX. kongresu KP Z S SIR z besedami: «Ni dvoma, da morate to zastavo narodne neodvisnosti dvigniti vi, predstavniki komunističnih in demokratičnih partij, in jo ponesti naprej, če hočete biti patrioti svoje dežele, če hočete postati vodilna sila naroda». STANE BIDOVEC Tovariši ki so posegli v pismeno in ustno predkongresno diskusijo so se dotaknili številnih vprašanj bodisi političnega, organizacijskega, sindikalnega ali kulturnega značaja. Da bo pa diskusija tem konkretnejša in popolnejša, je prav, da se diskutira tudi o vprašanjih, ki so združena z našim tiskom. Nimam namena na tem mestu razpravljati o vprašanjih, ki se nanašajo na ves demokratični in komunistični tisk. Ce bi to storil bi moral imeti na razpolago mnogo več prostora, kot pa ga sicer imam. Pač pa se želim ustaviti samo pri vprašanju, ki se nanaša na edini naš tednik, t. j. na list «Delo». Vsi vemo kako velikega pome. na je naš list. Vsi poznamo njegovo veliko nalogo. Toda težav, s katerimi se bori ta list in ovir, ki se mu dan za dnem stavijo na pot, marsikdo ne pozna. Nasproti «Delu» mrgolijo številni listi in lističi, ki četudi se zelo razlikujejo po svoji vsebini in navidezni opredelitvi, spadajo v en sam tabor, t. j. v tabor sovražnikov delavskega razreda, demokracije, svobode, napredka in miru. Titovi fašisti potrosijo v Trstu na desetine milijonov lir na mesec za tiskanje svojih listov, s katerimi širijo med ljudstvom plevel, ki ga zmorejo sejati samo poklicni in dobro plačani iz- Kultura v rokah proletariata silno orožje proli izkoriščevalcem Nikoli ni odveč ponavljati besede Lenina, ki je dejal: :(K altura v rokah proletariata je najsilnejše orožje proti kapitalističnim izkoriščeval-em»» in, razume se, tudi proti njihovim hlapcem fašistom 'n titofašistom. Dolžnost nas komunistov je, da imamo posebno te Leninove besede stalno v vidu. Stalno se moramo zavedati, da kapitalisti in njihovi hlapci «Samokritika je neraz-dvojno in stalno delujoče orodje v arzenalu boljševizma, nerazdvojno povezano s samo prirodo boljševizma, z njegovim revolucionarnim duhom,» Stalin, Zbrana dela niso nikoli imeli in tudi danes nimajo koristi izobraževati ljudstvo, njihov interes je bil in je, da ljudstvo ostane čedalje v temi, kajti zaostale, anal-fabetske narode je kapitalizem vselej laže izkoriščal. Tako je znano, da je fašizem zapustil v deželi mnogo več analfabetov, kot jiih je našel ob prevzemu oblasti. Poznan je tudi ameriško-ka-pitalistični obskurantizem, ki preprečuje splošno izobraževanje ne samo ameriškim črncem marveč tudi ostalemu ameriškemu ljudstvu ter širi v svet svoje neumetniške, obskuran-tistične literarne proizvode, kot so gangsterski romani in povečini zaostale ameriške fil. me, ki se jih dostojen človek sramuje, kot je pred dnevi poudaril sam Charl-ie Chaplin. Dokaz, kako je ameriškim milijarderjem ljudska kultura «pri srcu», je tudi v tem, da so v zadnjem državnem proračunu določili za prosveto le 1 odstotek celokupnih izdatkov, medtem ko so za vojsko določili kar 80 odstotkov. Prav tako je znano tudi stališče, ki ga zavzema titofaši-zem do kulture jugoslovanskega ljudstva. Ne samo, da je danes v Jugoslaviji že več analfabetov kot prej, kajti anal-fabetski tečaji, ki so bili uvedeni za časa osvobodilne borbe, so bili po letu 1948 pove---ini spet ukinjeni; in ne samo, da uvajajo čedalje hujši teror, da naraščata brezposelnost in izkoriščanje delavcev in kmetov, marveč so titovci prav po zgledu ameriških milijarderjev tudi oni določili le 1 odstotek državnega proračuna za prosveto, a za vojsko nič manj kot 77 odstotkov. Neprecenljivo škodo na polju slovenske kulture so povzročili titofašisti tudi pri nas na Tržaškem, ko so ob Resoluciji JU Zavrli bujno rast pro. svetnega delovanja. Titovsko takoimenovano «kulturno» delovaje je predvsem agitpropovsko delovanje, kateremu na tem Ozemlju služi poleg «Primorskega dnevnika» tudi SNG, kjer so zaradi službene odvisnosti, poklicni igralci prisiljeni sodelovati. Vsa titovska politična, kakor tudi «kulturna» dejavnost je usmerjena k uveljavljenju njihove klike ter njenih bedastih političnih manevrov za rušenje STO in zahrbtno barantanje za nekaj dolin v coni A in coni B, o čemer pa ne slovensko ne italijansko ljudstvo tega Ozemlja noče nič slišati. Dolžnost slovenskih komunistov je, da preprečimo izdajalsko razbij-aško početje v službi nazadnjaških kapitali- stično - imperialističnih interesov, ki pripravljajo narodom novo gorje, novo vojno. Naše ljudstvo si želi mir ter želi iskreno sodelovanje med narodi, želi bratsko sodelovanje med Italijani, Slovenci 'n Hrvati na tem Ozemlju. Tem ciljem pa bomo v najvišji meri služili s tem, da se bomo vsestransko izobraževali ter kot zgledni člani Komunistične partije aktivno- sodelovali v prosvetnih društvih, kot pevci, igralci, godbeniki, športniki itd. posečali knjižnice, či-tali in širili naš tisk, med Slovenci posebno Delo. Prosvetna društva naj postanejo središče množičnega kulturno-poli-tlčnega udejstvovanja. Posebno pažnjo moramo posvečati javnim nastopom in predstavam, za katere moramo paziti, da so na čim dostojnejši višini. Obenem moramo imeti na skrbi, da k prosvetnemu delovanju pritegnemo mladino ter tako vzgojimo naraščaj. Skrbeti moramo, da slovenski otroci pridejo v slovenske šole. Obenem pa moramo paziti, da tudi šola pravilno o-pravlja svojo vzgojno dolžnost. Slovenski komunisti, bodisi voditelji ali ostali, se moramo zavedati, da je naša dolžnost biti aktiven član na polju kulturnega udejstvovanja. Tako bomo stali ob strani ljudstvu, ki hoče hoditi po začrtani poti naših največjih: od Prešerna, ki nam: je pokazal pot k slovanstvu in k brat- stvu med narodi’ do Prežihovega Voranca, ki kljub pritisku ni hotel podpisati titofašistične izjave proti sovjetskim pisateljem. Le tako bomo po Leninovih besedah najbolje služili napredku, ki bo pomenil konec nazadnjaških, protiljudskih in titofašistlčnih manevrov, ko bomo končno v miru uživali sadove socialistično - komunistične omike. JUSTO KOŠUTA dajalci in špijoni. Za njimi pridejo na vrsto tudi Domokratska zveza in klerikalci. Nasproti vsej tej pisani družbi stojimo mi sami, Mi nimamo za seboj neke države, ki nas bi gmotno podpirala s pomočjo ameriških dolarjev, ne bankirjev, in-dustrijcev in trgovcev. Naši bankirji so delavci in kmetje in pošteni izobraženci, ki kupujejo naš tisk, ga podpirajo kakor morejo in s tem omogočajo njegovo redno izhajanje. Mnogo nalog stoji pred našim listom. Predvsem mora nepresta. no razkrinkovati dejanja sovražnikov in se boriti proti njim. Braniti mora naše nacionalne, demokratične in gospodarske pravice, ki nam jih vsiljeni oblastniki odrekajo. Nadalje mora seznanjati javnost z resnico in jo usmerjati ter voditi po poti bratstva z drugim tu živečim ljudstvom. Nenehno mora razkrinkavati podlosti prekupčevalcev z našim Ozemljem ter se bo-Skednju, v Rocolu in v švetja-riti proti temu, da bi bil Trst drugi Danzig ali kakršna koli odskočna deska odnosno strateško oporišče netilcev vojne. Nenehno se mora boriti proti zločinski bandi titovskih fašistov in špijo-nov, ki po naročilu ameriških gospodarjev ustvarjajo novo smo-dnišnico v neposrednem zaledju našega mesta in Ozemlja. Boriti se mora za delavske, gospodarske in socialne pravice, za naše šole, za naše občine itd. Prav zato mora imeti naš list trdno oporo: kajti v nasprotnem primeru ne bi mogel kljubovati v težki borbi. To trdno oporo predstavljajo demokratične množice Slovencev in Italijanov, kakor tudi mednarodno demokratično gibanje. Nobenega dvoma ni o tem, da je «Delo» najbolj razširjen slovenski list na STO. Ni je vasi, kjer ne bi bilo rednih naročnikov in zvestih bralcev lista. Vendar pa s tem ni rečeno, da so vse naloge glede širjenja in podpiranja Usta že izpolnjene. Posebno v mestu stoji pred nami še mnogo dela: kajti večina Slovencev cone A STO živi prav v Trstu. Toda številke o razprodaji časo- pisov vedo povedati, da je naš list mnogo manj razširjen v mestu nego na deželi. Slovenci prebivajo v vseh predelih mesta, našega Usta pa ne prodajajo povsod. Nekateri tovariši mislijo, čemu bi meščanom prodajali slovenski list, ko pa že kupujejo «Unità», «Lavoratore» in druge italijanske ilustrirane tednike ali mesečnike. Seveda~prf tem~ ti tovariši pozabljajo, da je potrebno, da slovenski človek mora brati tudi slovenski časopis. Malo bolje je v predmestjih, zlasti pri Sv. Ivanu, v Barkovljah, v Skednju, v Rocolu in v šentja- «Velike naloge, ki stoje pred nami zahtevajo, da neprestano uporabljamo orožje kritike in samokritike». Matjaš Rakoši Grško - turško - titovska os Ameriški imperialisti pospešeno krpajo takoimenovani «balkanski sektor» napadalne atlantske zveze, vključujoč v njega Grčijo, Turčijo in titovsko' Jugoslavijo. kooskem mestnem okraju. Sele ko bo razprodaja v mestu dosegla nekako odgovarjajočo primerjavo s prodajo na deželi, bomo 'ahko rekli, da je ta povoljna in ta pred nami se stoje več tako velike naloge in dolžnosti. Nikakor pa nočem reči, da je razprodaja našega lista na podeželju povsem dobra in da nimamo tam več kaj delati. Izkušnje so pokazale, da smo v številnih vaseh ob priliki, ko je bila izvedena pravilno organizirana razprodaja lista, dosegli prav lepe uspehe. Ti bi nam morali biti v vzpodbudo za nadaljnje načrtno, organizirano in vztrajno delo! Dejstvo, da v Bazovici ni urejena stalna organizirana razprodaja našega tiska terja odgovornost komunistov tamkajšnjega sektorja. Isto velja za Pesek, Jezero, Gročano, Drago, Col in Poklon pri Repentabru in za druge kraje. Mnogo več pažnje bi morali tovariši posvetiti širjenju našega Usta v Miljskih hribih, v Sv. Barbari, Božičih, zlasti pa v Škofijah. S tem bi v veliki meri pripomogli k poživitvi narodne zavesti tamkajšnjih Slovencev! Toda pred komunisti stoje še druge naloge do njihovega lista. Komunisti morajo dopisovati v svoj list. In prav v tem pogledu smo še precej daleč od zaželenega cilja. Naš list je še vse preveč list urednikov in ne širokih množic bralcev. Zato je treba v bodoče posvetiti več pažnje organiziranju dopisništva. Tovariši so dolžni poročati svojemu listu o vsem, kar se v njihovem kraju dogaja. Pri tem ne smejo še nadalje čakati sodelavca ali urednika lista, da pride iz mesta; kajti v tem primeru postane čestokrat novica prestara in nima več prave veljave. Izgovor: «ne znam pisati po slovensko» nikakor ne velja! Ce bodo uredništvu našega lista poročali o vseh številnih dogodkih, ki se vršijo, bodo v veliki meri prispevali k izboljšanju in izpopolnitvi Usta in k obogatitvi in opestritvi njegove vsebine. Ko pregledamo dvoletno delo, uspehe in neuspehe, ki smo jih imeli kakor tudi napake, ki smo jih v tem času zagrešili, moramo priznati da nismo napravili vsega kar bi bili lahko napravili — in kar bi bili morali napraviti — zato, da bi naš list prodrl v sleherno slovensko demokratično družino, da bi naš list prihajal točno in pravočasno v vse kraje. Nismo storili vsega, kar bi bili morali storiti za to, da bi naš list postal bogatejši na vsebini in privlačnejši za najširše množice bralcev. Dopisništvo bodisi v mestu, kakor tudi na deželi, še vedno ne funkcionira tako kot bi moralo. Niti v mestu in niti na deželi se v dovolj-ni meri ne nabira prostovoljnih prispevkov v sklad tiska. Vse premalo je bilo pobud za populariziranje našega Usta in za pridobivanje sredstev za njegovo vzdrževanje. Ce bi teh bilo več tedaj bi lažje izdajali redne priloge za mladino in žene, katere je naša javnost tako odobravala in cenila. Iz vsega tega neizogibno sledi dejstvo, da je bila naša borba proti sovražnikom delavskega razreda, napredka in miru, da je bila borba proti titovskim fašistom in špijonom pomanjkljiva ter da je bila naša solidarnost z jugoslovanskim, in italijanskim delovnim ljudstvom prešibka. To moramo v bodoče popraviti. Napraviti moramo vse za to. da bo naše glasilo postalo glasnik vseh demokratičnih Slovencev na STO in na Goriškem. To je naloga nas slovenskih komunistov! MILIVOJ DOLANC V borbi za narodnostne pravice slovenskega življa naših krajev ima nedvomno važno mesto prav borba za obstoj, enakopravnost, izboljšanje slovenskega šolstva. Večkrat smo ugotovili, kako se na njegov račun vodijo že vsa leta od njegove ponovne ustanovitve po končani II. vojni! vsakovrstne špekulacije in provokacije s strani VU, neposredno ali potom njenih zvestih hlapcev, slovenskih in italijanskih šovinistov. Kakor na kulturnem iin drugih področjih je bilo to storjeno seveda z namenom vzbujati nestrpnost in sovraštvo med tu-živečimi Slovenci in Italijani ter tako preprečiti enotnost delavskega razreda in delovnega ljudstva ter prizadeti čim hujše udarce naši Partiji, sindikalnemu in drugim demokratičnim gibanjem. Smemo se vprašati, ali smo napravili vse potrebno, da preprečimo samovoljno ravnanje. okupacijskih oblasti s slovensko šolo? Naše največje prizadevanje je v zadnjih letih šlo za tem, da za slovensko šolo dosežemo stalnost in za slovensko u-čno osebje stalne namestitve, ki jim Vojaška uprava že vsa leta odreka. Toda, čeprav je naša borba bila pravilno usme- O VPRAŠANJIH srednjega sloja V Trstu omamo preko deset tisoč obrtniških delavnic in raznih prodajaln in njihovo število je v stalnem porastu tako, da je splošna zahteva teh kategorij, naj se končno ome- ji izdajanje novih licenc. V režimu svobodne konkurence, bi molalo biti širjenje obratov določenega sektorja gospodarstva znak, da je v tem sektorju mogoče dobro uspevati Vsi na primer govorijo o o-gromnih dobičkih, ki jih imajo nekateri ban in lokali zn pokušnjo kave. Toda ti primeri so izjemni in brez nadaljnjega lahko trdimo, da se večina malih obrtnikov in prodajalcev preživlja s težavo in živi v strahu za bodočnost. Z množico delovnih ljudi, obubožano zaradi nizkih mezd in draginje z razširjeno in kronično brezposelnostjo, z množico upokojencev z bednimi prejemki si ni mogoče zamisliti, da bi mogli obrtniki in mali trgovci uspevati. Na njihove dohodke pritiska teža davkov z vso. silo in v tem večji meri, čim bolj skuša vlada izžemati od ljudstva denar za svoje noroglave stroške oborožitve. Istočasno z davki težijo na teh kategorijah špekulacije grosistov, povišanja najemnin, stroškov za prevoze in raznih uslug na splošno. Naravno, da se prizadeti skušajo odškodovati z višanjem cen, toda ti poviški so omejeni in to ne zaradi konkurence, ki pri vsem tem ni zelo Občinska vprašanja in naloge Partije Vedno se je ponavljalo in to povsem utemeljeno, da mora biti občinsko delo tesno povezano s Partijo in množicami. Občina predstavlja največjo množično organizacijo, ker so v njej osredotočeni brezštevilni cilji zaradi svoje določene funkcije za državo te najvažnejše javne uprave. Zaradi tega ima nešteto stikov z najširšimi in različnimi plastmi prebivalstva. Občinska politika naše Partije mora imeti to potrebo vedno v vidu in mora izboljšati ter pojačiti stike z ljudmi, zainteresiranimi na rešitvi številnih in različnih občinskih problemov. Razlikovati bo treba občine, kjer smo v večini, od občin, kjer smo v manjšini, čeprav so cilji in splošne smernice naše politike isti: to je, da se dà občinskim upravam vedno, bolj demokratičen značaj, da postanejo čim bolj- «Naj Partija, naj vsi pošteni delavci odkrivajo pomanjkljivosti našega dela, pomanjkljivosti naše graditve, naj kažejo pot likvidacije naših pomanjkljivosti, zato da bi v našem delu in graditvi ne bilo zastoja, blata gnilobe, zato da bi se vse naše delo, vsa naša graditev izboljševala iz dneva v dan in šla od uspehov do u-spehov». Stalin, Zbrana dela ši in zvesti tolmač potreb prebivalstva. Demokratično zasnovanje občinskih dejatev, javnega skrbstva, ki naj bo vedno bolj socialnega značaja, pospeševanje ljudskih gradenj, vzgoje in razvedrila ljudstva, vse to so splošni cilji vsake naše občinske skupine, da s,e s tem uspešno zadosti volilnim programom ter jedru našega političnega delovanja. V občinah se trčijo socialni interesi, ki stoje za programi nasprotujočih si strank. Dočim na eni strani vodilni krogi podpirajo z grobostjo svoje privilegije, Imamo na drugi strani delavce in njihove zaveznike, ki branijo skupne interese, kateri sovpadajo' z interesi pretežne večine volivcev. Da bomo v resnici dosledni v uresničitvi svojega programa in da bo ostala pozornost meščanov do problemov, ki jih zanimajo vedno živa, je treba, da se občinske skupine ne samo vztrajno borijo za izvedbo programov in obveznosti, ki so jih s temi prevzeli napram volivcem, marveč je treba, da se pojačajo vezi s slednjimi. Le na ta način bo politična akcija vedno bolj živahna in odgovarjajoča zahtevam meščanov. To se pa doseže z ustanovitvijo zborov volivcev ki se pr: nas niso mogli uveljaviti in to iz različnih razlogov; nadalje z bolj pogostimi sestanki Volivcev, debatami o važnejših problemih občine, tudi izrazito političnih in posebnih, ki se nanašajo na okraje in poedine sloje prebivalstva. Ze svojčas je Partija vzpostavila komisije krajevnih u. stanov v krajih, kjer je -sedež komisije morajo predstavljati neposredno in gotovo povezavo med Partijo, občinskimi skupinami in prebivalstvom. Globoko je treba razpravljati o važnih kakor tudi manj važnih občinskih zadevah, da se doseže uravnovešeno združitev med direktivami Partije, akcijo v občinskem svetu in pravilno zaščito interesov občinske skupnosti. To delo mora vršiti v sekcijah sodelavec, ki je odgovoren za navedene naloge in mora o poteku obveščati sekcijo, pripraviti mora poedine delne programe ter upoznati z njimi občinske sku. pine. Jamčiti mora za točnost podatkov in utemeljenost zahtev, ki morajo predstavljati jasno usmeritev delovanja med prebivalstvom s točnim tolmačenjem potreb in teženj. Seveda se morajo sekcijski sodelavci sestati, da preučijo in diskutirajo probleme splošnega značaja ter pravilno porazdelijo svoje delo. Naloga Partije je, da poživi politično akcijo pri obravnavanju raznih občinskih proble. mov, da se s tem pritegnejo najširše plasti prebivalstva. I-stočasno pa je treba zajeti v množicah pobude, jih urediti in iznesti na občinskih sejah, diskutirati in uresničiti. Edino na ta- način bodo občinske sku. pine lahko izvajale delovanje, ki izhaja v bistvu neposredno iz množice, tolmači zvesto njene potrebe, podpira vztrajno njene zahteve in izvaja njene težnje. Občinske skupine ne smejo biti prepuščene same sebi, ne smejo se k retati po začrtani programatični poti izven potrebnih stikov z volivci, ki morajo spremljati akcijo občinskih svetov. Navedene svojih svetovalcev z živimi in trajnimi izrazi svoje solidarnosti. Edino na ta način se lahko doseže zaželena združitev smotrov, kar poživi aktualnost občinskih problemov. Njihova re-šitev v demokratičnem smislu vzbuja spoštovanje tudi pri nasprotnikih in to pod pritiskom javnega mnenja, ki za- hteva in bo zahtevalo od konzervativnih strank razlago njihovega zadržanja, katero je v navzkrižju .z življenjskimi interesi prebivalstva in občinske uprave. Slednja pa mora vedno ščititi pravice in utemeljene zahteve mestne skupnosti. GIUSEPPE POGASSI KAKO SE MENJAVA VREDNOST DENARJA v Sovjetski zvezi v Jugoslaviji 1 2® iS f «S 5 ■$ im f J} -a@ dč| m mm /S>-è ? • Vrednost vsote denarja, za katero je bilo mogoče leta 1947 kupiti gotovo moško obleko v Sovjetski zvezi in Jugoslaviji, se je menjavala in se menjava, kot prikazuje gornji grafikon. (Pri tem je potrebno upoštevati, da so bile cene v Sovjetski zvezi že leta 1947 mnogo nižje kot v Jugoslaviji.) važna in tudi ne zaradi oblastveno določenega urejevanja cen, temveč zaradi tega, ker potrošniki nimajo nikakih možnosti kupovanja. Kako je organizirana ta množica preko deset tisoč obrtnikov in malih prodajalcev? Or ganizacija obstaja, toda brez nadaljnjega lahko trdimo, da ta organizacija ni učinkujoča, in v mnogih primerih služi celo vladnim in občinskim oblastem, pa tudi sami davčni u-pravi, da -lažje, v tišini in za njih. manj boleče uvajajo svoje nepriljubljene ukrepe. Ta organizacija je urejena na način, da je z ene strani preko razkosanja v kategorije in pod-kategorije, katerih vsaka predstavlja fevd gospodarsko najbolj močne osebe, in z druge strani preko zveze vseh teh kategorij in podkategorij, vsa oblast osredotočena v rokah par spletkarjev. V resnici se volja baze nikakor ne more uveljaviti. Treba je tudi upoštevati, da so te kategorije po naravi malo delovne, da sta mali obrtnik in trgovec povezana s tisoč vezmi —- zaradi raznih koristi in malih uslug —s svojimi večjimi sobrati, ki gospodujejo v zvezah kategorij. Zato se pa tudi v trenutkih največjega nezadovoljstva — kot v primeru, ko je davčni urad zahteval ogromne zaostanke za splošni dohodninski davek (IGE), ali ob razširitvi Vanonijevega zakona — njihove organizacije bolj kot za koristi množice svojih članov zanimajo za politične faktorje in se postavljajo na stališče kompromisa, javnega lažnivega pomirjevalnega zagotavljanja samo v cilju, da uspavajo prizadete. Doslej ni mogel tega stanja nihče popraviti. Edini, ki jih to zanima, velika večina malih obrtnikov in trgovcev, ne znajo ali ne morejo najti časa in potrebnega prepričanja, da bi se spustili v akcijo, ki zahteva dolge požrtvovalnosti, borbenega duha in morda tudi tveganja. Dobro delo so v tem smislu začeli nekateri tovariši obrtniki in mali trgovci, skupno z drugimi levičarskih tendenc, kt so pred dvema letoma ustvarili Iniciativni odbor za obrambo malih gospodarstvenikov Le malo časa je bilo treba tem tovarišem, da so se mnoge stvari razčistile in je bil dan gotov polet -akciji, ki je bila tedaj v teku- za obširne probleme vse kategorije. Toda takoj je bilo videti, kakšen preplah je zbudil ta dogodejt pri gospodujočih plasteh To pobudo so tedaj zadušili, toda problemi so ostali ter postali celo bolj nujni in mi vemo, da spet nekaj vre iv vrstah malih obrtnikov in trgovcev. Komunisti in v prvi vrsti tovariši obrtniki in maii trgovci morajo tudi ob tej priliki dati svoj energičen, odločen in sposoben doprinos na tem svojem posebnem polju dela. V interesu vsega delavskega gibanja in vseh delovnih ljudi je, da se ti srednji sloji zbudijo iz svoje zaspanosti in vzamejo bolj odločno v roke obrambo lastnih koristi. V teh časih skrajne nevarnosti za mir, vire dela, demokratične svoboščine, postaja bolj kot kdaj koli prej jasna istovetnost interesov in ciljev med delavskim razredom in srednjimi sloji. GIORGIO JAKSETICH rjena, smo temu vprašanju svetili premalo pažnje ifledne smo dovolj zainteresirali ,čiio ze, predvsem staršev in m j teijstva. Akcijo smo vipocjč bolj z vrha, bodisi ker j«em bazi- mnogo drugih vprai je;c na katerih je treba pozanil(ren ljudstvo, bodisi ker sme ,n vprašanje podcenjevali. :ov Partija je svoje stališče tud de slovenskega šolstva prtrain na začrtala, vendar -smo s; trditi, da tega stališča le pr ljudstvom nismo iznesli viško pravilno in zadostno, ne:rati< mo, celo naši tovariši nis sir, njem pravilno poučeni in iij j lokje v celicah o njem dili to tirajo. Tako smo iz teh So v v druge napake, ki j-: h je d is dno omeniti. V pogledu vfnja vanja je n. pr. opaziti v 1 v ti njih letih padec števila upore cev na slovenskih šolah, ener samo zaradi nastopa v-o je 'et, marveč tudi zaradi s tistih slovenskega šolstva, ekortnan sitega pritiska na slovelizra starše, zaradi njih bojri' s pred bodočnostjo in delno Po > zaradi kozmopolitskega : zve ljenja, ki se tu pa tam pojji/n med našim ljudstvom, 'tije. posledica politike okupator so ; ki jo- zlasti titovci podpitz b na bazi. skj Naše stališče je bilo zač po: no: prepričevati slovene» starše, da bi otroke vpisalteči. slovenske šole, ne da bi se nje izvajal pritisk. Got^ nismo napravili prav vsj^R da bi preprečili padec štej^^ Premalo smo pozanimali J tovariše, člane celic, člane., borov prosvetnih društev,, bi staršem dokazali, da je 'LU 1 vino reagirati na gmotne''1 moralne pritiske s strani 1|®S^ skih sovražnikov, ne pa * podleči. Premalo smo nai611"1 vili, da bi pobijali njihovo*^0 jazen in jim vcepili vero v11118 dočnost in v naše zmage. TUcii nedvomno je prav tako dt113 zano, da tudi pritisk Škot, fe ne pa koristi. Tako ni čuž ita da so se taki pritiski, .sev1 moralni, tu pa tam poja1®-tudi s strani naših tovartV napram staršem, ki so otr 12 vpisali v italijansko šolo,javi kot posledico doprinesli odtaja nitev teh ljudi od našega M», ga, naših krožkov. Gotovo je to ostanki nacionalističnih reje klonov, ki nam le škodujničr ker izgubljamo ljudi, namàlijj da bi jiih pridobivali in z 1 in gotrajno potrpežljivostjo voke j ali, ker s tem le pomagaj-titovski propagandi in p./l0* tiki okupatorjev. 1 1 V delovanju med Slov^30 bo naša naloga, da okrepig, zanimanje za šolo. Pokal 3 se je, da tam, kjer so se to'.,1® riši zavzeli za to vprašaji smo tudi imeli veliko usp6, 1 Nikakor ne mislimo, da se^V venski starši in naše ljuds6r”. za šolo ne zanimajo. Res„roii je bilo to vprašanje zanen? a-jeno, da je zlasti titovsko V, v stvo imelo namen odtegniti !asP zornost ljudstva od tega v/*0 sanja, nedvomno z name»6 81 podrediti šolstvo politiku: ' Toda ko pritegnemo pozor» nanj, se ljudstvo zanima, zl še starši; tudi oni od nas 1 daljeni, ki vidijo v tem p to 8 8 devanju zanimanje za njihlllci troke ter se nam prav ršf1 volje približajo. Isto sme1*11 reči deloma tudi za učitelje'081, profesorje. Tako tudi raste11181 gled naše Partije. Zato se ; 81 mo morali za to vprašanje Č resno zavezati, biti moramo11 ' čelu te borbe. 3alc Naša posebna skrb nam r.lai ra biti organiziranje rodit*"161 skih svetov, šolskih zaupni:i°vi ter pozanimati v teh časih, S*61 se vodi borba za uzakoni8,0 slovenskih šol na Goriškem" n pri nas, popularizirati zl^j?1 med ženami naše pridobitve^ prizadevanje, akcijo za 'izb/'-" sanje šolskih, razmer. J. C Prispevki za kongre Sekcija Bariera 4.625, sezJ 500, Tovarna strojev sku 4.920, sekcija Curiel nadal polog 8.770, sekcija Šket 2.280 (celica Kermac 450, < ca Piego 1.830), -sekcija Ana: celica O. Paoli 2.650, Rumič 4.250, cel Roza Ru (ženska.) 650, cel. Rio s a 2. skupno 10.500, Sekcija Tom. 7.013 lir. Tržaški arzenal je po sv-o-j prvi polog 14.270 lir, CEGAT 10.040, Milje 2 pi 19.980 lir. Sekcija Sv. Ivan 2.700, : cija Kolonkovec: Koclja: 100, Primožič 50, Ma-rsetti Laurenčič 35, Kozina 100, gliese 100, Stefani 50, Pro E. 50, Pečar 50, Baj-c 50, Pol 100, Petaro-s 100, Primožič Kozina P. 50, Lukač 50, J cello 50, Guerrino S. 100, verina 100, Miglio 50, Ko: 30, Brumat 100, Ana B. 50, rei 50, Marija T. 50, Cer 50, Carlo V. 100, Danile 50, niča 50, Volišek 100, Doti 50, Mevla G. 100, Majer 80, rovel 100, Toio -M. 100, Ge 100, zbirka tov. Škabarja ‘ zbirka tov. Pregarca 290 li: (Nadaljevanje na 6. strani Poročilo lova risa Villorija Vidalija na IV. kongresu KR STO i komunisti v borbi za bralstvo narodov ilagostanje ianju e i Bedno je prešel na glavno iraliičiio je tov. Vidali na kratko *n Kil IV. kongres naše Partije 5 vlPodčrtal' da bodo komunisti er Jlem kongresu analizirali dve -^prai delovanja in težkih borb v zanikrenem mednarodnem polo-smc in na predvečer težkih doli- tov za Trst. «Ta kongres se išče tudi zaradi tega — je dejal ì PBfraini sekretar — da posta-smo strankam in prebivalstvu ;ca .e predloge za obrambo miru, li viško vprašanje, obrambo de-lie.ratičnih svoboščin in za ,do-i ni* sindikalne enotnosti». Tov. i in H; je obenem ugotovil, da so n dili tovariši na kongres potem, eh So v luči kritike in samokri-1 je diskutirali o dveh letih de-u vtnja in politike Partije in da i v 1 v tej dobi razširili svoj vpliv la Upooezauo z množicami. lah, eneralni sekretar naše Partivo je nato pozdravil delegate li sttskih kompartij ter poudaril ekodnarodno solidarnost, ki se ži-ovelizraža okrog naše Partije, v bojfci s tem je še pripomnil, da Ino Po XIX. kongresu KP Sovjet-;a I zueze tov. Stalin nazdravil z po j di m delegatom uspehom naše m, Uje. Nadalje je še podčrtal, iatotso tržaški komunisti solidar->dpiz borbami tovarišev v Itali-ski republiki in Jugoslaviji zač Poslal prisrčen pozdrav to-ovefišem in prebivalstvu cone ti, pisaliečijo pod titofašistično peto. i se Go' v: šte' ili t lane_ :ev, 0 ie podčrtal, da bo v me-je’fu marcu cela vrsta dcgod-,tneX ki neposredno zajemajo ni jjaško vprašanje (podpis bat demokratične svoboščine Razvoj mednarodnega položaja v svetu tov. VITTORIO VIDALI generalni sekretar KP STO Kar je tovariš Togliatti izjavil aprila leta 1950, namreč da «se je veriga, s katero je priklenjen mir v svetu, v zadnjih časih zelo stanjšala in ni mogoče reči, koliko časa bo še vzdržala» velja danes bolj kot tedaj, posebno po zadnjih dogodkih na Daljnem Vzhodu in težkih izjavah generala Eisenhower j a o bodoči zunanji politiki nove vlade ameriških milijarderjev. Tu citira tov. Vidali intervju tovariša Stalina diplomatskemu dopisniku «New York Times» dne 21. decembra 1952. Tovariš Stalin je tedaj dejal, dà se ne more smatrati kot neizbežno vojno med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo, in da bi mogli obe deželi tudi v bodočnosti Živeti v miru. Toda vsa ameriška propaganda, Eisenhower. jeve izjave o zunanji politiki, govori in intervjuvi državnega tajnika Dullesa niso nič drugega kot robat, nesramen odgovor velikih vojnih koristolovcev yankee, ki jih zajame preplah ob sami besedi mir. Tovariš Stalin je v odgovor na nek:o vprašanje izjavil, da so vzroki sedanje mednarodne Zaostritev tržaškega vprašanja pa bskega pakta, razgovori naJ6n-Dulles, Titov obisk v DvoBdonu> prihod mednarodne o v111*5!!6 socialdemokratov, ki e. -jjbdira» naše vprašanje, vo-, d M kampanja v Italiji) in, iko« Se sedaj govori o «razširi-čut* italijanske oblasti» v Trstu, sev,r bj pomenilo razkosanje ioja'^1 je tov. Vidali nadaljeval: vari«V senatni zunanji komisiji otr 12. februarja De Gasperi dobavil, da «kar se tiče Trsta, odtaja Italija pri tristranski iz-ja M», vendar pa je dal vedeti, °v° je eyentuelno pripravljena im rejetj snorazum na podlagi dujnične linije, ki bi puščala amàlijj Trst: jn obalni pas cone z ! in dala Jugoslaviji etnične ) vkike iaga so v coni A. jKot vidite, so se tristranski r|i dejansko odpovedali. Na-ovPrao se na terenu pogajanj rep:,e:i grofom Sforza in Titovim kgj-^dstavnikom v juliju 1951. ko ! ttf.U® govorilo prav o prepu-ašai.1'^ Titu pasu cone A, kjer 1Spf®biva približno 6000 Sloven-se 'v v zameno «vsaj za Ko-uds?r“> kot piše grof Sforza v es,..<’i1 knjigi, ki je nedavno ieif.s a- Dejstvo je, da je takrat 0 v,v Poslanec izjavil, da «De iti.'asPeri lahko dobi samo... Sv. vr^olaj jn da se mu o Kopru tet6 srne niti sanjati!» t orJ>: Londonski sklepi as ; .Toda De Gasperi je zapustil pristransko noto v času, ko so jihr|kazovali londonske sklepe r*1?; neko zmago. Ti sklepi so mč1 * Zaključek dolge dobe ne-Ije”5re,dn6ga pritiska Anglo-3tcmeričanov na Rim in Beograd :e f shi, da se sklene protisov-e lrtska razvrstitev na Balkone Deta 1952 se je začelo v aku te nujnosti, s sestankom 1 £ antskega sveta 1 v Lizboni, 3itoer" je bila odločena usta-nill vitev balkanskega bloka in h>‘n f. |e De Gasperi rekel, da mCfh Zd Trst napravljeni obrni n‘ koraki naprej. Tl koraki zir^ej so londonski sklepi, na ve, 9|agi katerih je bilo v an-zWi°'atrieriško upravo uvrščenih C italijanskih funkcionarjev, ;°t h’apcev, neposredno zavis. od generala Wintertona. j’1'110 je protestiral in organi-■g|!al manifestacije za Trst po u6j Jugoslaviji in coni B, tosi^ 'I” ie bil obveščen o razvo-ufe ndonskih razgovorov in alffa^^itel z uvedbo istih skle-rd(;]ert,v Coni B, ko je v več pre-c!kn i razširil vse jugoslo-iv,,ke zakone (sedaj so na-. (oiv V jugoslovansko štetje pre-- at .tva v c'°'ni B) in s tem i.fckrTič°° priključil koprski ulDraw""3 v c'°'ni B) in s etično priključil lavatoi- Sl°veniji in bujski Hr-lev6 1 ter izpopolnil priključi-oSia, a°ne B z administrativne-, Po’iif.°.sp°darskega, pravnega in ’■ lcnega vidika. ^ IjBti J iavn d°n *n Washington sta iz-,Oi _ a.’_ da je bilo Titove ukre-nidni ,1Cakovati; italijanski vla-! ,6 bij13'5' ie Pi531- da je cona >r0Via in ostaja jugoslovanska jtorei n.cav Sovjetska zveza je "krinL, br° zadela, ko je raz-pDrera- iondonske sklepe kot ,oBevF, Cunan 0‘bkoljevalni maža dosego razkosanja 'la T 8a je ZSSR prepreči- >o^TbrTč;'°s1notQ z dne 17- ra 1951. ]t' vftlGa!Peri Priznava { funkcijo Trsta *1° Odkri*V;ÌualÌ je nat0 govoril f. v zvg,- i™ iz ameriškega vira Ujetp 1 2 dejanskim razkosa-v okviru uporabe Jugo- slavije in Trsta v vojnih načrtih, kar izhaja tudi iz načrta Titovega glavnega stana za «obrambo» Trsta, predloženega organizaciji NATO in je s tem v zvezi podčrtal, da «ta vest prihaja takoj po obisku generala Wintertona pri generalu kuge Ridgwayu, poveljniku atlantske armade.» Zveza med temi d verni dejstvi je še preveč jasna. V ostalem, De Gasperi, ki je prvi v razredu atlantičarjev priznava, da ima Trst funkcijo oskrbovalne luke za Tita. Pred kratkim je revija «Esteri», poluradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva priporočala vojaško sodelovanje med Rimom in Beogradom, in pisala, da je to v interesu obeh držav, predvsem pa Jugoslavije «ki pričakuje od Jadrana (to je od Trsta) svoje dobave». De Gasperi je pomagal Titu To pa ni le osamljeno stališče, temveč spada k atlanski zvestobi De Gasperija, katerega vlada je prva pomagala Titu po resoluciji Informacijskega urada. Bankir Castiglio-ni, tisti, ki je bil leta 1948 posredovalec med Titom in Američani, je priznal, da mu je uspelo «dobaviti predvsem iz Italije desetine tisočev ton petrolejskih proizvodov, ko še nobena velesila ni hotela poslati kapljice tekočega goriva Jugoslaviji». «Vse to sem storil, niše Castiglioni, ker mi je olajšalo delo razumevanje naših ministrov Sforze in Lombarda». To se je godilo v juliju 1948. in ima pojasnilo v atlantski politiki, kateri podiéjuje De Gasperi narodne interese, dostojanstvo, čast, sploh vse!» Tu dokumentira tov. Vidali značilnosti vojaške baze, ki jih je Trst dobil kot posledico atlantske politike ter navaja izjave iz protikomunističnih virov na podlagi katerih prihaja do izraza, kako danes London, Washington, Tito in De Gasperi ter njuni krajevni hlapci priznavajo, da je Trst vojna baza, «živčno središče». «Danes hočejo Anglo-ameri-žani skrajšati čas», nadaljuje tov Vidali. «Kot smo videli, je De Gasperi zapustil tristransko noto. Tito je zapustil stališče Sto, predlagal italijansko - jugoslovanski kondo-minium za Trst, uvedel londonske sklepe v coni b in se izjavlja pripravljenega na «novo izdajo» teh sklepov. Beograjska klika ni nasprotna razkosanju STO, ki bi prepustno cono B Jugoslaviji in predvideva uporabo tržaškega pristanišča na osnovi noročila jugoslovanskega glavnega stana org. NATO. Naše stališče Kakšno je naše stališče? Mi ostanemo na našem stališču borbe za uveljavitev mirovne pogodbe ob podpori ZSSR, ki nam nudi svoj dragocen doprinos. Naša Partija je edina, k: ni menjala stališča, ni dala koncesij in je vztrajno razkrivala pred javnostjo barantanje. Demokristjani v Trstu so ne^ hali protestirati, oni polagajo vse svoje zaupanje v De Gasperija in.tako tudi njihove satelitske stranke; socialdemokrati računajo na glasovito komisijo II. internacionale, sestavljeno iz Titovih prijateljev. Takozvani indipendentisti «Fronte» in «Corriere di Trie- ste» so za sporazumno upravo obeh vojaških uprav, za poslabšano obliko od Tita pre-dlanega kondominija. Potem, ko je v okviru protislovij na imperialističnem polju, podčrtal protislovja med Beogradom in Rimom, ki niso bila rešena na londonski konferenci in tudi ne bodo rešena pri «novi izdaji», vsled česar bo slednja bolj kot sporazum dejansko razkosanje, ki se že uresničuje, je tovariš Vidali ponovno, prikazal znani predlog za začasno rešitev vprašanja STO, ki jo naša Partija predlaga ičeiprav ostaja zvesta svojemu stališču borbe za uveljavitev mirovne pigodbe. da se prepreči dejansko razkosanje in nudi izhod našemu prebivalstvu. S tem v zvezi je tov Vidali dejal: «Naš predlog je stvaren, ker izhaja iz preučitve sedanjega stanja in nevarnosti, ki jih vsebuje in ki jih nihče ne more zanikati; izhaja iz neovrgljive pravne podlage, ker nihče ne more zanikati, da bi bili morali obeh vojaški zaupni upravi le začasno trajati in je njihovo zavlačevanje ilegalno ter prinaša prebivalstvu težke posledice. Poziv strankam in državljanom Tov. Vidali je nato- razčlenil stališče raznih strank do predloga jn zaključil svoj govor o tržaškem vprašanju z naslednjimi besedami: «Danes se ponovno obračamo na stranke in državljane obeh con in predlagamo enotno, obširno in odločno akcijo okrog našega predloga, ki bi obrnila pozornost svetovnega javnega mnenja in prisilila velesile in OZN, da se začnejo zanimati za naše stanje, za katerega vemo kako je v tem trenutku težko. S tem se mi, kot Partija, ne odrekamo, temveč pojačujemo našo borbo, za uveljavitev mi rovne pogodbe, hvaležni ZSSR in svetovnemu demokratičnemu gibanju za podporo, ki nam jo nudita. S tem dajemo svoj doprinos borbi za mir in pomiritev v svetu. Nadaljujemo bitko za naš končni cilj, za socialistični Trst, ker vemo, da je to končni cilj, proti kateremu koraka Evropa in za dosego katerega želimo dati svoj ■skromni doprinos; Partijo ne smemo zazi-bavati v sen — temveč moramo v njej razvijati budnost, ne smemo je u-spavati — temveč jo moramo ohranjati v bojni pripravljenosti, ne smemo jo razoroževati, temveč oboroževati, ne demobilizirati — temveč jo ohranjati v stanju mobilizacije za ostvaritev druge petletke. (Iz govora tov. Stalina na XVII. kongresu VKP/b) napetosti povsod in ob vsaki priliki, ko pridejo do izraza napadalne akcije «hladne vojne» proti Sovjetski zvezi. S tem je vodja Sovjetske zveze hotel reči, da bi bila pomiritev mogoča, če bi že enkrat prenehali š provokacijami proti deželi socializma in prispevali k ustvaritvi ozračja prisrčnosti in dobrega sosedstva. V odgovor je prišla nova kampanja obrekovanj in blatenja proti ZSSR, njeni vladi in voditeljem. Eisenhower in Dulles sta zagotovila, da bodo pospešili sabotažo in vohunstvo proti socialističnim deželam, ter poudarila nujnost povečanja naporov za «razkrajanje v notranjosti» ljudskih režimov,z organiziranjem pasivnega odpora, tero rizma in umorov. Miroljubna politika ZSSR Tovariš Vidali je tu ponovno omenil Stalinov intervju, v katerem je voditelj sovjetskih narodov izjavil, da je pripravljen sodelovati za vzpostavitev miru na Daljnem Vzhodu. V pdgovor na njegovo miro ljubno ponudbo se je Eisenhower podal v Korejo in je ob povratku podprl stališče zloglasnega generala Mac Arthurja. Nato je govornik naštel vsa grozodejstva v Koreji, od napalmskega do bakteriološkega orožja, celo vrsto imperialističnih lopovščin ter zaključil z izjavami senatorja Stylesa Bridgesa, Eisennowerjevega zaupnika, ki je med drugim zahteval uporabo atomske bombe proti Kitajski in pooblastilo, da ameriške čete «vstopijo v Mandžurijo». «Resnica je — je dejal tovariš Vidali :— da Združene države nimajo nobenega namena sodelovati za pravičen in trajen mir, temveč osredotočajo vse v priprave novega klanja, verujoč, da jim bo slednje prineslo toliko zaželeno svetovno gospodstvo. Zato zahtevajo od evropskih držav bolj tesno «politično, gospodarsko in vojaško sodelovanje», zahtevajo, naj preneha odpor proti ustanovitvi evropske vojske. oborožitvi Nemčije in Japonske, povečanju vojnih proračunov, provokacijam proti Sovjetski zvezi in razširitvi vojne na Kitajsko. ZDA izkoriščajo tuje dežele Veliki monopolisti niso samo, .s svojo podporo najbolj reakcionarnim skupinam, odvzeli gospodarsko neodvisnost tem državam in vsilili oborožitev v vso korist ameriške vojne industrije, temveč so tudi pojačali gospodarsko izkoriščanje teh dežel ter se polastili njihovih nacionalnih in kolonialnih tržišč. To je posledica dejstva, da se je svetovno tržišče zožilo, d očim postaja tudi kolonialno izkoriščanje vedno težje zaradi delovanja mogočnih osvobo dilnih gibanj. Toda imperialisti hočejo utrditi gospodarsko odvisnost in zato je Eisenhower izjavil: «obstaja vzpodbujanje investicij kapitalov v inozemstvu, kar zahteva ostvaritev «gostoljubnega ozračja» v vseh deželah, kjer se vlagajo ti ka-. tali». Vi veste, kaj pomeni to «gostoljubno ozračje». Kot smo videli, washingtonska vlada ne skrbi samo za organiziranje ofenzive proti deželam socializma z metodami, ki., kot pravi Dulles, niso vojna ampak so tik ob vojni, temveč tudi za borbo proti gospodarski in politični neodvisnosti narodov, ki so v sklopu njenih gospodarskih, političnih in vojaških načrtov, za krvavo zatiranje vsakega osvobodilnega gibanja kolonialnih narodov, pa tudi proti življenjski ravni lastnega in delovnega ljudstva drugih dežel. Ustvariti «gostoljubno ozračje» pomeni zagotoviti si varne zaledje, spremeniti delovne ljudi v uslužno čredo, pripravljeno na izkoriščanje pri delu in umiranje na bojnem polju; razbijati demokratične organi- zacije, uničiti sindikate, ustanoviti policijsko državo po vzgledu Franca in Tita. To pomeni prenarediti ustavo za legaliziranje državne diktature in terorizma, sestavljat: sleparske volilne zakone po vzgledu onega, ki je dal zmago Papagosu v Grčiji in ki bi ga De Gasperi hotel v Italiji. Pomeni ustvariti policijske države, kjer se lahko aretira, muči in ubija kot v Španiji, Grčiji, Jugoslaviji, kot v Združenih državah, kjer nekaznovano linčajo črnce, obsojajo na Naloga vsake partijske organizacije je, da vsestransko povečuje boijše-viško budnost, dviga viso, ko zastavo Leninske partije in zagotavlja Partijo pred vrivanjem tujih, sovražnih in slučajnih elementov v njene vrste. (Odlok CK VKP/b z dne 29. 9. 1936) RAZMERE V CONI R Italijanski narod w borbi za nacionalno neodvisnost De Gasperijeva vlada se razlikuje samo zaradi svoje po-željivosti po hlapčevanju, ki jo izraža v zunanji politiki do imperializma, v svoji notranji politiki pa do velikih monopolov in veleposestnikov. Izpolnjena ni bila nobena obljuba, ki je bila dana narodu. Pred petimi leti in to na predvečer volitev, je De Gasperi zagotovil, da bo z pomočjo iz sklada Marshallovega načrta dosegel gospodarsko ustalitev. Rezultati so znani: 2,074.000 brezposelnih, skoro pol milijona Italijanov, ki so se izselili v. Avstralijo, latinsko A-meriko, Kanado, Francijo in Belgijo (od katerih prihajajo, kakor vemo vsak dan dobre novice); strošek za življenjski obstoj je poraste! od junija 1950 za 15 odst.; cene osnovnih življenjskih potrebščin so se v primeri s predvojno dobo, zvišale za 55 krat, posredni davki za 70 krat, nadalje je v deželi še 3 milijone ljudi brez strehe. Vedno silnejša borba za mir Po krajši analizi' razmer v katerih se nahaja italijanski narod, je tov. Vidali omenil nevarnost, ki preti italijanski ustavi ter zatiranje demokratičnih svoboščin, ki jih tepta sleparski volilni zakon. De Gasperi je obljubil, da bo ohranil ugled naroda s tem, da ga ne bo vključil v noben blok, danes pa je najbolj goreč podpornik atlantskega bloka. Italija 'je že postala sedež ameriških poveljstev. De Gasperi je dal italijanskemu narodu mnogo obljub, kot ene. Zaradi tega je prišlo na lanskih upravnih volitvah do takih rezultatov in pojavila se je potreba po sleparskem volilnem zakonu, strah pred referendumom ter zahteva, postavljena v Parizu za ustanovitev evropske policije. Vsi previdnostni ukrepi, ki jih uvaja De Gasperi so posledica volje, da se z vsakim sredstvom ohrani demokri stjanska nadoblast, ki so jo kompromitirali neuspehi in prevare. Toda De Gasperi in Vatikan sta dokazala, da ne poznata še italijanskega naroda. Kljub preganjanju, grožnjam, itd., ki trajajo že pet let, italijanski narod noče vojne in razvija vedno silnejše borbo za mir. To dokazujejo velike manifestacije sovražnosti proti 'Ridgwayu in Eisen-hovverju, borbe v parlamentu in senatu, ki so jih spremljale široke akcije ljudstva proti sleparskemu volilnemu zakonu. Ni dvoma, da bi bila vlada brez prisotnosti Američanov in tatinskega zakona sedežev naglo poražena in to skupno s svojimi priprežniki. Večina naroda je napredna in zvesta odporniškim borbam. Italijanski delavski razred je v pretežni večini strnjen okrog Splošne italijanske zveze dela (CGIL) in svojih močnih de lavskih strank. KPI proslavlja 60. obletnico tov. Togliattija V nadaljevanju je tov. Vidali spomnil, da proslavlja Komunistična partija Italije te Brigo in Tendo, držal pa ni hiti dni 60-obletnico tov. Togliatti- ja ter izrazil iskrena voščila hrabremu in velikemu vodite 1 ju italijanskega naroda in mednarodnega komunističnega gibanja. Navedel je in si osvojil besede njegovih bližnjih sodelavcev ter tako-le nadalje, val: Utrditev vezi z italijanskim narodom «Z italijanskim delavskim razredom in italijanskim narodom se čutimo tesno povezane in utrditi moramo naše vezi borbe. Brez njegove pomoči bi bila naša bitka brezprimer-no težja. Italijanski tovariši morajo biti ponosni na skupne jezikovne, zgodovinske in kulturne tradicije. Toda tudi za Slovence so veljavne vezi borbe, kot so za Italijane veljavne vezi borbe z narodi Jugoslavije. Danes je gospodarska, socialna in politična borba italijanskega naroda, -obenem naša borba, naša je vsaka njegova zmaga in naš vsak njegov poraz. Poja-čati moramo našo udeležbo v velikih bitkah za nacionalizacijo velikih monopolov elek. trike in večjih industrijskih kompleksov, s katerimi je vezano naše gospodarsko življenje. Osvojiti si moramo zahteve za odpravo brlogov, za zdravstveno skrbstvo potreb-nejšim in podpreti vsak demokratičen zakonski osnutek, da bomo lahko zahtevali raz tegnitev. Utrditi moramo vezi z italijanskim narodom v borbi, ki nam bo lahko pomagala pri naši obrambi in čutiti moramo dolžnost pospešenega sodelovanja za skupno stvar delavskega razreda in naroda». «Obravnavaj-oč tržaško vprašanje se moram zaustaviti pri današnjem položaju cone B, ki bi morala biti z barantanjem najbolj žrtvovana. Proces vključitve cone B v zadnjih dveh letih tudi glede juridične ureditve, dočim je vrhovna oblast vojaška z na čelu polk. Stamatovičem, ki sprejema visoke angleške in ameriške oficirje ZVU ter jim vrača obiske v Trstu». Tov. Vidali je navede! nato spremembe, ki so bile izvedene v strukturi uprave ter predpostavil, da se dejanska ifeUiSt izvgja^prekcr UDBe, kar dokazuje popolno uničenje ljudske oblasti, ki se je rodila v osvobodilni borbi. Reorganizacija odborov ni bila izvedena brez nezadovolj-stev ki so prišla do izraza pri prizadetih hjerarhih tudi v težjih oblikah. Beležijo se primeri odkritega upora kot v Marezigah, Pobegih in Sičo-lah, ki -se je končal z represijo in samomori, kot v Bujah in Umagu. V izpolnitev raznarodovalnega dela se izvaja te dni novo ljudsko štetje. V zvezi z gospodarskim položajem cone, je tov. Vidali poudaril, da so vsa podjetja v deficitu, ladjevje za obrežno plovbo je skoro popolnoma izginilo, dočim se preučuje zaporo tovarn «Arrigoni» in «Ampelea» ter nadaljnje znižanje osebja. Kar se tiče borbe delavcev za boljše življenjske pogoje se beležijo sijajni primeri, kot splošna večdnevna stavka v piranskih solinah. V nadaljnji analizi gospodarskega položaja je tov. Viuali prikazal zelo težko krizo proizvodnih in potrošnih zadrug, kmečkih zadrug, ki so likvidirane ali pa v rokah kulakov, stalno višanje cen, nižanje plač, ki se izvaja v popolni zmešnjavi. Cona pa se spreminja v vojaško rezervo z vojnimi letališči (Sičole), mimohodi tankov (ameriških), dočim se vežba funkcionarje v vojaških v-ajah ter se skuša spremeniti lovce v vojake. Sliko tega stanja pa izpo-polnujejo še procesi proti delavcem, učiteljem in pomorščakom ki jih obtožujejo ko-minformizma. UDBa gospodari v krajev- nih odborih, tovarnah in šolah, zatira na vse načine prebivalstvo, zasliševanja na policiji ali sedežih odbora Zveze partizanov pa so postala povsem običajen posel. Politika takozvanih italijanskih strank v Trstu se že gnu si prebivalstvu ki ne zaupa več v CLN. Prebivalstvo smatra, da je slednji skupno -s Titom soodgovoren za pretežni de! trpljenja. Govornik je orisal tudi stanje šol v coni B, posebno kar dolge kazni komunistične voditelje, krive samo zaradi zvestobe svojim idealom in pošiljajo na električno- stolico nedolžne ljudi, kot Sacca in Van. zettija in zakonca Rosenberg. Imperialisti potrebujejo voj. no, ker jim gospodarsko stanje Združenih držav dela vedno večje skrbi. Toda desetine milijard dolarjev in preko 600 tisoč mrtvih, ranjenih in zajetih v Koreji, ni moglo preprečiti krize. Tu navaja tov. Vidali poročilo gospodarskega sveta OZN, kjer v zvezi s stanjem v atlantskih državah v letu 1952, piše: «ljudje jedo manj, pijejo manj, kadijo manj, se manj zabavajo, kupujejo manj oblačil in predmetov za domačo uporabo kot v letu 1951». Pošast krize se dviga nad navideznim blagostanjem in danes, bolj kot kdaj prej, postajajo jasne besede tovariša Stalina, ki pravi: «glavne poteze in zahteve temeljnega gospodarskega zakona sodobnega kapitalizma, je mogoče označiti na sledeči način: uresničenje najvišjega kapitalističnega profita s pomočjo izkoriščanja, upropaščanja, obubožanja večine prebivalstva, s pomočjo zasužnjenja in sistematičnega ropanja narodov drugih, posebno zaostalih dežel in končno, s pomočjo vojne in militariza-cije narodnega gospodarstva, izvajanih za uresničenje najvišjih profitov». Možnosti razvoja borbe za mir Najnovejši študij tovariša Stalina «o gospodarskih vprašanjih socializma v ZSSR» dokazuje, kako vsakodnevno nastajajo med kapitalističnimi deželami novi spori na političnem, gospodarskem- in voja-| škem polju, posebno med An-! glijo, Francijo, Vzhodno Nem-se tiče italijanskih, ki jih je se- ; gfs0 jn Združenimi državami, daj manj -od tretjine in to tudi | med Italijo in Jugoslavijo in zaradi tega, ker so profesorji . celo v OZN sami. in šolarji zapustili v zadnjih Revije in časopisi, letih cono. Tako ima n. pi licej v Piranu danes samo še en razred z dvema dijakoma. Higijena in socialno skrbstvo sta docela pozabljeni in bo velja tudi za sindikalno organizacijo. Takozvana partija je postala ameriški in evropski državniki priznavajo, da se protiameriško razpoloženje med narodi širi in dobiva vedno ostrejše oblike. Resnica je ta, da kljub vsej protikomunistični in protisovjetski propagandi, evropski narodi ne verjamejo, da jih skoro podtalna in je nadome- j hoče Rdeča armada napasti, ščena z nekako zvezo komunistov. Beltram in Petek pa hvalita na vse pretege tehniko in produktivnost dela ter dolžita krajevno delavstvo nizke rentabilnosti pri delu. Naša dolžnost je, da razširimo solidarnost do nesrečnega prebivalstva cone vztrajalo ali pa se Tu omenja tovariš Vidali izjavo tovariša Stalina, da kapitalisti sami ne verjamejo' v napadalnost ZSSR, kljub temu, da o tem toliko kričijo. Nato oriše tov. Vidali stanje v kapitalistični džungli in ga primerja s stanjem v socialističnem svetu, na čelu s Sov-B, ki je jetsk-o zvezo. Pri začrtanju te-je moralo noeljnih potez in zahtev za-ko- umakniti pred titovsko politiko v izgnanstvo. In ni mogoče, da bi ne bilo na naši strani v zahtevi za združitev obeh con pod civilno upravo OZN. I na socializma, je tov. Stalin j dejal: «glavna skrb je zago-- to viti najvišjo zadovoljitev I vedno naraščajočih material-| nih in kulturnih zahtev družbe s pomočjo nepretrganega ! višanja in izpopolnjevanja so- cialistične proizvodnje na podlagi višje tehnike». V dokaz čita odstavek iz poročila gospodarske komisije OZN z dne 30. XI. 1952, ki priznava, da je industrijska proizvodnja v Vzhodni Evropi nadalje rasla približno z isto- hitrostjo kot v prejšnjih tromesečjih. Iz tega stanja izhaja vedra mirovna politika Sovjetske zveze, njena želja po razorožitvi, pomiritvi, prepovedi a-tomskih orožij itd. In če bi bila sprejeta roka, ki jo nudi Sovjetska zveza, bi bili že davno vsi spori urejeni, vojna v Koreji bi bila zaključena Ta politika brez dvoma ni znak slabosti, temveč znak moči Sovjetske zveze. Danes podpira borbo za mir vsa c-bširna in mogočna proti-imperiakstična fronta, ki združuje dežele socializma, revolucionarna gibanja kolonialnih in polkolonialnih dežel, delavska gibanja kapitalističnih dežel pod zastavo narodne neodvisnosti in demokratičnih svoboščin v borbi proti imperializmu. Nanašajoč se na neki nedavni govor tov. Togliattija, poudarja govornik važnost gibanja za mir, ki čeprav se omejuje na dosego demokratičnih ciljev borbe za ohranitev miru, more «odvrniti določeno vojno ali jo odgoditi za nekaj časa» ter s tem prispevati k ciljem protiimperialistične borbe. Edino s protiimperialisti-čno borbo bo mogoče dokončno odstraniti vojno nevarnost. Tov. Vidali je nato naštel velike kampanje, ki jih je vodilo gibanje miru in poudaril, da so te kampanje preprečile razširitev vojne in pokazale možnosti nadaljnjega razvoja borbe za mir. Povezujoč vprašanje miru z našim Ozemljem, je govornik ponovno potrdil, da vidimo mi komunisti vprašanje Trsta kot vprašanje miru, sloge med bližnjimi narodi in povezave s socialističnim zaledjem, ki je nihče ne bo mogel uničiti. Zato je naša borba za rešitev tržaškega vprašanja obenem borba za mir iz česar izhaja, da moramo premagati sektaš-tva in oportunizme ter okrepiti gibanje miru. Komunisti morajo biti zastavonoše v borbi za o-brambo nacionalnih pravic Slovencev in na vsakem polju javnega življenja, za enakonravnost med Slovenci in Italijani, proti vsaki diskriminaciji. (Iz poročila tov. Vidalija na IV. kongresu KP STO) Jugoslovanski narodi nočejo vojne In ne bodo korakali proti ZSSH. Danes je gospodarska, socialna in politična borba italijanskega naroda, obenem naša borba; naša je vsaka njegova zmaga in naš je vsak njegov poraz. Pojačati moramo našo udeležbo v velikih bitkah za nacionalizacijo monopolov elektrike in večjih industrijskih kompleksov, s katerimi je vezano naše gospodarsko življenje. (Iz poročila tov. Vidalija na IV. kongresu KP STO) Kar se tiče klike špijonov, ki vlada začasno v Jugoslaviji lahko brez nadaljnjega trdimo, da je šla v zadnjih dveh letih naprej po poti nizkotnosti in propasti. Na predvečer resolucije I. U. sta Tito in Kardelj, na utemeljene obtožbe sovjetskih tovarišev odgovorila, da so obtožbe krivične, da bodo ostali zvesti Sovjetski zvezi in naukom Marxa, Engelsa, Lenina ;n Stalina ter da bo bodočnost vse to tudi dokazala. Takrat so bili med drugim obdolženi tudi žaljenja ZSSR, kar so, zanikali. Danes pa odkrito ponavljajo stara trockistična obrekovanja. Ni dovolj besed, da bi se označilo stopnjo degeneracije, ki jo je dosegla beograjska klika. Za njimi so bili razkrinkani Rajk, Kostov, Gomulka, Džodže, Slansky. Njihove možnosti, da bi uresničili razkol v mednarodnem komunističnem gibanju pa so propadle. Odkrita povezava z II. Internacionalo Danes so odkrito povezani s tisto II. internacionalo, ki jo je že Lenin označil, kot razpadajoče truplo. Da bi si ponovno pridobili devištvo so skrčili svojo takozvano komunistično partijo v nekako «zvezo», ki bi morala imeti izključno vzgojne funkcije ter spremenili svojo ljudsko fronto v neke vrste socialdemokratsko stranko, katera se bo vključila v internacionalo Saragata in Molleta. Prav v zvezi s to preobrazbo se titovci v Trstu ba- mi» pobudami, za katere hočejo pridobiti tudi bratovščino P3VG in do socialdemokratov jih loči edino le različno stališče do tržaškega vprašanja. V Jugoslaviji je 550.000 brezposelnih Titovska golazen — je dejal Vidali — pa hoče biti še vedno «dedič leninizma». Medtem pa je ;v zunanji politiki po-bornica vojne proti ZSSR in je Tito, celo prej kot Dulles urgiral zatajitev sporazumov, ki so bili sprejeti v Teheranu, Vaiti in Potsdamu: opravičuje napad v Koreji, umazane vojne proti Vietnamu, v Maleziji in pokolje v Afriki. Tov. Vidali je opozoril, da so prav titovci gonilna sila balkanskega bloka ter rablji junaškega grškega naroda, ki so mu porinili nož v hrbet. Navedel je besede poslanika Geor-geja Allena, ki je izjavil, da je «jugoslovanska vlada izdala in izda za oborožitev več, kot katera koli druga dežela v Za-padni Evropi (75 odst.) in razvija edino le industrijske panoge, ki zanimajo zaveznike m služijo za ugodno izkoriščanje virov strateških surovin.» Pri obravnavanju notranjega gospodarskega stanja je tov. Vidali navedel 550.000 brezposelnih, od teh 130.000 žena, ki jih titovci smatrajo kot «odvisne», nadalje tisoče kmetov, ki so bili primorani zapustiti zemljo, ker so isto tako «od-višni»- ter končno zamrznjene plače. Razen tega je 20 odst. tarif, ki jih določa zakon namenjeno , za «kritje primanjkljaja v proizvodnji», najem-vijo izključno s «socialistični- nine so povišali za 100 odst. V deželi pa primanjkuje, in to kljub strogi štednji 280.000 ton žita, 330.000 ton koruze, 20 000 ton ječmena, 20.000 ton fižola itd. V takem stanju prevladuje v deželi lahko edino le teror in sovraštvo do vlade, ker se vse ljudstvo zaveda odgovornosti klike in pravilnosti resolucije I. U. 2e sam kongres partije je javno pokazal prevladujočo korupcijo in razpad ter demagogijo takozvanih delavskih svetov. Sedanje spremembe u-stave, ki jih je diktiral George Allen odvzemajo vladi vsako legalnost. Med drugim so bile odpravljene klavzule o zaščiti gospodarske neodvisnosti dežele ter ukinjen «dom narodov». Pozdrav jugoslovanskim narodom Toda jugoslovanski narodi nočejo vojne, ne bodo korakali proti ZSSR in kmalu bodo vzpostavili zgodovinske prido. bitve ljudske demokracije ter ponovno začeli z gradnjo socializma. Pozdravljamo te narode v borbi, zagotavljamo moralno in materialno podporo žrtvam režima, katerega zločine moramo razkrinkovati z vso odločnostjo. In z našo borbo proti krajevnim titovskim agentom moramo ustvariti vzdušje, da bo med našim prebivalstvom izginila vsaka sled dobrodušnosti, strpnosti in družabnosti do krvnikov jugoslovanskih narodov, ki prekašajo po svojih zločinih kriminalnost Mussolinijevih in Hitlerjevih fašistov. Poročilo tovariša Vittorija Vidaiija na /IZ kongresu KP S/O 01 Značilnosti tržaških stranf1 obeh nacionalističnih taboroN Poslabšan gospodarski položaj in borbe delovnega ljudstva V zvezi z gospodarskim položajem je tov. Vidali poudaril, da je imperializmu, v njegovi akciji za dezorganiziranjč gospodarstva v vseh drugih kapitalističnih deželah, to posebno dobro uspelo na našem področju, neposredno zasede n:m po njegovih vojaških silah. Gen. Airey je jasno obrazložil cilj, ki ga ZVU zasleduje: «znižati odvisnost tržaškega gospodarstva od trgovskega prometa in ladjedelnic», to pomeni, odvzeti našemu gospodarstvu temelj njegovega uspevanja in avtonomije, ali z drugimi besedami: popolnoma izpremeniti njegove tradicionalne osnove. V dokaz tega je tov. Vidali razčlenil položaj na polju trgovskega prometa, s posledicami Marshallovega načrta, prepovedjo izvoza nič manj kot 1.700 vrst raznega blaga v dežele socialističnega tržišča, strogim nadzorstvom v pristanišču in iz tega izhajajočim zmanjšanjem tranzitnega prometa iz dežel nove demokracije in obratno, kar so nadomestili z začasnimi in povsem priložnostnimi ameriškimi dobavami Avstriji itd. Občutno je tudi pomanjkanje tonaže in rednih pomorskih služb zaradi nadmoči kapitalističnih skupin v drugih lukah, v primeri s krajevnimi. Nezadostne so tudi železniške zveze; toda tu je treba poudariti ugodnosti, ki jih bo mogel imeti Trst od izjemnih tarif, ki sta jih ponudili Češkoslovaška in Madžarska. more odpreti obzorje zdravega življenja tudi v okviru Trsta v še odkrito kapitalističnem svetu in nam prikazuje perspektive neprimerno obširnejših obzorij v gotovi bodočnosti socialističnega Trsta, pristanišča socialistične Evrope. Sindikalni položaj Vedno večja kriza v industriji Kar se tiče industrije, je govornik obravnaval vedno večjo krizo, v kateri životarijo naše ladjedelnice zaradi škodljive ladjedelniške politike VU in velikih proizvodnih stroškov, ki iz nje izhajajo. Tudi ILVA, ki že močno občuti težak položaj podjetja v Italiji, bo sedaj trpela na vedno ve čjih posledicah Schumanovega načrta. In vsega tega ne bo gotovo mogla odpraviti industrijska luka s svojimi podjetji male in srednje zmogljivosti in slabo življenjsko silo. Kot posledico krize večjih industrij, imamo, naravno, postopno propadanje tudi ma'e industrije in malega trgovin-stva: dovolj bo navesti dejstvo, da so menični protesti od leta 1947 do danes narasli za 450 odstotkov in približno v isti meri so narasli zastavljeni predmeti, ki niso bili dvignjeni v mestni zastavljalnici. Ta položaj je bil v nekem poročilu Združenja malih indu-strijcev tako-le označen: «začenja se s znižanjem delovnih ur in osebja ter se končuje z ukinjanjem delovanja in v najbolj prizadetih sektorjih celo z dokončnim zapretjem podjetij. Bolj kot znaki začasne krize, so to znaki trajne depresije, ki zajema vso kategorijo manjših tržaških industrij.» V obupnem iskanju izhoda iz tega stanja predlaga Združenje, naj bi se zahtevalo vojna naročila. «Resnica je ta — izjavlja tov. Vidali — da imamo pred seboj dve politiki: ameriško, ki predstavlja prevračanje vsega našega gospodarstva in njegov pogin, na drugi strani pa politiko socialističnega sveta, ki nam edina Tov. Vidali je nato prešel na življenjsko važen sektor sindikalnih borb in istotako življenjsko vprašanje enotnosti delavskega razreda. V zadnjih dveh letih so bili uresničeni važni uspehi, zahvaljujoč se tesnejšim stikom med raznimi kategorijami tržaških delavcev z odgovarjajočimi kategorija mi delovnih ljudi v Italijanski republiki v borbah za dosego njihovih gospodarskih, pogodbenih in socialnih ciljev. Številni doseženi uspehi so plod enotnosti, ki so jo ustvarile razne krajevne kategorije. Borba za izboljšanje življenjske ravni in za mezdne poviške je dosegla svoj prvi uspeh z medzveznimi pogodbami dne 14. junija prejšnjega leta o družinskih dokladah in periodičnih poviških ter načeloma za odmero mezdnih izboljšanj na podlagi skupne vsote prejemkov. Te borbe so se tržaški delavci udeležili ramo ob rami z republiškimi delavci in dali svoj konkreten doprinos za dosego koristi, ki jih danes uživajo. Posebno' delavci prehrambene stroke, ki so dosegli priznanje pogodb, sklenjenih v Ital. republiki, so z agitacijami in stavkami prispevali k skupni zmagi. Delavci tovarne «Dreher« so stali na predstra-ii in prejeli priznanje Italijan, ske nacionalne zveze delavcev prehrambene industrije'. Tako tudi petrolejski, kemični, tiskarski delavci itd. so prispe vali k zmagam svojih kate-gori j. V isti dobi smo imeli tudi izključno krajevne borbe. Omembe vredna je akcija, ki so jo vodile 34 dni delavke v konopljarni proti nadizkorišča-nju in stavka tobačnih delavk, ki so se dolgo časa strnjeno borile za bolj človeške pogoje in plačilo, ki naj odgovarja njihovem delu. V borbi delavcev GRDA in Arzenala za predujem na bodoče poviške, je pa prišlo jasno do izraza razbijaštvo nekaterih voditeljev Delavske zbornice, ki so v gotovem trenutku hoteli vsiliti večini delavcev voljo manjšine, razbili e-notnost in enostransko podpisali sporazum z ravnateljstvom GRDA. Uspehi enotnih akcij Z druge strani, smo prvič videli združene delavce tovarn in pomorskih družb, v borbi za obrambo dela v pristanišču. To je bil velik uspeh sil, ki težijo za enotnostjo delavskega razreda. Lep primer enotne akcije smo imeli tudi v borbi za dodelitev občutne odpravnine izven pogodbe in priznanje pravice do zdravniške nege za nadaljnja tri leta odpuščenim starejšim delavcem GRDA in .Arzenala in za sprejem večjega števila vajencev na mesto odpuščenih sta- rih delavčev. Se bolj je pa treba priznati enotno akcijo Ja vnih skladišč, z udeležbo delavcev in uradnikov, ob podpori pristaniščnikov in vsega delavskega razreda. Tu omenja tov. Vidali, da je kljub politiki enotnosti, ki jo vodijo tovariši sindikalisti, še vedno glavna slabost tržaškega demokratičnega gibanja globok razkol delavskega razreda. Zaradi tega je delavski-razred nesposoben, da ” celoti uresniči svojo vodilno vlogo in so tudi njegove možnosti uspešnejše borbe za lastne takojšnje interese omejene. Odgovornosti so znane, toda nikoli ne bo dovolj ponavljati, da je edini, ki se s tem okorišča prav razred gospodarjev. Brez dvoma so bili v zadnjih letih storjeni koraki naprej, posebno na deloviščih, kjer se delavci že čutijo bistveno združeni pred skupnim sovražnikom. tržaškega sindi- Enotni sindikati na čelo vseh borb lucionarnega kalizma. Treba je vztrajati na vse načine, da pridemo do večje enotnosti delavskega razreda, ki pokazuje sedaj znake razkrajanja, ki vzbujajo resno zaskrbljenost; treba je težiti za eno edino sindikalno organizacijo, ki naj zajame veliko večino tržašk h delavcev. Predlogi, ki jih je večkrat ponovil tov. Radich posebno ob priliki kongresov Delavske zbornice, so sicer naleteli na pristanek delavcev, toda odbili so jih voditelji DZ, ki v njej predstavljajo svoje stranke in se poslužujejo sindikalne organizacije samo, kot lastne manevrske množice. Bodočnost bo sodila odgovornosti teh ljudi. Toda mi — nadaljuje tov. Vidali — moramo nadaljevati, vztrajati predvsem na bazi, kjer je naša akcija učinkovitejša. Biti moramo potrpežljivi in vztrajni, razlagati in razlagati vse, kar je neobhodno potrebno uresničiti. Treba je premagati vsako- sled skepti- vitev statuta sindikalnih in civilnih pravic, obrambo svoboščin in dostojanstva delavcev podjetja, solidarnost z velikimi bitkami delavcev Italijanske republike. Da uresničimo ta program je neogibno potrebno okrepiti ES, dajati vzgled kot aktivni voditelji in člani na sindikalnem polju. To je prva dolžnost komunista, če hoče biti delavski voditelj predvsem na svojem delovišču lin če hoče pomagati Zvezi enotnih sindikatov, da razširi svoje vrste. cizma, kapitulanstva in ne u-Zveza enotnih sindikatov je j truditi se pri postavljanju psnifiia nraviinn nniitikn. m stvarnih predlogov, vztrajati posebno na akcijski enotnosti. Vse predloge je treba uresničevati na deloviščih z enotnimi pobudami. Ce hočemo u-resničiti to politiko, ne smemo podcenjevati naših sil, našega vpliva, temveč se moramo tega zavedati. Ne smemo se pustiti zavajati v razne zavistne polemike, še manj jih podpihovati med delavci, niti ne smemo misliti na enotnost samo ob važnih prilikah, temveč neprestano-, dan za dnem, v oddelku in delavnici. Skupne akcije, ki jih je treba organizirati morajo imeti za cilj obrambo miru, dosego boljših gospodarskih pogojev, uvelja- uresničila pravilno politiko- in je bila na čelu vseh borb ter je s tem povečala svoj ugled med delovnimi množicami. Kljub diskriminacijam oblasti na -škodo ES, kljub pritiskom delodajalcev, so ES prejeli večje število glasov pri volitvah v tovarniške odbore, ker delavci priznavajo v ES razredne sindikate v borbi proti kapitalu, ki se stalno trudijo, da uvedejo široko notranjo demokracijo. Delavci priznavajo Enotnim sindikatom njihov in-ternacionalistični značaj, ki o-mogoča bratstvo med raznimi narodnostmi in te razredne, proletarske značilnosti ES dokazujejo dediči enotnega, revo- Leninove besede vodilo za naše delo Sekretar Partije poziva tu tovariše sindikaliste, naj se številno udeležijo diskusije in predlaga naj kongres imenuje posebno komisijo za sestavo resolucije o delu, ki ga bodo morali komunisti vršiti na sindikalnem polju. Tov. Vidali se sedaj približuje zaključku tega važnega dela svojega poročila ter navaja, kar je o enotnosti delavcev pisal Lenin: «Nič ni bolj priprcstega, kot pisati z meter visokimi črkami besedo ENOTNOST, obljubljati jo, «izražati» se za enotnost. V praksi pa, je mogoče pospeševati enotnost samo z delom in z organiziranjem avantgardnih delavcev, vseh zavednih delavcev... To ni lahko, treba je dela, vztrajnosti, zedinjenja vseh zavednih delavcev. Toda brez tega dela ni sploh mogoče govoriti o delavski enotnosti». To- pomeni, da si morajo to enotnost delavci sami priboriti. z žilavim in vztrajnim delom, in te Leninove besede nam morajo biti sedanje važno in gotovo vodilo. I Z Tov. Vidali je prešel nato na krajevno politično obzorje in analiziral značilnosti po-edinih strank v taborih italijanskega in slovenskega nacionalizma in «indipendenti-zma». Podčrtal je, da prevladuje v prvem taboru krščanska demokracija (DC) in stremi za prevzemom v svoje roke vseh vodilnih vzvodov mestnega življenja. Krščanska demokracija je dobila večino stolčkov v občinskem svetu, za kar se ima zahvaliti sleparskemu zakonu vezanih list, ki je bil razširjen na. Trst predvsem za uveljavitev demokristjanov. Slednja se poslužuje opore De Gasperijeve vlade za prevladovanje nad ustanovami in organizacijami, ki jih spreminja v orodje svoje politike in sredstva za klerikalizacijo javnega življenja. Temu je treba dodati še akcije župnišč, politikantskih duhovnikov v cerkvah, zloglasno ustrahovanje, ki ga .izvaja duhovščina v šolah, bolnicah in drugih -zavodih ter delovanje stranskih katoliških organizacij in tako si lahko ustvarimo- sliko vseh sredstev, potom katerih se izvaja politika klerikalizacije. Čeprav nima krščanska demokracija večine v Delavski zbornici, ima pa vodilno vlogo v politiki razbijaštva, nacionalistične zagrenjenosti in strankarskega protikomunizma. Najbolj očiten primer strankarstva in prostaškega protikomunizma, konzervativnega in reakcionarnega značaja demokristjanske politike v Trstu imamo v občinskem svetu, v obnašanju župana in demokristjanske večine, ki je docela strankarsko. Tov. Vidali je nato podčrtal dem-agoški značaj «levičarskega» zadržanja Socialistične stranke Julijske krajine (PSVG), ki služi za varanje gotovih srednjih slojev in Vztrajati v borbi za teptanih demokratičnih obrambo svoboščin Tov. Vidali je nato prešel na obravnavanje pravno-ad-ministrativnega stanja našega Ozemlja in na iz tega izhajajočo nujnost vztrajne in -odločne borbe v obrambo svoboščin n pravic državljanov. Poudaril je, da so slednje ogrožene in omejene zaradi dejstva, da «je naše Ozemlje upravljano po vojaških poveljstvih, ki si prisvajajo oblast vlade, do -ka- Proletariat se v borbi proti buržoaziji nujno združuje v razred, z revolucijo se spreminja v vladajoči razred in kot vladajoči razred odstranjuje s silo stare proizvodne odnose. (Marx) tere nimajo pravne pravice. Ta vojaška poveljstva popolnoma prezirajo določila Haa-ške konvencije iz leta 1907 o zasedenih področjih, načela statuta Združenih narodov, listino človečanskih pravic, ki bi morala urejevati življenje o- nostnega sveta OZN. Ker pa na nesrečo- ni prišlo do imenovanja guvernerja, vojaška poveljstva obeh con že šest let še vedn-o vladajo na podlagi dekretov in proglasov in Varnostni svet ni napravil doslej drugega, -kot da je sprejel na znanje neštevilne prejete proteste. Tako v coni A, kot v coni B vojaški poveljniki dejansko koncentrirajo v svojih rokah vso zakonodajno, sodno in izvršno oblast, ter so uvedli pravo vojaško diktaturo». Nato je govoril o proglasih št. 1 in 2- generala Aireya, ki določajo, da «v cilju, da postanejo določbe mirovne pogodbe Izvršljive», bo vso oblast vršil poveljnik britanskih in ameriških sil, da se bodo morali vsi funkcionarji držati njegovih navodil, da je lahko kdor koli kaznovan zaradi sovražnih dejanj proti britanskim ali a-meriškim silam tudi s smrtjo, da se bo procedura razvijala po tajnih navodilih «ki se jih ne sme razodeti advokatom» in tako naprej. Vse to je v kričečem nasprotju z mirovno pogodbo in haaško konvencijo, in če ti proglasi še niso bili doslej v celoti uveljavljeni, še ne pomeni, da jih ne bi mo- Nasprotno, če jih doslej še niso ukinili, je popolnoma u-pravičena domneva, da jih mislijo uveljaviti. Kako- označiti režim, ki vlada na našem Ozemlju? Ta režim ni kolonialen, ker nihče ni določil, da bo po prenehanju italijanske suverenosti in do imenovanja guvernerja, uveden kakšen drugi režim, kolonialen ali ne. Tudi ni to zaupna u-prava, ker se takšna uprava uvaja le pri prebivalcih, za katere smatrajo, da se nočejo sami upravljati ali da so za to nesposobni. Samo torej v situaciji, ki jo lahko označimo kot ilegalno, z nekaterih vidik-ov celo slabšo kot -Kolonialno stanje, v katerem je bilo dopuščen-o nekaj malo svobode. Tipičen izraz tega stanja je ukaz št. 206, pc katerem okupatorji in njihovi nameščenci ne odgovarjajo pred rednim sodstvom. zemlja, zaupanega zaščiti Var- gli kdaj uporabiti. Utrdili in razširili smo vpliv naše Partije med širokimi množicami Pri podajanju -obračuna o delovanju Partije, je tov. Vidali podčrtal, da «nam je uspelo utrditi Partijo z vidika notranje organizacije, izboljšati delovanje sekcijskih in celičnih komitejev trdnejše organizirati Partijo v važnejših tovarnah ter deloma, čeprav še premalo , povišati število članov ter aktivizirati člane v večji meri, kot v preteklosti.» 'Navedel je nato uspehe na upravnem področju, zvišanje prostovoljnih prispevkov in števila k-olektorjev ter rezultate obnavljanja izkaznic. V nadaljevanju je obravnaval vprašanje kritike in sam-okritike, ki ju je treba izboljšati ter izvajati z vztrajnostjo in resnostjo. To pomeni poznati napako, odkriti vzroke, analizirati stanje zaradi katerega se je napravilo pogrešek ter nakazati sredstva, da se napako odpravi. Edino tako se vzgaja Partijo, delavski razred in množice. •Učiti se moramo od množic ■ Podžigati, vzpodbujati in organizirati m-oramo kritiko od spodaj navzgor, da bomo tako dejansko lahko izboljšali naše delo in se učili od množic, na podlagi naukov Stalina, ki podčrtuje, da.je za d-oseg-o pravilne rešitve treba združiti o-be izkustvi, od zgoraj in spodaj, ne samo učiti množice, marveč se tudi od njih učiti. Pri analizi kampanje za pridobivanje novih članov je tov. Vidali nakazal, da se ni še dovolj razumelo potrebe po množični partiji ter da še obstaja sektašt-vo in sklepticizem, čeprav nam izkušnja dokazuje, da nam je v vsaki kampanji za pridobivanje novih članov u-s pelo privesti v nekaj tednih v vrste Partije 400 do 500 novih član-ov. Pri tem je tov. Vidali podal kritično analizo o notranjem političnem, življenju Partije, potrebi za izboljšanje politične občutljivosti ter torej zmožnost takojšnjega reagiranja na dogodke in to z večjim pogumom in p-o-budnostjo. Da bo politično življenje Partije močnejše in bolj živahno je treba vzgajati vse tovariše v poznavanju in izvajanju načel- notranje demokracije in boljšem izrabljanju -orožja kritike in samokritike. Tov. Vidali je govoril nato o celicah, -o načinu organiziranja celičnih plenumov in razdelitvi nalog ter podčrtal, da se je treba boriti za število in lastnosti tovarišev in to s pridobivanjem novih in vzgajanjem starih in novih članov, polagajoč našo pozornost do celic, ki so hrbtenica Partije, njenim, sestankom in- delu. Kar se tiče širjenja tiska — je dejal tov. Vidali — je neobhodno potrebno, da postane vsak tovariš predvsem bralec in raz-našalec ter da prispeva za povišanje prostovoljnih prispevkov in postavitev trdnih centrov za širjenje tiska. Govornik je prikazal, da je povišanje števila kadrov beležiti kot uspeh ter z Marxovi-mi besedami («število je važno, toda teži kadar je združeno z organizacijo in ga vodi poznavanje.») podčrtal potrebo pojačanja našega vzgojnega dela ter pripraviti tovariše, da bod-o bolj študirali, ker — kot je dejal tov. Dimitrov — «mi potrebujemo ljudi, ki so oboroženi s kompasom marksisti-čno-leninistične teorije, to je s kompasom- brez katerega se ljudje omejujejo na -ozko stvarnost, ne znajo predvidevati dogodkov, najdejo svoje odločitve edino le -od primera do primera, zgubijo z vidika široki program, ki kaže množicam, kam vodimo delavce.» Pojačati je treba revolucionarno budnost Tov. Vidali je podal pregled dela Gentralnega in Izvršnega komiteja ter prešel na obravnavanje problema revolucionarne budnosti. -Podčrtal je važn-ost našega položaja, kjer je sovražnik vedno pripravljen, da nas zadene z vsemi sredstvi. Borba proti komunističnim partijam je namreč ena plat priprav za vojno. Ne smemo nikoli pozabiti, da živimo v strateškem oporišču, središču provokacije in špiona-že, ki je obkroženo od Titove Jugoslavije ter zasedeno po Anglo - američanih in titovcih. Vse to na zelo ozkem ozemlju, kjer deluje pritisk nacionalizmov (podpiranih od dveh reakcionarnih vlad) ter koz-mopolitizma, ki se izvaja z o-bilnimi sredstvi in politiko korupcije, katera teži za uničenjem dostojanstva prebivalstva, podžiganjem skepticizma kar ustvarja skupno s priti- skom in policijskimi grožnjami ugodna tla za akcijo špijo-na in provokatorja. Ce se sovražniku ni posrečilo da bi nas osamil in odvzel Partiji njeno funkcijo, je to d-okaz, da je naše gibanje trdno in Partija v temeljih zdrava. Moramo pa pojačati našo budnost z dviganjem zavesti, čuta požrtvovalnosti, zmožnosti usmerjanja glede mednarodnih in krajevnih problemov, poznavanja nalog in ciljev Partije od strani vseh njenih članov. Druga plat naše revolucionarne budnosti obstaja v učvrstitvi naše organizacije za širšo mobilizacijo vseh članov na vztrajno delovanje, bolj demokratično notranje življenje, kjer nam bosta, modro izvajana kritika in samokritika omogočili uresničitev nepopustljive borbe proti dobrodušnosti in strpnosti. Toda revolucionarna budnost nikakor ne pomeni, da se je treba zapreti y svojo -lupino, zapreti vrata pred novimi člani, marveč ravno obratno — in tov. Vidali je navedel besede tov. Togliattija: «Vedno bolj viden množični značaj naših organizacij nam daje možnosti da z lahkoto razkrinkamo a-gente sovražnika, seveda le če bo vsak član Partije razvijal do najv.išje stopnje sleherno svoj-o zmožnost revolucionarne budnosti in če bo vsa množica Partije vzgajana in kontrolirana v tem duhu, ki urejuje naše energije obrambe in napada.» Policijski režim v coni B Kar se pa tiče cone B, je policijski režim, ki je bil tam u-veden, zatrl vse demokratične in človeške pravice prebivalstva. Italijanski funkcionarji, ki so bili vključeni v anglo-ameri-ško upravo, niso v ničemer iz-prémenili stanja z ozirom na ponižujoče pogoje podrejenosti, katerim- je podvrženo njihovo imenovanje in delovanje. Omeniti je tudi treba, kako so se funkcionarji tukajšnjega conskega predsedstva vedno odlikovali pred ZVU, .in krivične sodbe sodišča na škodo demokratičnih organizacij in njihovega tiska, kot je primer naše imovine v pravdi za TTZ, ki so ga prisodili titovcem. Večja omejevanja kot v Italiji Svoboda tiska, sestajanja, združevanja so v naši coni v hujših pogojih omejevanja in zatiranja kot v Italiji, kjer je ustava zaščitila te svoboščine in kjer so bili razveljavljeni fašistični zakoni, ki so tu še v veljavi. Kot posledica tega ilegalnega stanja je bilo odvzetih demokratičnemu gibanju 12 sedežev, vršilo se zl-orabne preiskave, nameščenci ZVU in drugih uradov so podvrženi zasliševanjem o njihovih političnih mišljenjih, o- Zmaga desnega odklona v naši partiji bj sprostila sile kapitalizma, spodkopala bi revolucionarne pozicije proletariata in okrepila bi upe v obnovitev kapitalizma v naši deželi. (Stalin) mogoča se vohunskim službam vseh dežel, da lahko izvajajo svoje ustrahovalno in izsilje-valn-o delo. V treh letih je bilo obsojenih okrog 30- demokratov in partizanov na skupno 30 let, dočirn drugih 25 o-seb pričakuje proces. Prepovedali so nekatere letake, druge so cenzurirali, okrog 20 zborovanj je bilo prepovedanih ali oviranih. Posebno zagrizenost so- oblasti pokazale do Slovencev, -katerih narodne pravice so še vedno nepriznane ali zelo omejene. Uresničiti široko fronto Treba se je vztrajno boriti proti temu stanju, razkrivati pred javnim mnenjem vso-lije-g-ovo- resn-ost, braniti z večjo odločnostjo narodne pravice, posebno Slovencev, ki so bolj leptane, povezati to akcijo z borbo za mir, z antifašistično in proti imperialistično akcijo, dokazovati vso nevarnost našega stanja, kot strateške baze imperializma in tako uresničiti široko fronto borbe za obrambo svoboščin in dostojanstva našega prebivalstva. delavcev, ker jim preprečuje, da bi v resnici krenili na levo in se pridružili demokratičnemu- gibanju. Prikazal je, da je PSVG v resnici privesek Krščanske demokracije, ker nima ne v občini in ne v Delavski zbornici politike, ki bi ga razlikovala. Dočim se je v Italiji ugotovila v vrstah socialdemokratov, in to celo v vodstvu, odločna -opozicija proti sleparskemu volilnemu zakonu klerikalcev, v Trstu pa PSiVG molči, kljub temu, da je poslal svoje zastopnike na zborovanje socialdemokratskih odpadnikov v Firence. Kar se tiče odnošajev med PSVG in titovci, je tov. Vidali poudaril, da sta -o-ba dejansko že v II. internacionali in gotovo bodo tudi formalno, ker je beograjska klika že povzela korake za uradni vstop v navedeno Internacionalo. «V Trstu vodijo titovci nov-o politiko napram socialdemokratom, ki jih smatrajo za potencialne zaveznike, isto tako kot za odnošaje, ki -obstajajo med Titovo Jugoslavijo in socialdemokratsko internacionalo. Obstaja celo perspektiva, ki bo danes zgledala kot nesmisel in sicer, da bo PSVG lahko prevzel vlogo posredovalca med titovci in drugimi stiankami italijanskega nacionalističnega tabora. In nikakor ni izključiti, da bo prišlo do tega razvoja.» Kar se tiče Italijanske republikanske stranke (PRI) je govornik ugotovil, da je ta stranka v vrhovih oddaljena tisoče milj od idealov Mazzinija in skreno antifašističnih načel iz prve pov-ojne dobe, ker je vodstvo PRI desničarsko, se lovi za stolčki in podpira DC. Italijanska liberalna stranka (PLI) je dedič spletkarske druščine nacionalnih -liberalcev, ki je odprla pot fašizmu n se danes vrača k njegovemu izvoru in to zaradi združitve z demokristjani v o-brambi sleparskega volilnega zakona. Nato imamo fašiste in njihove prijatelje monarhiste, ki- predstavljajo v današnjih obstoječih razmerah nevarnost za Trst, kateri je postal vojaško oporišče in obmejno o-zem-lje, kjer se srečujeta oba nacionalizma. Tov. Vidali je nato prikazal, da obstajajo v italijanskem nacionalističnem taboru znaki krize in nezadovoljstva napram desničarskemu vodstvu posameznih strank in zvezi z DC. Nakazal je nato konkretne smernice za delo, ki ga morajo vršiti komunisti. Podčrtal je tudi nevarnost, da se nezadovoljni elementi teh strank lahko vržejo na desno in to iz čuta upornosti, čeprav so v dobri veri in niso fašisti. To velja predvsem za množice izdanih in prevaranih beguncev brez usmeritve, ki predstavljajo za italijanske nacionalistične stranke edino le pomembno manevrsko množico. so se pojavile na tem polju, j cija zaganja proti nam. I: Slovenski nacionalisti in “indipendentisti" Tov. Vidali je prešel nato na preučitev položaja na slovenskem polju ter nadaljeval: «Utrditi m-oramo naše delovanje med slovenskim prebivalstvom, našo politiko enotnosti med Slovenci in Italijani ter onemogočiti nacionalizem in litovstvo; premostiti moramo obenem pomanjkljivosti, ki Komunisti morajo biti zastavonoše v borbi za obrambo nacionalnih pravic Slovencev in na vsakem polju javnega življenja, za enakopravnost med Sl-ovenci in Italijani, proti vsaki diskriminaciji. Na kulturnem polju moramo razširiti — in to je velika naloga slovenskih tovarišev — ljudsko in napredno kulturo, ki naj združi vse Slovence proti koz-mopolitizmu, nacionalizmu in titovstvu.» Tov. Vidali je v nadaljnjem poudaril, da se grupacija «in-dipendentizma» predstavlja kot «levičarsko» gibanje antifašističnega značaja. V resnici pa je — kot je podčrtal govornik — element, ki deklasira in demoralizira delavski razred m ustvarja zmedo. «Vemo tudi, da je večina voditeljev brez vsake politične preteklosti in d-a je takozvano indipendentistično gibanje odvisno od titovcev ter orodje politike beograjske klike.» Tov. Vidali je poudaril, da pa imamo tisoče delavcev, o-brtnikov, revnih elementov male in srednje buržoazije ter kmetov, ki so zaslepljeni od «indipendentistične» propagande. Tem se je treba približati in z njimi potrpežljivo diskutirati, ker so levičarski in antifašistični elementi v dobri veri. Bšel žili smo internacionalizem |Vj | vseh akcijah za obrambo z , ranega prebivalstva cone v naši odločni akciji za obri bo nacionalnih pravic Slo%ogr cev, kot v primeru Nabrežjjeva Borili smo se proti protiit^ janu in proti-s-lovanu, za evrt-0| nost vseh Slovencev in Ital|aim nov v široki fronti za obrg s.( bo njihovih političnih, go5nad darskih in nacionalnih kor.jaji; za trdnejš-o- enotnost z ob^eg.jj bližnjima narodoma. :j de Za dosego zmage nad naiže 1 nalizmi je neobhodno pol 0b bno, da se jih razkrinka v čem hovi varajoči dejmagogiji < munisti obvezali prispevati, bod-o postala ta gibanja, '°i: predvsem gibanje za mir, a‘ča tonomna gibanja, ljubo^a mna na svojo avtonomijo ičg z voditelji, ki ne bodo saP*1^ komunisti ter z življenjskEV avtonomnimi in demokraticl mi organizmi. Edino na k*> način bodo te organizacije ko izpolnile svojo nalogo ? bornikov in .organizator]1 obrambe interesov tistih ] j d; skih sektorjev, ki jih zasto-pÉ Da se bo to izvedlo — zaključil tov. Vidali — m-oP jo vsi tovariši razumeti, mora partija osredotočiti S\. je napore v množične akciij da partija deluje in obsta-; ■kjer koli je le en njeni čH in da mora biti .vsak t-ovaf aktiven ne sam-o v notrani6^ življenju partije, marveč tti^ vsaj v enem izmed množici1 E. gibanj, ker je partija učinK‘ vita do mere, v kolikor \ zmožna povezati se z množic. mi, jih voditi, braniti in vzž jati. STRAN 6 ODPOR PROTI TITOVSKI KUKI ZAJEMA VEDNO VEČJI RAZMAH LOVENSKI DELAVCI SE BORIJO .roti nečloveškemu izkoriščanju Niti en prebivalec iz vasi Smolno ni šel na volišče ob priliki zadnjih volitev - Demonstracija pred sedežem titovske občine i. I; zem Množičen upor v občini Poljane na Gorenjskem »o z le E obn Sl°%osno breme poblaznele 3rezževalne gonje titovskih otiiW, vse strahotne posle-a eVrtoglavega pripravljanja Ita*lalne vojne proti deželam obra socializma, ki se vrši §os nadzorstvom ameriških kor'ialistov, čutijo na svetlečih predvsem jugoslo-:i delavci. Izkoriščanje do-naiže tako zverinsko nečlo-pol oblike, da ga je težko i v čemer koli primerjati, timenovane «stopnje aku-.fije», zaradi katerih so n:’ tei dobivati lani vsepovsod kult bedne plače, ali pa samo popl celo 40 odst. plače, ho-1T,1 ?sedaj titovski banditi še Mati. i 0(j to pomeni? Oglejmo si i„ ))em izmed neštetih prime-aša Papirnica Vevče je intesto - ______________ la lani stopnjo akumulacije 1.410 odst. To se pravi, da je od vsakih 1.510 dinarjev, ki jih je s svojim znojem ustvaril delavec papirnice v Vevčah, šlo 1.410 dinarjev v roke titovcev, v žrelo vojnih priprav; ostalih 100 dinarjev je ostalo podjetju, toda le majhen delček tega je dobil delavec, ker je tu še pohlepni direktor, razni «fondi» in «skladi». Velik hrup titovcev, češ da podjetje «ni doseglo plačnega fonda», pa pomeni le, da so titovci že pobasali svojo «stopnjo akumulacije», da so svoje že pobasali tudi direktor in «fondi» in «skladi», da pa za delavca ni ostalo niti nekaj borih grošev, ki so mu jih sicer določili. Seda j nameravajo v tem d.e!to nekaj dnevi — tako je pisano pod to-le sliko, ki jo ,azn objavil «Slovenski poročevalec» — je naš fotoreporter ave!I s kamero prizor v restavraciji «Rio». Pet otrok — zaVje dečki in dve deklici — v starosti od 12 do 15 let je telo za mizo in se prijetno zabavalo ob vinu, cigaretah spolzkih šalah. Kakor smo zvedeli, so pri tem «juna-I I Pni» podvigu spili 3 litre vina, cigaret jim pa seveda 1 Inče ni štel. Tak prizor je mogoče večkrat videti ne i*blo v «Rio», v «Slavi ji», temveč tudi drugod.... tC^fnja slika in vrstice pod njo potrjujejo to kar pišemo štiri leta. Po krivdi titovske tolpe raste mladi slovenski li rd brez vzgoje. Titovske organizacije so leglo nemorale, raztovska oblast nima sredstev za to, da bi mladini nudila aja,ir potrebuje, pravo vzgojo, možnost učenja, zaposlitev in naidro mladost. To pa za to, ker se do zob oborožuje in ultu navodilih svojih gospodarjev pripravlja provokacije us proti deželam tabora miru. še b ike---------1 1 ivljenje in delo deželah socializma no f neje lal^ tke v k' kol ali, I ------------------- lna GRADNJA rznl OVE HIDROCENTRALE V L. R. ALBANIJI P°'t L. R. Albaniji so pred lesnih dni začeli graditi hidro-0 Ptralo «Enver», ki bo naj-sekje delo prve albanske pet-artu>.e. Doslej so že -otvorili pro-te"u vozno cesto in dovršili jo Iga pripravljalna dela. neZtoaj se pa razvijajo dela za aja ltavitev začasnega gradili-e^J,in se začenja gradnja sta-toj za vse, ki bodo zapo- i ptii i Bpo h pieli zujf Bri hidrocentrali «Enver» redno s temi deli bodo obratovati razni pomo-^ 0c*deiki, kot tovarna ce-, ta. mehanična in tesarska ’l.,kavnica, avtopark, ih , a in druge. Vse delavnice drl'?nih črpalk, električna cen- postaja .nth s .............» :z S1! ?° moderno opremljene; pa BPark bo eden največjih v akCvVh cement bodo prevažali P anično. v vodoravni in nav- n lili smeri. Prvič bodo upo- in JV 1 črpalke za cement, ki i?., v eni uri prenesle do 01Vm liišča 20 kub metrov ce-osmta. za gradnjo hidrocentra-lemfio porabljenih 245.000 kub. 3 bitov cementa, na tisoče de- bo' delalo tri leta na in Bji nasipa, ki bo zadrže-ti3 . Približno 20 kv. km. vo-e Pe Površine. Hidrocentrala hajala 100 tisoč Kwh e-e liričnega toka na leto. talci stroji in vsa sredstva, ki jejo.Potrebna za gradnjo te ve-> hidrocentrale bodo pri-- iz Sovjetske zveze. SpEHl SOCIALISTIČNEGA N gospodarstva ,v A GESKOSLOVASKEM odlPoTm1OSlovaška industrija je in sv'°i letni načrt pro- ,. aaie z 98,5 odst. V prime-l’ J0: e^om 1^51- se je skupna ’ 3ičaiVo^nja vse industrije po- bo^ tčžk! 18a3 °tdsL’ pra.iz,vod" io -čar Ke industrije se je po- Jsai(4str?. Za 2l7.3 odst., lahke in. ikitfV 16 ®a za 10 odstotkov. 1952. se je obseg in- dustrijske proizvodnje v primeri z letom 1937. skoro podvojil. Proizvodnja težke industrije predstavlja več kot polovico vse industrijske proizvodnje. Izdelane so bile nove vrste strojev in naprav, med temi nove vrste kompliciranih proizvajalnih strojev, avtomatičnih in polavtomatičnih varilnih strojev, kombajnov za izkopavanje premoga iz najtanjših plasti, naprav najnovejšega tipa za kemično in tekstilno industrijo. Poljedelski socialistični sektor se je v letu 1952 občutno razširil in okrepil ter zajema sedaj 38 odst. obdelovalne zemlje. Obseg investicij se je v primeri z tetom 1951 povečal za 16,7 odst. Začele so obratovati 4 hidroelektrične centrale, 3 plavži, in -6 Martinovih peči ter številni obrati prehrambene industrije. Zgrajene so bile nove šole, bolnišnice in stanovanjske hiše. Državni dohodki .so se v primeri z letom 1951. povečali za 15 odst. Skoro 70 odst. državnega dohodka je vlada nakazala za zadovoljitev naraščajočih materialnih in kulturnih potreb ljudstva in približno 30% za nadaljnji razvoj socialistične proizvodnje in za druge državne potrebe splošne koristi. SKRB ZA DIJAKE V L. R. KITAJSKI Kitajska ljudska oblast nudi vso podporo dijakom. V poletnih mesecih leta 1952. je preko 10.000 študentov iz Pekinga preživelo svoje počitnice v počitniških domovih in na dijaških taborenjih popolnoma brezplačno. Vsi kitajski študenti uživajo brezplačno zdravniško pomoč in nego in nimajo nobene skrbi, da bi ostali brezposelni. Studenti imajo zajamčeno zaposlitev v kakršnem koli specializiranem poklicu. podjetju «stopnjo akumulacije» še povečati. Povečati jo hočejo v podjetjih «Utenziii-ja», «Elektra», «Karoserija» in neštetih drugih. Delavcem tovarne železnih konstrukcij v Mariboru so lansko leto titov-ci na račun «akumulacij» oropali 800 milijonov dinarjev, letos pa nameravajo 1 milijardo 200 milijonov dinarjev. To pomeni, da bodo slovenski delavci dobivali letos še manj za svoje krvavo delo. Slovenski, kot vsi jugoslovanski delavci, se odločno borijo proti temu zverinskemu izkoriščanju titovskih fašistov in so v tej borbi že lani dosegli pomembne uspehe. Tako so jeseniški železarji zadali občutne udarce titovskim proizvodnim planom, posebno v livarnah in oddelkih električnih peči; delavci cementarne v Trbovljah so kljub denarnim kaznim preprečili izpolnitev plana proizvodnje cementa za vojne gradnje. Velik odmev je izzvala pogumna borba ravenskih železarjev ter delavcev kamnoloma v Poljčanah, ki so se kot en mož uprli izplačilu 80 odst. zaslužka in ogorčeno zahtevali še preostalih 20 odst. V še veliko hujših razmerah živijo v Jugoslaviji brezposelni delavci, ki jih je danes že okoli 300.000. Pred kratkim je bil celo sindikalni funkcionar Dušan Sijan prisiljen govoriti o tem vprašanju pre ko beograjskega radia in predlagal, naj bi se za delavce, ki so «začasno» brez zaposlitve «iz denarja, ki se ponekod izdaja za prekourno delo delavcem, ustvaril nekakšen materialni fond za brezposelne». Tudi v poljedelstvu so vedno bolj vidni znaki titovske politike ropanja, za nabave čim več vojnega materiala, ki je privedla do strahotnega nazadovanja poljedelstva in nezaslišanega padanja živinskega fonda. Titovci skušajo varati delovne kmete, češ da je padanju živinskega fonda kriva suša, ki je pobrala krmo. Toda vsak ve, da titovci izvažajo ogromne količine krme, plemenske in vprežne živine, mesa, mesnih izdelkov itd. Tako so. leta 1951. izvozili za 15 milijard živine; samo v prvih šestih mesecih leta 1952. pa so izvozili za 55 milijonov dinarjev živine več kot leta 1951. Izkoriščajoč težko stanje, v ka. terega so spravili živinorejo, hočejo titovci oropati v Beli Krajini, Prekmurju in Slovenskem Primorju 150.000 glav živine. V Avstrijo in Zahodno Nemčijo, nameravajo izvoziti 230.000 pitanih svinj; z grškimi monarhofašisti so -sklenili sporazum, da bodo izvozili 30 tisoč plemenskih ovac, ki jih bodo naropali od delovnih kmetov. Število živine se neprestano zmanjšuje. V Slovenji prihaja danes komaj 0,2; glav goveda na 1 hektar zemlje; v Bosni in Hercegovini pride na sto kmečkih gospodarstev 40 svinj, kar pomeni, da 60 gospodarstev nima niti ene svinje, kulaki pa jih imajo kolikor hočejo.. T Zato >se po- vsej Jugoslaviji vedno bolj širi odpor proti izdajalskemu titovskemu režimu, ki ga skušajo -s policijskim1 terorjem in represalijami zaman zadušiti. 'Dogodki, ki so se odigrali v poljanski občini (Gorenjska), so to v polni meri pokazali. Ob pril-iki občinskih «volitev», -so hoteli titovci vsiliti prebivalstvu «kandidatno listo» o-sovraženih titovskih priganjačev. Poljančani so se temu upirali, toda vsi njihovi protesti so bili zaman. Zato je ljudstvo poljanske občine na dan volitev 7. decembra 1952. dostojno odgovorilo titovskim zločincem: ogromna večina je kljub terorju in grožnjam volitve bojkotirala. Vas Smoldno se je uprla 100 odst., na volišče ni hotel niti en sam človek; v vasi Log ni hotelo na volišče nad 70 odst. volivcev v vasi Volča okrog 60 odst. Podoben je bil položaj v vseh ostalih vaseh. Titovska fašistična svojat je spričo te silne klofute kar pobesnela. Ce bi šlo za par ljudi, bi nemudoma izginili v udbovskih temnicah, toda tu se je postavilo po robu več stotin ljudi in v svojem divjem sovraštvu -so bili titovci brez moči. Gez nekaj dni, 12, decembra, so sklicali v Poljanah zborovanje, da bi z grožnjami prisilili ljudstvo k poslušnosti Toda tudi tokrat so se temeljito uračunali. Nad tri-stoglava množica kmetov in poljskih delavcev iz poljanske občine in celo iz sosednih občin je navalila na šolo, kjer so bili zbrani titovski funkcionarji. Pred obračunom jih je za enkrat rešila milica, ki je pridrvela na mesto in surovo in neusmiljeno razgnala množico s puškinimi kopiti in pendreki. Na to pravičeno ljudsko demonstracijo v Poljanah so titovski zločinci odgovorili s preizkušenim fašističnim sredstvom — množičnimi represalijami. Toda vse to jim ne bo pomagalo, ker se ogorčenje nezadržno širi. Na takšen odpor bo titovska tolpa naletela povsod pri svojih poskusih, da bi prevarala ljudstvo- s .svojimi skupščinskimi volitvami. 'rezka nesreča je zadela dežele ob Severnem morju, Holandsko, Belgijo in Anglijo, v nekaj dneh, morda celo v nekaj urah so morski valovi popolnoma pokončali to, kar so skrbni prebivalci gradili že več stoletij. Težko je danes pravilno oceniti povzročeno škodo. Ves svet je izkazal in še kaže svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom, le tisti, ki nenehno podžigajo nove nevarnosti za mir v svetu, ameriški vojni pustolovci, so ravno v dneh velike nesreče prišli v Evropo, tudi v Belgijo in na Holandsko ter zahtevali novih žrtev v vojne namene. Toda miroljuben svet pravi: milijarde naj se nakažejo za prepotrebno obnovo, za celjenje ran domačemu gospodarstvu, za zagotovitev dežel pred novimi podobnimi morskimi vihrami in ne za ponovno uničenje, za vojne pustolovščine! tfpielmcl po podpk'lju OBUPIH) STIHIJO TRŽAŠKIH BRGZDGIÌ1C6U ZARADI BBBZBBIŽnOSTI ODCOUOBniH OBLASTI Do 30. junija 1.1.150, v drugem polletju 1.500 sodnih izgonov - 120 družin živi v razpadajočih hišah - Enotna komisija je doslej prejela nad 6.000 prošenj za dodelitev stanovanja - Letos bo na razpolago le 45 stanovanj Predsedstvo cone od časa do časa iznajde kako novost. Enkrat se postavi nasproti kaki politični manifestaciji, drugič prepove kak lepak, za katerega se boji da bi žalil «ugled» tega ali onega prišleca: posebno se odlikuje tedaj, ko gre za protest proti nedemokratičnosti ZVU ali pa ko je treba razkrinkati kako titovsko provokacijo. Vendar pa si nismo nikoli mislili, da se bo isto predsedstvo lepega dne spravilo celo nad pusta. In to se je zgodilo letos. Kaj takega niso nikoli prepovedale oblasti svetega rimsko-habsbur-škega cesarstva in niti fašisti v dvajsetih letih svojega temnega režima. Predsedstvo cone je prepovedalo- «pogreb» pusta. S tem se je seveda zelo, zelo osmešilo. Zato je upati, da je bila letošnja prepoved prva in zadnja. Kljub temu pa je ljudstvo mesta in dežele proslavilo ta dan po svoje. Kljub veliki krizi, ki vlada vsepovsod, je bilo razpoloženje povsod ze lo dobro. Nikjer ni manjkalo šem. tu pa tam se je pojavil tudi slamnat pust, kljub temu, da so nanj prežali Čerini kot volk na svoj plen. Žalostno pa je bilo gledati razne župnike, ki so se zaganjali proti tej prastari na-vadi. BOLJIKfiC Boleča rana pomanjkanja stanovanj, ki je vojaške in civilne oblasti ne znajo začeti odstranjevati z racionalnim usmerjanjem vsega gradbenega življenja v našem mestu, je še vedno in bolj kot kdaj koli prej na dnevnem redu, zaradi .vedno novih stanovanjskih izgonov, ki uničujejo družine in so že privedli do dveh samomorov, enega hišnika in enega kmeta. Kaj storiti v Trstu -s 150 družinami s stanovanjskim izgonom do 30. junija, s 120 družinami, bivajočih v poslopjih, ki so v nevarnosti, da se vsak čas porušijo? Kaj bo- potem v drugem polletju tekočega leta, ko bo 1.500 izvršljivih stanovanjskih izgonov, da ne u-poštevarno enotne komisije za dodeljevanje stanovanj, kjer je bilo predloženih že 6.000 prošenj? Vzroki, ki onemogočajo vsaj delno rešitev tega vprašanja so številni, bistveni vzroki so pa brez dvorna naslednji: a) poča-snost gradbenih del s strani I.A.C.P. (Zavoda za ljudske stanovanjske hiše), ki ima danes vendar par stotin milijonov lir, ki ležijo zamrznjene... ker ni zemljišč za gradnjo! Tu je nujno potrebna razdelitev del — v kolikor se tiče državnih nakazil — med I.A.C.P., občino in 'oddelkom za javne gradnje, kajti če so dela izročena več ustanovam, je mogoče hitreje graditi ljudska stanovanja. b) nizka državna nakazila v korist ljudskih gradenj zaradi česar je neogibno potrebno boriti se za povišanje teh nakazil. c) pomanjkanje prispevanja h gradnji ljudskih hiš z delavcem dostopnimi najemninami s strani raznih podpornih ustanov, ki bi lahko vložile svoje kapitaie v koristna gradbena dela. Tako I. N. P. S. (Zavod za socialno skrbstvo) kot I.N.A.LL. (Zavod za zavarovanje proti nezgodam pri delu) imata lastna zemljišča, tako da bi lahko začela, če treba, tudi takoj z gradbenimi deli. č) pomanjkanje vsake volje s strani občinske uprave, da bi najela posojila, ki bi omogočila izkoriščanje občinskih področij, kot v ul. Rigutti, za gradnjo ljudskih stanovanj. Nujno je potrebno prisiliti občinsko komisijo za preučevanje posojil, da začne takoj delovati ter nato začeti z deli. d) obstoj ukaza št. 175 in I sanja. Toda, kot kaže, se še ni-