VI SPRAŠUJETE, PORTOROŽAN ODGOVARJA
1.	V torek, 22. septembra, smo bili priča otvoritvi 8. Mednarodnega strokovnega simpozija prijateljskega kroga obzidanih mest. Evropska unija tudi podpira to združenje. Kakšno korist je Piranu prinesel ta simpozij?
Po dolgem času so mesto pometli in redno odvažali smeti.
2.	Kako to, da je spet padla v vodo obnova nekdanje piranske bolnišnice, kamor bi se morala vsak čas vseliti Visoka strokovna šola za podjetništvo?
Očitno bodoči gospodarji niso dovolj podkovani v podjetništvu.
3.	Kako bi se izognili visokim stroškom vsakoletnega čiščenja morskega dna?
Z astronomskimi kaznimi za vsakogar, ki bi kaj vrgel v morje. To je sveda neuresničljivo, ker smo pri nas ponavadi zelo demokratični ob nepravih trenutkih in situacijah.
4.	Spor med občino in Hoteli Palace okrog parkirnih mest pred hotelom še kar traja. Kdo ima v resnici prav?
Tisti, ki gredo parkirat kam drugam.
5.	V vili San Marco je bila arheološka razstava predmetov, najdenih v morju. Zakaj so ji nadeli tako ponesrečeno ime - Na odpadu preteklosti?
Saj ni ponesrečeno! Kaj so mar arheologi krivi, če je bilo v tej občini že pred stoletji slabo poskrbljeno za odvoz smeti?
Parkirišč^ na dvopasovnici v Portorožu - jabolko spora med Hoteli Palace in Občino Piran ali bolje - med direktorjem Palacevih hotelov Danilom Daneuom in županonf Občine, Frankom Fičurjem.
6. Kakšna je razlika med go-cart stezo v Luciji in Podobnikovo stranko SLS?
Hrup z go-cart steze seže le do blokov preko glavne ceste, Podobnika in njegove poskočne viže pa je bilo 6. septembra (na nedeljo, ko naj bi slovensko ljudstvo počivalo, da bi šlo v ponedeljek spočito na delo) slišati do Malije.
S.P.
Koliko je bilo domačinov na taboru Slovenske ljudske stranke, ne vemo. A po številu avtobusov sodeč se je simpatizerjev in članov SLS iz vseh koncev Slovenije nabralo za malo mesto ljudi.
Nove volilne enote
Svetniki občine Piran so na zadnji septembrski seji po enofaznem postopku spremenili odlok o volilnih enotah. Po novem bomo torej na lokalnem nivoju namesto ene imeli štiri volilne enote: območje Krajevne skupnosti Piran (izvoli se 6 članov občinskega sveta), območje KS Portorož, Strunjan ter dela KS Lucija (5 članov), območje KS Lucija (6 članov) in še KS Sečovlje, Sv. Peter, Nova vas, Padna ter še en del KS Lucija (5 članov). Predlagatelj -stranka LDS (podprle so jo SDSS, SKD in Zveza za Primorsko) - je spremembo utemeljevala s trditvijo, da se bo tako odločanje v občini Piran približalo ljudem, kar naj bi pomenilo več neposrednega vključevanja občanov v občinsko politiko.
Odločitev se zdi na prvi pogled hvalevredna in pozitivna. Vendar po podrobnejšem pregledu občinskih pravil, ki urejajo lokalne volitve, ugotovimo naslednje: s tem sistemom se možnosti vstopa v občinski svet močno zmanjšajo nestrankarskim listam, česar predlagatelji in njihovi sateliti niso niti skrivali. Občanom Pirana se je na tak
tSf dalje na str 3
IZ VSEBINE
Naš obraz: Natalija Planine, str. 2
Naj maturantka: Neža Čebron Lipovec, str. 3
Rezultati glasovanja za "naj" v turizmu, str. 4
1. oktober: Dan starejših, str. 5
Spet zlati boben, str. 7
Beseda kandidatom za župana ali županjo,
str. 14,15,16
	AcQua Relax Center
	V prenovljenem bazenu hotela Metropol vam s tem oglasom nudimo 10% popust pri naslednjih
	storitvah FINSKA IN TURŠKA SAVNA * ROČNA MASAŽA * AROMATERAPIJA *
MFTKOPOI. K K SO RT	ROČNA LIMFNA DRENAŽA * PRESOTERAPUA * TUI-na KITAJSKA MASAŽA * SOLARIJ
Cap'wo	Člani fitnesa imajo ugoden popust pri vseh storitvah.
PORTOROŽ	Informacijo in rezervacije: 746-950 int. 2772 M. Kalapčiev, s.p.
NAS OBRAZ
Nataša - Natalija Planine:
Otroke moramo slišati, ne samo poslušati!
Natašo Planinčevo ste zagotovo že kdaj srečali: bodisi na kolesu, na koncertu, v gledališču, ob razstavah izdelkov malčkov iz piranskega vrtca Mornarček,... Mnogi jo poznate vsaj na videz: Natalija je ena tistih ljudi, ki prispevajo k družbeni in družabni pestrosti Pirana. Zanjo bi lahko rekli, da je pozitivno naravnana osebnost in da je zvesta staremu mestu in morju, ki ga ima nadvse rada. Doma je iz Ribnice. V Ljubljani je končala srednjo šolo, kasneje na Reki pa še višjo šolo za vzgojiteljico predšolskih otrok. Prvih sedem delovnih let je delala v Ljubljani. V tistem obdobju sta si z možem Radovanom, ki je po poklicu inženir kemije, ustvarila družino in se - za delom in stanovanjem - odpravila na morje. Letos Nataša proslavlja srebrno poroko z vrtcem Mornarček, v katerem je pomočnica ravnateljice. Po njenem ima veliko srečo, da je v kolektivu, ki ji nudi možnosti izpolnitve njenih poklicnih želja in uresničitve pedagoških idej.
In kaj meni Nataša o učinkoviti vzgoji otrok doma in v vrtcu?
"Osnovna naloga staršev in vzgojiteljev je naučiti otroke pravilnega vedenja in ravnanja, pravih izbir in zavedanja o vrednosti življenja. Zato se starši morajo naučiti razumevanja potreb otroka ter pravilnega komuniciranja z njim. Otroke moramo slišati, ne samo poslušati! To pa nikakor ne pomeni, da bi morali otroku takoj dati vse, kar si želi. Predvsem se mi zdi pomembno delati stvari z otrokom in ne zanj. Tako ga usposabljamo, da sam poskrbi zase. Skupaj gradimo oklep, ki ga ščiti pred negativnimi vplivi družbe in okolja. Tako nas ni treba biti strah, na primer drog. Strašenje otroku ne koristi, ker ga dela negotovega."
"Kaj meniš, da si kot mama naredila dobrega za svoja sinova?"
"Stil življenja naše družine je biti skupaj, stvari delati skupaj: kolesariti, plavati, iti na izlet. Bistveno manj pomembno se mi zdi pospravljanje. Čas, ko so otroci majhni, hitro zbeži. Potem je prepozno za obžalovanje. Otroku je treba dati toliko odgovornosti za njegove izbire, kolikor jo je sposoben sprejeti. Naše želje so naše. Otrok ima pravico do svojih. Najin sin Saša si je želel postati kuhar in smo ga podprli. Naj bo raje dober kuhar, kot slab študent. Sedaj končuje visoko hotelirsko šolo v Portorožu. Griša si je želel postati biolog in je absolvent biologije. Vse je po njuni zaslugi, z možem sva ju vedno podpirala.
"Nataša, tisti, ki te poznamo, vemo, da ne
delaš samo z otroki. Vodiš tudi izobraževalne krožke odraslih. Ali nam lahko poveš nekaj o svojem delu z odraslimi."
"Za delo z odraslimi sem se izobraževala na Andragoškem centru v Ljubljani, za vodjo študijskih krožkov, neformalno obliko izobraževanja odraslih. V Piranu sem lansko leto prvič zbrala starše v krožek "Kako biti boljši starši?". Starši so bili izjemno zadovoljni. Ob tem krožku sem se trdno prepričala, da bi te vsebine morali "obdelati" že v materinski (starševski) šoli. Letos sem vodila krožek "Za sožitje s kulturno in naravno dediščino". Z udeleženci vseh generacij smo spoznavali neodkrito Istro in delno Italijo, kjer živijo naši rojaki. V začetku oktobra načrtujem predstavitev izdelkov in družabno srečanje udeležencev. Oba krožka sta bila nagrajena kot posebno uspešna. Pomembno je, da odrasli po šolanju ne obesijo izobraževanja na klin".
"Kaj se ti zdi primerno plačilo za tvoje delo z ljudmi v tvojem "neslužbenem" času?"
"Prav je, da se ceniš in želiš plačilo, vendar je od začetka velikokrat potrebno mnogo volon-terskega dela. Zelo rada imam ljudi in druženje, zato je (poleg simboličnega plačila za moje delo) zame ravno to najpomembnejše plačilo. Denar je potreben za dostojno življenje, vendar so največje bogatstvo pravi ljudje."
"Vem, da imaš zelo rada Piran, kaj bi naredila zanj, če bi imela čarobno paličico?"
"Vse piranske lokale - "temne luknje" - bi brezplačno dala v najem ljudem, ki želijo v njih odpreti tipično kulturno, umetniško ali gastronomsko dejavnost, v katerih bi imeli programe - delavnice za mlade in odrasle, domačine in turiste. S tem verjetno ne bi obogateli. Ni nujno, da je profitno, pomembno je imeti dom in uživati v svojem delu."
"Ali se morda strinjaš s tistimi, ki pravijo, da Piran umira?"
"Ne, čeprav je v njem dosti manj dejavnosti kot prej. Verjamem, da je to prehodno obdobje. Ljudje morajo začutiti Piran kot posebno vrednoto, potem bodo zanj pripravljeni kaj žrtvovati. Zelo me žalosti ko ljudje rečejo, da se nič ne dogaja. Veliko je kulturnih prireditev. Žal mnogi tega "ne vidijo" in se prepričujejo, da je Piran mrtvo mesto. Pozabljajo, da so njegovo življenje oni sami. Sama mesta ne nameravam zapustiti. Upam, da se bodo povezali pozitivni ljudje, ki bodo Piran povlekli iz depresije."
"Nataša, ni skrivnost, da te še tri leta ločijo od upokojitve. Kaj boš takrat počela?"
Smeh. "Veliko stvari je, ki jih lahko počneš, če hočeš in ne čakaš, da te drugi vlečejo. Ravnala bom skladno s svojo naravo, odkrivala bom nove stvari in nove ljudi."
"Na koncu nam še odkrij, kako polniš svoje "akumulatorje", da nisi utrujena od ljudi in dela?"
"Svoje delo z otroci imam neskončno rada. Oni
Gostje iz Castel Goffreda
V prejšnjem Portorožanu smo napovedali prihod krvodajelcev iz Castel Goffreda v sosednji Italiji, s katerimi je piranski Rdeči križ pobraten že polnih sedemindvajset let. Med obiskom -17. in 18. oktobra - bodo prijatelje iz Italije (predvidoma jih bo okoli sedemdeset) gostili v družinah tukajšnjih krvodajalcev. Goste bosta ob prihodu pozdravila tudi naš župan in predsednica Rdečega križa Piran, gospa Ana Jakič.

KLUB MLADIH MLADINSKI SERVIS
Zaposlovanje študentov in dijakov
PIRAN - Župančičeva 14 II. nad. tel./fax.: 76-490
PORTOROŽ - Obala 55 poslovna stavba Splošne Plovbe (pritličje) tel./fax: 747-018
odprto vsak dan od 9 -15, razen sobot, nedelj in praznikov.
me nikoli ne utrujajo. Delo z ljudmi je včasih naporno, ne morem pa reči, da me utrujajo. Ko delam z njimi praznim baterije, ko se zabavam z njimi jih polnim. Ko čutim potrebo, da sem sama, grem na samoten sprehod ali s kolesom. Ko potrebujem bližino ljudi, poiščem prijatelje, prijateljice, ali se jim pustim sama najti. Živim in pustim živeti."
Pogovarjala se je Milica IVlaslo
Druga generacija piranskih gimnazijcev je v letošnjem šolskem letu opravljala svoj zrelostni izpit. To je velik dogodek za posameznika in šolo. Nanj se pripravljajo dijaki, starši in učitelji vsa štiri leta šolanja. To zahteva od vsakega posameznika veliko truda, časa in odrekanj, da bi maturo čim bolje opravil.
Z rezultati mature pravkar izteklega šolskega leta so bili v Gimnaziji Piran zelo zadovoljni. Dosežki 57-ih maturantov so primerljivi s slovenskimi, saj na maturi ni nihče padel, le nekaj izmed njih je popravne izpite opravljalo v jesenskem roku. Med
piranskimi maturanti je kar sedem odličnih in štirinajst prav dobrih. Najboljša med najboljšimi je Neža Čebron Lipovec, ki je od 34-ih možnih dosegla 32 točk in se s tem uvrstila med najboljše maturante v Republiki Sloveniji. To ni le velik uspeh in priznanje zanjo, ampak tudi za Gimnazijo Piran in Občino Piran v celoti.
Neža je v vseh štirih letih šolanja na piranski Gimnaziji dosegala izjemne rezultate ne le na učnem področju ampak tudi širše, zlasti na področju kulture, literarnega ustvarjanja in na področju medčloveških odnosov.
Kot vsako leto so bili najboljši maturanti gostje predsednika države Milana Kučana, ki so se 5. septembra zbrali na Brdu pri Kranju. Istega dne pa so se v Cankarjevem domu predstavili še širši slovenski javnosti. Med njimi je bila tudi naj maturantka Občine Piran Neža Čebron Lipovec, ki kot mnogi nadarjeni nosi v svojih rokah ključ za sooblikovanje skupne in boljše prihodnosti.
način zmanjšala pravica do uresničevanja lokalne samouprave (138. člen Ustave RS).
Razlogi LDS-a in ostalih, češ da bo uvedba več volilnih enot omogočila več neposredne demokracije, ker bodo posamezni člani občinskega sveta voljeni iz posameznih krajevnih skupnosti (ne kot pravnih oseb, pač pa prostorsko teritorialnih enot), so povsem enaki tistim, ki jih je nekoč uporabil Edvard Kardelj v svojem klasičnem delu Smeri razvoja socialističnega samoupravljanja, ko je vpeljeval in utemeljeval delegatski sistem v bivši Jugoslaviji. Tudi takrat je uvajanje delegatskega sistema utemeljeval z argumentom, da bo demokracija potem bolj neposredna, bliže ljudem. Paradoksalno je, da vsebinsko enake odločitve, z enakimi obrazložitvami sprejemajo tisti subjekti, ki sebe štejejo za nosilce nove demokracije in za nasprotnike prejšnjega sistema! Ob tem pa brez distance kopirajo njegove ideje in koncepte odločanja. Sodobne demokracije pač ne tvorijo prostorsko-krajevno razdeljeni strankarski aparati, temveč - poleg strank - tudi druga civilno-družbena gibanja kot so: ekološka, mirovna gibanja, seksualne in politične manjšine, upokojenci, mladina, verske skupnosti, strokovna združenja, profesionalne organizacije in podobno. Le-ti subjekti so danes osnovno gibalo družbenega razvoja in porok demokratičnosti. Politične stranke so v tem trenutku edino in zgolj njihov nujno potrebni korektiv. Z odlokom o določitvi več volilnih
enot so lokalne politične stranke tako rekoč cenzurirale politične manjšine iz odločanja o občini Piran. Zato je pričakovati, da bo bodoči občinski svet običajna strankarsko-mešetarska združba, kjer bo glavna vrednota branjevstvo in iskanje osebnih koristi.
Problem občine Piran pač ni bil v tem, da je bilo v dosedanjem občinskem svetu premalo članov iz Pirana ali Portoroža, pač pa preprosto v tem, da je bila nesposobna upravljalska struktura, ki jo tvorijo župan, občinski svet in vrh uprave. Če npr. v štirih letih niso zmogli zgraditi v Piranu garažne hiše, je to objektivna nesposobnost in objektivna odgovornost, kajti politiki pozabljajo, da niso odgovorni samo za tisto, kar so naredili, ampak in predvsem za tisto, česar NISO NAREDILI.
Marko ZORMAN
Priznanje Alenki Aškerc Mikeln
Dvanajstega septembra je bilo ravnateljici osnovne šole Cirila Kosmača Piran, gospe Alenki Aškerc Mikeln, na Portugalskem v Lizboni dodeljeno priznanje za izjemno nacionalno koordinatorico projekta pridruženih šol (UNESCO-ASP). Ob tem priznanju ji ponosni čestitamo: njeni osnovnošolci, člani šolskega kolektiva, krajani Pirana. Čestitkam se pridružuje tudi Portorožan, ki svojim bralcem obljublja predstavitev nagrajenke.
čestitamo, zahvaljujemo, voščimo...
¥ Svoji dragi, skrbni in dobri ženi Olgi PETKOVIČ za rojstni dan želim obilo zdravja, sreče in zadovoljstva. Za vse ji brezmejna hvala. Soprog Ljubo s sinom, snaho in vnukoma ter hči Nataša z otrokoma. W V Rokometnem klubu Piran v mesecu septembru svoje rojstne dneve praznujejo: Martina VRCON, Silvana NIŽETIČ, Anđelina LEGIŠA, Vikica PAJEK, Ivan in Miki MATOVINA, Snežana ZLOCH in Katarina HARAMIJA. Vsem prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše ter veliko tekmovalnih uspehov in športne sreče v novi tekmovalni sezoni 1998/1999. ^ Najboljše želje za rojstni dan: dr. Milojki KOPILOVIČ, predsednici portoroškega krajevnega odbora Rdečega križa (praznuje ga zadnjega dne v septembru), Pirančanki Dragici ŠKAPIN in Nevi RODELA iz Sečovelj, ki ga bosta slavili 12. oktobra, Cvetu LIKAR-ju prav tako iz Sečovelj, ki trn praznoval 20. oktobra in Dinu LOVREČIČ-u z Bernardina, ki je svojega praznoval 28. septembra. Vsem iskreno čestitajo sodelavke in sodelavci, prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa piranske občine.
^ 14. oktobra praznuje svoj rojstni dan Dario BARRILE iz Lucije, osem dni za njim pa še njegova hči Talitka. Iskrene čestitke od njunih najbližjih.
^ V Jem času praznujeta tudi Daria JEJČIČ (27. septembra) in Piero BRAGHIERI (17. oktobra) iz Lucije. Z najboljšimi željami jima iz srca čestitajo sorodniki in prijatelji.
m 20. oktober je rojstni dan Portorožanovega dolgoletnega sodelavca Sandra SAMBI-ja, ki našemu listu daje piko na i s svojimi duhovitimi vinjetami. Vse najboljše od nas vseh - Portorožanov-ci.
« 4. septembra je praznovala svoj rojstni dan Vojka ŠTULAR, ravnateljica Gimnazije Piran, doma iz Lucije in tudi kandidatka za županjo naše občine. Iskreno ji čestitajo in želijo veliko uspehov - prijatelji.
Če želite razveseliti svoje sorodnike, prijatelje, znance... z objavo čestitke, pozdravov, zahvale... v Portorožanu, ne oklevajte! Besedilo lahko sporočite po telefonu ali po faxu (tel. & fax.: 73-046), lahko ga pošljete po pošti (Obala 55, 6320 Portorož) ali pridete osebno v poslovno stavbo Splošne plovbe (kjer je sedaj uredništvo). Objava je brezplačna.
Mercator-Degro
PORTOROŽ
t • •
je z vsemi svojimi
poslovalnicami vaš najboljši sosed tudi v jesenskih dneh

Marinko Babič, s.p., Lucija, Obala 127 Tel.: 066/772-516, mob.: 0609/649-673 GSM: 041/615-943 ali 041/649-673 Urnik: vsak dan od 8-14. nedelja zaprto
-	PROMET Z NEPREMIČNINAMI
- RENT-A-CAR
-	ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH
IN DRUGIH OBJEKTIH

TRGOVINA Z RABLJENIM BLAGOM
(tehnične in druge vrste blaga) Lucija, Obala 136, tel.: 066/773-673 GSM: 041/649-673 ali 041/615-943 Urnik: vsak dan od 8-12. 16-19. sobota od 8-13.
Rezultati glasovalne akcije Turističnega društva Portorož
NAJ V TURIZMU
Najbrž ste - vsaj tisti, ki ste aktivno sodelovali v akciji Turističnega društva Portorož in Portorožana "Naj glasovanje v turizmu", ki je bila objavljena v zadnjih dveh številkah našega časopisa - že nestrpni, da bi izvedeli izid glasovanja. Pri preštevanju in razporejanju glasovnic smo se pošteno spotili. A splačalo se je. In kdo ali kaj vse je v našem turizmu "naj"?
*	Največ glasov za najbolj urejen in kvaliteten hotelski in drugi prenočitveni objekt so dobili hotel Lucija, ki prepričljivo vodi, sledita mu hotel Marko in pa Grand hotel Palace. Potem se zvrstijo še: Tomi Portorož, Grand hotel Metropol, Krka Strunjan, itd.
*	V skupini najboljša restavracija, gostilna ali drugi gostinski obrat prepričljivo vodi restavracija Zlato sidro Portorož, ki ji sledi pizzerija Santalucia, za njo pa sta se enakovredno uvrstila gostišče Ribič na Seči in strunjanska Primorka.
*	Za najboljšo turistično agencijo oz. poslovalnico ste razglasili Atlas Express Portorož, nato sta se uvrstili Kompas Portorož in TIC Portorož, pa agencija Maona Piran.
*	Med plažami prepričljivo vodi Komunalna plaža Portorož, za njo je plaža Bernardin, nato pa plaža Strunjan.
*	Med najlepše parke, zelenice, javne površine se je na prvo mesto uvrstil park pred hotelom Lucija, kljub hiranju ste bralci na drugo mesto postavili park pred starih hotelom Palace v Portorožu, enako število glasov so prejeli Trg prekomorskih brigad v Portorožu, park Ville Marie ter zelenica pred Apollom.
*	Najbolj urejena ulica, naselje ali posamezni stanovanjski objekti so: prva je cesta Obala, za njo Villa Marija Portorož in nato stanovanjska hiša Prinčič, Senčna pot 83, Portorož.
*	Najboljši športni objekt ali športna ponudba: prepričljivo jo vodi Tenis igrišča v Luciji, sledi jim Športna dvorana Lucija, za njo pa športni park Lucija.
*	Naj turistična osebnost: največ glasov je prejela Andreja Humar Fatorič, predsednica Turističnega društva Portorož in vodja TlC-a Portorož, sledi ji Marino Antolovič, direktor Hotelov Morje, za njim je Janez Maček, lastnik agencije Atlass Express Portorož, nato pa Drago Žveglič.
*	Naj podjetje, organizacija ali kolektiv v turizmu: najboljši je po mnenju glasovalcev Atlass Express Portorož, drugo in tretje mesto si z enakim številom glasov delijo Zlato sidro Portorož, slaščičarna Mignon, Casino Portorož in Hoteli Morje.
*	Kot turistične delavce z najdaljšim stažem v turizmu, ki naj bodo deležni predstavitve v Portorožanu ste predlagali: Franca Jakoba, Ivana Trdino, Majdo Dobrave, Pavleta Lovrečiča, Milana Čečeriča, Antona Domnika, Marjana Jakiča.
Naj turistično osebnost so razglasili na Turističnem plesu, ki ga je portoroško Turistično društvo pripravilo na svetovni dan turizma, 27. septembra, v Grand hotelu Metropol. Pri podeljevanju priznanja za naj turistično osebnost '98 je bila izvzeta predsednica TD Portorož, ga. Andreja Humar Fatorič, kot soorganizatorka akcije.
V akciji ste lahko tudi koga ali kaj pograjali. A o tem drugič.
No, vaš trud pa ni bil zaman. Med prispelimi glasovnicami, ki ste jih opremili tudi s svojim imenom in naslovom je bil izžreban: Darko VOVK, PREČNA POT 6, PORTOROŽ. Srečni dobitnik nagradnega izleta naj se oglasi v poslovalnici TD Portorož na avtobusni postaji v Portorožu.

NA POTI V DRUŽBO ZA VSE STAROSTI
Kakšne možnosti za človekovo uresničitev nudi starost? V vsakdanjem življenju smo priča tabuju, ki ga uživaška civilizacija raje zavija v tančico, saj uspešnost, moč, telesna lepota niso lastnosti tretjega življenjskega obdobja.
V	neki javnomnenjski raziskavi so ugotavljali, koliko let naj bi imel človek, da bi ga opredelili za starega. Pri odgovorih je najbolj opazno, kako so za ljudi ženske prej za stare kakor moški. Žensko ima pri 64. letih za staro več kakor polovica ljudi, moškega pa le dobra tretjina. Vsak trideseti ima za staro že žensko nad petdesetimi leti, moškega nad petdesetimi pa le vsak petstoti. Vzrok za različno doživljanje starosti moških in žensk je najbrž ali vsaj delno v njihovi naravi. Za ženske je konec biološke rodnosti jasen mejnik, ki prinaša nagle in vidne spremembe, medtem ko še dolgo po tem ostajajo vitalne. Moški prehajajo iz zrele dobe življenja manj opazno; njihova vitalnost pa navadno upada hitreje, kakor se zdi na zunaj.
Organizacija združenih narodov je že pred leti 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših ljudi. Zastavljenih nalog ne bi naštevali, temveč bomo raje omenili Deklaracijo o staranju (Svetovno geron-tološki kongres 1997 v Adelaidi v Avstriji) kot uvod v Mednarodno leto starejših, ki bo leta 1999 pod okriljem OZN. To leto bo posvečeno starejšim pod geslom "Na poti k družbi za vse starosti". Udeleženci kongresa so deklaracijo poslali vsem voditeljem držav, da bi obravnavale pereča vprašanja staranja in usmerile svoje akcije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter zagotovile kakovostno življenje starejših ljudi. Da je staranje prebivalstva svetovni izziv, je spoznanje, ki zasluži temeljito strokovno in družbeno obravnavo. Kritične razmere, ki vplivajo na varnost življenja starejših ljudi so: revščina, bolezenska ali invalidna stanja, ekološko onesnaženje, odrivanje starih na rob družbe, zlorabe, zanemarjanje človekovih pravic ipd. V prihodnje bo treba več pozornosti nameniti medgeneracijskim vprašanjem, človekovim pravicam, kulturi bivalnega okolja, socialnim razlikam ipd.
V	počastitev 1. oktobra, mednarodnega dneva starejših, bosta Rdeči križ Piran in Društvo upokojencev Piran pripravila srečanje starejših občanov, ki bo v petek, 9. oktobra letos v prostorih Krajevne skupnosti Piran. Poleg kulturnega programa piranskih gimnazijcev, sta predvideni še krajši predavanji o pravici starejših na področju zdravstvenega in socialnega varstva. Predavala bosta ga. Branka Knific in g. Rafael Dodič. Ob koncu srečanja bo manjša pogostitev z družabnim zaključkom. To je morda dober začetek in prispevek k temu, da bi bil dan starejših ne le 1. oktober, temveč sleherni dan v letu.
Valentina KLEMŠE
RESTAVRACIJA
Portorož, Obala 55 vhod skozi park vile San Marco tel.: 73-894, 476-490 Se veseli vašega obiska in vas pričakuje tudi v svoji pizzeriji v Luciji!
ZLSD PIRAN JE PREDSTAVILA SVOJO KANDIDATKO ZA ŽUPANJO
Območna organizacija Združene liste socialdemokratske Stranje (ZLSD) Piran je na tiskovni konferenci 8. septembra predstavila javnosti kandidatko za županjo občine Piran, ga. Vojko Štular. Predsednik stranke, Borut Pahor, je poudaril pomen odpiranja slovenskega prostora "glede na zatohlost političnega močvirja". Kot je slikovito povedal, ga je potrebno posušiti s topoli, ki so prispodoba uglednih poštenih in za dogovarjanje odprtih pravih ljudi na pravih mestih. Kandidatka za županjo pa je pripisala velik pomen javnosti dela stranke, zato tudi so se v stranki odločili javnost seznaniti z njeno kandidaturo. Preden se je Vojka Štularjeva, sedaj ravnateljica Gimnazije Piran, odločila za kandidiranje, je stranka naročila meroda-jno raziskavo javnega mnenja v občini. Raziskava je pokazala, da ima med kandidati, o katerih se je potihem že vedelo, največ možnosti za izvolitev. Tako se je, glede na njeno dosedanje delo in raziskavo, predsedstvo stranke odločilo za njeno kandidaturo. Ga. Štularjeva svojega programa pred uradnim pričetkom volilne kampanje sicer še ni predstavila, poudarila pa je, da bo naravnan na potrebe naših občanov in v skladu z vrednotami njene stranke. Novinarji so menili, da je v lokalni javnosti prevladuje mnenje, da bo - če bo izvoljena in zapustila mesto ravnateljice - za Gimnazijo Piran velika škoda. Vendar pa Štularjeva meni, da je šolo, skupaj s profesorskim zborom, postavila na dovolj trdne temelje za prihodnost. Kolektiv pa že sedaj premore vsaj dva člana, ki bi lahko uspešno nadaljevala začeto delo. O govoricah, da naj bi bil dosedanji župan, Franko Fičur, kandidat Slovenske ljudske stranke, pa je bilo na novinarski konferenci rečeno, da o tem v stranki niso razpravljali, župan pa je svojo kandidaturo umaknil sam. V stranki menijo, da se vsak posameznik pač odloča po lastni volji in vrednotah. Odločitev za ga. Štularjevo ni nezaupnica sedanjemu županu. Sprejeta je bila po tehtnem premisleku in v ZLSD Piran so prepričani, da bodo to tudi volilci znali ceniti.
M.M.
Poslednji dobri mož(je)
Ob taboru Slovenske ljudske stranke (SLS), za katerega si je na začetku septembra izbrala portoroško-lucijsko Marino, je javno podjetje Okolje Piran v čast taboru na za to določenih mestih izobesilo državne zastave. Nekatere prebivalce je to do te mere razjezilo, da so besno klicali v uredništvo Primorskih novic. Tako se je novinarka novic podvizala in raziskala zadevo. Pri Mitji Jančarju, na Okolju odgovornem za zastave, je povprašala, kdo je naročil oz. dovolil izobešanje zastav SLS-jevskem taboru v čast. Mitja Jančar, ki so mu tako na Okolju kot na piranski Občini prali glavo, je iz rokava potegnil dobri, stari liberalistični izgovor: "Kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno!" In res: nikjer ne piše, da je izobešanje državnih zastav v čast katerekoli partije - torej tudi SLS - prepovedano. Mar ni celo zaželeno, da bi čimveč državljanov na tak ali podoben način izražalo privrženost lastni državi, ko pa jo v vsakdanjem življenju tako ali tako nemalo kritiziramo? Je mar za nekatere SLS res nek tujek, ki mu ni dopustno izkazovati državotvorne drže? V tem konkretnem primeru je bilo Okolje oz. Mitja Jančar vzorčni primer demokratične in državotvorne drže.
M.Z.
Investicije iztekajočega se leta
Kar nekaj časa je minilo, odkar smo vas seznanili z investicijami Režijskega obrata - nekdanjega Sklada stavbnih zemljišč - Občine Piran, ki jih namenja v komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. V drugi polovici leta bi zato naše bralce želeli obvestiti o nameravanih investicijah, ki že potekajo ali pa se bodo pričele v letošnjem letu.
Kanalizacija
Kot logično nadaljevanje investicije v primarno komunalno infrastrukturo se bo v letošnjem letu nadaljevala izgradnja kanalizacijskega omrežja v Sečovljah, Košti in Dragonji. Po finančnem obsegu bosta to manjši investiciji, ki pa bosta omogočili priklop individualnih stanovanjskih objektov na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje. Proti koncu tega leta se bo začela gradnja kanalizacije tudi v Seči in Paderni. Ta kanalizacijski odsek se bo povezal z obstoječim omrežjem, ki se priključuje na centralno čistilno napravo v Fornačah. Ob koncu leta ali kot uvod v naslednje je predvidena izgradnja kanalizacije na Lucanu in delno v Liminjanu. Za slednji dve se je pričetek investicije zavlekel predvsem zaradi zbiranja soglasij lastnikov zemljišč, po katerih bo omrežje potekalo. Za pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo so namreč soglasja lastnikov nujna. Za nadaljevanje investicij v komunalno omrežje v nekaterih večjih naseljih, ki so še brez ustreznega odvajanja tekalnih odplak, pa lahko povemo, da se je Občina Piran priglasila na natečaj za pridobitev finančnih sredstev v okviru prekomejnega sodelovanja Italija - Slovenija v okviru PHARE programa. Občina se torej poteguje za sredstva za ureditev čistilnih naprav in kanalizaci-
je še v naseljih Padna, Nova Vas ter Orešje, ki so še brez njih.
Opremljanje z vodovodnim omrežjem
Občina je končala z izgradnjo vodovoda Medoši - Krog. Proti koncu leta pa naj bi pričeli še z izgradnjo preostalih, po programu opremljanja stavbnih zemljišč predvidenih vodovodnih omrežij, o čemer pa kaj več kdaj drugič.
Obnova lucijskega križišča, cesta v Obrtno cono...
Septembra je predviden začetek obnove križišča med Podvozno in cesto Obala v
Luciji, z rekonstrukcijo same Podvozne ulice. Na novo bo uveden tretji pas za zavijanje na posamezne stranske ulice, pa semaforizacija križišča, premaknila se bo avtobusna postaja (na rondo, kjer se zavija na regionalno cesto), poskrbljeno pa bo tudi
za odvodnjavanje meteornih voda, ki zdaj ob močnejših nalivih poplavljajo spodnji del cestišča. Ker se bo obnavljala tudi obstoječa komunalna infrastruktura, bo velik del ulice prekopan. Lucijčane se zato prosi za veliko mero strpnosti in razumevanja. Dela naj bi bila zaključena predvidoma v mesecu dni (do konca oktobra). Predvideva se tudi izgradnja ceste v obrtno cono. Pridobljena so bila še zadnja soglasja za pridobitev ustreznega dovoljenja. Ker je investicija obsežnejša, bo terjala več finančnih sredstev, kot jih je trenutno na voljo. Zato se bo investicijanajbrž zavlekla še v prihodnje leto, ko naj bi zgradili tudi kolesarsko stezo ob cesti. To bo mogoče zgraditi le, če bodo rešene vse pravno - premoženjske zadeve.
In naj za konec razveselimo še Portorožane:
izdelujejo se končno tudi gradbeni projekti za rekonstrukcijo Belokriške ceste. Režijski obrat se je z večino lastnikov zemljišč ob cesti - od območja antene do počitniškega doma Eles uspel dogovoriti za odkup ali odstop njihovega zemljišča. Če le ne bo kaj nepredvidenega, bi bilo lahko že letos izdano ustrezno dovoljenje. Potem bi režijski obrat lahko pripravil razpis za izbiro izvajalca rekonstrukcije ceste čez Beli Križ, česar si vsi želimo.
B.K.
ŽELEZNINA, Obala 111 v Luciji
*	Expres izdelava ključev
*	Računalniško graviranje
*	Pokali, športna priznanja
*	Štampiljke
Za nakup nad 5.000 SIT: 3% popust nad 10.000 SIT: 5% popust nad 20.000 SIT možnost nakupa na obroke.
UINillGRADnJA
1 - PORTOROŽ
LUDVIK KRIŽMAN, Liminjanska 111, 6320 Portorož, tel./fax: 066/771-397, mobitel: 0609/610-132
Portorož, oglaševalska prestolnica nove Europe
Peti oglaševalski festival nove Evrope Zlati boben '98 bo letos potekal od 5. do 9. oktobra v portoroškem Avditoriju, zaključna prireditev pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prvi oglaševalski festival je bil v Avditoriju leta 1973 in tradicija ni bila prekinjena niti enkrat vseh 25 let!
Organizator festivala, Slovensko oglaševalsko združenje napoveduje 1400 udeležencev iz 36 držav; ne samo iz nove Evrope - držav med Vladivostokom, Gdanskom in Carigradom, pač pa tudi z zahoda, celo iz ZDA, Brazilije, Kazahstana in Libanona. Svečano odprtje festivala bo pred gledališčem Tartini v Piranu, ko bo tudi otvoritev razstave tiskanih oglasov v gledališču.
V	tekmovalnem delu festivala bo ocenjevanje oglasov: televizijskih, radijskih, tiskanih in spletnih. Na razpis naj bi predvidoma prispelo več kot 1000 izdelkov. Devetčlanska mednarodna režija bo izbrala najboljše in jih nagradila s paličicami, bobni, lučkami, miškami in vrtnico. Udeleženci festivala si bodo ogledali letošnje oglase, nagrajene filmske oglase s prejšnjih festivalov Zlati boben, s festivala v Cannesu in drugih festivalov. V izobraževalnem programu bodo nastopile velike zvezde oglaševalske stroke, med njimi Bob Garfied, kolumnist in kritik ameriške market-inške revije Advertising Age.
V	časopisu "Golden Drum magazine", ki je bil razposlan na 12.000 naslovov po novi Evropi, je zapisano: "Zlati boben je velika priložnost, da zveš vse o novostih oglaševanja v novi Evropi, se učiš od največjih mojstrov v šoli oglaševanja, srečaš stare prijatelje in poslovne partnerje, si pridobiš nove, se noro
zabavaš vse noči, tekmuješ na teniškem turnirju, se naužiješ čudovite sredozemske hrane in istrskega vina, uživaš slovensko gostoljubje."
Pokrovitelj festivala je Evropska zveza oglaševalskih agencij. Festival bodo podprli država, občina Piran, Turistično združenje Portorož in številni sponzorji iz Slovenije in
revija Time, ki bo v svoji evropski ediciji, z naklado 520.000 izvodov, predstavil zmagovalca v kategoriji tiskanih oglasov.
Zakaj je Zlati boben pomemben? To je
največji slovenski promocijski dogodek. Od vseh dogodkov v Portorožu privabi največ ljudi, država zanj da največ denarja. Privabi največ sponzorjev, največ poslovnežev v kraju, oživi kraj v mesecu oktobru, o njem se sliši po najširšem svetu, prinese največji zaslužek.
Med udeleženci so večinoma mladi izobraženci, najvišji predstavniki oglaševalskih agencij, podjetij, ki naročajo oglase, novinarji, profesorji oglaševanja.
Avditorij vabi k sodelovanju vse krajane, ki lahko kakorkoli prispevajo, da se bodo udeleženci Zlatega bobna počutili čimboljše, da bo kraj čist, urejen, prijazen, gostoljuben. V okviru festivala je tudi veliko pogostitev in zabave, seveda v nočnih urah. Najbrž bodo razposajeni gostje glasni in bojimo se, da bodo kakega Portorožana zbudili. Prosimo občane, da te štiri dni potrpijo!
Zakaj bo zaključna slovestnost v Ljubljani? Tako so se po treh letih improvizacij v Portorožu odločili organizatorji, čakajoč na obljubljeno streho nad letnim delom Avditorija. Upamo, da bo drugo leto festival spet v celoti v Portorožu! Avditorij se na festival skrbno pripravlja in plete mrežo vseh, ki bodo sodelovali pri izvedbi festivala. Žalostno pa je pomisliti, po kakšnem Portorožu bodo udeleženci festivala hodili: mimo praznega hotela Palace, zanemarjenega parka pred njim, požgane krajevne skupnosti, ciganskega Kaštela, neurejenega zemljišča nekdanjih hotelov Orion in Helios, zvrhanih smetarskih zabojnikov in neuglednega skladišča za orodje na avtobusni postaji... Kdaj bo boljše?
Nada Kozina
5. šolski tabor UNESCO
Na piranski osnovni šoli Cirila Kosmača se bo 28. septembra začel tradicionalni, letos že peti tabor pridruženih šol UNESCO. Sodelovalo bo predvidoma 12 osnovnih šol iz petih držav (Italije, Avstrije, Norveške, Bosne in Slovenije).
Svečana otvoritev prenovljenega pomola
V Portorožu so 18. septembra svečano predali svojemu namenu prenovljeni osrednji pomol piranski župan, Franko Fičur, minister za promet in zveze Anton Bergauer in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Joško Čuk. Po načrtih piranske Projektive inženiring je sanacijo izvajalo podjetje Hidrogradnja Križman Portorož, katerega je kot najugodnejšega ponudnika izbral nadzorni odbor Komunalnega podjetja Okolje. Dela so bila končana v pogodbenem roku, pomol pa je uporabno dovoljenje dobil 24. julija. Sanacija pomola je obsegala predvsem rušenje konstrukcijskih delov pomola, ki jih je načela korozija, sanacijo poškodovanih mest in betoniranje novih elemetov konstrukcij. Celotna investicija je znašala 40 milijonov tolarjev, od katerih jih je 23 primaknilo Ministrstvo za promet in zveze, ostalo pa KP Okolje in Občina Piran.
L.S.Z.
L AUDITORIO DI PORTOROSE VENNE COSTRUITO SENZA PARCHEGGI
... Ne sanno qualcosa gli inquilini del condominio della Via Ombrata 10/a...
Da oltre un ventennio a Portorose venne costruito l'impianto dell' Auditorio comprendendo le diverse sale, la sala maggiore con il pal-coscenico, gli uffici, magazzini per gli scenari ed il teatro estivo per circa 2000 spettatori... ma di parcheggi nemmeno l'ombra. Oppure in tutti questi anni si occuparono quei pochi di posti lungo la Via Ombrata (da ambe due le parti) ostruendo il passaggio delle auto-mobili dei caseggiati e degli automezzi di pronto soccorso. Non si penso' nemmeno ad allargare la strada del condominio della 10/A, dove passano pure i camion grandiosi per il trasporto degli scenari ed i camion per il combustibile per l'impianto del riscaldamento. Costruendo prima i condomini non si era almeno pensato a fornire il riscaldamento ai 5 condomini tutti nelle vicinanze dell' Auditorio. Ma di tutta questa situazione ne fece sempre le spese il condominio della Ombrata 10/A con i suoi inquilini che acquistando gli alloggi e l'area circostante si sono sempre visti a dover contrastare l'insostenibile condizione di disagio. Spesso si era cercato di trovare una soluzione. Ma ci furono da affrontare altre questioni allorche' I 'Auditorio ordino' i progetti per allargare l'impianto a spese degli inquilini del citato condominio, poi durante gli spettacoli gli inquilini dovevano spostare gli automobil"! anche a mezzanotte e piu' tardi. Di queste situazioni insostenibili si arrivo' pure al blocco del passaggio con la protesta degli inquilini ed appena allora si ritiro' il progetto dell'ulteriore allarga-mento dell'impianto congressuale...
In quest'anno, con il cambio della direzione, si giunse nuovamente a trovare una soluzione quasi impossibile con un accordo fra le parti. Venivano posti in discussione il passaggio ed il cortile del condominio e dell' Auditorio. Si proponeva diverse varianti delle quali ognuna
doveva favorire Г Auditorio (per cui i clienti e gli impiegati non vogliono lasciare l'auto nemmeno a 80-100 metri dali' Auditorio). Di questa situazione ne vengono a soffrire sempre gli inquilini che non trovano mai il parcheggio. Ne sa qualcosa la signora Majda Habjan per lungo tempo presidente del Consiglio di casa, autrice di lunghe dispute a nome degli inquilini con Г Auditorio e merita un grande riconoscimento. Nella sua lettera di risposta ultimamente all' Auditorio fa pure cenno all'intenzione dell' Auditorio di affittare un posto parcheggio per 10.000 DEM(!) con il passaggio attraverso la proprieta' del condominio Via Ombrata Nro 10/A.
Nella risposta di Majda Habjan all' Auditorio a nome degli inquilini fra l'altro scrive che:
P Auditorio desista da piani di costruzione aggiuntivi sulle particelle del condominio Via Ombrata 10/A; venga consentito il passaggio davanti al condominio soltanto in casi estremi, (per malattia, calami-ta' naturali, trasporto combustibile, riparazioni urgenti); Г Auditorio deve trovare altri parcheggi per coloro che occupavano i spazi dei inquilini e ritirare i picchetti dove si pensava che potessero parcheg-giare corriere e camion. L Auditorio dovrebbe poi constantemente invitare gli ospiti e gli spettatori di non parcheggiare lungo la Via Ombrata...
Si fa pure riferimento al tentativo dell' Auditorio di portare dalla sua parte alcuni inquilini, quindi raccomanda che l'Auditorio non cerchi di rompere l'armonia e l'unita' degli inquilini perche' quelli dell' Auditorio prima o poi se ne andranno, mentre noi resteremo.
Elio Musizza
Obnova bo
Pogorišče stavbe Krajevne skupnosti Portorož, žal, še vedno čaka na začetek obnove. Gradbeni odbor pri Svetu KS, ki bdi nad obnovo objekta in mu predseduje predsednik Sveta KS Boris Pliško, se sicer močno trudi, da bi obnova kmalu stekla, a postopki pridobivanja vseh potrebnih dokumentov se premikajo pač v svojem ritmu. Trenutno so na piransko upravno enoto vloženi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. V Uradnem listu Republike Slovenije pa bo izšel razpis za pridobitev najugodnejšega ponudnika za izvedbo prenove, ki je ocenjena na 48.000.000,00 SIT. Medtem pa intenzivno potekajo tudi pogovori z zainteresiranimi, ki so pripravljeni investirati v obnovo. Tajništvo KS Portorož in uredništvo Portorožana pa zaenkrat gostujeta v poslovni stavbi Splošne plovbe Portorož, v 3. nadstropju.
L.S.Z.
Posodabljanje odvoza smeti ni poceni
V komunalnem javnem podjetju Okolje postopoma, a vztrajno zamenjujejo svoja doslužena tehnična vozila z novimi, sodobnimi. Na ta način seveda skrbijo za kakovostnejše in hitrejše opravljanje svojih storitev. Z najnovejšo pridobitvijo - vozilom z volumnom zabojnika 18 kubičnih metrov - zamenjujejo 18 let staro manjše vozilo. Tako bistveno pomlajajo svoj vozni park tovrstnih vozil (najstarejše je iz leta 1990), s čemer se zmanjšujejo tudi stroški vzdrževanja. Novo vozilo omogoča varčno obnašanje, saj lahko z njim praznijo smetnjake različne prostornine, s čemer odpade vsakokratni odvoz posameznega kontejnerja na deponijo odpadkov. Doslej so v Okolju delali tako le poleti, zdaj pa naj bi tako odvažali preko vsega leta. S tem nakupom so pri Okolju hkrati izboljšali pogoje dela svojim delavcem, saj je vozilo klimatizirano. V načrtu imajo še druge novosti, npr. nakup specialnega vozila za pranje in razkuževanje posod za odpadke. Pred letošnjim poletjem pa so že nabavili stroj za pometanje javnih površin v vrednosti 18 milijonov tolarjev. Žal denarja za posodabljanje osnovnih sredstev primanjkuje, saj država že šest let nadzoruje cene njihovih storitev, ki tako zaostajajo za inflacijo. Tudi najnovejše Mercedesovo troosno vozilo so za dobo petih let zakupili pri podjetju Hypo Lizing iz Ljubljane.
Livija Sikur Zorman
8
Kaj bi moral novi župan ali nova županja narediti za staro mesto Piran, da bi ga izvlekel iz slepe ulice, kamor je zašlo oziroma smo ga kar sami potisnili? O tem so razmišljali srednješolci Gimnazije Piran, člani turističnega krožka, ki ga vodi Polona Senčar iz turistične agencije Maona. Predlogi mladih gimnazijcev in gimnazijk so vredni vse pozornosti in bi jim veljalo resno prisluhniti. Povzemamo nekatere sugestije dijakov:
Kaj bi naredil/-a, če bi bil župan(-nja?
*	Bi naredil zavetišče za pse, mačke in golobe, kjer bi lahko mirno opravljali svoje potrebe, ne da bi škodili nobenemu čevlju;
*	Višje valobrane na Punti, da (še) koga ne odpiha ali odnese;
*	Zvišal bi plačo smetarjem, da bi bili bolj "kontenti";
*	Ribiče bi napotil, naj čistijo ribe na odprtem morju;
*	Sadil bi rožice sredi Tartinijevega trga, da bi bil Tartini bolj vesel;
(Alternativa je, da dam odpoved ali se preselim v Ljubljano!)
*	Bi rešil problem onesnaženosti;
*	(Umetniško) prenovil propadajoče stavbe;
*	Ustanovil par kulturnih klubov, preuredil in odprl letni kino;
*	Prilagodil mesto za elitni turizem ne za množičnega, kateri prinaša samo večjo onesnaženost in nered v mestu;
*	Tujcem je treba pokazati našo kulturo in običaje: oživeti stare vasi (napr. Padno);
*	Vikendaše spoditi z obale, ker državi ne nosijo profita in le
zasedajo dragoceni prostor na naši obali.
* Z davčnimi in drugimi ugodnostmi bi pritegnil investitorje, omogočil bi kakovost turistične ponudbe (na tem naj bi temeljil dohodek občine), poskušal oživiti staro mestno jedro (koncerti in druge prireditve); uredil prometno vprašanje (garažna hiša); naredil bi reformo (beri: zdesetkal občinsko upravo, zamenjal stare in nesposobne kadre v občinski upravi); uvedel novo in agresivno politiko za promocijo občine (turistične ponudbe).
Sicer pa bi ponavljajoče se predloge mladih članov turističnega krožka Gimnazije Piran strnili v naslednje naloge tistemu/-i, ki si bo za naslednja štiri leta naložil/a nelahek županski križ:
počistiti piranske ulice; morda s povečanjem števila smetarjev, z boljšim čiščenjem živalskih iztrebkov, z več koši za smeti;
-	obnoviti gledališče Tartini in kino;
-	zgraditi garažno hišo in odstraniti prometno rampo pred mestom;
-	najti prostor, kjer bi se mladi družili (klub, bar za mlade, športna igrišča) in imeli prireditve - skratka več pozornosti mladim;
-	urediti plaže;
-	izboljšati javno razsvetljavo v temačnih uličicah;
-	zrušiti stavbo nekdanje avtobusne postaje;
-	poskrbeti za več zelenja
-	in za uboge potepuške mačke;
-	zapreti igralnico pri starem gledališču (ker se tam zbira večina narkomanov).
Povzela: L.S.Z.
LJUDSKA UNIVERZA KGPER z enotama v Izoli in Piranu vabi na vpis v:
VERIFICIRANE JEZIKOVNE TEČAJE vseh stopenj - angleščine, italijanščine, nemščine, francoščine in slovenščine - ugodne cene na 2., 3. in 4. stopnji (sofinanciranje MŠŠ) - brezplačno testiranje in svetovanje. TEČAJE ruščine in španščine, TEČAJE angleškega jezika za osmošolce in srednješolce, TEČAJE ANGLEŠČINE - priprava na maturo, TEČAJE KGNZVERZACIJE,
PRIPRAVE na izpit in IZPITI za aktivno znanje slovenščine, PRIPRAVE na izpit za FCE Univerze Cambridge, PRIPRAVE na izpit in IZPITI za aktivno znanje tujih jezikov, NOVOST - POSLOVNA ANGLEŠČINA - samostojno učenje in konzultacije.
PROGRAME ZA PRIDOBITEV POKLICA - prekvalifikacija za poklic prodajalec - še nekaj prostih mest - pričetek 15.10., upravni tehnik - diferencialni program, trgovska šola - 1. letnik, računovodja, poslovni sekretar, vodja poslovanja v manjših podjetjih, pomožni tekstilec, voznik viličarja, OSNOVNO ŠOLO za odrasle in mladostnike 6.,7. in 8. razred, PROGRAME STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA - računalništvo, knjigovodstvo za mala podjetja, vodenje poslovnih knjig za S.P, težka mehanizacija, obnovitveni tečaji higienskega minimuma, intenzivni strojepisni tečaj, seminarji poslovnega sporazumevanja v slovenščini, PROGRAME ZA PROSTI ČAS - retorika, tečaji za voditelje čolna, šivanje, tečaji za upokojence (tuji jeziki, šivanje, zdrava prehrana, umetnost).
Informacije in vpis:
Koper, Cankarjeva 33, tel. 271-258 ali 272-274.
Turistično društvo Piran je našlo svojega donatorja
Skupina SISart iz Ljubljane, ki je na našem koncu že nekaj let znana po izdajanju ličnih vodnikov in turističnih kart po naših krajih, je sredi septembra tudi uradno odprla svojo poslovno enoto v Piranu in s tem svoj inovativni, turistično naravnan program prenesla na "kraj dogajanja", v osrednji turistični del naše dežele.
Po skrbnem premisleku si je podjetje IKI, v okrilju katerega je skupina SISart, kot najprimernejšo lokacijo izbralo Piran in prostore nekdanje pošte na Tartinijevem trgu, ki jih je tudi delno posodobilo. Podjetje se bo trudilo obiskovalcem mesta na enem mestu nuditi čimveč storitev. Pri njih bodo gostje lahko našli od vodnikov, prospektov, turističnih vodičev, informacij o vsem, kar bi utegnilo zanimati turista do etno galerijo s spominki z našega območja,...
Ker se kot podjetje zavedajo svoje pridobitne naravnanosti, tudi vedo, da ne bi mogli izpolniti vseh pričakovanj gostov. Zato so se pri podjetju IKI odločili za sodelovanje z nedolgo ustanovljenim Turističnim društvom Piran, ki bo z dejavnostjo informiranja in drugimi storitvami gostom omogočili prijetnejše in bolj doživeto bivanje v Piranu. Za to dejavnost so turističnemu društvu odstopili del svojega prostora brezplačno, za kar so v IKI, d.o.o. prepričani, da bo koristilo piranskemu turizmu.
CE E>l BIL ZUPAKf, 5>l J)E.LkL ... E.NÄKO ICOT VSI ЈЖиб-l TRE p AAMO.
ISTRSKI DIALOGI
HISTRIANITAS, znanstveno-kulturno združenje iz Umaga je 28.septembra 1998 pripravilo prvo mednarodno kulturno-znanstveno srečanje ISTRSKI DIALOGI na temo Kulturno znanstveni dialog in kulturna izmenjava v severno-jadranskem prostoru. Pokrovitelji srečanja so bili Istrska regija, mesto Umag in Ambasada lokalne demokracije Sveta Evrope s sedežem v Brtonigli. Na srečanju so sodelovali predstavniki Istrske regije, Primorsko-goranske regije, slovenskih občin Piran, Izola in Koper in tržaške province. Svoje prispevke je pripravilo dvajset kulturnih delavcev, znanstvenikov in politikov, med njimi trije Slovenci: Vlado Šav, Edelman Jurinčič in Zdravko Vatovec. Vsak v svojem jeziku so govorili o sodelovanju na področjih znanosti in kulture na severnem Jadranu, o iskanju skupnega življenjskega načina, o ohranjanju in bogatenju kulturnih vezi med Istrani, osnovanih na sožitju in na spoštovanju drugačnosti. Najžlahtnejša želja udeležencev srečanja je ovrednotenje istrske kulturne tradicije, razdeljene med tri države, pa še razstresene po svetu.
Istra je sama odgovorna za razvoj svoje kulture in ohranitev posebnosti. Istrane razdvajajo mnoga dejstva: burna preteklost, razdeljenost na tri države, obstoj treh narodov in številnih etničnih skupin, razseljenost po svetu, različna politična opredelitev, kulturne razlike, različen gospodarski razvoj in še kaj. Vse to pa Istrane tudi druži. Istra simbolizira skupen življenjski prostor, način življenja in pestro zgodovino. Istrani gojimo različnost, spoštujemo drugačne in se bogatimo med seboj. Slovenski Istran želi ostati Slovenec, spoštuje italijanskega in hrvatskega Istrana, s poznavanjem hrvaške in italijanske kulture pa plemeniti sebe in slovensko kulturo. Posebnost Slovenca, živečega v Istri, je odprtost, strpnost, poznavanje drugih kultur in svetovljanstvo. Rezultat sožitja ljudi v Istri je mirno življenje, duhovno in materialno blagostanje in izpolnjevanje pomembne naloge -biti povezovalni člen med tremi državami in ohranjati stik z razseljenimi Istrani.
Cilji gibanja znanstveno kulturne zadruge Histrianitat:
*	svetlejša prihodnost po eksodusu in črni preteklosti, po različnih nasiljih in različnih političnih režimih,
*	spremeniti miselnost, ki bo dala Istranom več življenjskega dostojanstva, ponosa, samostojnosti in jih uveljavila kot dejavne tvorce združene Evrope.
Dr. Loredana Bogliun-Debeljuh je srečanje strnila v treh mislih: Istra ima svojo identiteto, ki jo tvorijo vsi narodi v njej; meje razdvajajo ljudi; nadaljevati moramo s povezovanjem ljudi na vsem ozemlju Istre.
Srečanje se je zaključilo s koncertom v poreš-ki Evfrazijevi baziliki.
Nada Kozina
Čebelarstvo v likovnih delih Maria Vilharja
Ljubljanska družba Medex international je v okviru Mednarodne zveze Apimondia od 17. do 19. septembra v Portorožu pripravila 6. mednarodni simpozij o apite-rapiji.
Med simpozijem so v Grand hotelu Emona priredili tudi 101. razstavo likovnega umetnika Maria L. Vilharja iz Pirana. Razstavljenih je bilo 97 olj, osem akvarelov, skulp-tura v metalizirani terakoti, vse na temo čebelnjak in cvetje. Umetnine je na otvoritvi razstave predstavil prof.dr. Miha Likar. Pokrovitelj simpozija o apiterapiji je bil predsednik Slovenije Milan Kučan, ki mu je organizator na sprejemu podaril Vilharjevo sliko Čebelnjak.
DESET LET ZVEZE KNJIŽEVNIKOV PRIMORSKE
Razen primorskih književnikov in kulturnikov najbrž ni veliko ljudi, ki bi vedelo kaj dosti o delovanju Zveze književnikov Primorske. Zato ne bo odveč bralkam in bralcem Portorožana o njej kaj napisati. V vodstvu je prišlo do rotacije, saj je pesnik Edelman Jurinčič svojo predsedniško štafetno palico predal pisatelju Marjanu Tomšiču. V tej potezi je zaznavno vsaj nekaj simbolike. Letos se je namreč izteklo prvo desetletje društva primorskih pisateljev, ki si kljub vnemi in zanesenjaštvu prejšnjih predsednikov združenja (B. Pangerc, Z. Tavčar, E. Jurinčič) ni uspelo povsem sprati s svojega obličja zafrkljivega nadim-ka "Društvo mrtvih pesnikov". Na piedistalu primorskih književnikov se je torej znašel že skoraj karizmatični pisatelj, ki se je s svojim književnim opusom povzpel na sam vrh slovenskega Parnasa, čeprav so ga nekateri v minulih letih ožigosali kot "štrig-ona", "forešta" in "naturaliziranega Istrijana". Pisec legendarnih Šavrink je taka in podobna podtikanja stoično, čeprav ne povsem neprizadeto premagoval in pravovernim Istranom nedvoumno dokazal, da ni nikakršen lažni rodoljub. Za
uspešno opravljanje sprejete funkcije pa bo moral poleg njemu lastnega vizionarstva pokazati tudi organizacijske sposobnosti. To pa je tisto spolzko področje, na katerem je (pre)pogosto spodrsnilo njegovim predhodnikom. V Sloveniji imamo tik pred iztekom stoletja družbo takih in drugačnih konfliktov (tudi v književniških vrstah), pa naj si pred tem dejstvom še tako zatiskamo oči.
Kaj torej lahko stori primorska druščina doslej "omrtvičenih pesnikov"?
Morda ne prav veliko; če ne bo dojela, da je potrebno vzpostaviti in negovati skupinsko, teamsko delo. Drago Jančar je pred časom izjavil oziroma zapisal: ko se nasanjamo, bomo spali naprej! Upajmo, da se to ne bo zgodilo Zvezi književnikov Primorske, ki ga v novi podobi poleg predsednika Marjana Tomšiča utelešajo člani izvršilnega odbora (Edelman Jurinčič, Marijana Remiaš, Jolka Milič, Ines Cergol-Bavčar, Marko Sosič, Zora Tavčar, Ivko Spetič, Vlado Šav) in člani nadzornega odbora (Frane Tomšič, Magdalena Svetina, Stojan Ržek).
S.G.
AVDITORIJ PORTOROŽ OKTOBER 1998
Vstopnice lahko kupite ali rezervirate vsak delavnik od S.00 do 14.00 ure v \Tatamici Avditorija (tel. 0o6 476 700) in dve uri pred pričetkom predstave
na blagajni Avditorija (tel. 066 746 610). Fax Ооб 476 718. e-mail: kkpe-avditorij (o> siol. net internet: >v>wv2.arnes.si/guest/kpavdpl
KULTURNE PRIREDITVE
sobota, 10. oktober, ob 16.00
LUTKOVNA PREDSTAVA LutkoMio gledališče TRI iz Kranja FID L, FADL
Zgodbica o čarovniku in bratcih dvojčkih, ki nas prepričujeta, da čarata bolje od čarovnika. Čarovniški triki in potegavščine, pesmice in duhovit jezik. Vstopnina: 400 SIT
sobota, 17. oktober, ob 20.00
GLEDALIŠKA PREDSTAVA
Ljubiteljsko gledališče Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana
R. Paghi. L. Ravalico: VA PIRAN...
... QUASI 100 ANNI DI STORIA PIRANESE
Organizajo Rdeči križ. Občina Piran in Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana. Predstava je v piranskem narečju. Prost vstop
četrtek, 22. oktober, ob 20.30
KONCERT
ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE
Prost vstop
sobota, 24. oktober, ob 20.00
KULTURNO UMETNIŠKI VEČER
SKUPNOST ITALIJANOV IZ UMAGA SE PREDSTAVI
Program: zborovsko petje, komična predstava in nastop dueta Novella & Vito
Organizira Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana. Predstava je v italijanskem jeziku. Prost vstop
petek, 30. oktober, ob 20.30
GLEDALIŠKA PREDSTAVA za abonma in izven
Mestno gledališče ljubljansko
Tone Partljič ŠTAJERC V LJUBLJANI
režija: Boris Kobal
igrajo: Evgen Car, Jožef Ropoša...
Partijičeva burka se dogaja na Štajerskem in v Ljubljani, danes, med šolnikih. Je duhovita, sproščujoča igra, zaradi svoje neposredne življenjske resničnosti pa je privlačna in dostopna za najširši krog ljubiteljev gledališča.
Vstopnina: 1.500 SIT (študentje, upokojenci 1.200 SIT)_
RAZSTAVE
do petka, 2. oktobra
Druga skupinska razstava fotografij Foto Kluba Portorož
Umik: od 9. do 12. Ob delavnikih in v času večernih prireditev. Diaprojekcije so vsak dan od 18. do 20.
oktober (datum bo objavljen pozneje) MARKO STEVELIČ
Razstava del mladega slovenskega umetnika, študenta beneške akademije, ki seje že izkazal na domači in tudi dunajski likovni sceni.
KONGRESI
ponedeljek, 5. oktobra, do petka, 9. oktobra V. ZLATI BOBEN
oglaševalski festival Nove Evrope
Organizirata Slovensko oglaševalsko združenje in organizacijski odbor Zlatega bobna. Kotizacija. V okviru festivala sta na ogled:
-	razstava tiskanih oglasov v gledališču Tartini
-	razstava oglasov agencije Saatchi & Saatchi v studiu Viba film.
Prost vstop.
FILMSKI PROGRAM
petek, 2. oktober, ob 18.00 in 20.30
akcijski spektakel GODZILA
režija: Roland Emmerich
gl. vlogi: Matthew Broderick, Jean Reno
od petka, 9. oktobra, do ponedeljka, 12. oktobra ob 18.00 in 20.30
znanstvena fantastika ARMAGEDON režija: Michael Bay
gl. vloge: Bruce Willis, Liv Tyler, Will Patton
torek, 13. oktober, ob 20.30
VEČER UMETNIŠKEGA FILMA DOBRODOŠLI V SARAJEVU režija: Michael Winterbottom gl. vlogi: Woody Harrelson, Marisa Tomei
nedelja, 18. oktober, ob 18.00 in 20.30 komedija VELIKI LEBOWSKI
režija: Joel Coen; gl. vlogi: Julianne Moore, Steve Buscemi
petek, 23. oktober, ob 18.00 nedelja, 25. oktober, ob 16.00 risani film ČAROBNI MEČ režija: Frederik Du Chau
petek, 23. oktober, ob 20.30 nedelja, 25. oktober, ob 18.00 in 20.30
znanstvena fantastika X-FILES režija: Rob Bowman
gl. vloge: David Duchovny, Gillian Anderson
torek, 27. oktober, ob 20.30 grozljivka SLADKI POSLEJ režija: Atom Egoyan
gl. vloge: lan Holm, Sarah Polley, Bruce Greenwood
sobota, 31. oktober, ob 18.00 in 20.30 srhljivka KRIK II režija: Wes Craven
gl. vloge: Sidney Prescott, Dewwey Riley, Chief Hartley
Cena vstopnice za filmsko predstavo ob 16.00 in 18.00 je 500 SIT, ob 20.30 pa 650 SIT. Abonma za vse filmske predstave ob 20.30je 2.400 SIT, za vse nedeljske filmske predstave ob 20.30 pa 1200 SIT.
Sponzoiji filmskega programa: DROGA Portorož Radio Portorož
Pridržujemo si pravico do sprememb v programu.
V lanskem šolskem letu so na osnovni šoli Lucija že drugo leto potekala srečanja staršev ali - kot so jih sami imenovali - šola za starše. Srečanja so bila namenjena staršem učencev, ki so obiskovali 1. in 2. razred. In ker so se obnesla, bodo letos z njimi nadaljevali. Zanje so se na lucijski šoli odločili, ko so ugotovili, da se ljudje moramo učiti za voznika, kuharja ali zdravnika, nobene šole pa ni za starše. Nihče nas namreč ne uči, kako postati odgovorni starši, prijatelji svojih otrok. Tako so si torej v preteklem šolskem letu starši lucijskih prvo in drugošolcev izmenjevali izkušnje o vzgoji otrok. Rdeča nit desetih lanskih srečanj je bila zasvojenost pri otrocih, pri čemer so sodelovali različni strokovnjaki, ki se s tem srečujejo: mag. Aleksander Zadel, mag. Robert Trunkl, prof. Milica Maslo, kriminalisti UNZ Koper, Vera Bubnič z lucijskega vrtca Morje. Pogovarjali pa so se še o vzgoji odgovornosti pri otrokih, o načinu vplivanja na razvijanje samopodobe, o spremembah pri mladostnikih... Nekaj srečanj pa je bilo namenjenih družabnim srečanjem staršev in otrok.
L.S.Z.
VRTEC
A\h
A- r t c i -v________
Vf/an porazriav(j(USt;r' / V L rW.rc'j/,, h kr,: (t fifrcU
M0R1WC£ k VIKA//
VRTEC "MORNARCEK" PIRAN IX. korpus 40/a, 6330 PIRAN
DODATNI PROGRAMI ZA OTROKE OD 4. DO 7. LETA STAROSTI
1. JEZIKOVNA DELAVNICA ITALIJANSKEGA JEZIKA (40 ur), kjer bodo otroci ob igri in prijetnih doživetjih spoznavali tuj jezik
2.	PLESNO - GLASBENA DELAVNICA (20 ur),
z glasbo in plesom ustvarjamo predstave in puščamo otroški domišljiji prosto pot
3.	OBLIKOVANJE GLINE (20 ur),
z gnetenjem, valjanjem, modeliranjem, oblikovanjem do domiselnih otroških izdelkov
4.	LIKOVNO-UMETNIŠKA DELAVNICA (20 ur),
v kateri bodo otroci risali, slikali, oblikovali, izdelovali -USTVARJALI
ŠTUDIJSKI KROŽKI ZA ODRASLE
Andragoški center Slovenije -Učenje je lahko prijetno in zabavno
1. KOMUNIKACIJA V DRUŽINI (10
srečanj) v delavnicah in na predavanjih si bomo pridobivali znanja dobrih medsebojnih odnosov (komunikacija v družini in prepoznavanje lastnih in otrokovih potreb) 2. SOŽITJE IN OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE dejavnosti bodo usmerjene v spoznavanje in iskanje zemeljskih barv in seznanjanje s kulturno in naravno dediščino Istre. Vse dodatne informacije vam bomo z veseljem posredovali na upravi vrtca: tel.št. 73-163, 76-053. Veselimo se druženja z vami. Z aktivnostmi bomo pričeli v mesecu oktobru 1998.
Učiti se. Znati se učiti. Učiti se, kako se učiti! Ali je to res umetnost? Učenci pogosto tarnajo: "Vsi okoli mene venomer govorijo o učenju, jaz pa se učim in učim, pa se mi zdi, da gre vse mimo mene!" Učenci večkrat sami sebe sprašujejo, zakaj se je potrebno učiti. Pa jim odgovorimo: "Učiš se zato, da boš več znal." Niso zadovoljni z našim odgovorom.
Prav je, da pomagamo otroku najti cilj oziroma smisel učenja. Otrok si ga napiše in prilepi na vidno mesto. Uči se, ker bi rad dosegel določen poklic, ker bi se rad vpisal na srednjo šolo, ker bi rad poglabljal določena znanja... Lahko mu pomagamo določiti cilj za tekoče šolsko leto ali v bodočnosti. Prav pa je, da ta cilj izhaja iz otroka, mi starši ga mu le skušamo pomagati poiskati.
Pomembno je načrtovanje aktivnosti
Uspešni ljudje si vedno napišejo seznam vsega, kar potem naredijo. Prav je, da tudi naše otroke navajamo k načrtovanju svojih aktivnosti v popoldanskem času.
Primer:
Današnji dan je četrtek. Učenec je imel na urniku naslednje predmete: glasbeno vzgojo, spoznavanje narave, matematiko, slovenščino.
Jutrišnji dan je petek. Na urniku bo imel naslednje predmete: angleščino, slovenščino, italijanščino, športno vzgojo in matematiko.
Učenec naj si glede na današnji in jutrišnji urnik načrtuje aktivnosti za četrtek:
1.) 15.00 - 15.30 SN (narišem miselni vzorec o koreninah, bistvo povzamem iz knjige in zvezka)
Tinta d.o.o.
Obala 55 - Portorož (Splošna plovba) 066/76-793 vsak dan od 8.00 do 15.30 ure
-	fotokopiranje A4, A3, barvno, na termo folijo (folija za grafoskop)...
-	tipkanje in oblikovanje vseh vrst besedil
-	vezava dokumentov, seminarskih nalog
-	izdelava reklamnih letakov A5 in A4 format
NOVO! Nudimo vam tudi informacije preko interneta.
Za študente, dijake ter upokojence posebni popusti pri naših storitvah!
^ 2.) 15.30 - 15.45 MA (naredim domačo nalogo) 3.) 16.00 - 17.30 KOŠARKA (imam se super)
4.)	18.00 -18.10 SL (domača naloga)
5.)	18.10 -18.20 (ponovim pravilo za množino, napišem na listek in ga nalepim na vidno mesto)
6).	18.30 -19.15 (sprostitev...)
7).	20.00 - 20.30 Berem knjigo 8.) Preživel sem lep dan!
Učimo se sproti
*	Učenci nikakor ne bodo postali roboti, če si bodo svoje popoldanske aktivnosti načrtovali! Gotovo se ne bo mogoče vsak dan strogo držati načrta, pa vendar je tako mogoče narediti več, hitreje in bolj sistematično. Domače naloge in ponavljanje opravi isti dan, ko zadolžitev dobi. Pregleda pa tudi urnik naslednjega dne, da učno snov ponovi (v našem primeru je to angleški jezik).
*	Po obilnem kosilu naj se učenec ne prične takoj učiti. Organizmu naj dovoli, da si odpočije in prebavi hrano. Uči naj se vedno na istem mestu v stanovanju, brez televizije in raznih revij na mizi in pod mizo. Na mizi naj ima le tisto, kar potrebuje. Zvezke in knjige sproti spravlja v torbo in prečrta zadolžitve, ki jih je že opravil. To ga bo dodatno motiviralo. Starši in drugi družinski člani naj učenca ne motijo z glasnim govorjenjem, pospravljanjem stanovanja,... Dobro je prej še prezračiti prostor, da bo v njem več kisika, ki ga potrebujejo možgani za učenje. V prostoru mora biti primerna svetloba. Učenec naj ne leži na kavču ali postelji, temveč sedi za mizo, s čemer so možgani tudi prisiljeni k večji aktivnosti.
*	Uči naj se s svinčnikom in listom v roki. Pomembne podatke, formule, pravila, ki se jih mora naučiti, napiše na listek in nalepi tja, kjer se v stanovanju najbolj zadržuje. Še zavedal se ne bo, kolikokrat na dan bo pogledal listek in se s tem že veliko naučil. Pri predmetih, kjer je učne snovi veliko, naj se uči s pomočjo miselnih vzorcev. Izpiše si bistvo in vsak dan naj doda novo obravnavano učno snov. Z izpisovanjem ključnih pojmov učenec ponavlja in ob koncu učne teme ima na enem listu napisano bistvo. Potrebno je le še temeljito ponoviti!. Dan pred preverjanjem znanja v šoli naj učenec učno snov le še ponovi. Učiti se je treba sproti!
*	Pomembno pa je - na kar učenci radi pozabljajo -, da se lahko večino učne snovi nauče v šoli. V šoli se je potrebno zbrati in si čimveč zapomniti. Narediti si je potrebno dobre zapiske in doma urediti zvezke. Redno pisanje domačih nalog pomeni, da učenec učno snov utrjuje in obnavlja.
*	Še nasvet staršem učencev, ki so v tem šolskem letu "prvič" prestopili šolski prag. Delavne navade so del učnih navad. Naj ima otrok doma stalno zadolžitev, ki je samo njegova in je nihče v družini ne bo opravil namesto njega. Redno spremljajte njegovo šolsko delo, dnevno preglejte zvezke in opravljene naloge. Sam naj se pripravlja na pouk, vendar naj čuti in vidi, da starši spremljajo njegovo delo. Otrok naj si pripravi torbico sam in nosi odgovornost, če kaj pozabi. Navajajmo ga, da si dnevno ošili barvice in svinčnike in torbico pripravi za naslednji šolski dan. To je vaša naložba za naslednja šolska leta, ko postaja otrok samostojnejši in vse bolj dogovoren za svoje delo.
Vsem staršem
-	Pomagajte otroku, da se bo znal učiti. Ne učite se namesto njega in ne iščite takoj "inštrukcij". Ne silite ga, da cele popoldneve preživi v sobi.
-	Če opazite, da ima otrok učne težave in mu ne znate pomagati, stopite v šolo do razrednika ali svetovalne službe. Radi bodo pomagali.
-	Doma se ne pogovarjajte samo o učenju in šoli. Otroci doživljajo toliko zanimivega, toliko lepega in radostnega. Prisluhnite jim in se veselite z njimi. Izkoristite to.
Uspešen začetek šolskega leta želim vsem!
prof. Neva Strel Pletikos Šolska pedagoginja v Oš Lucija
* nikar si sami ne belite glave, kam vložiti svoj denar, da vam bo prinesel največ; * nikar se sami ne trudite
prodajati svojih privatizacijskih delnic po najugodnejših cenah; raje prepustite to strokovnjakom
borzno posredniška družba
PFC
_llnt€Pfin
Primorski Finančni Center Interfin
Koper, Pristaniška 8 Tel.: 066/37-100
*
NI GA ČEZ DOBER NASVET:
Sodelavci Portorožana smo razmišljali, kako naj naše bralke in bralce čimbolj objektivno obveščamo o pripravah na bližajoče se lokalne volitve in čimbolj nepristransko predstavimo kandidatke in kandidate za županjo oz. župana. Odločili smo se, da damo besedo kar njim samim: naj se vsak/-a predstavi, kot misli, da je najbolje; potem pa naj potencialni volilci oz. volilke sami/-e razberejo, kdo bi bil najboljši/-a. Morda tudi tako, da bistvo razberete "med vrsticami".
K sodelovanju smo povabili vse (ali skoraj, morda nam je kateri/-a tudi ušel/-a, zato se mu/ji oproščamo), ki so se uradno ali neuradno razglasili za kandidata/—ko.
Takoj se je v uredništvu osebno oglasil starosta portoroškega turizma, upokojeni direktor portoroškega Casinoja, Anton Spinelli, katerega so pripadniki Liste za turizem prepričevali naj kandidira. No, naš ugledni krajan nam je zagotovil, da Je zaradi ponudbe počaščen, vendar je kandidaturo iz zdravstvenih razlogov moral odkloniti. Želel pa je kljub temu izrabiti ponujeno mu priložnost in preko Portorožana vsem kandidatom za župana in občinski svet - posebej tistim, ki bodo izvoljeni - na srce položiti nekaj svojih misli in nasvetov. Po njegovem bi bilo nujno preusmeriti dosedanjo politiko občinskega sveta, ki se je, po oceni večine občanov, preveč ukvarjala s proračunskimi potrebami občine. Tako je občinski svet dopuščal razprodajo občinske imovine in predpisoval včasih nepotrebne takse in prispevke. Spinelli meni, da bi bodoča lokalna oblast morala nuditi večjo pomoč gospodarstvu -predvsem s hitrejšim sprejemanjem prostorskih aktov in izdajanjem koncesij, kar je - med drugim - pogoj za ustvarjanje večjega dohodka in večjo stopnjo zaposlenosti. Učinek bo boljše polnjenje občinske proračunske malhe. Potemtakem bo imela Občina na voljo več sredstev, s katerimi bo lahko podprla razvoj kvalitetnih javnih služb in dejavnosti kot so: šolstvo, kultura, zdravstvo, komunala, šport...
No, pa dajmo besedo kandidatom za župana ali županjo! Naslednjo potezo bodo potegnili volilci in volilke. Pazite, da je ne boste zapravili! (Predstavitve kandidatov so objavljene po vrstnem redu, kot so prispele v uredništvo).
L.S.Z.
Klavdij Mally
OBČINA KOT SKUPNOST RAZLIČNOSTI, KOT DOM NAS VSEH
Občina je svojevrstni skupni dom mnogih različnih posameznikov, ki vsak zase udejanjajo svoje intimno življenje. Da je le-to prijetno in človeka vredno, pa mora z načrtom za javno življenje nekega okolja poskrbeti občina in njen prvi človek -župan.
Županovanje ni zgolj prestižna funkcija, ki zagotavlja privilegije in bonitete, temveč je predvsem skrb in odgovornost za vsestranski razvoj kraja, znotraj katerega se mora zagotavljati najboljše standarde kakovostnega življenja občanov. Županovanje pomeni predvsem iskren odnos do dela, jasne cilje in odločne načrte za njihovo dosego. Odlika župana je predvsem v nizanju ciljev in izboru najboljših poti do njih. Je zadovoljevanje skupnih potreb, motivov in ciljev z najmanjšimi žrtvami. Za posameznika in za skupnost. Za gospodarstvo, socialo, zdravstvo, šolstvo in kulturo ter za okolje in prostor. Posebno kategorijo ob tem pomeni - čas. Bolj kot kdaj koli prej je na pragu tretjega tisočletja treba znati tudi prisluhniti. Navznoter k svojim ljudem in navzven, k evropski in svetovni skupnosti, da bomo skupaj z razvitim svetom potovali v tretje tisočletje.
Občina Piran - Portorož je specifična občina, ki iz zgodovine prinaša tradicijo ribištva in solinarstva. Življenje tod je povezano z morjem, ki je že od nekdaj dajalo možnost preživetja. Sprva v najbolj prvobitni obliki - nalovljenih ribah, kasneje v obliki ene najbolj zahtevnih oblik gospodarstva - turizmu. Turizem je tista priložnost, ki krajem v naši občini nesporno zagotavlja preživetje. Toliko bolj, ko bomo zdaj, zdaj ostali brez za nas izjemno pomembnega podjetja Droge, ki je boljšega sogovornika za svoje potrebe, našla namesto v svoji lastni - v sosednji
občini. Dober gospodar ali pravi župan tega ne bi smel dopustiti. Portorož bo izgubljeno lahko nadomestil zgolj s še bolj skrbnim načrtovanjem turističnega razvoja. Pri tem pa bo zgolj sledil tradiciji, ki iz zgodovine prinaša dejstvo, da je bil leta 1891 zgrajeni hotel Palace poleg hotela Excelsior v Benetkah, dolgo časa največji in najlepši hotel na Jadranu.
Da pa bo turizem cvetel, morajo biti najprej zadovoljni ljudje, ki turizem ustvarjajo ali sredi njega žive. Župan je prvi med enakimi zadolženimi za to, da bo okolje postalo bolj prijazno. Najprej prebivalcem, nato obiskovalcem. Ne smemo pozabiti na kulturno in naravno dediščino, ki ju moramo spretno vplesti v enkratnost turistične ponudbe, pod nobenim pogojem pa ju ne smemo odvzeti iz dote naših zanamcev. Da bo življenje v naši občini prijetno za večino, moramo poskrbeti za zaščito vode in zraka, vzeti pod drobnogled odlagališča smeti, urediti promet v vseh njegovih razsežnostih in še mnogo drugega. Samoumevna je skrb za ostarele in invalide, za otroke, šolarje, dijake in študente. Za družine. Pomembne so mnoge malenkosti, ki delajo življenje v nekem kraju prijazno, zanimivo in varno. Župan pa je prvi, ki mora poznati stisko posameznikov natanko tako dobro, kot mora poznati velike, globalne in makro-razsežne probleme cele občine. Mora znati prisluhniti in se vživeti v problem in mora sam ali s pomočjo svojih sodelavcev in strokovnjakov podati rešitve in nakazati pot do njih.
Kot oče velike družine je župan zaupnik in skrbnik skupnosti, ki potuje skozi čas. V jutrišnji dan, v naslednje leto, desetletje in stoletje. Zato ni vseeno, kdo v skupnosti z imenom občina je vreden županskega naslova!
	
	
	1
	
	ЖШ
fer-žil	
■ i	
dr. Riana Benko
OBČINA NAJ BO SERVIS OBČANOV
Po vsem svetu, od Quebeca v Kanadi do Mitake na Japonskem, se občine prenavljajo. Usmerjata jih dve vodilni načeli. Najprej načelo, da je treba probleme reševati na tisti ravni in v tistem okolju, kjer nastajajo. Z njim je povezano drugo načelo, ki se glasi: manj države in več skupnosti.
Namesto da govorimo o samih rešitvah problemov, s katerimi se srečuje piranska ч občina, naj zato v okviru te kratke predstavitve orišem način, kako naj bi sodobna občina v skladu s temi načeli rešitve iskala in našla. Prvič, sodobna občina je participativna občina: njeni občani morajo imeti vsak hip na voljo možnost, da hitro in brez posebnega napora sporočijo svoje poglede na reševanje občih zadev in te poglede soočijo. Drugič, sodobna občina je občanu naklonjena občina; njena uprava v občanu ne vidi nekoga, ki skuša s svojim zahtevkom zmotiti ustaljeni red, marveč stranko, ki ima problem in ki ji je občina dolžna pomagati pri reševanju problema. Če v britanskem Braintreeju občina ni sposobna ostarelemu o1 = ^u zagotoviti prostora v domu za ostarele, mu je dolžna plačati nego domu; če v finskem Hämeenlinnu v dveh tednih ne najdejo prostora v otroškem vrtcu, morajo staršem poravnati stroške za varuško.
In tretjič, če naj bo občina servis občanov, potem je treba temu prilagoditi tudi njeno zgradbo, predvsem pa jo razbremeniti birokratske navlake in miselnosti. To pa pomeni, da je treba opustiti nadzor, po katerem je občan potencialni goljuf, dokler ne dokaže nasprotnega, kar v praksi pomeni, da se mora pred oblastjo nenehno izkazovati s kupom papirjev in dokazil. Hkrati pa to pomeni, da je treba uprave reformirati tako, da bo imela prednost storitev občanu in šele nato kontrola; za razliko od naših sedanjih razmer, v katerih je na prvem mestu kontrola in šele potem storitev - če do nje sploh pride. Za takšno reformo občine pa bo treba vanjo uvesti tudi metode sodobnega menedžmenta.
Zase naj na kratko povem, da sem z vso dušo Pirančanka in da sem Pirančanka tudi ostala, ko sem Piran zapustila zaradi študija in doktorata ter nato zaradi zaposlitve, ki mi je nenehno omogočala, da si nabiram tudi širše, evropske in svetovne izkušnje - in ki me je rešila pred nevarnostjo, da postanem del ustaljene piranske politične nomenklature.
prof. VOJKA ŠTULAR
PROGRAM, ODPRT ZA POBUDE VSEH
Priprave na občinske volitve so v polnem teku in mnogi me sprašujejo: "Zakaj se spuščaš v to?" Vsem volilkam in volil-cem bi rada sporočila, da zato, ker sem iskreno prepričana, da s Piranom v srcu in skupaj z vsemi ljudmi, ki imajo voljo, znanje in odgovornost, lahko naredimo našo skupno prihodnost lepšo in prijaznejšo do vseh.
Moj program, če bom izvoljena, zajema j	številne naloge:
* spodbuditi in omogočiti polno in trajno gospodarsko rast, zlasti turizma, drobnega gospodarstva in samoza-poslovanja, kar bi dosegli z ugodnejšimi najemninami poslovnih prostorov,
*	odpirati nove možnosti zaposlitve mladim, saj je njihova iznajdljivost in mladostni polet dodatno gonilo napredka na poti v tretje tisočletje,
*	zgraditi garažno hišo in parkirišča ter urediti prijaznejši prometni režim, zlasti v mestu Piran in sprejeti take odločitve, ki bodo omogočale razvoj najrazličnejših dejavnosti v starem mestnem jedru,
*	dvigniti kakovost osnovne zdravstvene oskrbe in zagotoviti enake možnosti za zdravje vsem,
*	dvigniti kvaliteto življenja posameznika, ki je vse bolj odvisna od humane vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah in stalnega usposabljanja, ter razširiti možnosti fakultetnega študija in na obali zasnovati tretje univerzitetno središče,
*	zagotoviti pogoje za prijaznejše in lepše življenje otrok, mladine, ostarelih in invalidov,
*	vzpodbujati nadaljni razvoj kulturnega življenja,
*	pospešiti gradnjo neprofitnih stanovanj za mlade družine in socialno ogrožene,
*	nadaljevati z izgradnjo Tartinijevega gledališča, nadkritja Avditorija, Pečaričeve galerije, Osnovne šole Sečovlje, Osnovne šole z italijanskim jezikom Piran, zgradbo Krajevne skupnosti Portorož, Doma za ostarele in športnih objektov in ne nazadnje poskrbeti za simbol Portoroža - stari hotel Palace,
*	Občina Piran mora na široko odpreti svoja vrata in s tem omogočiti medkrajevno, državno in vsestransko mednarodno sodelovanje,
*	varovanje narave je ključna prvina pri načrtovanju urejanja prostora,
*	dokončno urediti kanalizacijo, vodovod in smelo nadaljevati s plinifikacijo,
*	omogočiti enakomeren razvoj celotne piranske občine vključno s podeželjem,
*	celovito, strpno in v duhu dobrih sosedskih odnosov se moramo aktivneje vključiti v reševanje mejnih vprašanj,
*	ohranjati in razvijati sožitje med različnimi narodi, z italijansko narodno skupnostjo in omogočiti njeno vsestransko delovanje in razvoj.
Naštetih nalog je veliko in morda preveč. Program ostaja odprt za pobude vseh volilk in volilcev, ki bi ga želeli dopolniti, saj bi tako lahko postal strategija dolgoročnega razvoja naše občine.
Svoje delo vidim kot dogovarjanje, sporazumevanje in strpen dialog z vsemi, ki tako kot jaz želimo, da bomo skupaj oblikovali podobo naše občine. Z optimizmom stopajmo v lepšo prihodnost, ki jo bomo s skupnimi močmi zagotovo uresničili.
dipl.prav. Robert Časar
ŽUPAN MORA IMETI VIZIJO RAZVOJA
Čas beži in pred nami so ponovno lokalne volitve za župana. To je hkrati tudi priložnost, da se vprašamo, kaj je narejenega in kaj ni. Žal so naši glavni problemi ostali nerešeni: zahrbtni oddajnik Beli Križ še vedno straši, stari lepotec Hotel Palace ravno tako, garažne hiše v Piranu še ni... So pa ostale črne gradnje, recesija se nadaljuje, itd. Tod nekje mora biti luč. Ta je v nas samih, morda v bodočem županu. Župan mora imeti vizijo razvoja občine in voljo, da jo uresniči. Zase mislim, da jo imam. Za našo občino je po mojem glavna prioriteta varstvo okolja. Moja formula za Piran pa je preprosta: "Oživimo srednjeveški Piran, kar bo turizmu dalo nov zagon; turizem pa smo itak ljudje!"
Prva faza revitalizacije Pirana je izgradnja garažne hiše na Fornačah. Projekt smo pripravili v Projektiv! inženiringu in javnem podjetju Okolje. Gre za velik gradbeni poseg, ki bo zaposlil mnoge naše ljudi. Z deli bomo začeli takoj po volitvah. Garažna hiša je projektirana v podzemni varianti in bo imela več kot tisoč parkirnih prostorov, kar bo dovolj za vse. Površino nad garažno hišo bomo preuredili v nove kvalitetne parkovne in rekreacijske površine, ki jih Piran tako zelo potrebuje. Nova pridobitev mesta bo tudi plaža - vse od avtobusne postaje do kompleksa Bernardin; le-ta bo z mestnim jedrom povezan s promenado. Med parkiriščem in Tartinijevim trgom pa bo potekal gratis javni prevoz. Prepričan sem, da lahko ta projekt uresničimo v letu dni Tedaj bomo končno lahko rekli "zbogom rampa", Piran pa bo ponovno svobodno, odprto mesto in brez pločevine; torej prav takšen, kot je že bil nekoč. Ta projekt bo vzpodbudil majhne podjetnike, da se bodo začeli vračati v Piran, pa tudi več domačega in tujega kapitala: za sanacijo hotela Palace, vlaganje v športne in plavalne objekte ter drugo turistično infrastrukturo in gospodarstvo naše občine. Približuje se novo tisočletje, pa tudi boljši časi za nas.
kavarna GALERIJA
na Tartini je vem trgu v Piranu
Tel.: 747-356 Obiščite nas, veseli Vas bomo!
Rajmond Humar
MISEL KANDIDATA
Hi ^	Nimam veliko možnosti, pa vendar -
jj^-ffi**	vredno je poizkusiti, da bom imel mirno
vest.
Vredno je povedati soobčanom, da je usoda njih in njihovega kraja samo v naših rokah. Nenehne obljube vedno istih ljudi, ki molijo boga, ki zlati oltar ima, ljudi, ki so iz obljubljene tržne ekonomije napravili kapitalizem najslabše vrste, obljube le-teh gospodov o čarobni palici ali zlatem ključu našega uspeha, so navadno prodajanje megle.
Uspeha ne bo, dokler ne bomo počistili nakopičene nesnage in zaustavili voz nepridipravov, ki nas vleče navzdol. Uspeha ne bo, dokler se ne bo vsak naš občan ne glede na narodnost, vero, politično prepričanje, znanje ali imetje, zavedal, da samo združeni, strpni in prijateljski, z veliko zdravega mišljenja in poštenega dela, lahko rešimo sebe in naš kraj, v katerem bo za vse dovolj prostora, sreče in kruha.
Za TO je vredno poizkusiti.
Slaščičarna
v Portorožu, pod novim bazenskim kompleksom Hotelov Morje, vas pričakuje bleščeče prenovljena in založena z najizbranejšimi dobrotami iz lastne pekarne
v Luciji.
music shop
OBALA 114 TPC LUCIJA
tel/fax:770-977 e-mail:d-vision@siol.net
DEL NOVOSTI:
*FUN LOVIN' CRIMINALS-100% COLOMBIAN
*	CELINE DION-S'IL SUFFISAIT D' AIMER ♦666-PARADOXX
♦MARILYN MANSION-MECHANICAL ANIMALS *DEE JAY TIME-BELI ALBUM 3
*	ANDREJ ŠIFRER-
i* ft !!! NOVO!!!
AVTOZVOČNIKI ACCORD
V MESECU OKTOBRU
PO PROMOCIJSKIH CENAH
VAŠA NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU,E-MAILU ALI V TRGOVINI
avdio-video kasete in CD-ji za snemanje čis« pribor maXe||
ZAUPAJTE KVALITETI
Soteskanje po hudournikih
Marsikdo od Portorožanovih bralcev je že najbrž slišal za takoimenovani "canyoning" ali po domače soteskanje. Gre za spuščanje po brzicah in slapovih na kratkih delih potokov z veliko višinsko razliko. Zadnja leta nas že kar nekaj turističnih agencij vabi na soteskanje po teh potokih, ki so večinoma v okolici Bovca ali Tolmina. Prvič sem za to soteskanje slišal iz ust sodelavca, ki je to že preiskusil. Priznati moram, da je sodelavec svojo pustolovščino tako živo opisal, da se mi je kar "knedel" naredil v grlu in si nisem upal niti pomisliti, da bi to kdaj preizkusil na svoji koži. Vendar pa mi misel na takšen podvig le ni dala miru in želja po neznanem je prevladala.
Najprej sem se odpravil na soteskanje po potoku Sušeč pri Bovcu. Celotno skupino (okoli 20 prijavljenih) so organizatorji odpeljali k potoku. Prej so nas seveda primerno opremili (neoprenska obleka, kot jo imajo potapljači, rešilni jopič, čelada). Peš smo se napotili vse do vrha potoka, kar je trajalo okoli 15 ali 20 minut. Na vrhu nam je vodič dal napotke, kako naj se spuščamo po slapovih potoka in nam na določenih mestih to tudi pokazal. Priznati moram, da sem ob zrtju z višine šestih ali sedmih metrov, neposredno nad tolmuni, dobil kar nekam težke noge, pa tudi nekam tesnoben občutek v želodcu. Toda, povem vam - ko enkrat skočiš in splavaš na površje, vidiš, da je to zelo zabavno. Na koncu si želiš, da bi se še kar metal in metal ter užival in se drl na vse grlo. Prava poslastica pa je, ko ti vodič pokaže dvanajstmetrski slap, po katerem se spustiš brez vsakršne vrvi! Kar predstavljajte si, kako bi bilo, če bi skočili s strehe trinadstropne stavbe brez vrvi, brez vsega. Adrenalina v krvi boste imeli več kot dovolj. In vendar, ko prideš do konca potoka, si želiš, da bi se to še ne končalo. Dve uri in pol sta minili kot bi mignil.
Ker me je soteskanje tako prevzelo, sem si želel "znanje" poglobiti, zato sem se spopadel še s potokom Peršjak v Gorenji Trebuši pri Tolminu. Skupina je bila tu precej manjša (le štiri osebe in vodič). Mislim, da je to optimalno število udeležencev, katerim se lahko vodič maksimalno posveti. Pohod do vrha tega slapa traja nekoliko dlje (20 do 30 min), saj je slap daljši in višji. Spuščanje pa traja nekje okoli tri ure in pol. Vtis je enkraten. Poslastica tega potoka je 30 (trideset) metrski slap, kjer te vodič seveda spušča po vrvi, vendar tako hitro, kot se skupaj dogovorita.
Oba slapova sta čudovita. Občutek po spustu je enkraten, naravnost fantastičen. Cmokov v grlu boste imeli več kot dovolj. Adrenalina se boste naužili v veliki meri. Vendar pa brez strahu - zadeva je popolnoma varna in preizkušena. Ko ste enkrat v strugi potoka, je kot bi se spuščali po toboganu. Voda te kar nosi po svoji poti. Kljub temu pa nobena previdnost ni odveč! Če se le ravnaš po navodilih vodiča, so užitki zagotovljeni.
Če vas ima, da bi doživeli nekaj izrednega in razburljivega, je to prava stvar. Zagotavljam vam, da takšnega doživetja zlepa ne boste pozabili in imelo vas bo, da bi poizkusili še kdaj. Najbolje bo, če se na takšno avanturo odpravite s prijatelji. In vsa druščina se bo odlično zabavala.
Zagotovljeno!
Boris Kočevar
Izleti Društva invalidov
OD MOČILNIKA...
Društvo invalidov Piran, ki smo ga predstavili v letošnji 6. številki Portorožana, je letos junija za težje invalide pripravilo brezplačen izlet v Tehnični muzej Bistra in na Močilnik, k izviru Ljubljanice na Vrhniki. Na izletu je bilo 38 članov društva. V prijetnem jutru je izletnikom ob šalah Veronike Fuksove in Jožice Sorta vožnja hitro minila. Po poti, v Logatcu, se jim je pridružil predsednik vrhniškega društva invalidov, g. Janez Petrič, ki jim je spotoma predstavil še svoj kraj. V parku gradu Bistra so našim izletnikom domačini - člani tamkajšnjega Društva invalidov - pripravili prijetno presenečenje: dobrodošlico s kavico in šilcem krepkega. Seveda je bilo vzdušje takšno, da so skupaj povzdignili glas in zapeli nekaj domačih viž. Prav neverjetno je, kako pesem spontano združi doslej neznane ljudi! Čakalo pa jih je še eno presenečenje: vstopnine v muzej jim ni bilo treba plačati, kar se dandanes ne dogaja prav pogosto, zato se izletniki ob tej priložnosti muzeju za to humano gesto seveda iz srca zahvaljujejo. Potem so se nekateri po gozdni, senčni poti podali peš, drugi pa z avtobusom do Močilnika, ki je prava oaza miru. Športni člani društva so se tam pomerili z Vrhničani v različnih športih. Na večer so se naši izletniki poslovili od Vrhničanov. Prepričani smo, da je izlet vsem polepšal in popestril vsakdan, ki je za marsikoga pogosto preveč pust in prazen, zato si člani piranskega društva, težji invalidi, želijo, da bi kmalu odšli na še kakšen tak izlet.
Ana Jakič
... DO CERKNIŠKEGA JEZERA IN NAZAJ
Septembra je Društvo invalidov naše občine pripravilo še izlet v Rakov Škocjan, Cerknico in na Slivnico, ki so se ga udeležili člani iz vseh naselij naše občine. Po ustaljeni navadi jih je toplo pozdravila predsednica društva, ga. Hilda Vuga in vodja izleta, ga. Veronika Fuks. Dve izletnici pa sta druščino presenetili z domačim pecivom. Na Uncu sta se našim izletnikom pridružila predsednica cerkniškega Društva invalidov, ga. Olga Otoničar in turistični vodnik, ki sta jih vse do večernih ur vodila po zaščitenem krajinskem parku Rakov Škocjan, polnem razkošnih gozdov in nepredvidljivega podzemnega sveta. Krenili so še na Slivnico z veličastnim pogledom na Cerkniško polje. Čarovnic, ki baje tu domujejo, pa na žalost niso srečali. V Cerknici so si ogledali obrambni zid iz turških časov, v cerkvi pa pravo bogastvo kamnoseškega in kiparskega okrasja na številnih gotskih obokih. Peljali so se ob robu Cerkniškega polja, da so vsaj delno dobili občutek razsežnosti tega znamenitega kraškega sveta: poleti travnika, spomladi in jeseni ribnika, pozimi pa drsališča. Poučno s prijetnim so zaključili s kosilom na kmečkem turizmu v Dolenji vasi pri Cerknici.
Jožica Sorta
Za izlete Društva invalidov Piran se je treba predhodno prijaviti v pisarni društva (Stara cesta 4, Portorož) ali po telefonu.
MLAD, POPULAREN IN NADARJEN...
Sašo Ožbolt je star sedemnajst let. Je med najmlajšimi, a najboljšimi košarkarji članske ekipe Košarkaškega kluba Portorož. Njegova igra je borbena, zelo natančen je pri metu za tri točke. Igra na položaju "beka". Bil je že član kadetske reprezentance Slovenije, trenutno pa je na spisku mladinske reprezentance, V domačem kraju je zelo priljubljen, še posebno med predstavnicami nežnega spola, zato se mi je zdel idealen sogovornik...
Portorožan: Ali občutiš popularnost v svojem kraju in če jo, kako se ob tem počutiš?
Sašo: Svojo popularnost občutim samo med mladimi; drugače se ne počutim nič posebnega.
Portorožan: Kdaj in zakaj si začel igrati košarko?
Sašo: Ko sem bil star devet let..., ker mi je bila košarka vedno všeč.
Portorožan: Kdo te je navdušil zanjo?
Sašo: Navdušil me je oče.
Portorožan: Kakšno je bilo tvoje prvo srečanje z njo?
Sašo: Hm... Takoj sem vedel, da bom v košarki vztrajal, kolikor bo mogoče...
Portorožan: Kako se počutiš zdaj, ko že toliko let igraš? So se tvoja ljubezen, strast in nasploh občutki ob igranju zelo spremenili, ali so ostali nespremenjeni?
Sašo: Ostali so nespremenjeni. Samo da sem zdaj bolj zagrizen in imam večji motiv.
Portorožan: Vidiš v košarki svojo daljno prihodnost ali nameravaš početi kaj drugega?
Sašo: Če mi poškodbe ne bodo preprečile, vidim v košarki svojo daljno prihodnost.
Portorožan: Dve leti si igralec članske ekipe... Si eden najmlajših igralcev, pa si vendar med nosilci igre... Kako to sprejemaš? Misliš, da si talentiran?
Sašo: Vesel sem, ker mi igralci zaupajo. Za dobrega igralca je potrebno predvsem trdo treniranje. Mislim pa, da sem malo tudi nadarjen.
Portorožan: Koliko truda vlagaš v treninge? Si s svojim trenerjem Kovačevičem zadovoljen?
Sašo: Treniram štiri ure dnevno in sem z njim kar zadovoljen, saj so treningi raznoliki.
Portorožan: Kakšne so po tvojem možnosti letošnje članske ekipe?
Sašo: Pričakujem uvrstitev v drugi krog tekmovanja in s tem tudi napredovanje v boljšo ligo.
Portorožan: Se ti zdi, da je za košarko v Sloveniji dovolj zanimanja?
Sašo: Da. To potrjujejo tudi nekateri kašarkaši iz Slovenije, ki igrajo vzelo močnih klubih.
Portorožan: Katere lige ali pokale spremljaš in kje bi sam najraje nekoč igral?
Sašo: Spremljam vse lige. Najraje bi igral v NBA. To so sanje vsakega košarkarja. Zadovoljen pa bi bil tudi z igranjem v katerem od prvoligašev.
Portorožan: Za kateri domači in tuji klub navijaš in kdo je tvoj idol?
Sašo: V Sloveniji navijam seveda za Union Olimpijo, v NBA pa za Indiano. Moj idol je Reggie Miller, igralec, ki v NBA nastopa za Indiano.
Portorožan: Veliko časa preživiš na treningih in tekmah... Kaj pa še počneš v prostem času? Greš zvečer kdaj ven, pa kakšno glasbo rad posluaš?
Sašo: V prostem času gledam televizijo (logično). Zvečer grem redko ven. Kot večina košarkarjev poslušam rap.
Še vedno ga je oblival pot od treninga, zato ga nisem več zadrževala. Odšel je v garderobo in se kmalu izgubil v temi.
Tadeja Golubovič
ROKOMETAŠICE ROKOMETNEGA KLUBA M-DEGRO PIRAN IGRAJO V EVROPSKEM POKALU MEST S ŠPANKAMI
Rokometašice M-Degro Piran, ki so najuspešnejša primorska ekipa v tem športu, so se že lani uvrstile v Evropo, vendar so se takrat v klubu odločili, da zaradi neizkušenosti v evropskih pokalih ne bodo nastopali. Letos so dekleta ponovila uspeh in bodo tokrat "vozovnico" v evropsko tekmovanje tudi izkoristila, kar jim bo tudi nagrada za osvojeno četrto mesto v prvenstvu. V svojem prvem nastopu na evropski sceni se bodo pomerile s špansko ekipo Bera Bera iz San Sebastiana. Tako je določil žreb v evropskih pokalih, ki so ga opravili letos avgusta na Dunaju. Španska ekipa v zadnjih letih ni dosegla odmevnejših mednarodnih uspehov, zato v piranskem klubu menijo, da bo boj za napredovanje s Špankami, pa čeprav bodo obe tekmi odigrali v San Sebastianu, vsaj enakovreden. Prvo bodo odigrale 9. oktobra, drugo pa dva dni zatem (11.10.) Na obeh tekmah bosta pravico delila sodnika s Poljske, delegat pa bo iz Francije. Iz deklet veje optimizem in pričakovati je - če jih le ne bodo pestile poškodbe - da bodo obe tekmi odigrale s potrebnim elanom in voljo do zmage. Zagotovo bodo tudi navijači, ki jih bodo spremljali na to dolgo pot, s spodbujanjem in bodrenjem dekletom pomagali do uspeha. Držimo pesti, da bodo rokometašice M-Degro Piran, uprava kluba in navijači v Španiji dostojno predstavljali generalnega sponzorja Mercator-Degro Portorož, Občino Piran in državo Slovenijo.
* Državno prvenstvo se je pričelo 26. septembra. Prvi dve tekmi prvenstva sta Pirančanke pričakali v gosteh, prva v sosednji Izoli, druga, 1. oktobra, v Žalcu proti ŽRK Juteks Žalec.
Dekleta vas v mesecu oktobru vabijo na ogled naslednjih prvenstvenih tekem v Športni dvorani Lucija s pričetkom ob 19.30 uri, in sicer:
-	v torek, 6. oktobra: RK M-DEGRO PIRAN : ŽRK VEGRAD VELENJE,
-	v soboto, 24. oktobra: RK M-DEGRO PIRAN : RK VIBIS BRANIK MARIBOR.
Folklora vabi
V gostinskem lokalu Zanzibar v lucijski obrtni coni je 17. septembra potekal vpis novih članov v folklorno skupino Val iz Pirana. Skupina, ki deluje že od leta 1961, je letošnji vpis popestrila s prireditvijo "Vpisni žur 98", na kateri se je predstavila z nošami posameznih slovenskih pokrajin, videomaterialom, fotografijami in načrtom za prihodnje obdobje. V zadnjih letih so Valovci poskrbeli za precejšnje organizacijske spremembe. Lotili so se uveljavljanja načinov dela značilnih za profesionalno vodena podjetja. Novost je tudi želja spoznavati druge kulture, zato so uvedli t.i. motivacijske izlete. Letos so Valovci obiskali Kanarske otoke, o čemer ste lahko prebrali v prejšnjem Portorožanu.
Kogar zanima, lahko informacije in pojasnila dobi pri Elizabeti Fičur, KU D Karol Pahor Piran, tel.št. 73-455.
POLETJE FLIPIC V AMERIKI
Dekleta Plesno akrobatske skupine FLIP iz Pirana, ki se med drugim letos lahko ponovno pohvalijo z zmago na evropskem prvenstvu na Švedskem, so letošnje poletje navduševala številne gledalce, predvsem naše zdomce po Severni Ameriki in Kanadi. Na pobudo slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve, podjetja Humanitar iz Celja, Slovenskega kulturnega doma iz Chicaga in Vseslovenskega kulturnega odbora iz Kanade, se je 27 deklet iz Pirana s svojimi trenerji Stasjo in Mitjo Mehora ter Gino Gržinič odpravilo "preko velike luže", kjer so s svojimi nastopi navdušila Američane in Kanadčane, pretežno naše rojake.
V Ameriki je skupina prebivala v Romarskem domu Slovenskega verskega središča v Lemontu v bližini Chicaga. Že prvi nastop v Slovenskem kulturnem domu je povezal tako Flipice kot slovenske rojake. Turneja s predvidenim enim nastopom se je zato razširila še na nastope na pikniku slovenskih žena in deklet v parku Slovenskega verskega središča, v Mednarodni otroški bolnišnici v Chicagu in pri guvernerju države llinois v Chicagu, kjer so dekleta tudi posebej sprejeli in pogostili v guvernerjevih prostorih, kjer sta jih pozdravila tudi dr. Jože Bernik, na zadnjih volitvah kandidat za predsednika Slovenije in njegova soproga. V veliko veselje deklet so obiskala tudi športno dvorano, kjer trenirajo in igrajo popularni košarkarji Chicago Bulls.
Bivanje Flipic v Kanadi je bilo čisto posebno doživetje. Taborile so namreč v Slovenskem parku skupaj z otroki naših rojakov. Dekleta in fantje iz Kanade so sprva zelo počasi navezovali stike s Flipicami. Po tednu skupnega druženja pa so presenečene starše, ki so jih prišli iskat, prepričali, da so jim podaljšali bivanje do odhoda njihovih novih prijateljic v Slovenijo. Čudoviti ljudje so ti kanadski Slovenci. Na vsej turneji in na vseh nastopih, tako v Slovenskem parku v Cambridgu, Lipa Parku v Catharinsu, kjer jih je sprejela gledališka skupina, s katero so pred meseci navezali stike že v Sloveniji, v Kulturnem parku Triglav v Londonu, v Slovenskem kulturnem domu v Hamiltonu, kjer imajo poleg doma tudi slovensko cerkev in celo dom za ostarele, so nastope spremljali z navdušenjem in nostalgijo.
Mojka M. Lavrič
TROFEJA OBČINE PIRAN 98
V nedeljo 20. septembra je športno društvo Piran - Societa sportiva Pirano priredilo 5. tekmovalni tek za Trofejo občine Piran. Prireditev je potekala v avtokampu Lucija. Letos je tekaški trener Ivo Lazar proslavljal zmago z Veroniko Koren, ki je zmagala v kategoriji deklic na 5 kilometrov in prejela pokal Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog, ki ji ga je izročila njena predsednica Milica Maslo. Na fotografiji: Milica Maslo (leva s sončnimi očali), Veronika Koren in desno njen trener Ivo Lazar.
(Foto: J.K.)
VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTOV
Tabaković Senad s.p. Marxova 18, 6330 PIRAN, tel.: 041/671-219
-	adaptacije stanovanj
-	postavitev pregradnih sten
-	montaža vseh vrst stenskih in stropnih oblog
-	pleskarska dela
-	montaža stavbnega pohištva in ostalo po dogovoru
Za ljubitelje plesa Plesni klub TITTY DANCE iz Izole do 15. oktobra vpisuje nove člane in sicer na tel št 066/647-020
(MIRNA) ali osebno na plesnih vajah, ki pričnejo v petek, 2. oktobra na GIMNAZIJI PIRAN (trim kabinet)
URNIK: ob sredah 16.00-17.00 Hip Hop; 17.00-18.30 Rock'n'Roll (začetni tečaj) 18.30-20.00 Rock'n'Roll (nadaljevalni tečai)
ob petkih 15.30-17.00 Hip Hop; 17.00-19.00 Rock'n'Roll (začetni+nadaljevalni tečaj)
2. SLOVENSKA KONFERENCA O ODNOSIH Z JAVNOSTMI
Slovensko društvo za odnose z javnostmi je od 17. do 19. septembra v Kongresnem centru Hotelov Bernardin pripravilo drugo konferenco o odnosih z javnostmi. Za razliko od lanske, ustanovne, ki je pomenila mejnik v razvoju slovenske stroke odnosov z javnostmi, je bilo vodilo letošnje konference nadaljni razvoj in uveljavitev stroke v Sloveniji. Udeleženci so razpravljali o uvajanju sistematičnega študija odnosov z javnostmi pri nas kakor tudi o ureditvi statusa samega poklica in etičnega kodeksa o poklicnem ravnanju v stroki. Med govorniki na konferenci velja izpostaviti Iva Bizjaka, varuha človekovih pravic in Kim Karnett iz Dallasa, ki so jo lani proglasili za "komunika-torko leta" v ZDA.
Organizator konference, Slovensko društvo za odnose z javnostmi, je bilo ustanovljeno leta 1990, leto pozneje pa je bilo registrirano kot strokovno, nepridobitno, prostovoljno in samostojno krovno nacionalno združenje strokovnjakov s področja odnosov z javnostmi. Dve leti pozneje, 1993, je bilo sprejeto v Evropsko konferederacijo za odnose z javnostmi (CERP) kot polnopravni član. Slovensko društvo za odnose z javnostmi ima trenutno okoli 160 članov.
Droga še vedno uspešna
Delniška družba Droga Portorož tudi letos nadaljuje s pozitivnimi trendi poslovanja. Polletni poslovni rezultati kažejo 10 odstotno rast celotnega prihodka v primerjavi s prvo polovico preteklega leta. Prihodek od prodaje je v prvih šestih mesecih znašal 5,9 milijarde tolarjev in predstavlja 9% povečanje glede na enako obdobje lani. Od tega so znašali prihodki od prodaje na domačem trgu 4,5 milijarde tolarjev, na tujih trgih pa 1,4 milijarde tolarjev. Portoroška Droga tako uresničuje zastavljeni cilj hitre rasti prodaje na tuje trge, predvsem na trge bivše Jugoslavije. Nosilni izvozni izdelek pa ostaja kokošja pašteta.
V prvem letošnjem šestmesečnem obdobju so v Drogi d.d. ustvarili dobiček v višini 455 milijonov tolarjev. Čistega dobička je bilo za 5% več kot lani. Po napovedih predsednika uprave g. Matjaža Čačoviča bo družba do konca leta uresničila, morda celo presegla zahtevne načrtovane poslovne cilje.
ј^дгр'?	-" i; ч p i ШШШШШШШШШШШШЖ

Ob smrti Vere NIKOLIĆ iz Portoroža izrekamo naše iskreno sožalje njeni družini, še posebej možu Jovanu, Portorožanovemu dolgoletnemu sodelavcu.
Interesente za vpis v visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT
(VII. stopnja) obveščamo,
da v petek, 2. oktobra 1998 ob 16. uri začenjamo s predavanjem doc. dr. Tončija Kuzmanića pri predmetu Komuniciranje in vodenje,
za izredne študente 1. in 3. letnika. Vpis je možen še do konca oktobra 1998. Pogoj za vpis v 1. letnik je končana srednja šola (V. stopnja), za vpis v 3. letnik pa končana višja šola (po programu sprejetem pred 1.1.1994). Informacije: 066/21 020 03
Potem ko je Neptunov krst, ki ga že več kot pol stoletja pripravljajo dijaki srednje pomorske šole, za devet let zapustil starodavno gusarsko mesto Piran (eni so ime mesta iskali v korenu besede pirat), se je letos spet vrnil tja, kamor tudi sodi. Letošnji krst so pripravili skupaj z lani ustanovljenim piranskim turističnim društvo. Šola ima letos vpisanih 331 dijakov. Devetdeset jih je vpisnih v prvi letnik: 41 je pomorcev in 49 elektronikov.
Božično-novoletne voščilnice Rdečega križa
Z nakupom božično-novoletnih voščilnic Rdečega križa Slovenije boste prispevali k obnovi Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič, kjer letujejo otroci iz sosialno ogroženih družin z različnimi kroničnimi obolenji, bronhialno astmo, sladkorno boleznijo, epilepsijo, hemofilijo. Lani je letovišče gostilo več kot deset tisoč otrok. Cena enega kompleta voščilnic je 800 tolarjev (v A kompletu so otroške ilustracije, v B pa fotografije zimskih idil). Naročite jih lahko na Rdečem križu Slovenije, Mirje 19, ljubljana.
KEMIČNO ČIŠČENJE OBLAČIL, ZAVES, VSEH VRST
ODEJ, PREGRINJAL, SEDEŽNIH PREVLEK ...
@ ^
Vse za šivanje in kemično čiščenje Liminjanska 78, 6320 Lucija - Portorož Tel.-Fax: 066/770-970 URNIK:
vsak dan: 8.00 - 12.30 in 16.00 - 19.00 sobota: 9.00- 12.30
IrTTMl Gutermann
1000 razlilčnih gumbov ERREBI
sukanec GÜTERMANN 240 barvnih odtenkov
zadrge, od 16 do 80 cm, vseh barv
šiviljski pripomočki PRYM, MARBET, elastike, obrobni in okrasni trakovi, čipke, našitki, ramenske blazinice, "frizelin" vezalke...
pestra izbira nogavic LEVANTE
KAKO SE JE OBNESLA TURISTIČNA AMBULANTA
Turistična ambulanta v Zdravstvenem domu v Luciji je začela delovati 15. julija, svoja vrata pa je zaprla 30. avgusta. Po površnem pregledu podatkov je bilo v ambulanti oskrbljenih 1130 odraslih oseb in 990 otrok. Podatkov o številu ljudi, ki so iskali zdravstveno pomoč v nočnem dežurstvu, še nismo obdelali. Ker smrt ne počiva, so štirje tuji turisti in trije slovenski državljani med dopustom tudi umrli. Zanimivo je, da je bila večina pacientov slovenskih zavarovancev, kar kaže, da se lažje med počitnicami odločijo za obisk zdravnika. Velikega porasta obiskov vzhodnoevropskih turistov nismo zaznali. Največ je tako imenovanih "turističnih bolezni", ki se pokažejo v večernih urah po vrnitvi s plaže. Običajno gre za vsakovrstna pretiravanja, ki pripeljejo do zdravstvenih motenj. Pokazalo se je tudi, da je bila sezona intenzivna približno tri tedne, ko smo dobesedno bili zasuti z delom. Negodovanja in (uradnih) pritožb pacientov nismo imeli, razen v enem primeru ko se je zapletlo okoli plačila storitve, ker pacientka ni imela s seboj zdravstvene izkaznice. Za naslednjo turistično sezono bi si želeli turistično ambulanto organizirati še bolje, zato prosimo vse turistične delavce in krajane, če svoje predloge in morebitne ustvarjalne kritike posredujejo v Zdravstveni dom Piran na moje ime.
Milica Maslo,
prof. zdrav, vzgoje; vodja org dela v zdravstvu
JAVNO VPRAŠANJE ŽUPANSKEMU KANDIDATU KLAVDIJU MALLYJU
V obširnih člankih zadnjih dveh številk Portorožana g. Klavdij Mally razlaga svoj pogled na življenje v občini Piran. Po zadnjih Portorožanovih vesteh pa je g. Mally tudi kandidat za piranskega župana. Predvolilna kampanja se je torej že začela.
Glede na zapisano v njegovih člankih je g. kandidat nadvse pošten, ekološko osveščen in tudi drugače razgledan, žal pa so si v praksi besede in dejanja pogosto v nasprotju.
Zato kot občan - volilec javno sprašujem g. Mallyja:
1.	Ali si lahko županski kandidat privošči na svoji parceli črno gradnjo, še posebno, če upoštevamo, da je g. Mally tisti uradnik v občini Piran, ki je zadolžen za izdajanje gradbenih dovoljenj, torej za spoštovanje zakonov pri posegih v prostor? Ali ni to nekaj podobnega, kot če bi policaji ropali banke, gasilci pa podtikali požare?
2.	Ali nam občanom lahko zaupa, kako je mogoče z uradniško plačo, na pošten način, v kratkem časovnem obdobju zgraditi sredi Bernardina razkošno vilo, kakršno si je zgradil g. Mally, kot na osnovi nadaljevanje zgoraj omenjenega črnega posega?
Z. KRIBEL
Spoštovani
Čeprav je čas danes ena najbolj dragocenih vrednot aktivnih ljudi, vam odgovarjam na vaše pismo in ga sprejemam kot nujnost radovednih ljudi. Občanov, v skrbi za čas, poštenost, sposobnost in neoporečnost bodočega župana. Pozdravljam to radovednost in jo jemljem kot vaš iskreni prispevek k izboru najboljšega prvega moža ali žene občine, za katere vajeti bo potrebno krepko poprijeti, da jo bomo naredili za prijazno občanom in zanimivo turistom in obiskovalcem.
Hišo imam in srečen sem, da je tako. Že kot mladenič sem vedel, da bom svoje gnezdo spletel znotraj svojih zidov. In gradbenik po stroki in človek, ki nadvse ljubi in spoštuje dom, sem pričel z gradnjo. Tako kot mnogi drugi. Uradniki, zdravniki, poštarji... Poti do hiše so težavne. Možnosti je veliko. Moja finančna konstrukcija, sestavljena iz prodaje premoženja, združevanja družinskega denarja in kreditov, pa so moja povsem privatna stvar. Sicer pa vsakomur privoščim hišo, saj to dokazuje, da ne čaka na pomoč drugih, temveč sam poprime za delo in tako pomaga sebi in bogati vse nas. Ponosen sem, da imam hišo in da mi gre dobro že sedaj, ko se ne ponašam s "prestižnimi" funkcijami in titulami. Imel sem cilj in z naporom sem ga dosegel. Tudi sedaj imam cilj, ki bi mu lahko rekel celo: zmagati na natečaju za gradnjo skupne hiše vseh nas - prebivalcev v občini Piran. Prizadeval si bom, da ne bo ostalo zgolj pri ideji, načrtu in gradbenemu dovoljenju...
PS.
Imam gradbeno dovoljenje in moja hiša stoji v Portorožu, kamor Lepa cesta tudi sodi.
S spoštovanjem
Klavdij Mally
Trije skuterji za policiste
Direktor koprske enote Zavarovalnice Triglav Bogdan Rebula je načelniku UNZ Koper Emilu Čebokliju svečano izročil ključe treh skuterjev znamke Piaggio Sera. Ob tem je dejal, da je UNZ Koper eden izmed najboljših njihovih zavarovancev, zato si približno 1,2 milijona vredno darilo zares zaslužijo. Čebokli je ob zahvali dejal, da so 125-kubični skuterji zelo uporabni za značilne ozke mestne ulice v obmorskih mestih. Dodal je, da so darila tembolj veseli, ker na policiji že dolgo razmišljajo o nabavi tovrstnih prevoznih sredstev. Dva skuterja sta namenjena koprskim, eden pa piranskim policistom.
Nedavno je izolskim policistom skuter podarila izolska županja Breda Pečan; odslej so tako vse tri obalne policijske postaje še nekoliko bolj mobilne.
Besedilo in slika: Andrej Žnidarčič
Predaja ključev pred poslopjem zavarovalnice Triglav v Kopru



iLi


tel: 066 746 775
POGORIŠČE
Ko krajevna skupnost je gorela, je vsa ulica norela in čakala gasilce. Ob pogorišču pa je naša krajevna skupnost odeta v blišč in je pomembna in obiskana nič manj kot otoček s cerkvico in gora s tremi vrhovi. Slovencem in drugim obiskovalcem se je vtisnila v spomin kot dopustniški kraj s kopališči, zabavišči, parkirnimi urami ter eno ulico s širokimi pločniki, na katerih je zlasti v večernih urah veliko sprehajalcev. Ima tudi lepe parke s palmami, cedrami in drugim rastlinjem, pod krošnjami katerih se v vročih dneh spočije telo in nahrani duša.
Med vsemi parki je najlepši tisti izpred hotela Palace, ki ga je so-najel neki "princ" iz Avstralije. Gotovo ni veliko plačal zanj in je najbrž tudi zato nekoliko nanj pozabil. Nedaleč preko ceste, v križišču ob prihodu v Portorož, mu sedaj dela družbo še pogorišče krajevne skupnosti. To bi, bolj kot gradbeni odbor, potrebovalo denar za takojšnjo obnovitev pogorele strehe, ki bi zaščitila nastajanje nove škode na premoženju pod njo. Nekoč smo v Portorožu imeli Casino', ki se je zavedal, da ekstra prihodki od iger na srečo pripadajo kraju, v katerem je za prireditve potrebna zahtevna in draga turistična infrastruktura. Ta turistični denar je država vzela in pustila kraj, ki je prvi turistični center države in njeno ogledalo pred tujci, s številnimi problemi in brez denarja za ta namen. Na ministrstvu, kamor so denar odnesli, so vrata dobro zaklenili. Slišati pa tudi ni bilo, da bi kdo trkal nanje in terjal, da denar vrnejo ali pa sami vlagajo v turistično infrastrukturo. Tistim, ki prirejajo igre na srečo pa je, tako kot prej, še naprej lepo.
V Portorožu je bilo v zadnjih letih vloženega veliko denarja za izboljšanje hotelske ponudbe, ki je tako že dosegla zgledno raven. Problemi kraja pa se kar naprej kopičijo in ga vedno bolj obremenjujejo. Če bi v Portorožu res bilo vse na svojem mestu, bi lokvanji v ribniku pred hotelom Palace bujno cveteli in veselo razkazovali svojo lepoto radovednim obiskovalcem. Streha nad pogoriščem bi bila že po dveh tednih na svojem mestu in bi ščitila premoženje pod njo. Tisti, ki v Portorož vabijo goste, bi tako kot investitor novega blagovnega centra v Kopru, zanje zgradili parkirišča. Tistim, ki parkirišč ne bi imeli, pa ne bi izdali niti uporabnega dovoljenja ali pa bi smeli vabiti samo take goste, ki lahko do njih pridejo peš. Že kdaj bi prevladalo spoznanje, da gostu ne smemo postreči z zrezkom, če nimamo potrebnega pribora, s katerim bo ta zrezek lahko na primeren način zaužil?! Tistega najboljšega, kar je v Portorožu nastajalo dolgo in z delom veliko generacij, ne bi kar tako odnašali na pogrnjeno mizo k sosedu. Z denarjem, ki ga je država vzela turizmu, bi že kdaj lahko rešili pereči problem prometa skozi bivalno središče turističnega kraja. Domačini se temu središču ne bi več izogibali in se temu odtu-jevali. To središče bi lahko postalo kraj prijetnih srečanj. Ti in še mnogi drugi pa so le čeji, za katere v Portorožu ne vemo, kako bi se jih znebili.
Jakob Čemažar
Comunita' degli Italiani "G. Tartini" Pirano:
APPUNTAMENTI DI OTTOBRE 1998
*	Domenica 4 ottobre alle ore 20.30 nella Chiesa di S. Francesco a Pirano la Comunita' Autogestita Costiera della Nazionalita' Italiana in collaborazione con la CAN di Pirano organizzano il CONCERTO dell1 orchestra barocca Accademia di San Rocco di Venezia. In programma musiche di: A. Vivaldi, G. P Telemann, T. Albinoni.
*	Giovedi 8 ottobre alle ore 19.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" in collaborazione con P Universita' Popolare di Trieste e Г Unione Italiana di Fiume organizzano la conferenza dal titolo "LE SALINE DI SICCIOLE" del Dott. Loris Dilena.
*	Venerdi 9 ottobre alle ore 17.00 nella sala delle esposizioni di Casa Tartini inaugurazione della mostra fotografica degli alunni della S.E. "Vincenzo de Castro" PROSPETTIVE PIRANESI. La mostra rimarra' aperta al pubblico fino a martedi 20 ottobre 1998.
*	Domenica 11 ottobre alle ore 10.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano in collaborazione con il "Club Radio Capodistria simpatia" organizza la rassegna di poesia "QUESTO MARE CHE NON DIVIDE MA UNISCE DUE SPONDE". Incontro fra poeti dialettali del Veneto e della Comunita' degli Italiani di Pirano.
*	Giovedi 15 ottobre alle ore 19.00 nella sala delle Vedute di Casa Tartini la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" in collaborazione con I'Associazione Trieste Musica organizzano il CONCERTO del "TRIO ALL'OPERA" Ingrid Bar (soprano), Luciano Battocchio (corno inglese), Michele Liuzzi (pianoforte). In programma musiche di: G. Donizetti, V. Bellini, A. Pasculli, G. Verdi, R. Wagner, J. Mengal, G. Rossini.
*	Sabato 17 ottobre alle ore 20.00 all'Auditorio di Portorose la Croce Rossa di Pirano in collaborazione con il Comune di Pirano e la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" organizzano la rappresen-
tazione della Commedia "VA PIRAN....." quasi 100 anni di storia
piranese di R. Paghi e L. Ravalico del Gruppo filodrammatico della Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano.
*	Domenica 18 ottobre alle ore 20.00 in Piazza Tartini la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" in collaborazione con il Comune di Pirano organizza lo "SPETTACOLO IN PIAZZA" con balli, pattinaggio artistico e....
*	Sabato 24 ottobre alle ore 18.00 nella sala delle esposizioni di Casa Tartini inaugurazione della mostra "TRA VENEZIA E PIRANO" presentazione di Aurora Fonda.
La mostra rimarra' aperta al pubblico fino a venerdi 6 novembre 1998.
*	Sabato 24 ottobre alle ore 20.00 all' Auditorio di Portorose, la Comunita' degli Italiani "Giuseppe Tartini" organizza una serata artis-tico-culturale con ospite la Comunita' degli Italiani di Umago (coro misto, scenette comiche, Duo Novella & Vito).
- Biblioteca "Diego de Castro" in Casa Tartini, con il mese di
ottobre sara' aperta al pubblico con il seguente orario: MARTEDI' dalle 10.00 alle 12.00 (Gianna Roškar) MERCOLEDI' dalle 16.00 alle 18.00 (Ondina Lusa)
Settembre, piu' di mezzo secolo fa:
Lotto settembre 1944, colava a picco tra Isola e Capodistria I'am-miraglia della flotta mercantile italiana, il transatlantico "REX". II Rex realizzo' il record di velocita' nella traversata atlantica nell'anno 1933.
Con la fine della primavera e I'inizio dell'estate 1944 le for-mazioni aeree alleate, anglo-americane, bombardavano quasi gior-nalmente gli obbiettivi militari e non nei territori ancora occupati e nazionali delle forze nazi-fasciste.
Lo sbarco in Normandia, I'avanzata delle truppe alleate in Italia e sugli altri fronti, I'avanzata dell'armata rossa dall'allora Unione Sovietica verso la Polonia e Germania, I'avanzata delle truppe ameri-cane verso il Giappone, ecc.. - tutto cio' rappresentava un colpo mortale alle forze dell'asse. I cacciabombardieri sudafricani, levatisi in volo da Falconara, vicino Ancona, colpirono il Rex con razzi e bombe in tre micidiali ondate successive. Per la grande nave un'agonia dura-ta 3 giorni, affondava vicino al molo di Semedella.
II nove settembre 1944 preso punta Salvore gli aerei alleati bombardavano e affondavano la nave passeggieri "San Marco" della Societa' "Istria - Trieste" che fin dall'entrata in servizio, pochi mesi prima, partiva ogni giorno dal Molo della pescheria di Trieste diretta % alle cittadine dell'lstria occidentale. Al tempo dell'occupazione nazi- 2 fascista, errano i tedeschi che controllavano il movimento. La San Marco veniva anche usata dai teseschi per il transporto della truppa. I partigiani in quel tempo sconsigliavano i civili di viaggiare con il vapore perche sempre in possibile pericolo per i diversi mitraglia-menti e bombardamenti da parte degli aerei alleati. II nove settembre il piroscafo sulla linea Umago - Trieste aveva a bordo circa 260 per-sone e militari tedeschi. II San Marco veniva colpito a piu' riprese da * nove caccia-bombardieri fino al suo affondamento. Come con- 3 seguenza sono morte 154 persone civili e 30 militari-ufficiali 1 tedeschi. Fra' i morti pure tre piranesi imbarcati sulla San Marco e -cioe': il direttore di macchina Libero Veronese e i marinai Giuseppe Trani e Constantino Micalisin.
Plinio Tomasin
Zasvojenost z Internetom
Spoštovanim bralcem mojih člankov v Portorožanu se opravičujem, ker za poletno številko nisem pripravil napovedanega članka o Internetu. Ko smo se doma v družinskem krogu pogovarjali o vsebini članka, smo skupaj ugotovili, da so počitnice namenjene nečemu drugemu kot uporabi Interneta. Vendar pa je današnji naslov mojega članka namenjen predvsem dijakom. Vsebine ne bi razlagal, saj je naslov dovolj zgovoren.
Sola je nora - vse za solo, maturo: domača branja, poročila, referati itd.
http://www.yi.com/home/BabuderMatevz/solajenora/
Zasvojenost z internetom uvrščajo strokovnjaki med t.i. vedenjske zasvojenosti. V tujini, predvsem v ZDA posvečajo veliko pozornost tej odvisnosti. Menim, da se tudi pri nas ne bomo mogli izogniti temu. Virtualni svet in virtualni prijatelji (predvsem osamelim, sramežljivim, nesamozavestnim, pa tudi tistim, ki to niso, pa radi prevzemajo novo identiteto), kadarkoli nudijo tolažbo in družbo. S tem pa razlog in izgovor, da ne navezujejo stikov z ljudmi v skupnosti, kjer živijo.
Zasvojenost (posamezniki preživijo med 40 in 80 ur tedensko na Internetu) vpliva na prehranjevalne in spalne navade. Pomanjkanje fizične aktivnosti vodi k večji dovzetnosti za različne bolezni. Seveda povzroča še druge - osebne, družinske, poklicne ali študijske težave. Raziskave v ZDA kažejo, da Internet zmeraj ne pripomore k boljšim študijskim uspehom. Študenti veliko časa izgubljajo s pregle- ^
dovanjem nepotrebnih strani, dopisovanjem (IRC-anjem)..., tako da včasih dosegajo celo slabše rezultate pri študiju.
Velika razlika je tudi med spoloma. Moški se zelo radi skrivajo za svojo izmišljeno identiteto in razvijajo svoj kult o "pravem moškem". Ženske pa raje razvijajo romantične odnose.
(Bralcu priporočam, da prebere članek o zasvojenosti z Internetom, ki je bil objavljen v Sobotni prilogi Dela dne 29. avgusta letos).
Z novim šolskim letom smo začeli z razvojem projekta, ki bo omogočil staršem naših učencev vpogled v uspeh, ki ga dosegajo pri pouku in tudi možnost interaktivnega komuniciranja z učitelji. Projekt je del širšega projekta učenja na daljavo. Starši, ki imajo možnost uporabe Interneta doma in si želijo sodelovati pri projektu, se lahko prijavijo na naslov Marjan@o-ckpiran.kp.edus.si, nakar bodo dobili dodatne informacije. Iskanje podatkov po Internetu, kako se izognemo pregledovanju irele-vantnih strani pa v naslednji številki.
Lep pozdrav, Marjan Maslo
Stevilka/numero 9* september/settembre 1998* letnik/anno VIII* Portorožan je vpisan v register časopisov pod št. 990* predsednica časopisnega sveta: Majda VLAČIČ* UREDNIŠTVO/REDAZIONE: Marko ZORMAN (gl. in odg. urednik), Mitja JANČAR, Boris KOČEVAR, Jovan NIKOLIČ, Rudi MRAZ, Vlasta IVANIČ-TURK, David BOŽIČ, Livija SIKUR ZORMAN* oblikovanje naslovnice/copertina di Teo TAVŽELJ, dia* računalniški prelom Edi* urejanje Livija SIKUR ZORMAN* tiska/stampa VEK Koper* naklada/tiratura 3.000* izdajatelj/edi-tore: KS PORTOROŽ/CL DI PORTOROSE* NASLOV UREDNIŠTVA/IND-IRIZZO DELLA REDAZIONE. Obala 16, Portorož/Lungomare 16, Portorose* tel.: 066/73-046* cena enega izvoda/prezzo di un esem-plare: 0 SIT. V TEJ ŠTEVILKI SO SODELOVALI ŠE/A QUESTO NUMERO HANNO COLLABORATO. Sonja POŽAR iz Lucije, Mojka M. LAVRIČ, Milica MASLO, Neva STREL PLETIKOS, Jožica SORTA, Ana JAKIČ, Cesarina SMREKAR, Tadeja GOLUBOVIČ, Andrej ŽNIDARŠIČ, Andreja HUMAR-FATORIČ, Elio MUSIZZA, kandidati/ke za župana/jo, Marjan MASLO, Valentina KLEMŠE, Cesarina SMREKAR in še kdo ... Vinjete: Sandro SAMBI.
PROSTOVOLJNI PRISPEVKI:
Zato številko PORTOROŽANA so prispevali: družina KAVŠEK s Poti pomorščakov 1.500 tolarjev, Zinka ZORZUT z Obale 2.000 SIT, Riana BENKO iz Ljubljane 1.500 tolarjev, Nada GOLUBOVIČ iz Lucije 2.000 tolarjev, Ljubo PETKOVIČ iz Podbrda 1.500 SIT, Jolanda GOJKOVIČ s Cvetne poti 3.000 tolarjev, Gordon SLUGA iz Lucije 5.000 tolarjev, gospa s Poti pomorščakov v Portorožu, ki ne želi biti imenovana 2.000 tolarjev in Lidija BARRILE iz Pirana 1.000 tolarjev. Portorožan se vsem zahvaljuje in se priporoča!
Za Portorožana lahko prispevate osebno v tajništvu KS PORTOROŽ (v stavbi Splošne plovbe, 3. nadst.) ali po položnici na žiro račun KS Portorož št. 51410-645-50022 s pripisom "Za Portorožana".
Taborniški pozdravi
S pohoda na Mašun so se nam poleti oglasili taborniki rodu Sergeja Mašere iz Pirana, ki so svoj tabor postavili v Zabičah. Pozdrave bralcem in uredništvu Portorožana so poslali kar na hrbtu svoje fotografije, ki jo z veseljem objavljamo.
OBLJUBE, OBLJUBE, kaj pa naša LUCIJA?
Na piranski občini so obljubljali cesto v Obrtno cono še letošnjo jesen. Tudi voda naj bi začela teči v gospodinjstvih, ki so le lučaj daleč od "mondenega" Portoroža. So bile to le prazne obljube? Izgleda že tako:
1.	Odgovorni načelnik za prostor - g. Boris Kočevar - je dopustil, da je v Spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Piran "nova" os Obalne ceste speljana preko hal, ki jih v Obrtni coni gradi podjetje SGP Koper.
2.	Kako naj bi potemtakem SGP Koper zgradil Cesto v Obrtno cono (kot dolg, ki ga ima do Občine Piran), če se mu obeta podiranje njegovih hal zaradi Obalne ceste?
3.	Zvedeli smo tudi, da še vedno niso rešeni lastniški odnosi za zemljišča, kjer naj bi tekla cesta v Obrtno cono. Že tri leta poslušamo, da ti odnosi s tremi lastniki še niso rešeni: Občina torej ne uspe rešiti niti enega primera na leto!!!
4.	Obljube o kanalizaciji in vodi osemdesetim družinam v lucijski Krajevni skupnosti je še vedno zgodba brez konca! Občinarji so obljubili, da bo dokumentacija pripravljena do te mere, da se bo z investicijo lahko začelo letošnjo jesen, da bodo prebivalci dobili VODO!!! Pri izdelovalcih dokumentacije smo izvedeli, da so postopki prišli šele do lokacijskega dovoljenja. S takšnim tempom bo v KS Luciji voda s pip pritekls nekje okoli leta 2005!
5.	V zadnjem volilnem mandatu ni bil KS Luciji dodeljen niti 1,00 tolar za obnovo krajevnih poti, čeprav smo vse pisne predloge in želje krajanov ažurno z dokumentacijo (predračuni) pošiljali na Občino.
6.	S kakšnim obrazom se bodo sedanji občinarji pokazali v Luciji ob bližajočih se volitvah? Župan g. Fičur, načelnik g., Kočevar - naredita obračun vloženega dela za našo krajevno skupnost in res ne vem, če sta lahko ponosna na opravljeno delo. Verjetno bo potrebno razmisliti, kdo naj bi bil primeren za vodenje službe, ki jo je dosedaj opravljal g. Kočevar!
Predsednik sveta KS Lucija Borut VALENČIČ
NASMEJMO SE S PORTOROŽANOM
PORTOROŽANOV RECEPT:
JANEZKOVA DOMAČA NALOGA
SPOMINI NA POLETJE
(Prosti spis)
Poletje je minilo. Meni je ugajalo, ker ni bilo posebne gneče. Moj tata pravi, da je ravno to hodilo turističnim delavcem hudo narobe, saj gneča pomeni zaslužek. Dodal je, da o gneči in zaslužku ni dovolj le sanjati in si ju želeti; tu in tam je treba tudi napeti možgane in si izmisliti novo, vabljivo ponudbo. Moja mama, blaga duša, je stopila v bran gostincev in hotelirejv ter rekla, da so bili letos res slabi pogoji za uspešen turizem: neznosna vročina je silila ljudi, da so ostajali doma, pa še TV zgodbi o Esmeraldi ni bilo videti konca - kako naj bi torej šli ljudje po svetu? Moj tata je tedaj mami svetoval, naj se zaposli v turizmu, kjer znajo vedno najti dežurnega krivca za slabo sezono: enkrat preveč dežja, drugič dolgo sušo, pa tuje vplive in neugodno stanje zvezd. Če pa že kdo ima koristen nasvet, ga zaradi dobro znane poklicne nevoščljivosti nihče noče poslušati in tako marsikatera dobra zamisel konča v smeteh.
Ko je že omenil smeti, je moj tata vprašal mamo, če morda ve, od kdaj so v piranski občini smeti zaščitene z odlokom o varovanju kulturne in naravne dediščine. To da sprašuje, je pojasnil, v zvezi z javno razstavo odpadkov okrog lucijske pošte in gledališča Tartini v Piranu. Ko mu je mama odgovorila, da gre samo za običajno odlaganje smeti ne pa za zaščitene predmete, je moj tata po kratkem tuhtanju prišel do sledeče ugotovitve: ob naslednjih volitvah za župana bo svoj glas daroval tistemu kandidatu, ki bo obljubil, da bo prepovedal razne slaboumne "problemske konference" in jalove "zahteve po konkretnih odgovorih" ter bo namesto belih srajc in kravat zaposlil v občinskih organih osveščene rokoborce, ki bodo s palicami in pestmi, na kratko, brez besed a učinkovito poučili vse dobro znane fizične osebe, naj svinjajo pri sebi doma in naj ne puščajo na vsakem metru občinskega zemljišča dokazov o svoji stopnji razvoja. Rekel je, da je skoraj neverjetno, kako pri toliko ljudeh, ki brezuspešno iščejo delo, ni mogoče zaposliti pol ducata veseljakov, ki bi po službeni dolžnosti prežali na občane s prašičjimi navadami, jih zasačili ter jih nato (brez nepotrebnih zapisnikov in neučinkovitih prijav sanitarnim oblastem) kratkomalo ponesli do obale in zabrisali v morje. Tako radi bi se šli vrhunski turizem, toliko denarja znajo nekateri potrošiti za zapletene elaborate, natečaje o ureditvi okolja, za posvetovanja in zakuske, ki sodijo zraven -na kratko in učinkovito opraviti s sralci smeti pa ne znajo! Na koncu pa je vseeno spravljivo dodal, da imamo presneto srečo, da poletju sledita jesen in zima, ko s kongresnim turizmom nekoliko omilimo vtis o neolikanih zanikrnežih.
Jeseni tudi ni strah zbujajočih varnostnikov, ki poleti očitno smatrajo plažo in druge objekte v občini za svoj privatni poligon, kjer vadijo za sprejem v tujsko legijo. Tata meni, da bi bilo nadvse koristno, ako bi te razigrane in bojaželne fante poslali na kratek tečaj lepega vedenja, predno jim zaupajo oblast nad dobrim počutjem turistov. Naj bi se po ulicah raje sprehajali turistični informatorji, morda celo ljubke hostese v mini krilcih (ne vem, zakaj se je moja mama ob teh besedah tako grdo namrščila!), ki bi turistom svetovali praktične stvari, jim pokazali pot do lekarne, trgovine, pošte, predvsem pa do praznih parkirnih mest, za katere domačini dobro vemo. Ljudje namreč imajo pravico do obveščenosti! To je ondan v Portorožu izjavil celo slovenski varuh pravic, gospod Ivo Bizjak. Kot običajno drugih pravic ni omenjal ali pa morda sploh ne ve zanje.
Pogovor o pravicah do obveščenosti je mojega tato spomnil, da se že vsaj dva dni ni poslužil najbolj zanesljivega in ažurnega vira informacij - bifeja "Pri žejni sipi". Tam menda vedo vse: od tega, kdo je posekal tistega ducat in pol oljk, do tega, kdo bo glavni po občinskih volitvah (ne glede na to, kdo bo uradni zmagovalec) in kje se zbira mafija. Pa ga je mama smeje zavrnila, da o takih in podobnih stvareh itak že vrabci čivkajo. Tata tega namiga ni upošteval in je vseeno odšel k "Žejni sipi" po nove podatke o dogajanjih v občini, jaz pa sem se lotil domače naloge.
Sonja Požar, Lucija
TORTA DI RISO
Con Г avanzare deli' autunno riprende pošto nella nostra ali-mentazione cio' che avevamo tralasciato di cucinare durante i mesi di questa torrida estate. Ecco allora ritornare sulla nostra tavola dei "piatti" un po' piu' elaborati e sostanziosi. Provate questa torta di riso che accompagnata da un'insalata potra' anche essere piatto unico:
per il risotto: gr. 600 di riso, una cipolla, 3 cucchiai di salsa con-centrata di pomodoro, burro, brodo (anche di dado), parmigiano grat-tugiato, 2 uova, pangrattato;
per il ripieno: gr. 100 di prosciutto cotto, 100 gr. formaggio (tipo Nanos), una scatola di pisellini cotti al burro.
Questa ricetta e' per 6 persone ed occorre un po' piu' di un'ora per prepararla e cucinarla.
Fate il risotto come al solito, pero' ai primi ramaioli di brodo che verserete sul riso aggiungete la salsa di pomodoro. Dopo 18 minuti togliete il riso dal fuoco, conditelo con il parmigiano, mescolatelo alle 2 uova battute, quindi lasciatelo raffreddare. Ungete di burro una tortiera e cospargetela di pangrattato, foderatene il fondo e le pareti con uno Strato di formaggio e uno di piselli, poi "chiudete" con il resto del riso. Cospargete la superficie di pangrattato mescolato a formaggio grattugiato. Finite con qualche fiocchetto di burro. Mettete la tortiera a meta' altezza nel forno scaldato a 175° e quocete per 30 minuti. Provatela e non vi pentirete!
Cesarina
Merjenje krvnega tlaka
*	Po večmesečnem premoru bo 7. oktobra spet začela z delovanjem postaja Rdečega križa v Luciji. Postaja bo delovala v prostorih Krajevne skupnosti Lucija, Obala 105, v 1. nadstropju. Gospa IvankaPloj, upokojena medicinska sestra, bo vsako sredo od 16. do 17. ure brezplačno merila krvni tlak in pomagala z nasveti.
*	Na novo pa bo vzpostavljena postaja Rdečega križa v Sečovljah. Delovala bo na tamkajšnji osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom vsak četrtek ob 18. uri. Merjenje krvnega pritiska in kakšen nasvet bo nudila zdravstvena in socialna delavka Ljubica Vukovič.
ODESON doo
PRODAJA VODOINSTALACUSKEGA MATERIALA RIVENDUA MATERIALE IDRAUUCO
LUCIJA - OBALA 116 TEL/FAX: 066/771-998
URNIK - ORARIO vsak dan - ogni giorno 08,00 - 13,00 15,30 - 19,00 Pri nas lahko dobite...
kopalniške in kuhinjske pipe, kopalniško opremo (sanitarije, ogledala, keramične in emajlirane tuš kadi, kop.omarice, WC kotličke, itd.), bojlerje LIKO (101, 501, 801, 1001, 801 ležeči, 801 - 1001 kombinirani), GORENJE (51 in 101 pretočni, 501 in 801) peči, radiatorje in ostali material za centralno kurjavo po naročilu, sušilnike za perilo, drobno orodje.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PRODAJALNI!!!
L'ESPOSIZIONE DELLE MURRINE A PIRANO
"Miniature in vetro: le murrine veneziane" e' 1'inconsueta mostra che la Comunita' degli Italiani di Pirano ha organizzato dal 1 al 16 agosti alia Casa Tartini. L'artista Creatore dei minuscoli capolavori e' il muranese Mario Dei Rossi. Apprendista gia' da ragazzino, s'impadronisce in breve tempo delle tecniche vetrarie gelosamente custodite dai maestri di fornace e inizia molto giovane l'attivit.a1 professionale, alia Fucina degli Angeli. E' perö nel 1989, ormai in pensione, che decide di dedicarsi esclusivamente alle murrine, affas-cinato dallo splendore delle opere antiche e attirato dalla complessita' di quelle moderne. La collezione di Mario Dei Rossi conta oggi una sessantina di preziosissimi pezzi, splen-didi per maestria e virtuosismo esecutivo, che riproducono raffinate atmosfere deco, opere d'arte, ritratti o animali.
Silvia Di Marino
Novice s Turističnega društva
*	KATEGORIZACIJA NAMESTITVENIH OBJEKTOV - Podaljšani rok za kategorizacijo namestitvenih objektov se bo iztekel konec leta! Obrazce za kategorizacijo lahko kupite v poslovalnici Turističnega društva na avtobusni postaji Portorož. Prijavo s kategorizaci-jskim listom v štirih izvodih vložit na Upravno enoto Piran (postopke vodi ga. Davorina Žilavec).
*	KATALOG ZASEBNIH SOB IN POČITNIŠKIH STANOVANJ PORTOROŽA Z OKOLICO se še pripravlja. Zainteresirani, ki se želite predstaviti v katalogu, prijavite se pravočasno na TD Portorož (bivša avtobusna postaja Portorož).
*	ZAKON O POSPEŠEVANJU TURIZMA je začel veljati avgusta letos. V njem je pogoj, da morajo občine, ki hočejo pridobiti status turističnega območja, samostojne podjetnike, ki opravljajo dejavnost, neposredno povezano s turizmom, sobodajalce in tiste kmete, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Članarino predpis občina.
HOROSKOP ZA OKTOBER '98
TEHTNICA
Ljudem parate živce ali solite pamet zaradi neodločnosti, ali zato ker nočete nikdar glasno povedati svojega mnenja. To, da sovražite prepire in razprave, nam je jasno, vendar - povejte no že enkrat, kaj želite. Ker znate biti ob pravem času na pravem mestu - s pravo besedo in s prijaznim nasmeškom - dobite od drugih vse tisto, kar si morajo drugi s trudom priboriti. Tistemu, ki se mu še posebno želite prikupiti, pa ga že pred njegovimi vrati čakate s stvarjo, ki naj bi jo tisti trenutek potreboval. Ženske Tehtnice ste kot kraljice z ogledalom, ki pa ga mora stalno nekdo tudi držati. Najpomembnejša stvar v življenju Vam je ljubezen in brez nje bi, kot riba brez vode, kmalu umrli. Ker se hitro zaljubite, obstaja nevarnost, da tudi hitro ostanete na suhem. Ker vedno mislite, da je tokrat "ta pravo", naredite napako, ki jo kasneje v življenju ponavljate do onemoglosti. Vaša prijaznost pa je le prebrisana koristoljubnost.
OVEN
Pazite, v kaj se spuščate in s kom se objemate. V nasprotnem vas čaka burno obdobje, predvsem pa medsebojno obtoževanje.
BIK
Številni opravki, ki bi jih morali dokončati v roku, bodo skrhali vaše živce. Kot protistrup za ta nemir uporabite že znani "počitek".
DVOJČEK
Preveč interesov, obveznosti in pomanjkanje časa vas bodo pripeljali v slepo ulico. Spet se boste pretvarjali, da ste bili bolni.
RAK
Izgubljeno boste iskali v spominih in z bujno domišljijo podoživljali preteklost. Vrnite se v sedanjost, kjer vas čaka še veliko lepega.
LEV
Vaše številne pohvale in izkazovanje občudovanja vas lahko pripeljejo v ljubezenske avanture. Uspehi lahko zato presežejo vaša pričakovanja.
DEVICA
Izredno dobro se boste prilagodili novim delovnim obveznostim. Ne izgubljajte časa za malenkosti in se lotite bistvenih problemov.
TEHTNICA
Odlično boste izgledali in obenem privlačno. Ponosni boste nase in partnerja ter njegovo popularnost v družbi.
ŠKORPIJON
Raziskovali boste motive drugih. Žal bo odprtost in skladnost z drugimi edina pot, ki vas bo lahko pripeljala do cilja.
STRELEC
Prevzeli boste iniciativo in osvojili tisto, kar želite. Žal vam tista oseba, nad katero ste se navdušili, obljublja več, kot vam je možna dati.
KOZOROG
Kljub poslovnim uspehom in ustvarjenim materialnim dobrinam boste običajno depresivni in slabe volje. Samo ljubezen lahko popravi vaše razpoloženje.
VODNAR
Nove obveznosti in s tem izzivi vas bodo razveselili Pazite le, da boste tokrat bolj temeljiti in bolj realni v svojih obljubah.
RIBA
Zaradi problemov ne točite solz, za nasvet pa povprašajte pri prijateljih. Ko se začnete izgubljati v sanjah, pojdite na svež zrak.
HOROSKOPI!!!
KARMIČNI HOROSKOP - Vas zanima, kaj ste počeli v prejšnjem življenju? Globok uvid v osebnost človeka, razpoznavanje sposobnosti ali talentov ter ozaveščanje in reševanje težjih psiholoških problemov. NATALNI HOROSKOP - Kompletna analiza vaše osebnosti. PARTNERSKI HOROSKOP - Medsebojna privlačnost, harmonija in neskladnosti v ljubezenskih in drugih odnosih TRANZITNI HOROSKOP - Vpliv okoliščin za obdobja 1 LETA. Brezplačne interpretacije. Cena horoskopa (20 do 40 strani) - 2000 SIT. astr. Armand Keber C.na Markovec 29 6000 KOPER tel. 066/ 275 434
Obvestilo bralcem in sodelavcem!
Kot vidite, je tudi tokrat Portorožan izšel na osemindvajsetih straneh, pa nam je kljub temu zmanjkalo prostora za objavo vseh prispelih člankov. Vsem, ki ste se potrudili in ste želeli svoje misli posredovati blakam in bralcem Portorožana, se iskreno opravičujemo, vendar žal nismo mogli ustreči vsem. Preprosto nemogoče je stlačiti vse gradivo, ki ga dobimo, v tako majhen časopis. Zato Vas prosimo, da ste v svojih razmišljanjih čimbolj jedrnati, razumljivi in da se lotite zgolj bistva. Še enkrat pa bi sodelavce radi opozorili, da ne objavljamo (oziroma zelo neradi ali izjemoma) prispevkov, pisem bralcev, itd., ki so bili objavljeni že drugje, razen če je Portorožan prvi medij, ki jih objavi.
Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje in razumevanje!
Uredništvo
PIC - Pravno informacijski center. Brezplačna pravna pomoč in svetovanje nevladnim organizacijam in posameznikom na področjih človekovih pravic, humanitarnega prava, ugovora vesti, družinskega, delovnega in socialnega prava, varstva okolja in pri registraciji društev, zavodov in ustanov.
Metelkova 6, Ljubljana.
Tel.: 061 13 23 364,12 23 358.
P0RT0R0ŽAN0VI MALI OGLASI
us? Starejši, urejen par (65 in 74 let) išče za čas od 15. oktobra do 31. maja za več let v najem garsonjero v mirnem delu Pirana (za prenočevanje in popoldanski počitek). Ponudbe na tel.: 065/808-161.
os- Za pisanje in urejanje spominov iz taborišč na Norveškem prosim, če mi kdo podari, posodi za dalj časa ali ugodno proda rabljen navadni pisalni stroj. Petkovič Ljubo, Marxova 36, Piran, telefon: 065-808-161.
oar Ugodno prodam vgradni hladilnik in skrinjo Gorenje, staro dve leti. Prodam tudi peč na petrolej, staro eno leto. Tel.: 647-075 - popoldne.
rar Ugodno prodam kitarski MULTIEFEKT BOSS ME-X z dodatnimi efekti - COMPRES-SOR/SUSTAINER IN HEAVY METAL. Pokličite: 066/278-571, dopoldne ali 066/528-016, zvečer.
osr Prodam polovico hiše v Hrvatinih. Stanovanjske površine 83 m2; klet 30 m2; telefon, nekaj vrta, mirna lokacija. Edini stanovalci. Pokličite: 066/278-571 dopoldne ali 066/528016, zvečer.
nap Prodam ŠKODO FAVORIT COMFORT LINE, letnik '94, prvi lastnik. Centralno, električne šipe, redno vzdrževana; cena po dogovoru. Pokličite: 066/278-571 dopoldne ali 066/528016 zvečer.
os? Nudim ŠIVILJSKE storitve: izdelava in popravilo oblačil. Informacije popoldan na tel.: 772-070.
nap Prodam 50 litsko ZAMRZOVALNO SKRINJO, nerabljeno. Cena po dogovoru. Inf.: 772325.
V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu.
u
Posojilna ponudba za nakupe ob prihajajočem šolskem letu
ZA MLADE
Poletje se zaključuje. Dopusti in počitnice se poslavljajo.
V naseljih, po cestah in tudi v šolah bo spet običajni delovni vrvež. Osnovnošolci, dijaki in študentje že čutijo notranji nemir, ki je povezan s pričetkom pouka. S tem prihaja tudi čas nakupov šolskih knjig in potrebščin ter drugih stvari za prihajajoče delovne obveznosti. Za ta namen je Vaša banka pripravila ponudbo.
Za nakupe ob pričetku novega šolskega leta Vam banka nudi posojilo po posebno ugodnih pogojih, različnih od običajne posojilne ponudbe:
-	ugodna obrestna mera,
-	nižji stroški zavarovanja,
-	posojilo je gotovinsko.
Posojilo je kratkoročno, do 1 leta. Ponudba je namenjena vsem komitentom Banke Koper kot tudi tistim, ki z Banko Koper šele začenjajo sodelovati. Vabimo Vas, da se oglasite v enotah Banke Koper.
Pozor! Ponudba velja do vključno 30.10.1998.
AVDITORIJ PORTOROŽ OTTOBRE 1998
1 biglictti si possono acquistare o prenotare nei giomi feriali dalle S.00 alle 14.00 nella portineria dell'Auditorio viel. 06O 47b 700) e due ore prima dello spettacolo al boneghino dell'Auditorio (tel. 066 746 610). e mail: kkpc-avditorij@siol.net internet:w\v\v2.anies.si/guest/kpavdpl
MANIFESTAZIONI CULTURALI
sabato 10 ottobre alle 16.00
SPETTACOLO DI BURATTINI Тслто Ji marionette TRIdi Kj-anj FEDL, FADL
l 'n mago e di due gemelli che cercano di superarlo nelle nugie. Trucchi e lazzi, canzoncine e tante ris ate. Prezzo del biglietto: 400 SIT.
sabato 17 ottobre alle 20.00
RAPPRESENTAZIONE TEATRALE
Gruppo filodrammatico della Comunita degli Italiani Giuseppe
Tartini di Pirano
¥L Paghi, L. Ravalico: VA PIRAN... ... QUASI 100 ANNI DI STORIA PIRANESE
Oi-ganizzatore: Croce Rossa di Pirano, il Comune di Pirano e la Comunita degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano. Lo spettacolo e in dialetto piranese. L' ingresso e libera.
giovedi 22 ottobre alle 20.30
CONCERTO
DELL'ORCHESTRA DELLA POLIZIA SLOVENA
L' ingresso e libero.
sabato 24 ottobre alle 20.00 SERATA ARTISTICO-CULTURALE LA COMUNITA' DEGLI ITALIANI DI UMAGO SI PRESENTA
Con il coro, uno spettacolino comico e il duetto Novella & Vito
Organizzatore: Comunita degli Italiani Giuseppe Tartini di Pirano
Lo spettacolo e in lingua italiana. L' ingresso e libero.
venerdi 30 ottobre alle 20.30
RAPPRESENTAZIONE TEATRALE per abbonati e non
Mestno gledališče Ljubljansko
Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI
regia di Boris Kobal
inteipreti: Evgen Car, Jožef Ropoša
La commedia di Partljič si svolge prima in Stiria, poi a Lubiana, nuovamente in Stiria e ancora a Lubiana. Ai giomi nostri tra operatori scolastici. Con tutte le peculiarita del clima e del nostro tempo, accompagnate da rustici inserti musicali. Principale attrattiva di questo spettacolo, i dialoghi divertenti e briosi, nonche, Г attualita dei temi.
Prezzo del biglietto: 1.500 SIT (študenti e pensionati 1.200 SIT)
MOSTRE
fino a venerdi 2 ottobre
Seconda mostra collettiva di fotograGa del Fotoclub di Portorose
Orario di apertura: dalle 9 alle 12 nei giorni feriali e in occasione delle manifestazioni serali
Tutti i giomi dalle 18 alle 20 - proiezioni di diapositive.
Ottobre (la data verra comunicata successivamente) MARKO STEVELIČ
Li mostra opere di questo giovane aitista sloveno, študente all'Accademia di Venezia, gia affermatosi in ambito nazionale e a Vienna.
CONGRESSI
da lunedi 5 ottobre a venerdi 9 ottobre V GOLDEN DRUM
Festival pubblicitario della Nuova Evropa
Organizzato dall'Associazione dei pubblicitari sloveni e dal Comitato organizzatore del Tamburo d'oro.Quota di partecipazione Nell'ambito del festival si terranno:
-	un'esposizione di annunci pubblicitari su carta stampata nel Teatro Tartini
-	un'esposizione della pubblicita della Saatchi & Saatchi
negli Studi Viba film. L' ingresso e libero.
CINEMA
venerdi 2 ottobre alle 18.00 e 20.30
spettacolo d'azione GODZILLA
di Roland Emmerick
con Matthew Broderick, Jean Reno
da venerdi 9 ottobre fino a lunedi 12 ottobre alle 18.00 e 20.30
fantascienza ARMAGEDDON
di Michael Bay
con Bruce Willis, Liv Tyler, Will Patton
marted4! 13 ottobre alle 20.30
SERATA DEL FILM D'AUTORE BENVENUTI A SARAJEVO
di Michael Winterbottom
con Woody Harrelson, Maris a Tomei
domenica 18 ottobre alle 18.00 e 20.30 commedia IL GRANDE LEBOWSKI
di Joel Coen; con Julianne Moore, Steve Buscemi
venerdi 23 ottobre alle 18.00, domenica 25 ottobre alle 16.00
cartone animato LA SPADA MAGICA
di Frederik Du Chau
venerdi 23 ottobre alle 20.30, domenica 25 ottobre alle 18.00 e 20.30
fantascienza X-FILES
di Rob Bowman; con David Duchovny, Gillian Anderson
martedl 27 ottobre alle 20.30
film deH'orrore THE SWEET HEREAFTER
di Atom Egoyan
con Ian Holm, Sarah Polley, Bruce Greenwood
sabato 31 ottobre alle 18.00 e 20.30 thriller IL GRIDO II
d i Wes Craven
con Sidney Prescott, Dewey Riley, Chief Hartley
II prezzo del biglietto per gli spettacoli cinematografici alle 16.00 e 18.00 - 500 SIT, alle 20.30 - 650 SIT.
L' abbonamento per tutti i spettacoli cinematografici alle 20.30 - 2.400 SIT, per tutti gli spettacoli alia domenica alle 20.30- 1.200 SIT.
Sponsor degli spettacoli cinematografici DROGA Portorose Radio Portorož
D programma puo subire modifiche.
KOLEDARJI 1999
TRIKOTNI LEZECI
velikost: 26,5 * 14,5*4 cm, obseg: 54 listov; dvobarvni tisk, špiraljeno cena: 450 SIT + dotisk firme
*•'.<< ^MlCU
SOTORCEK
velikost: 26,5 * 14,5; obseg: 54 listov;
dvobarvni tisk; špiraljeno cena: 400 SIT + dotisk firme
NAMIZNA PODLOGA
velikost: 58*44 cm; obseg: 25 listov + podložni karton; dvobarvni tisk; zaščitna plastika cena: 590 SIT + dotisk firme
DfOMBER
DECEMBER
Li	i"0"" ■	1	2	3	4	5	6
	7	8	9	10	11	12	13
	14	15	16	17	18	19	20
	21	22	23	24	25	26	27
	28	29	30	31			
							
JANUAR
JANUARY
2 3
1
4 5 6 7 8 9 ID 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 [23] 24 125 26 27 28 29 30 31
FEBRUAR
FEBRUARY
1 2	3 4	5	6 7
8 9	10 11	12	13 14
15 16	17 18	19	20 'Л
22 23	24 25	26	27 Ш
STENSKI TRODELNI
/r-hhyJ 66' 30 r_m, 'Aj'S:') 'i ' 12 IrJov, d/'jb'Jf/ni h'.k, l'rpl/f-rio, bjhifjri'/, /n:<hj
cena: 310 SIT * d<Ar\ firmr-
GOSPODINJSKI KOLEDAR
velikost: 57' 14,5 cm, obseg 12 listov, dvobarvni, spelo z žico cena: 85 SIT + dohsk firme
^гптттт	R 991
	16- r
1 л	
i z	§E. j
il i	
	M -
101-11~	
IS--	s
	
GOSPODINJSKI KOLEDAR
velikost 35'25 cm, obseg 14 listov, dvobarvni tisk , lepl/eno, speto z žico cena: 85 SIT + dotisk firme
tiskarna ¥dC koper