Is listov —1 Iz poročila v »Slovencu« dnc 18. II »Zasedanje našega banskega sveta« posnemamo iz zglavja »Za zboljšanje položaja javnih nameščencev« po govoru g. bana sledeče: »Eksistcnčni minimum je znašal za uradnike do VIII. skupine leta 1938. 2550 din mcsečno, januarja 1941 3380 din. Leta 1938. so uživali eksistenčni minimum samo uradniki do vključno VI. skupine, t. j. 57 % uradništva, 43 % tega uradništva pa je živelo pod eksistenčnim minimumom. Januarja letos jih ie samo še 11 % nad eksistenčnim minimumom. 89 % pa pod njim. Eksistenčni minimum uradnika IX. in X. skupine je znašal v Ljubljani 1938 1840 din, januarja 1941 2560 din. Leta 1938. so dosegali ta eksistenčni minimum samo uradniki IX. skupine, vsi drugi pa so bili pod njim. Januarja pa vsi ti uslužbenci žive pod eksistenčnim minimom. Eksistenčni minimum za služitelje in njim cnake je znašal 1938 1110 din, januarja letos pa 1550 din. Leta 1938. so ga doscgali samo služitelji in kvalificirani delavci državnih in samoupravnh obratov, letos pa ga ne dosega noben uslužbenec te vrstc. Iz tega sledi: prehranjevalne številke uradnika od IV. do VIII. skupine so v glavnem cnake standardu boljše kvalificirancga delavca, uradnika IX. in X. skupine ter zvaničnika in služitelja so deloma enake standardu srednje kvalificiranega delavca, dcloma so pod njim, prchranjcvalne številke služiteljev in njim enakih pa so deloma enake standardu niže kvalificiranega delavca, deloma so pa pod njim. Del uslužbenstva je torej proletariziran, drugi del pa živi podproletarsko. Spričo teh dejstev ugotavlja g. ban: Delavstvo, ki vsak tretji mesec pokrene gibanje za višje mezde, ravna zasc mogoče prav, toda ne sme prczreti, da je v banovini armada 39.000 javnih uslužbencev, ki ob istih kvalifikacijah živi z njimi na isti ravni ali celo pod njo, ne sme prezreti, da patriotizem in disciplina ter skrajna požrtvovalnost v tej armadi šc niso narušeni; ja_no jc, da prevratni struji med delavstvom nc more biti pravi resnični vzrok bcda. Drugo pa je potrebno storiti vsc, da se uslužbcncem dvignejo prejcmki do višine, ki bo omogočala čioveškemu dostojanstNOi primcrno življenje!« —1 Iz ekspozeja g. bana na zasedanju banskega sveta: »Velik dcl naše inteligencc je danes komunističen. Ko to trdim, ne mislim zgolj na oficielno ilcgalno organizacijo komunistične stranke Jugcslavije in na njeno delovanje; v mislih imam predvsem pojav, da se izven te organizacije in neodvisno od nje komunistični duh čedaljc bolj širi — posebno mcd inteligenco. Imamo komuniste učitelje in inženirje, književnikc in umetnike, pravnike in zdravnike. V revijalncm časopisju, na srcdnjih in visok.i_i šolah, v društvih, ki jih snuje inteligenca za intelig-nco, se goji miselnost, kot da je uvedba komunistrčnega gospodarstva in komunistične kulture pri nas lc še vprašanje dncva. »Slovenec« 18. II. —1 Povišanje plač ali aprovizacijo? Da bi se državnim in banovinskim uradnikom omogočiilo cenejše življenje, bi imelo ministrstvo financ dati na razpolago krcdit 600 milijonov din za izvedbo organizacije aproviziranja javnih uslužbencev. Aprovizacija javnih uslužbencev bi se imela izvesti po nabavljalnih zadrugah, katerih je na Hrvatskem okoli 55. Za banovino Hrvatsko bi se osnovala posebna zveza nabavljalnih zadrug. V tem smislu so bila začeta žc prva preddela in je bil izvoljen akcijski odbor za osnutek zvezc zadrug javnih nameščencev v Zagre*bu. Na to zvezo bi odpadlo okoli 200 milijonov din od 6(X) milijonov din, ki jih daje ministrstvo na razpolago za aprovizacijo javnih nameščenccv in delavcev. Tako sedanja vest, ki potrjuje nedavno objavljeno vest o posebni aprovizacijski akciji za državnc uslužbence. Akcija za povišanje prejemkov državnih uslužbencev je potrebna, toda smatramo, da se mora to izvesti naravnost, nc pa indirektno. Kajti doslcj smo imeli z indirektnimi akcijami slabe tekušnje. Zadružništvo državnih uslužbencev je sicer veliko storilo v korist svojega članstva, ni pa v polni meri izpolnilo onega, kar jc bil dejansko cilj, da bi nadoknadilo izpadek kupne moči drž. uslužbencev zaradi prenizkih plač. Boljša je direktna pot z zvišanjem prejemkov v isti višini. — Najbolje bi se še ustrcglo nc samo državnim uslužbencem, če pride do ustalitvc ccn. To nam je nujno potrebno za vzdrževanje gaspodarskega in socialnega reda, ker nas drugačna pot vodi v inflacijo. — »Slovenec« 8. II. —1 Dobro mišljeno — a slabo zamišljeno. Pod tem naslovom priobčuje »Trgovski list« dne 14. II. članek proti namcravani oskrbi državnih namcščencev z živili. Med drugim čitamo v tcm članku tudi to: »Čeprav jc draginja živil velika in čeprav tudr primanjkuje živil, vendar zaradi tega le ni treba, da bi padli nazaj v one čase, ko je prejcmal uradnik plačo v naturi. Zato bi morali vsi uradniki, ki se količkaj zavedajo prednosti, katere so jim priborili njih predniki, proti takemu načinu pomoči odločno protestirati. Vcndar si uradniki ne bodo pustili jemati pravice, da sami odločajo, kako porabijo svojo plačo, ne pa da se jim pošljejo živila po preudarku drugih. Ni mogoče reči nič drugega, kakor da bi bila takšna pomoč silno reakcionarna. A tudi silno nesmotrna. Vsa ta akcija bi bila še nekako razumljiva, če bi država sama imela tc količine živil, ki bj bile potrebne za nameravano akcijo. Toda država teh količin nima, ona mora vsa — in ne samo del -- živil kuipiti. Kakšen smisel pa naj ima, če država najprej kupi ta živila, nato pa jih s 600 milijonsko izgubo proda nameščencem po znižani ceni? Naj bi rajc kar direktno dala teh 600 milijonov nameščencem in bi jim na ta način mnogo bolj pomagala, poleg tega pa sama ne bi imela prav nobenih sitnosti. Pri nas imamo okoli 270.000 javnih nameščencev, če bi se med te razdelilo 600 milijonov na enak način, bi dobil vsak okoli 2000 dinarjev. Ni to posebno veliko, toda kot enkratni dragitijski dodatek bi se vsakemu uradniku poznal. Vsak bi si kupil to, kar najbolj potrebuje. Saj tudi nikjer ni rečeno, da vsi drž. nameščenci potrebujejo ista živila. V žitorodnih krajih jim najbrže rnt; primanjkuje v tej meri moke kot v krajih s čisto drugo kulturo. Zato pa je edino pravilno, da sc da uradnikom denar, ne pa da se jim plačuje dodatck v naturi.« —1 Življenjski stroški naraščajo je naslov članka v »Slovencu« dne 11. II., iz katerega posnemamo sledeče: »Če primerjamo stanjc življenjskih stro škov avgusta 1939 s stanjem januarja 1941, dobimo naslednjo sliko: stroški za prehrano so povečani za 65,59 %i; stroški za obleko in obutev so povečani za 75,48 %; stroški za kurjavo in razsvetljavo so povečani za 32,89 %; izdatki za stanovanje so ostali neizprcmenjeni. Skupno so življenjski stroški narasli za 53,29 %.