advertise in
the best
slovene newspaper ★
Conunerlcal PrinUng of AU Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitalelji v: CHICAGI, NEW YORKU. DETROITU,
sploh po In Imven Amerike
yU XXXIX. — LETO XXXIX.
Zadnje vesti
Lep solnčni, dan z najvišjo temperaturo 46. najnižjo okrog » je napovedan za danes. Ena-ameriški severo-no«, ki prehaja v normalno Janje. Seveda bo trajalo precej Д Predno "bo po mestih odki-sneg. V New Yorku dela na «aanju snega 10,000 prostovo-^v, ki pravijo, da bodo do so-^te to delo opravili, šole so da-^es odprte.
PoUtična senzacija je zmaga
Adi	Kefauverja nad
•ai Stevensonom pri primar-^ ^?"tvah v Minnesoti. Kefau-je odnesel po dosedanjem «tju glasov vsaj 56% oddanih У ,У' ^ 20 delegatov za kon-;«ncijo stranke jih bo imel Ke-
d;24. lahko pa tu-Stevenson je priznal po-
^ Кге s svojim
jem ™	naprej po svo-
jem načrtu.
je ozadje te nepričakova-
ip	senatorja Kefauverja
V Minneapolisu tr-
el»!'	republikancev
g^ovalo za Kefauverja, priz-
snrAf	^ j® Kefauver
St)In£ ^ ^ politični agitaciji, splošni pomen izida teh voUtev
vodstvo demokrat-2a	P^ gledalo kdo zna
gpi ^ferati veliko glasov, po-
бкро^ ko bo šlo za ameri-ба predsednika.
fejavo Rusa Hruščeva o po-^Р<*Р0кцјејо. prinaša tudi to, je HrnSčev trdil, da je bfl Sta-
Jjgj, ^	pobegnil iz Moskve,
^ Nemcev. Vsa ob-Pa-, da je prepustil gaj generalom, Id jih je povi-. niarsale, med temi je bil ^ %Wal Žukov.
Zi^iij piigigg^y Graham je bil in je po se-erin *'®'''®del, da je Eisenhow-,..®^®^val naj gre tudi sam v
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 21, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 57
jj^yv ^ Nehruju. Obisk Rusov tam ^ Bulganina Indiji je ^ napravil velik vtis.
Delhi, je Nehru skleni	zveze, kii so
®tvo»M*x^ pod ameriSkim vod-ces, da so Indiii škodl jive. PoftUfejnik Dulles danefi Јђ Л prispe v Washington Ij^TOdi sam od sebe noved^l ^ j® položaj v Indiji.
^®^®^^nđu le pocorela tola ^'nžbf! Gibson Holmes Co.
WooflbHT Ш. Skoda
najmanj $150,000.
Tudi Irsko naj reši ameriški dolar!
DUBLIN, Irska, 20. marca—Predsednik vlade irske republike John Costello se je nahajal v Washingtonu in je bil dvakrat sprejet pri predsedniku Eisenhower ju. V Ameriki je John Costello samo povdarjal, da gre za čim večje sodelovanje Amerike in Irske. Glavno ozadje njegovega obiska v Ameriki pa je bilo to, da bi zainteresiral ameriški kapital, ki naj se investira na Irskem. Pred svojim odhodom v Ameriko je predsednik vlade John Costello enako poslal v Ameriko svojega ministra za trgovino Miltona Nortona z enako nalogo, da zaintere^.xi a ameriške industrijalce za investicije na Irskem. Norton in Costello sta ob povratku zatrjevala, da je zanimanje za Irsko med ameriškimi industrijalci veliko.
k bil До smrti pnvn*«" na noti iz šole dom^v. osemletni James dpirt * katerega starši 1тлЛо St	trernvlno nm E. 100
1« bn
*^o smHi no tnvoTtteni
JJ. InT*'""	fTImir Ave. In
У J	V	{mfl.ntn
kfn ž« ?fi smrfnlb lef ^	nrOtMAfn,. fn.nt ob
le W1o 21. Лгп-fecko ima Se dva otroka.
MARY
Viharju
prispel angleški velepar-^orb Mary na vožnji iz New je i, f y.®°^thampton v Angliji, kov zlezlo kakih sto potni-in ranjenih. Eden bil pripovedoval, da je ra-ie	je prišel iz svo-
od-
sam	Kapitan ladje
radi	je bila vožnja
^ma	Atlantiku res
Irska je deljena na dva dela. Severni del Irske je še v zvezi z Veliko Britanijo, je industrijski, v zadnjem času pa nazaduje in je nastopila brezposelnost. Severni del Irske ne uživa tiste gospodarske prosperitete, ki jo sicer uživa Velika Britanija.
Južni agrarni del Irske je samostojna republika. Republika Irska je revna in gre na leto 25 tisoč Ircev s trebuhom za kruhom, največ v Ameriko. Prirastek irskega prebivalstva izčrpa ta emigracija v tujino.
Obe Irski, Severna in Južna, sta začeli z gospodarsko propagando, da privabijo v deželo tuj kapital. Večje pogoje bi imela Severna Irska, ker je že indu-strijalizirana. Ker pa Angleži ne investirajo, so Severni Irci prišli do spoznanja, da bo najbolje, če v deželo prikličejo ameriški dolar. Njihov račun je ta: Gospodarsko tekmovanje se-vemoirske industrije bo v bodočnosti zelo težko, ko bo šlo za tekmovanje z Nemci in z Angleži. če pa pridejo v Irsko Ameri-kanci a svojo najnovejšo industrijsko tehniko, bodo irski produkti lahko tekmovali predvsem z angleškimi, ker je angleška tehnična produkcija zastarela. -
Južna Irska je sprevidela, da se mora enako industrijalizirati, sicer ji grozi gospodarski pogin, ker kmetijstvo ni močno, drugega izvoza pa ni.
Velike ugodnosti dolarju
Irska vlada ponuja ameriškim industrijalcem, ki bi investirali na Irskem, 25 odstotkov kritja stroškov in to za dobo treh let. Če bi ameriške industrije svoje tovarne iz Amerike preselile na Irsko, je Irska pripravljena pla čati del teh stroškov. Ameriške družbe bi ne plačale nobenih ob činskih ali državnih davkov od neprimičnin za dobo desetih let.
Irci tudi obljubljajo, da bi Ame-rikancem ne delali nobenih težav, ko bi pošiljali nazaj v Ameriko dobičke in dividende, tudi takrat ne, ko bi stavbe razprodali, pa bi lahko poslali v Ameriko neobdavčen kapital. Irska vlada je nadalje pripravljena, da pomaga s svojim deležem pri stroških za nabavo premoga, plina in elektrike.
Ameriška industrija se je že začela udejstvovati v Severni Irski. Tam je postavila tovarne za ženske nogavice in so stroji nameščenci v teh 'tovarnah najmodernejšega datuma. Podjetje trdi, da lahko konkurira z angleškim blagom, ker so vsled moderne ameriške tehnike produkcijski stroški nižji kot pa angleški.
V obeh delih Irske gre trenot-no za gospodarsko tekmovanje, kdo bo v deželo privabil več ameriškega dolarja. To je tudi ozadje zadnjega obiska predsednika irske vlade Johna Costello v Washingtonu, kjer se je zavzel za svojo južno irsko republiko.
Ura z obrnjenim kazalom
Pred kratkim smo poročali o svojevrstni uri, ki jo imajo v Londonu, ter ima obrnjeno kazalo, da se lahko vidi pravi čas v ogledalu, ki je na nasprotni strani stene, kjer je ura obešena. Sedaj nam je sporočil Mr. Joseph Trebeč, ki ima že več let mesnico na E. 55 St., da ima brivec Spiros Farikas na 1497 E. 55 St. enako uro v svoji brivni-ci. Omenjena ura je stara menda 49 let in je še vedno točna. Mr, Trebeč je pokazal tudi članek, ki je bil pred nekaj leti pri občen v angleškem časopisju skupno s sliko ure, v katerem je rečeno, da je to menda edina taka ura v Clevelandu.
OGENJ—AVTO IMATA BESEDO
ORGANIZACIJA NA ORGANIZACIJO—JE TUDI "BUISNESS"
PA
Te dni so se ponovili slučaji,
ko je kadilec zaspal s cigareto v roki, pa ni zgorela samo postelja, marveč tudi sam s hišo vred.
V	Ellenbergu, N. Y., je ponoči nastal v enodružinski hiši ogenj,
kaj je vzrok, ali cigareta, ali peč,
ali plin, še ni ugotovljeno. Stanovalci so spali, pa so iz spanja zajadrali v smrt. Hiša je pogorela do tal, mrtva je bila družina Clifforda Millerja, starega 31 let. Z njim vred so zgoreli njegova 29 letna žena Emma in dva otroka v starosti osem in deset let.
V	Washingtonu je pogorela stanovanjska hiša. Pri gašenju ognja se je smrtno ponesrečil eden od gasilcev, 125 stanovalcev Je ostalo brez strehe, na sta- nik sam dobil pri tem le manjše la škoda pa je ocenjena na $200,- poškodbe.
000. Ogenj je nastal, ko sta so v enem od številnih stanovanj igrala z žveplenkami dva otroka
v starosti štirih in šestih let.
#
V Warrenu, O., so pokopali 13 letnega Richarda Millefja, ki je posečal osmi razred šole, postal pa smrtna žrtev karambola. V avtomobilu so bili njegovi starši in njegov brat. Vai.trije eo bili ob priliki karambola avtomobila ranjeni, Richard pa je bil ubit.
У Minneapolisu je voznik tovornega avtomobila, v katerem je bilo 125 glav ovac in prašičev, za volanom zaspal. Tovorni avtomobil je zdrknil v blobok jarek, pri tem je bil tovor prašičev in ovac pobit, dočim je voz-
Mamja, da snujemo privatne organizacije, je v Ameriki splošna. Zbere se skupina ljudi, pa se pošljejo povabila, da naj se nekaj organizira. Teh vabil gre v Ameriiđ iz dneva v dan na sto tisoče.
Neki George Zebulon iz Spokane, Washington, je dal tole karakteristiko;
Vi vsi, ki me vabite, da naj pristopim k novemu društvu, k novi organizaciji, si zapomnite, da sem dal pristopno izjavo že k 13 takim organizacijam; deset bd teh je med ustanavljanjem organizacije že pozabilo, kaj so hoteli pravzaprav organizirati. V ostalem pa je skoraj vsak Amerikanec zaposlen s tem, da ho^e nekaj organizirati in nima časa, da bi organiziral to, kar naj
se organizira.
*
Organizacije so pa na drugi strani velik "business." Plačevati moraš članarino in ta navadno ni majhna. Če gre za delavske unije, razne zveze podjetnikov in industrijalcev, je denar takoj pri roki, pa se gradijo stavbe, kjer imajo te organizacije svoje centrale. Washington postaja tudi centrala raznih organizacij. Gradbeni urad v Washingtonu prepoveduje, da bi kdo tam postavil kak nebotičiđk, kakor na primer v New Yorku; toda Sest ali sedem nadstropne palače so običajne. V Washingtonu hočejo imeti organizacije vpliv na federalno zakonodajo, pa morajo stati blizu take prostore, da se v raz-Capitol Hilla, morajo imeti košnih dvoranah prirejajo večerje. Na drug^ strani naj bo vse moderno.
V Washingtonu so zrasle krasne stavbe kot središča raznih organizacij. Zveza stavbenikov ima svojo organizacijo, centralo pa v Washingtonu. Seveda tudi svojo krasno stavbo. Razne unije so svoja središča preselile na primer iz New Yorka ali Detroita v Washington. Tam so si poetavile krasne hiše. Tudi podjetniški svet ima svoja združenja, pa krasne stavbe v Washingtonu. Prišli smo d^e-lo do tega, da je v Washingtonu lepa hiša za centrale tistih organizacij, ki nimajo lastnih stavb.
TRI VELIKE INDUSTRIJSKE STAVKE: WESIINCHOUSE, KOHLER, BELL TELEPHONE (0.
MATERIALNA SKODA NA OBEH '-
Prevzel fotografski studio
Mr. John Kaueek je prevzel te dni dobro poznani fotografski studio, katerega je dolgo vrsto let vodil poznani fotograf John Bukovnik na E. 185 St. Mr. Kau-sek je mojster tega poklica. Fotografiranje je študiral v New York Institute of Photography, pohajal je tečaje v Motion Pic tures v Hollywoodu, Califomiji, ter je bil dve leti dodeljen glavnemu stanu marinov v Washingtonu, D. C., kot uradni štabni fotograf tekom druge svetovne vojne. Zadnjih pet let se je profesionalno udejstvoval v fotografiji v Clevelandu.
Mr. Kausek je star 27 let ter je sin poznanih Mr. in Mrs. John Kaušek, ki vodita trgovino s grocerijo in mesenino na Kewa-nee Ave. Novi fotograf v slovenski naselbini v Euclidu se priporoča javnosti v naklonjenost.
STRANEH GRE V TEŽKE MILIJONE
Ameriška industrija je doživela v zadnjem času tri težke stavke. Najhujša je stavka v družbi Westinghouse, ki se je začela dne 17. oktobra lanskega leta, na stavki je 50,000 delavcev. Najdaljša stavka je v družbi Kohler, "the plumbing supply firm of Kohler," Wisconsin, ki traja sko-^aj že dve leti. Stavka v družbi Southern Bell Telephone Company je trajala 72 dni in se je končala lanskega maia. Ta stavka se je končala na ta način, da se je postavilo posebno razsodišče, ki naj nastopi, ko je treba rešiti kako sporno vprašanje. To razsodišče seveda stane in gre samo iz unijske blagajne na mesec, za stroške razsodišča $100.-1T)0. Kie je dobiček in kje izguba v teh velikih stavkah?
V družbi Westinghouse so oce--^-
nili do konca preteklega tedna,
da je delavstvo izgubilo za 22 tednov stavke 95 milijonov dolarjev na mezdah. Povprečna mezda delavca v Westinghouse je bila pred stavko $2.10 na uro.
Unija mora vdrževati svoje članstvo in je izšlo, da je lastna unija s pomočjo drugih imela teh stroškov $4,000,000.
Ogromne izgube je trpela tudi družba Westinghouse sama.
Točnega seznama družba ni objavila, priznala pa je, da je izročila svojim odjemalcem blaga za $250,000,000 manj, kot pa je pričakovala pred stavko. Od tovarn, ki pripadajo družbi Westinghouse, je 40 takih, ki so direktno zapletene v stavko, 58 tovarn sicer dela, toda omejeno.
Tudi v teh 58 tovarnah je bilo na tisoče delavstva odpuščenega, ali pa je bil skrajšan delovni čas.
Da je družba Westinghouse utrpela ogromno škodo, se vidi tudi iz tega, da je znišala plače svojim pisarniškim uradnikom, oziroma, da je odredila, da del uradništva hodi v urad en teden, del 'pa drugi teden. Višjim predstavnikom, ravnateljem in pod-ravnateljem je družba znižala plače za 50 odstotkov.
Svojevrstna je stavka pri družbi Kohler, Wisconsin. Stav-ka se je začela dne 5. aprila
1954, pri podjetju je bilo zaposlenih 3,300 delavcev, linijsko organiziranih 2,600. Stavka traja skoraj dve leti. Walter Reu-ther kot predsednik unije avtomobilskih delavcev je dal nakazati delavcem na stavki za časa stavke že osem milijonov dolarjev. Centralna unija delavcev iz avtortiobilske stroke ima na razpolago fond $25,000,000. Iz tega fonda je bilo na ta način lahko dajati podpore delavcem na stavki. Podjetje Kohler nadaljuje s svojim delom in sprejema nove delavce. Podjetje sicer ne dela na normalni višini, pravi pa, da je kljub stavki doseglo 85 odstotkov normalne produkcije* Kako pe bo ta dolgotrajna stavka končala, je vprašanje za vsakega.
V	stavki Southern Telephone Co. so stavkujoči dobili zvišanje mezde od $1 do $4 na teden, v posameznih oddelkih ae je znižal delovni čas, in nova mezdna pogodba je dala delavstvu gotove koncesije.
V	družbi Westinghouse je zahteva delavstva, da se poviša mezda za 15 centov več na uro. Družba pa ponujq^ pogodbo na pet let, z vsakoletnim zvišanjem mezde, tako, da bi bilo povišanje pet centov več na uro porazdeljeno na dobo petih let.
Nove mezdne pogodbe
Nove mezdne pogodbe, ki so se sklenile v ameriški industriji v prvih mesecih leta 1956, so dale povdarek višji mezdi in je skoraj 40 odstotkov do sedaj sklenjenih novih mezdnih pogodb dobilo deset centov več na uro. Odstotek novih pogodb z deset centi več na uro je bil lanskega leta le 18 odstotkov, letos jih je pa 40. Večina novih delovnih pogodb ima povišanje od sedmih do devet centov več na uro, lansko leto pa je znašalo povprečno povišanje od štirih do šest centov več na uro.—Če ne bo sporazuma, je treba pričakovati v letošnjem letu večje stavke v industriji letalstva in po jeklarnah.
Mir v Westinghouse
Med unijo in družbo Westinghouse je prišlo do sporazuma. Stavka, ki je trajala 156 dni in je bila v zadnjih 20 letih najdaljša, je končana. Kakih 45,-000 delavcev se vrača na delo. Delavci dobijo več plače, urejeno je vprašanje pokojninskega fonda, delavci pa imajo pravico, da leta 1958 načnejo vprašanje garantirane letne mezde v tej družbi. Carey, ki je vodil stavko za unijo, je posebej poudaril, da družba odslej ne bo mogla več samovoljno postopati, marveč le skupno z unijo.
Važna seja
Nocoj ob 8. uri se vršijo pevske vaje pevskega zbora Jadran v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd., nato pa se vrši važna seja. Prosi se vse člane in članice zbora, da se prav gotovo udeležijo.
DVA DOLARJA NISTA ENAKA
Zanimanje za davčno stran našega življenja je med nami naraslo. Navedli bomo še nekaj praktičnih vzgledov, ki bodo vsakemu razumljivi, pa bomo prišli do zaključka, da isti dolar kot zaslužek ni enako obdavčen.
Nekdo kot samec dobi na leto $100,000 kot dohodek, ker se je pečal z borznimi posli. Obdavčen bo le z $25,000, ne pa z $65,928, kot je obdavčen tisti, ki toliko dobi na leto recimo plače ali mezde.
Samska oseba ima na leto dohodkov $100,000, ti dohodki pa prihajajo iz obresti od državnih ali občinskih bondov. Od tega dohodka ne bo plačal prav nobenega dohodninskega davka.
Osebe, ki so stare nad 65 let, imajo dvojno izjemo po $600 in osebe, ki so v pokoju in stare nad 65 let, ne plačajo od $1,200 nobenega davka.
So ljudje, ki delajo samo možgani. Nekdo piše knjigo, pa ima dohodke, bodisi da se mu od strani založništva izplača enkratni honorar, ali pa da dobiva toliko in toliko od prodaje knji ge. Drugi možgani so se vrgli na tehnično polje in nekaj znajdejo. Tisti, ki je spisal knjigo, od katere dobiva dohodke, bp pla-
čal davke po splošni lestvici. Tisti pa, ki je nekaj novega izumil na polju tehnike, bo od svojega izuma enako dobival dohodke, ne bo pa plačal nikdar več kakor 25 odstotkov dohodkov za davke.
Davčni zakon je zelo obširna knjiga. Kdor se v njej spozna, lahko sam dobro zasluži, namreč kot davčni svetovalec. Kdor se na davčne predpise ne spozna, pač plačuje. Zelo dobro se na davčne zakone spoznajo ameriške kapitalistične družbe, ki imajo v Washingtonu ne samo lobi-ste, marveč v vodstvu tudi davčne svetovalce. To polje, kako se izogniti davkom, je pri kapitalističnih družbah zelo veliko Naj navedemo samo en vzgled, kaj si družbe zaračunajo, da ne bo treba plačati davka. Svoje ravnatelje, višje uradnike pošljejo na počitnice, kar gre v prid tuji njim samim, ker se jim plača navidez zniža, družbi pa tudi, ker navede, da so bili tam in tam za—business. Ameriške družbe so znale organizirati verigo navideznega zabavanja, da je toliko in toliko turistovskih ladij, letal, letovišč res na razpolago, stroški za vse skupaj pa gredo zopet na račun—busines-sa.
PATRICIA MAEIE MALASKI
Nagloma je umrla včeraj Patricia Marie Malaski, rojena Ar-ko, stara komaj 22 let. Stanovala je na 3606 E. 74 St. ter je bila poročena šele osem mesecev. Zaposlena je bila pri National Carloading Co. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 K.S.K.J., društva Kraljica miru št. 24 S.D.Z. in podr. št. 15 S.Ž.Z;
TUkaj zapušča soproga Robert J., starše Louis in Angela Arko, ki vodita cvetličarno na 3580 E. 78 St., sestri Mrs. Ber-nice Novak in Mrs. Julia Petras ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Fer-folia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
#
V zadnje slovo
članstvo društva Euclid Pioneer št. 158 S.N.P.J. je prošeno, da pride nocoj ob osmih v pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrlemu članu Louis Kol-jat, jutri pa, da se po možnosti udeleži njegovega pogreba.
STRAN 2
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and -Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
ENAKOPRAVNOST
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out qf Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)______________________
For Six Months — (Za šest meeecev)________
For Three Months — (Za tri mesece)_____________
..$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)____
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 2Ш, 1918 at the Post Office al Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
AMERICAN MUSEUM OF IftMlGRATION
American Museum of Immigration. Prispevki za ta muzej se bodo začeli zbirati z aprilom 1956. Muzej bo v vznožju znanega Kipa Svobode in bo razsežna stavba z dvoranami, s prostori za posamične razstave, s knjižnico, z upravnimi uradi itd., itd. Kakor takrat, ko je šlo za pod' stavo samo Kipa Svobode, so za kritje stroške te podstave priredili javno zbirko. Sicer bi bilo lahko, da bi samo ena ustanova, en velik denarni zavod, eno podjetje krilo te stroške, vendar pa je bila ideja, da naj se Amerikanci, ko darujejo, zavedajo, da dajo nekaj za skupnost, podstavek sam pa naj postane enako skupna last, misel o tem pa naj živi iz roda v rod! Ista ideja vodi odbor, ki si je dal nalogo, da zbere prispevke za kritje teh stroškov. Naj mimogrede pristavimo, da je v tem odboru tudi slavni hrvaški kipar Ivan Meštrovič, ki poučuje na univerzi v Syracuse v državi New York.
Ta odbor seje obrnil tudi na slovenske organizacije in bo treba zbrati znesek vsaj $5,000, če naj bomo v tem muzeju zastopani tudi mi Slovenci kot narod. Nam ne gre tu za podrobnosti, nam gre za osnovno vprašanje, ali se bo kdo te akcije poprijel, dalje pa, ali se bo zavedal, da je naložil na svoja ramena breme, katerega bo lahko prenesel. Tudi bo šlo za to, kaj bomo spravili v prostore, ki nam bodo odločeni.
Gre za vprašanje narodne časti. Naloga sama bi zahtevala, da se sestane j o tisti, ki imajo dobro voljo, iz vseh plasti našega življenja, pa odločijo, kako in kaj. Sicer bomo doživeli, kar se navadno dogaja, da nobena akcija ni več skupna in ne uspe. Ker pa stojimo pred vso ameriško javnostjo, ne kaže, da bi se pred njo osramotili. Ce imamo med веЦој žalostne skušnje, jih moramo pač upoštevati.
V neki bolnici v Ljubljani bi radi imeli avtomatični pralni stroj, vse skupaj bi stalo $5,000. Koliko propagande, koliko prošenj, koliko prireditev od stisani posameznih društev, kako dolgo se že vleče ta morska kača, pa vse slovenstvo v Ameriki ni moglo spraviti • skupaj teh pet tisoč dolarjev.
Ali smo že naveličani in trudni večnega zbiranja? Je pa še drugo vprašanje, da razne zbirke po 50 centov in po dolarju ne prinesejo skupaj razmeroma visoke vsote $5,000.
Narodna čast tudi zahtsva, da če po eni poti ne gre, naj gre po drugi poti; morda bomo uspeli. Tisti, katerim je ideja pri srcu, lahko uHerejo pravo tipično ameriško pot, to pa je tale:
Ameriški bogataši niso znani samo kot podjetniki, industrijalci, kapitalisti, marveč in to se jim mora priznati, tudi kot človekoljubi.-Vsaj bolj kot kapitalisti drugod po svetu. Ford ni bil samo velik kapitalist, marveč je dal ogromne vsote v človekoljubne namene. Kralj jekla Carnegie ima enako priimek človekoljubja. Cela vrsta drugih je takih, ki so seveda razpolagali z ogromnim premoženjem, pa so ga le dali tudi v dobrodelne in splošne namene.
Tudi Slovenci v Ameriki imamo precejšnje število vidnih industrijalcev. Zakaj bi se ti slovenski podjetni možje ne stavili v vrsto tistih Amerikancev, ki so del svojega premoženja dali na razpolago v splošne namene? Te misli ne izgubimo izpred oČi.
Odprta je tudi pot, da če ne bi šlo samo s slovenskimi sredstvi, kaj pa če bi vendarle enkrat poskusili z jugoslovanskimi sredstvi? Priznamo posebne značaje in lastnosti jugoslovanskih narodov Slovencev, Srbov in Hrvatov. V stari domovini so na te posebnosti dajali in dajejo še poseben povdarek. Toda mi smo v Ameriki, Amerika рд ne razdvaja, marveč združuje! Ce ne bi bilo druge poti. kaj pa če bi nastopili kot-Jugoslovani, pa bi vendarle kot Jugoslovani naseljenci v Ameriki, dali svoj delež" k American Museum of Immigration!	L. Č.
Urednikova pošta
1
t
mladina vabi na svoj prvi koncert
CLEVELAND, Ohio — Nedelja, 25. marca bo dan slovenske pesmi, saj jo bodo prepevali naši tukaj rojeni vnuki, na kar smo •"03 lahko ponosni. Koncert se bo vršil pod vcj&tvom njih marljivega učitelja Antona Šublja in ns klavir bo spremljala Vera Slejko. Koncertni spored je pa sledeč:
1)	Tam gori za našo vasjo: Mojster Jakob; Mamica moja; Jaz sem muzikant—poje zbor.
2)	Patriotic Song: Luna sije; V nedeljo zjutraj vstala bom— Piano solo—Randy. Adams.
3)	Poet and Peasant—Accordion solo—Ronald Lisch.
4)	Ay, Ay, Ay; Odlomek iz opere "II Trovatore"; Gallop— Skupina harmonikarjev.
5)	Last Night: Orchestra Song; See-Saw; Happy Wanderer—poje zbor.
6)	Ob lepi modri Donavi—zbor —solo balet (Candy Adams) in skupina harmonikarjev.
služba za 500,000 ljudi
V Veliki Britaniji ne poznajo brezposelnosti. Morda nastopi krajevna brezposelnost v kaki posebni veji industrije, kakor na primer v industriji avtomobilov. Tudi britanska industrija avtomobilov ima podobni slučaje kot ameriška, začasni zastoj. Velika Britanija na splošno pa ima 500,000 službenih mest vseh vrst, katerih ne more zasesti, ker nima na razpolago delovne moči. Ko je bilo znano, da je 'ndustrija avtomobilov- odpustila 500 delavcev, so se druge industrije takoj pobrigale za njih in jih naravnost oblegale s ponudbami.
Odmor
7)	Bye, Bye Baby; Detroit Polka; Oh Marie—skupina harmonikarjev,
8)	"Rajanje na vasi" prizor s petjem, ki vključuje sledeče pesmi: Perice; Delaj dekle pušeljc; O j hišica očetova; Bog je vstva-ril zemljo,; Regiment; Mi se,imamo radi; Venček dolenjskih.
Poje zbor s spremljevanjem harmonikarjev.
Vljudno vabijo člane SNPJ, stariše, sploh vse ljubitelje petja na ta svoj koncert v nedeljo, 25. marca ob četrti uri popoldan v auditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju. Po programu se bo serviralo okusno večerjo, nakar se razvije domača zabava, za ples bodo igrali mladi harmonikarji.
Na svidenje v nedeljo, ki naj bo dan naše mladine in pa naše prelepe narodne pesmi!
• Josephine Tratnik.
preveč ljudi— ne bombe!
Anglež Charles Darwin, ki je potomec znamenitega Angleža istega imena, ki je postavil razvojno teorijo, namreč, da se je
človek postopoma razvil iz opice, je zaskrbljen radi naraščanja prebivalstva. Charlesa Darwina ne skrbijo toliko atomske in vodikove bombe, kakor pa ravno to naraščanje, v katerem Darwin vidi največjo nevarnost za nas vse skupaj, Kam bomo prišli, če je vsaki dan 90,000 novorojenih? V dva tisoč letih bomo stali drug polega drugega, kakor žveplen-ke v škatljici.
stavka na finskem končana
Danes se je končala na Finskem splošna delavska stavka, ki je ohromela gospodarsko življenje za polnih 19 dni. Stavku joči so dobili zvišanje svojih mezd.
Stavka je bila želo huda in je imela tudi politično ozadje. Naperjena je bila namreč preti sedanji vladi, ki da preveč Ijubim-kuje s Sovjetsko zvezo.
znamenite pevke nastopijo v opernih predstavah




R/SB Stsvens
/.аоштPersaS
Tri odlične in svetovno zna'ne pevke — Roberta Peters, Rise Stevens in Lucine Amara—bodo na vsporedu, ko bo Metropolitan operna družba otvorila svojo 31. sezono v Clevelandu z Jacques Offenbach predstavo "The Tales of Hoffman," v po-.nsdeljek, 23. aprila.
To bo ena izmed osemih predstav—šest zvečer in dve popoldne—ki bodo podane v Public avditoriju.
Poleg omenjenih treh divah, bodo nastopili: Richard Tucker, Mildred Miller, Martial Singher. Paul Franke, Clifford Harvuot. Norman Scott, Sandra War-field, Alessio De Paolis in Lawrence Davidson.
Thomas Schippers, odlični mlad ameriški glasbenik, bo prvič nastopil kot voditelj Metropolitan oper« v Clevelandu.
Druge opere, ki bodo podane, so: Verdijeva "A Maek«d Bali;"
Charles Gounodov "Faust;" J o h a n n Straussov "Fleder-maus," Giacomo Puccipijeva "La Boheme," Verdijeva "Ai-da."
Vstopnice so po: $1.20, $2, $3, $4, $5, $6, $7, in $10. ter se jih sedaj lahko naroči po pošti na naslovu J^orthern Ohio Opera Association Union Bank of Commerce, Euclid Ave. in E. 9th St., Cleveland 14, Ohioi
Ne poznamo Stalina!
Ameriška splošna sodba k zadnjim ukrepom sovjetske vlade, da hoče zbrisati spomin na pokojnega Josipa Stalina je tale:
Trda roka pokojnega Stalina se je čutila tudi izven Sovjetske zveze. Sedanja sovjetska vlada se trudi, da dobi za sebe nevtral-ce, pa tudi druge države, ki niso prav v bloku zapadnega sveta. Vsem tem hoče pokazati, da je za bivšo trdo politiko Sovjetske zveze, ki se je takrat kazala iz Moskve, odgovoren le Stalin, ne pa sedanji sovjetski voditelji.
Soglasna je tudi ta sodba, da se kult ene osebe ne povrne. Pri tem ima veliko vlogo sovjetski vojni minister in vojaški poveljnik maršal -Žukov, ki ne bo dopustil, da bi kdo drugi koman-
diral nad Rdečo armado.
#
Ko gre za razmere v Sovjetski zvezi sami, pa tudi do zunanjega sveta, ko gre za pomirje-nje in za medsebojno sodelovanje, je treba omeniti:
Angleški poslanik v Mgskvi William Hayter je kot prvi tujec nastopil na televizijski postaji v Moskvi. Bavil se je s predstoje-čim obiskom ruskih veljakov Ni-kite Hruščeva in Nikolaja Bul-ganina Veliki Britaniji. Obisk se bo izvršil meseca aprila.
Med Jugoslavijo in Moskvo se vršijo pogajanja o boljših kulturnih stikih med obema državama. Že ob sovjetskem obisku Bulganina in Hruščeva, ki sta bila v Jugoslaviji junija 1955, se je bilo načelno sklenilo, da se bodo v posebnem dogovoru določile potankosti o kulturnem zbližan ju med obema državama. Pri tem bo šlo za izmenjavo študentov in za razne kulturne razstave.
#
Tudi komunisti se hočejo po-bližje spoznati med seboj. V Vzhodni Nemčiji se nahaja posebna šolska delegacija iz komunistične severne Koreje in študira na licu mesta vzhodno-nemški vzgojni sistem.
peron—pisatelj
Bivši diktator Argentine Juan Peron je svoje bivanje v Panami, kjer živi v izgnanstvu uporabil v to, da je spisal knjigo, kateri je dal značilni naslov "Mpč je pravica živali." Knjiga bo te dni na trgu in jo namerava Peron razdeliti med svoje pristaše v Argentini, ki so še vedno zelo številni in povzročajo glavni glavobol novi vladi generala Aramburu, ki si je zastavil glavno nalogo, da Argentino očisti peroilistov.
rusija plačuje
Dne 22. junija lanskega leta je bilo nad morsko ožino Berin-ger med Sibirijo in Alasko izstreljeno letalo ameriške vojne mornarice. Letalo so sestrelili Rusi. Amerika je zahtevala od Rusov, da plačajo odškodnino. Po dolgih pogajanjih so Rusi odškodnino tudi plačali in sicer s čekom, ki se je glasil na $724,-947.68. Gre za prvo odškodnino, ki jo je plačala Sovjetska zveza, ali pa katerakoli država njenega bloka, za sestreljena ameriška letala.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Piše John Lokar
(nadaljevanje)
združevanje gre
naprej
,V Austinu, Texas, je bila skunna seja glavnih odborov AFL in CIO. Šlo je za združitev obeh delavskih unij za državo Texas v eno AFL-CIO. Tudi delavstvo v Texasu je sprejelo sklep, da ве obe uniji združita.
Računajo s tem, da bo to poletje združevanje AFL in CIO zaključeno.
rubelj na trgu
V devetnajstem stoletju je bila mednarodna valuta, v kateri so se sklepale trgovinske pogodbe, angleški funt sterling. Takrat so bili Angleži gospodarsko močni. V dvajsetem stoletju, je postal mednarodna valuta, ameriški dolar. Rusi sklepajo sedaj trgovske pogodbe z raznimi državami in sicer na podlagi plačila v zlatu, ali pa v ruskih rub-Ijih. Ruski rubelj tako stopa na mednarodni trg. Neuradno valutno razmerje med ameriškim dolarjem in ruskim rubljem je en ameriški dolar za štiri ruske rublje.
Še danes se mi neumno vidi, da sem se takrat plazil po kolenih. če ne morejo pomagati dobri zdravniki in dobra zdravila tudi tako početje ne. Saj sam papež veruje v zdravljenje pri najboljših zdravnikih in bi bilo bolj pametno, da bi priporočal svojim vernikom dobra zdravila in dobre zdravnike v slučaju bolezni mesto molitvic.
Naj malo omenim moja dva strica—Antona in Jožeta Lokar. Starejši stric Anton je imel mlin v vasi Sobrače. Bil je mnogo let župan in igral je tudi na harmonike. Bil je zelo pobožen; molil je vsako jutro, opoldne in zvečer ter pri vsaki jedi. Sam sebi je izdelal lepo kapelico, v katero je postavil nekaj lesenih svetnikov in majhen zvon. Večkrat je šel vanjo molit. Bil je samouk; večkrat sem ga opazoval ko jQ z majhnim nožem rezljal kos lipovega lesa, iz katerega je napravil svetnike. ImeL je 14 otrok. Predno sem šel v Ameriko me je povabil, da grem ž njim v kapelico molit. Bilo je prve dni januarja 1900 leta. Prosil me je naj bi mu iz Amerike poslal kaj za tisto kapelico. Ker mu nisem ničesar poslal, mi je po dveh letih pisal in me pokaral, češ: Janez, na kapelco si pa čisto pozabil. Minulo je že mnogo let, odkar je stric Anton Lokar umrl. Bil je veren mož a dober gospodar.
- Drugi mlajši stric Jože Lokar. katerega so klicali Pintarjev Pe-pe, ker se je pri hiši reklo Pin-tar, je bil pa ves drugačen. Imel je samo enega sina. Ko je on sam bil še mladenič, se je rad stepel. Vedno je uganjal kakšne komedije. Tudi on je bil samouk in dober barvar. Nekoč ko je barval cerkev v Šmartnem pri Litiji, je v zakrstiji naslikal hudiča, ki drži župnika na verigi. Ko je to zapazil župnik, ga je poklical k sebi in ga oštel, nato pa ukazal naj pobere svoje stvari in gre proč od tu. Pepe je to storil, odšel je in mu ni bilo nič mar.
Po dveh tednih ga je župnik zopet poklical nazaj na delo. Naročil mu je naj zgotovi svoje delo in naj nikar več ne uganja take neumnosti. Stric Pepe je kaj rad pripovedoval te komedije, posebno še kadar je malo pil.
Zgodilo se je tudi, da je bilo treba napraviti nekaj v zvoniku v Št. Vidu pri Stični. Stric Pepe je bil take sorte človek, da mu je bilo vseeno najsibo visoko ali nizko, na delo se je spravil kamorkoli. Ker je zvonik bil zelo I visok, je napravil oder iz desk, na katerih je stal ko je barval. Spodaj so ga ženske opazovale pri delu. Naenkrat potegne iz žepa orgljice, jih nastavi k ustam in zaigra, pri tem pa se nekoliko zasuče po "tahtih." Ženske so začele kričati, da se mu je zmešalo v glavi in bo padel z odra. Tekle so po župnika, stric Pepe pa je spravil orgljice, nekoliko potegnil zadaj hlače, zamahnil proti ženam in delal naprej. Vedno je imel orgljice v žepu in ob vsaki priliki je malo zaigral. Minilo je že nekaj let odkar je umrl v Lorain, Ohio. Imel me je zelo rad. Tako vidite je bila velika razlika med dvema bratoma, ki sta bila oba samouka.
Naj povem šs eno dogodivščino, ki se mi je pripetila, ko sem bil še mlad fantiček. Stala je velika smreka, na k&tero sem splezal, ker sem opazil, da je na visoki veji gnezdo. Radoveden sem jo hotel podrobno ogledati, ker sem mislil, da so v njem veverice. Ko sem pogledal notri sem videl tri velika jajca, podrobna kokošjim jajcam. Komaj sem
si jih ogledal ko prileti veUk kragulj in se mi zakadi v glavo. Ves prestrašen sem jo pobrisal po drevju. V naglici sem se ves opraskaj, da sem krvavel in strgal srajco in hlače. Kragulj je bolj redka živa). Ko je včasib priletel na dvorišče je pograbil tudi štiri f inte Utžkega piščanca in ga v kljunu o uiesel s seboj. Nikoli V( Л nifi .m šel na tisto smreko in ludi глк iar več nisei® videl gnezdo kraguljev.
Da, v naši rojstni domovini j® bilo dosti žalosti, imeli pa sfflO tudi po svoje dosti veselih d^i. Pastirji smo se zabavali na razne načine. Rad se spominja^« teh dogodkov zlasti sedaj ko sedim sam v svoji sobi in piseUJ; čeprav bolj težko, ker roka ^ več dobra, a spomin imam pa Š® zelo dober. Tudi oči imam še dobre in če je svetlo, še vedno ko čitam brez očal. Noge iiuain pa bolj slabe, težko hodim, me tudi zadržuje, da ne grel® na obisk rojstne domovine.
Minilo je že 56 let, odkar seio na 19. februarja 1900 leta prišel v našo metropolo, katero sedaj nazivamo drugo Ljubljano. ^ Ljubljani v domovini imajo menda več Slovencev, v naši ameriški Ljubljani pa imamo več slovenskih narodnih domov, priča, da smo se tukaj Sloven^ zanimali za kulturo.
Bilo je veliko truda in dela; da smo stari naseljenci zgradil' vse to. Ponosni smo lahko Slo* venci v naši veliki slovenski selbini v Clevelandu. Treba J® bilo veliko žrtev, da smo si zg^' dili pet velikih in štiri manjših Narodnih domov, ki bodo stali kot živi spomeniki še dolgo pO' tem, ko nas več ne bo. Ti n&' rodni domovi bodo našim P®' tomcem pričali, da so tukaj živ®' li resnično kulturno napredni ljudje, ki so, se priselili šemka] iz lepe Slovenije. Tudi oni bodo ponosni na nas.
Ko tako sedim sam v svoji sobi mi pridejo razne stvari misej. Mnogokrat se spominja# lepe rojstne domovine, kjer so me zibali mamica moja. Ko nH je dolg čas si nalahko zapoje# kako lepo slovensko pesmico! večkrat mi pride na misel tale kitica:
Šumi, šumi, gozd zeleni,
pesem poj o prošlih dni,
kaj Ti veš, kako je meni,
ko medlim na tujih tleh!
Ta kitica je zame velikega pO"* mena. Je ena izmed petih kiti" pesmi, ki jo je spisal A. Fun-tek. Zelo lepa in v srce segajoča je ta pesem, katero sem že slišal peti pri pevskemu zboru in je navzočim tako ugajala, da so jo morali ponovno zapeti.
Kot je citati, se sedaj dela nova ždeznica mimo naših krajev na Dolenjskem. Ko sem Wl še doma, sem nekaj časa delal na tej dolenjski železnici. Zvečer smo hodili domov spat, opoldne pa so .nam domačinom prinašali domači obed, žgance, zelje in razne kmečke jedi. Nam domačinom so manj plačevali kot tujcem, posebno še nam mladinit čeprav smo delali ravno tako i® toliko kakor drugi. Bilo je veliko izkoriščanje delavcev na železnici. Mučil sem se nekaj časa. potem pa sem šel nazaj na delo na kmetijo, kjer pa je bil zaslužek pičel—nekaj hrane in malo obleke.
(Dalje prihodnjič) '
VELIKANSKI OIXMBUS . . .
... ki ima premer 9 metrov, so postavili pred Babsovo trgovsko visoko šolo v Wellesleyu (ZDA). Površina globusa je sestavljena iz 500 plošč, ki jih je možno izmenjati.
ENAKOPRAVNOST
edina sanjo moška družabna organizacija
Slovenska moška zveza v Ameriki
Ustenpvljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
nova moderna organizacija na družabnem,
ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave.
Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije
p	GLAVNI ODBOR:
sednik: MATT F. INTIHAR. 21491 Naumann Ave., Euclid 23, O.
IVAN GERMAN. 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. 8 podpredsednik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Road, Cleveland 19, O.
S!	JOHN F. JADRICH, 948 E. 207th St., Euclid 19, O.
Pa', ^кајшк: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland 19, O. РБШкаг: DAMJAN TOMAZIN. 1128 E. 66th St., Cleveland 3, O.
.	NADZORNI ODBOR:
osednlk in prvi nadzornik: ANTON KRAMPEL, 6907 St. Glair Ave., Cleveland 3, O.
nadzornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid 19, O. Ji nadzornik; FRANK SMOLE, 117—16th St., S.W., Barberton, O.
Тг.т1»т „ PROSVETNI IN KULTURNI ODBOR:
61st St.. Cleveland 3, O.
~>ди/гт ^ VALETIC, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O.
JUOT^^ TOMAZIN, 1128 E. 66th St.,'Cleveland 3, O.
Urad	™^cktor atletike, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O.
ano glasilo: "Enakopravnost," 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
^ pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, John F. Jadrich, 948 E. 207th St.. Euclid 19, O.
IV 1-3345
Mesečno obvestilo Slovenske moške
zveze
$1.000 NAGRADE
v kampanji, katera je sedaj Si nn^' Zveza plačala članom v, nagrade za vsakega nove-
Г Kampanja traja do 1. avgusta 1956.
Na zadnji seji Gl. odbora ter ^■stopnikov podružnic in Fede-^^•cije, je bilo sklenjeno prirediti ^a avo na prostem. V to svrho ® je nabavilo prostor brata ouis Zgonc na Eddy Rd., vvickltffe, za VELIK PIKNIK ® upnih podružnic, v nedeljo, julija 1956.
Posamezni pikniki podružnic, dečl° ®^aj prijavljeni so sle-
Številka 14. iz Collinwood-a svoj letnik piknik na St. ^seph Grounds, (prej Močilni-
195^^^^ ^arma) dne 3. junija ^0. in podružnica štev. 8 iz Uclid-a pa na 5. avgusta na Prostorih Louis Zgonc.
se naznanja vsem podružnicam, da se bo vršila upna veselica vseh podružnic ^^soboto, dne 3. novembra 1956,
lit	pred glavnim vo-
^ ^am. Za to prireditev je od-nabavil dvorano Slovenske-lin ^a Holmes Ave. v Col-tn	zapomnite si
dneve.
so se lepo odzvali na slavnega tajnika, glede te	pošiljanja asesmenta
'^polnitve mesečnih poročil, hvar slavni tajnik lepo za-
sedaj pa na delo, da o^'^o v tej kampanji en ti-^ C novih članov. Dajmo upora-1 У^ај nekoliko energije in za-„f ajmo se, da brez dela je nič
storjenega.
Naj bo naše geslo; "Vsaki ^ enega novega."
g udi v "Mladinski oddelek" _Р^^^^Ј^ато mladeniče od 1. do
16. let. Po 16. letu starosti postanejo polnomočni člani, in so deležni vseh pravic odraslega članstva. V mladinski oddelek 'plačujejo 10 centov mesečno.
Kaj pa naši rojaki v New-burgh-u, Maple Heights, Garfield Heights, Brooklyn-u in Lorain-u? All ne bi bilo lepo, da bi se tudi tam zbrali naši bratje in ustanovili podružnice, in se nam pridružili? Za pojasnila pišite glavnemu tajniku, in on vam bo poslal navodila. Njegov naslov je naveden v gornjem okviru. S spoštovanjem—vaš gl. tajnik
John F. Jadrich
človek brez spomina
Mnogokrat se zgodi, da ljudje med kako hudo boleznijo ali pa zaradi hude poškodbe izgubijo spomin ter da se zanje začne novo življenje šele takrat, ko so se začeli zavedati v kaki bolnišnici. Največ ljudi brez spomina je med vojaki, ki so bili ranjeni na glavi ali pa zasuti od granate. Za medicino taki primeri sicer niso več uganka, so pa zelo tragični. Izgubljeni spomin se sicer v nekaterih primerih vrne, so pa tudi ljudje, ki do konca svojega življenja ne bodo vedeli, kako so živeU, preden jih je zadela huda nesreča. To veliko tragedijo opisujejo naslednji trije primeri;
Ko so se vračali iz ZSSR prvi nemški vojni ujetniki, so v čakalnici neke zahodnonemške obmejne železniške postaje našU moža v razcapani uniformi, ki ni imel nobenih listin in tudi ni znal ničesar povedati o sebi. Poizvedbe pri drugih bivših ujetnikih, ki so se v tistem času vrnili iz ZSSR, niso imele nobenega uspeha in ko so moža brez spomina fotografirali in njegovo sliko objavili v časopisih, se je oglasilo mnogo ljudi, ki se jim je dozdevalo, da je neznanec njihov sin, mož, brat itd. Moža brez spomina so izročili nekemu socialnemu zavodu in dan za dnem so prihajali tja ljudje, ki so bili prepričani, da bodo našli že dolgo pogrešanega svojca. Klicali so ga z raznimi imeni, mož pa je samo odkimaval in tako je nazadnje ostal samo še neki starec, ter dokazoval, da je mož brez spomina njegov sin, ki je odšel leta 1943 na rusko frontp in od takrat ni bilo o njim nobenega glasu. Starec je zdravnikom naštel razna znamenja, ki jih je imel njegov sin na telesu, in ker so taka znamenja! našli tudi na telesu moža brez spomina, je zavod svojega varovanca izročil v varstvo staremu možu, ki r\aj bi bil njegov oče. Nekaj dni pozneje pa je
hiše naprodaj
MUZEJ KOLEDARJEV
V italijanskem mestu Bergamo bodo kmalu odprli svojevrsten muzej, ki mu na svetu še ni enakega. To bo namreč muzej koledarjev. To mesto je pravzaprav največji proizvajalec koledarjev v Evropi in morda celo na vsem svetu. Pred sto leti je mesto Bergamo prvo začelo industrijsko izdelovati koledarje.
Novi muzej bo imel v svojih dvoranah poleg najmodernejših primerkov koledarske industrije tudi najzanimivejše zbirke starinskih koledarjev. Bergamska industrija koledarjev izdela na leto več milijonov koledarjev. Poseben sloves v svetu uživa koledar z umetniškimi ilustracijami.
POGOVOR S PIJANIM
Čuvar nočnega miru sprašuje ponoči pijanca: —Kje stanujete?
—Pri bratu.
—In kje stanuje vaš brat? —Pri meni.
—Toda, kje stanujete oba? —Hk! Skupaj!
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 so. lake shore blvd.
Pokličite:
IVanhoe 1-9382
hiše naprodaj
Hiša za dve družini na 1212 E. 74 St. 5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Cena samo $14,700. Oglejte si to hišo in dajte ponudbo.
Hiša na E. 232 St., blizu Bab bitt Rd. Zidana. 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj. Dve garaži. Lota 50x150. Cena $30,900.
Na Locherie Ave. od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. 6 sob; 3 spodaj, 3 zgoraj. V zelo db-brem stanju. Garaža in lepa lota.
starec umrl in mož brez spomina je zdaj spet v varstvu socialnega zavoda, ni pa upanja, da se mu bo spomin na preteklost povrnil.
Samuel Burry je nekega večera kar v svoji delovni halji ter brez Ustin in denarja zapustil urad v svoji tovarni, da bi se malo sprehodil ob Temzi. Ko se je že nekaj časa na obrežju sprehajal, se je zloglasna londonska megla tako zgostila, da je zašel s poti ter padel v reko.V zadnjem hipu so ga rešili neki čolnarji ter ga izročili najbližjim policijskim uradnikom, katerim ni mogel odgovoriti na vprašanja, kdo je in odkod, a še preden so utegnili opraviti v zvezo pogrešanega ravnatelja tovarne in rešenca iz Temze, je mož brez spomina ute-kel iz policijske postaje. Utonil je v londonskem podzemlju ter se združil z ljudmi, ki bi tako kot on po nesreči'po svoji volji radi pozabili na svojo preteklost. Od novih tovarišev je dobil ponarejene dokumente in preskrbeli so mu tudi službo v nekem pristanišču. Tam se je izkazal kot zelo dobra delovna moč in kmalu se je poročil s hčerko pristaniškega krčmarja. Mož brez spomina je dobro opravljal v pristanišču svojo službo, imel je že dva otroka in ko so od takrat, ko je izgubil spomin na svojo proteklost, minila že štiri leta, je na cesti ob obali Temze zagledal tovorni avtomobil, na katerem je bil velik napis "Burry." Takrat je naenkrat padla zavesa nad pozabljeno preteklostjo, odšel je naravnost v svojo tovarno in takdj se je znašel v prostorih in med ljudmi, ki jih je pred štirimi leti zapustil.
Po nekaj mesecih se je vrnil izgubljeni spomin 22-letni londonski modistki Ireni Malburg. Spomin je izgubila, ko je prišla na južino v neko kavarno, kamor je večkrat zahajala. Nekaj časa se je razgovarjala z natakarico, potem pa ji je glava omahnila na mizo. Po nekaj minutah je vstala, odšla iz lokala, a ko je omotična tavala po ulici, lii mogla odgovoriti na nobeno vprašanje varnostnih organov, ki so se zanjo zavzeli. Njeno identiteto so sicer kmalu ugotovili, toda Irena več mesiecev tudi ljudi, s katerimi je preje živela, ni poznala. Šele potem, ko so jo obiskali nekateri znanci, s katerimi se je , usodnega dne pozdravljala v kavarni, se ji je spomin na preteklost spet povrnil.
MNOGb SLAJŠI OD SLADKORJA
Kemiki v Nacionalnem zdravstvenem inštitutu v ZDA so dobili izredno spojino, ki je tristo-krat slajša od sladkorja. Sestavni del te spojine je "stecioside,'' ki ga pridobivajo iz grmičevja, ki raste po travnikih in poljih Paragvaja. Zdrobljeno suho listje te rastline, ki jo domačini nazivajo sladka trava "kaa hee" že več stoletij uporabljajo za sladkan je grenkega čaja—"mate." šele v novejšem času so začeli proučevati sestavine te rastline in ugotovili so, da je v posušenih listih okrog sedem odstotkov steviosida.
Raziskovanja vodi ameriški znanstvenik Herwitt Flediter, ki je glede uporabe te nove sladke hrane velik optimist. Neka njegova izjava je izzvala med proizvajalci sladkorja veliko paniko. Vendar je stevioside od sladkorja mnogo dražji, pa čeprav je tri sto krat slajši. Visoko ceno povzročajo stroški pridobivanja steviosida. Razen tega raste ta rastlina samo v toplih predelih. V Paragvaju kakor tudi v Združenih državah Amerike
V NAJEM
se odda stanovanje 5 sob, spodaj, blizu St. Clair in Superior busa. Odda se odrasli družini. Pokličite po 6. uri zvečer.
MU 1-2025
Imamo na razpolago več novih hiš in«druge hiše v zelo dobrem stanju ter po zmernih cenah.
Vaš denar je ajboljše in najvarnejše naložen v posestvih.
Zglasite se v našem uradu in mi vam razkažemo dobre nakupe.
strekal realty
405 EAST 200th STREET IV 1-1100
hiše naprodaj po
zmerni ceni
Bungalow s 4V2 sobami, blizu cerkve sv. Kristine v Euciidu. 2 spalnici, fornez na plin, garaža in pol. Moderna hiša. Cena $15,900.
Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob; severno od St. Clair Ave., blizu cerkve sv. Jožefa. Preurejen fornez na plin. Garaža za 2 avta. Cena $17,000.
Lepa hiša s 3 spalnicami na E. 169 St., od Lake Shore Blvd. Lepa sprejemna soba, obednica in velika kuhinja; garaža. Cena samo $17,500.
Če želite prodati vašo hišo ali kupiti drugo, se obrnite na
KOVAČ realty 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
4 SOBE
se odda v najem na
969 Addison Rd. Za podrobnosti pokličite HE 1-4893
POMAGAJTE SVOJIM SORODNIKOM
Najboljše darilo, ki ga morete poslati vašim ljudem v Sloveniji, je kupon za par najboljših moških ali ženskih čevljev, ki se jih dobi v Jugoslaviji. Vi kupite kupon za $6 od Borovo Shoe Sales Company in ga pošljite vašim prijateljem ali sorodnikom v Sloveniji. Oni ga vzamejo potem v najboljšo Borovo prodajalno čevljev in ga zamenjajo za par najboljših moških ali ženskih čevljev, ki se jih dobi v Jugoslaviji, brez dodatnega davka ali Stroškov. Pošljite $6.00 za vsak kupon na:
BOROVO SHOE SALES CO. 5319 West North Ave.. Chicago. 111.

so že poskušali gojiti stevioside sistematično, toda poskusi so ostali brez uspeha. Sladka trava uspeva v Združenih državah Amerike samo v posebnih botaničnih vrtovih, tu pa je le predmet znanstvenih raziskovanj. Verjetno ne bo sladka trava nikoli nadomestila sladkorja, znatno vlogo pa bo Vsekakor odigrala v medicini.
Zakrajsek Funeral
Home, Inc.
6016 ST. clair avenue Tel: ENdicoti 1-8113
LEPOTieJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela.
TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
ALI KASLjATE?
Prl mts tmemo i2ooruo (drarll« 7am auavi kažei) in prehladu Lodl Mandel. Pb G.. Ph. C.
MANDEL DRVa CO. 15702 Waterloo Rd—RE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
V!
PERUTNINA
17330 broadway. maple heights
v zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite.
Prodajamo tudi na kose zrezane kokoši (cut-up poultry)
andy hočevar in sinovi
TEL., v trgovini: Montrose 2-2330—na domu; Montrose 2-2912
A. GRDINA & SONS
pogrebni zavod in trgovina s pohištvom
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
uradi v collinwoodu:
ZRAČNA ZAVESA ■
Ameriško podjetje s kolonialnim blagom "Croger Company" v mestu Cincinnati v državi Ohio je opremilo eno izmed svojih velikih trgovin z "zračnimi vrati" oziroma "zračno zaveso," ki med delovnim časom nadomestuje prava vrata.
Izum sestoji iz posebnega kroženja zraka okrog vrat, ki tvori nevidno zračno steno, ki zadržuje toploto, da ne uide iz prostora, istočasno pa onemogoča in-sektom dohod v prostor. Pri vsem tem pa je zanimivo to, da kroženje zraka ne skuštra las niti eni ženski, ki vstopi skozi zračna vrata v trgovino. Po končanem delovnem času zamenjajo vrata z običajnimi, ki se lahko tudi zaklenejo.
STRAN 3
ZVOČNA KIKUEŠKA SONDA
Znanstveniki v Nacionalnem laboratoriju v Oak Ridgeu so skonstruirali zelo originalno in koristno napravo, ki bo igrala važno vlogo pri kirurških operacijah rakastih obolenj. To je svetlikasta zvočna sonda, ki bo s svojim cviljenjem vodila kirurški nož na kraj rakastega tkiva, ki bi ga kirurg često sam ne mogel odkriti.
Ta originalna naprava je zasnovana na principu, da tkivo obolelo za rakom pritegne večjo dozo radioaktivnost od vbrizganih radio aktivnih zdravil, kot pa ostalo zdravo tkivo. Ker pa računajo, da kirurg med operacijo nimajo časa, da bi gledal na kakšen grafikon ali aparat, ki vizuelno prikazuje odkrito obolelo mesto, je naprava sama uglašena. Kirurg natančno ve, kdaj je naletel na obolelo mesto.
PREDOBRO JO POZNA
"Ali poznaš našo županjo?" "Kako je ne bi poznal!" "Ali kdaj govoriš z njo?" "Poznam jo tako dobro, da nikoli ne govorim z njo."
Udobnost doma
Mi se prizadevamo, da ima naš pogrebni dom tiho dostojanstvo, a obenem vse udobnosti vašega lastnega doma.
Naš pogrebni zavod ni komercijalna stavba ali institucija. Opremljen je tako skrbno z opremo in v ^ dekoracij skih barvah kot bi mogli pričakovati v vašem lastnem domu.
Naš namen je nuditi vam in vašim udobnost in mir ko se pojavi potreba po naši poslugi.
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
478 EAST IBZnđ STREET
ECE	aki ni odgovora, pokličite KE 1-5202
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
ZA VELIKO NOČ!
Kakor druga leta, tako imamo tudi letos polno zalogo doma soljenega in prekajene-ga mesa, kot iunke, želodce, klobase in plečeta.
Dovažamo na dom. Naročila sprejemamo in pošiljamo po pošti tudi izven mesta.
Imamo: moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, med jajca in vse vrste zelenjave.
POLNA ZALOGA SVEŽEGA MESA iN GROCERUE PO ZMERNIH CENAH
HOLMES AVE, MARKET
15638 Holmes Ave. Liberty 1-8139
CLEVELAND 10, OHIO
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5830 KEnmoie 1-1235
Grand Excursions (Izlet)
We are happy to announce to our many friends and readers of ENAKOPRAVNOST that we will have three special excursions (IZLETE) direct to Zagreb and Belgrade via SUPER CONSTELLATIONS of the K.L.M. Royal Dutch Airlines with stop-over privileges at Amsterdam, Frankfurt. Paris, Munich and Vienna, leaving New York as follows:
Sunday9 June 24,1956 Sunday, July 15, 1956 Sunday, July 29, 1956
to Yugoslavia
Following are the round-trip fares;
New York-Amsterdam ... $558.00
IVew York-Paris ......... 558.00
IVew York-Frankfurt...... 590.60
New York-Vienna ........ 638.70
New York-Zagreb . . ... 660.60 New York-Belgrade	708.30
For your added enjoyment while in Yugoslavia 15-day SPECIAL PUTNIK TOURS are available with English. German, French and Yugoslav speaking guides during the entire trip.
The tours start at Zagreb, Ljubljana or Belgted® a«d c&aiiaue to Opatiju, Rijeka. Zadar, Split, Dubrovnik. Cetinje, Mostar, Sarajevo and back to the starting point. Total cost per person is only $161.25 which amount includes first-class accommodations in hotels, steamers and trains and three meals per day.
Space is limited on the planes and in the hotels so we urge everyone interested tq make, the reservations as early as possible. A deposit of $100.00 is required for each passenger reservation.
For further information and making reservations call or write to:
MIMLJEVIGH BROS. TRAVEL BUREAU
6434 St. Clair Ave,	Cleveland 3, Ohio
Teleplioiie HCnderson 1-6153
STRAN 3
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAM
Jože Pahor
(Nadaljevanje)
To uro je ležal Punčuh na mrt vaškem odru. Za tem možem je bilo "Gorjanu hudo kot za lastnim očetom. Posloviti se je hotel od njega, zato so d6ločili iz vsake vasi nekaj jezdecev, da so odšli v Stari log. Molče so jahali, podoba mrtvega moža je rasla pred Matijem. Zdaj, ko bi bilo najbolj treba tega.- odločnega doslednega borca, ga ni bilo več. V njem je videl, česar ni našel pri nikomur drugem: voljo %a de janje in drznost, združeno z uvidevnostjo, kaj je mogoče doseči in kakšne cilje je treba postavi' ti. Saj je bilo med kmeti priljubljenih in uglednih mož, a nihče ni imel takih zmožnosti kakor rajnki. Kdor ga je dal ubiti, je vedel, zakaj je to storil. Ali se bo dobil še kdo, ki bo stopil, Pun-čuhu enak, na njegovo mesto ?
Mračen je stopil Gorjan k mrtvaškemu odru. Dolgo je zrl beli obraz, Punčuhove poteze so bile zdaj še vse bolj žive in izrazite kot v življenju. Tu ležim mrtev, so govorile, ubili so me, a moje volje niso mogli ubiti: gorela je v meni do zadnjega diha.
Kar je Gorjan preživel s tem močnim možem, vse je šlo zdaj še enkrat mimo njega. Obsijano je bilo z novo lučjo, z lučjo velike žrtve. Punčuh je dal življenje, vedel je, da ga daje, dal ga je za svojo vero. Gorjanu je bilo tako hudo, da si je z roko pokril oči, polne so bile solz.
Plat zvona se je oglasil, ljudi je pretreslo, mrtvega moža so
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESI'T.TS Ш JUDVEHTISTNG
CALL DEarborn 2-317S
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to sell RESTAURANT and SHORT ORDER — Good location 111th & Western. See to appreciate.
CEdarcrest 3-5526
WANTED TO RENT
PROJECT Engineer, wife and 2 children desire 2 or 3 bedroom, flat or house, with yard, near school. To $130. N. or N.W. 9 to 5.	TAylor 9-6000, ext. 276
after 6 and weekends, Lincoln 9-0898
REAL ESTATE
PALATINE — By owner. Immediate occupancy. 3 bedroom Cape Cod brick, full basement, attached garage, Vz acre lot. Best offer.
560 Old Northwest Highway Palantine 1952
OAK LAWN — Prodaja lastnik — Hiša z 2 spalnicami, kamenita ranch tipa, zimska okna, gorko-ta na plin, garaža za 2 avta, nad en aker zemlje. Cena $13,950, ali dajte ponudbo. Si lahko ogledate.	9517 S. 90th Ave.
GArden 2-5135
FEMALE HOUSEHOLD
MAID — Experiened with references. New ranch house. 2 preschool children. Good salary. Own room, bath, TV.
Call collect-Highland Park 2-6821
Lovely GLENCOE HOME needs MOTHER'S HELPER — Assist care of baby and light housework in return for room and board. Small salary.
Call — VErnon 5-2876
HOUSEKEEPER — Woman to make home with young couple with young children. Help with housework and care of children. Near Elmhurst C. C.
ТЕггасе 4-6010
vzdignili. Šest kmetov ga je neslo, oboroženih, pokritih s polhovkami; vse, kar ga je spremljalo mož, je nosilo kratka kopja. Pokopališče je viselo na pobočju, v sredo griča so izkopali grob, da bi ga videli iz vse vasi.
Gorjan je vedel, da se mora posloviti od mrtvega, a težko mu je bilo govoriti. Omahoval je. Ko pa je zadnjič videl krsto pred seboj, je potlačil ihtenje, ki so ga bile polne prsi, in je stopil k grobu.
"Nihče od vseh," je dejal, "ni bil vreden bolj kot ti, da živiš, da doživiš dan, ki si ga gledal, ki si ga oznanjal in verjel vanj. Videl si, da je življenje tlačana vredno komaj še toliko kot življenje uboge živali in si vstal proti temu. Mi vsi vstajamo s teboj. Zakaj? Ker so prišli časi, ko ni več mogoče živeti. Človek, ki se ubija, da rodi zemlja, ki trpi brez prestanka, nima toliko, da bi se nasitil, čim bolj so krvave srage, ki si ž njimi pridobiva kruh, tem več mu tržejo roparske roke. Ne le to! Vsak čas je sam v nevarnosti, da ga odtrgajo od zemlje in svojcev ter ga vržejo v tuji svet, kjer ga čaka smrt pod obzidjem, v ruševinah,- pod konjskimi kopiti ali pod krvavim mečem. A če le glavo privzdigne, sami vidite, mu je pisana sodba, krvniška sodba brez usmiljenja. Punčuh, ti si bil prvi, ki si vstal proti strašnim krivicam, ne zaradi sebe— lahko bi bil živel v miru—vstal si zaradi tistih, ki je njih usoda vsak dan težja. Vstal si za druge. A preden si mogel poklicati na branik vse, ki so za teboj, si padel. Nisi se vdal, zato je tvoja smrt lepa in ne bo prešla.
Za tvojo kri smo odgovorili. A prava cena te smrti bo zapisana oni dan, ko bo tlačanovo življenje nedotakljivo, ko bo vredno toliko kot vsako drugo, ko bodo vsa življenja enakovredna, ko bo težka , usoda človeka spoštovana.
Prijatelj! Krvavo cvetje je rodila pomlad, a pomlad je vendarle vzlic mrazu in ledu, ki je bil zatrl vse) kar hoče in kar mora živeti. Z orožjem v roki te spremljamo k počitku, z orožjem v roki ti obljubljamo, da smo pripravljeni iti po tvoji poti. Preden ga bomo odložili, bomo povedali za vse čase, da si še živ, ves živ in grozeč, in da boš živ, dokler bo moral kdo, ki mu je težko, boriti se za življenje in za pravico do njega.
Prijatelj! Ko legaš v to zemljo, ki si na njej mislil svoje misli o pravici in. človeški enakosti, ki si zanjo gorel z zadnjo kapljo krvi, stopaš pred nas, na čelo naših vrst. Ne poslavljamo se od tebe, mrtvega, živega te pozdravljamo, vodi nas, vodi nas v borbo, v smrt in v vstajenje!"
Dasi je Gorjana dušilo v grlu, ko je bil spregovoril, se je kmalu vzravnal. Videl je oči, ki so se upirale vanj in je razumel, da mora govoriti živim, ki so stopili na Punčuhovo pot. Njegov glas se je okrepil, mislil je na očeta in svaka, njuna žrtev ga je pekla v srcu. V teh ljudeh, ki so nemi stali okrog z orožjem v rokah, ni videl več ljudi, ki jih je bila zapeljala in razgalila ena sama noč, ne, v njih je videl rod, ki hoče naprej, a se še bori z vsem, kar ga je vezalo dolgo, dolgo. Živel je, kakor so mu ukazovali tisti, ki so ga tlačili v ponižnost in so ga vpregali v vajeti, da sam li! mogel napraviti koraka. Zdaj se opoteka, ko se je že odločil, da bo šel svojo pot. Slepi ga sonce, ki ga ni vajen. Šele prost bo stopil na trdna tla in bo Sel varno In samostojno, kamor ee je nameiUL	'
Gorjan je vrgel zemlje v grob in šel k Punčuhovim. Črna misel je kljuvala v njem, ni se je mogel otresti: kdo je izdal tega moža, ki bi ga danes tako krvavo potrebovali?
Tudi Punčuhovi svojci so bili prepričani o izdajstvu, čeprav je rajnki poznal ljudi bolj kakor kdor koli, jim je le preveč zaupal. Vkljub vsemu je verjel v dobro v človeku in ta njegova vera je bila nesreča zanj samega. A zdaj ga ni bilo več in ž njim je legla v grob skrivnost njegove nasilne smrti.
Če bi Gorjan našel izdajalca, bi ga ubil brez usmiljenja, srečen, da more maščevati smrt velikega moža. A kako naj ga najde ? Šli so bili pod zemljo, morali so iti, ker zgoraj ni bil varen korak. A pod zemljo je temno, ne vidiš ljudi in ne vidiš poti.
Tudi časa ni bilo več, da bi iskali. Ognjenik se je odpiral, besi so se vrgli iz njega, v krvi in sovraštvu so gorela človeška dejanja; zločini so se maščevali nad zločini, krivice nad krivicami, človek je vstal nad človeka, ker je to zadnja in edina pot do pravice. V tem strašnem potopu, ki se je ulil izza stoletnih zatvornic, v tej krvavi sodbi, ki se je vžigala čez vse obzorje, je bila tudi Punčuhova smrt samo še klic, ki je odjeknil v ozračje in ki je že tonil v vihar.
Gorjan je vedel, da mora hiteti. Čas je zdrvel, treba je bilo ž njim, kdor bi ga zamudil, ga ne bi več ujel. Žalost in ogorčenje sta se borila v Gorjanu, pod nebom pa je vihamo klicalo. Udarila je usodna ura in ljudje in zemlja so bili zdaj samo še igrača strašnih, nepoznanih sil.
Gorjan je zbral nekaj tovarišev. Še zadnjič se je ozrl na zeleno reber, kjer je počival Punčuh, in odjezdili so čez Rog za usodnimi klici.
7
Gorjan je prenočil v Novem mestu. A ko so se zjutraj napravili, da odjezdijo proti Brežicam, je prinesel Lemut novico, da so
polhograjski kmetje napadli grad in ga zažgali, da je pogorel do tal. Stari Lamberger jim je srečno ušel — sicer ne bi ostal živ—in zdaj se bojijo, da ne bi pripeljal iz Ljubljane ali bližnjih graščin plemiških hlapcev nad nje. Zato so udarili po sosednih vaseh in prisilili, da so se jim pridružili tudi oni trpini, ki sicer niso bili v puntu. Zdaj niso prav vedeli, kaj bi in tudi edinosti ni bilo med njimi.
Gorjanu je bilo jasno, da je potreben v Polhovem Gradcu. Bližina Ljubljane je bila resna nevarnost za upornike, zato se je naglo odločil. Sporočil je Erženu v Brežice, naj skličejo v nekaj tednih tlačane v Novo mesto da se bo spregovorila odločilna beseda, sam pa se je s tovariši napotil na Gorenjsko.
Dan je bil topel, nebo jasno in polno sonca, ko so jezdili ob Krki navzgor. Vasi so se vznemirjale, ko so peketali konji skozi, nekaterikrat so jezdeci naleteli na gruče tlačanov, ki so jih ustavljali in poizvedovali o dogodkih. Ko so zvedeli, s kom imajo opravka, so vriskali in zagotavljali, da je mera polna in da ne bodo dlje čakali. S težavo sta jih Gorjan in Lemut prepričevala, naj potrpe, dokler ne dobe ukaza, kdaj in kje naj se zberejo v orožju. Kamor koli so prišli, povsod se je čutilo, da so se zganile velike, nenavadne stvari.
V	Gorjanu se je prilivala slast, da vrši delo, ki ga drugi niso zmogli. Res je v to gbčutje kakor glas mrtvaškega zvona udarjal spomin na očeta, na svaka In Punčuha, res so naenkrat kakor gora narasle težave in nevarnosti; a ž njimi vred je naraščala zavest moči in trdna vera, da bo tlačan zmagal. Polhograjski dogodki so mu sicer pre-vrgli načrte, vendar je vesel hitel k ljudem, ki so se odločili, ko je bila mera фо1па.
V	Polhovem Gradcu je našel več sto kmetov, ki so imeli tabo-
Pomoč SORODNIITOM?
NA OBISK V DOMOVINO?
100 Ibs.
BELE MOKE ........................$9.50
Paket it. 1 $12.50
10 Ibs. sladkorja 10 Ibs. rlža Carolina 5 lbs. kave Santos 5 lbs. masti 5 lbs. špagetov 5 lbs. mila
Paket it. 18 $21.50
100 lbs. bele moke 22 lbs. sladkorja 11 lbs. rlža Carolina 6 lbs. kave Santos
Paket it. 2 $16.50
5 lbs. kave Santos 10 lbs. sladkorja 10 lbs. rlža Carolina 10 lbs. špagetov 10 lbs. masti ■
to lbs, mila
DENARNE POŠILJKE: Dostava v 20 dneh po Din 600 za U.S. $1.00. Za vsako nakazilo računamo samo $1.25.
POTNIKI : Sprejemamo prijave za potnike letali. Preskrbimo vsa potrebna potna dovoljenja ter mesta na letalih.
BLED TRAVEL SERVICE^^a^S^f^^"
Tel. EX 1-8787	Tel, EX 1-8787
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno c+ivo priljubljene povesti
rišče ob cesti pred vasjo. Iznena-dilo ga je, ko je opazil med njimi Itakih petnajst landsknehtov. Prišli so bili od Soče, kjer več mesecev niso dobili' plače. Na Vrhniki so zvedeli o vstaji in pripravljeni so bili stopiti v kmečke vrste. Zadovoljili bi se s hrano in z delom plena pri napadih na graščine.
Lemut je pokazal gručo kmetov, ki je vneto razpravljala. Med njimi je bil bradat mož, Deles, ki je dokazoval, kako je potrebno, naj bi se sporazumeli z landsknehti. Urili jih bodo in jih naučili reda in bojevanja.
Gorjan se je predstavil. Deles si ga je ogledal in mu dal roko.
"Mlad si še in nimaš mnogo skušenj. A ko so ti ubili očeta, so te za deset let postarali."
Velik človek je pristopil in je pomežiknil Gorjanu, ki se ga je bil takoj spomnil.
"Kdo bi si mislil, da se bomo danes srečali," se je šalil, "pa še v. tako številni druščini! Le škoda, da nam je eden ušel in še ona ž njim. Pa ne misli, da ti je nisem privoščil! Zdaj bo marsikatera grajska padla v robate kmetavzarske pesti. Povrnjena ura!"
Gorjan se je posmejal in vprašal, kaj nameravajo z landsknehti. Tudi on je bil prepričan, da bi jih morali brez odloga sprejeti v svoje vrste.
Kmečki govornik se mu je postavil po robu. Ugovarjal je, da so sami razdejali grad in da se bodo sami branili. Dokler bodo složni, se ne bojijo nikogar. Kjer je en sam, prepira ni tam, je modroval glasno, da so kmetje prisluhnili, kjer sta dva, je že prepir doma. Obrnil se je k njim in sklenil odločno in kljubovalno: Tlačan bo sam svoj gospod, nihče mu reda ne bo delal tod. Vojščak je bil kmetu zmeraj nadloga, ž njim se nikdar ne po-boga.
Koren jaški vojak, širokega obraza in kosmat, se je preril v ospredje in povedal, da je tudi on kmečki sin, ki dobro ve, da je kmečka stvar pravična. Ničesar
nočejo landsknehti njim škodo. Če skupno razderejo gnezda jastrebom, bo dovolj plačila za oboje. Tlačani pa bodo za vselej rešeni okrutnih gospodarjev.
Kmečki govornik se ni vdal, trmasto je ugovarjal in primerjal krdelo tlačanov rejenemu, močnemu volu, peščico vojakov pa njegovemu repku. Vsi bi se trudili, plen pa bi potem v škodo kmeta razdelili. Tako bi bil—kakor zmeraj—tlačan osleparjen!
Beseda o plenu je odločila, kmetje niso več hoteli slišati, da bi ga delili s četo vojakov.
Opravili bodo vse sami, dovolj jih je, še preveč!
Vojaki so se posmehovati, ^ bilo brez opazk o kmečki sebiC" nosti, pa tudi ne o taboru in вј^ govem redu in orožju. Kmetje so začeli groziti, landsknehti P® so zajahali konje.
"Obilo plena!" so §e zaželeli i® odjezdili proti Ljubljani. Nekaj dni pozneje so stražiU Kisslovo posest, gospodar na Fužinah j''' je najel v svoje varstvo, ker so mu bili podložniki odrekli рокоГ' ščino.
(Dalje prihodnjič)
V blag spomin
NAŠEGA DRAGEGA OČETA IN LJUBLJENE
MAME







Joseph Burja Mary Burja
ki je umrl dne 25. februarja 1945
ki je umrla dne 21. marca 1946
Dolgo let je že minilo,
odkar si Ti zapustil nas,
Črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo n& Te ves ta čas.
Počivaj v miru, nepozabna, preljuba mati, v grobu tam, v spominu vedno boš ostala dokler ne pride nam smrti dan
Takrat pa bomo se združili na vekov veke združeni.
Žalujoči:
FRANK in JOSEPH, sinova in njih družine
Cleveland, Ohio, dne 21. marca 1956.
^AN OPPORTUNITY YOU CAN'T AFFORD '/ ^ТО MISS-
A COMMON-SENSE APPROACH TO AMERICA'S PROSPERITY
4
I AST YEAR was a record one for onr
J country. More Americans were working — earning more and owning more than ever before. It all added up to the greatest prosperity this country has ever known, a prosperity that will last if each of us takes advantage of an opportunity that is knocking.
Now is your best opportunity to save. Right now, while your earning power is at its peak, is the best chance you'll ever have to put something aside for your future. If you haven't been able to save up to now, it's probably because you don't have a simple, systematic savings plan — one that works automatically. Your Government has provided just such a plan. And millions of Americans ate already cashing in on it
Why don't yoa join diem? Sign up for U. S. Series E Savings Bonds on the Payroll Savings Plan where you work. Or buy Bonds regularly where you bank. Either
way assures you that you and your family will be protected in the future. Your principal invested in Bonds is safe — not subject to market fluauations. Your returns are sure — Bonds pay an average of 3% per year, when held to maturity. Your Bonds are liquid savings—you can always cash them after 2 months, should any emergency arise.
It's easy and human to get carried away when plenty is coming in. To spend more than you can afford, buy more than you can pay for in a reasonable length of time. But is it wise? The smart citizen today, for his own sake and that of his country, will spend wisely, buy sensibly and save regularly. For as Treasury Secretary Humphrey recently said, "The continued success of our economy depends not so much upon Government, but upon the efforts of
all our people."
\
So let's all be sure and do our part — and preserve our American prosperity for ourselves and our children.
Por the big things in your life, be ready with U. S. Savings Bonds
f fk П. S. (l<n>«rnm«nt does not pay for this advertising. The Treasury Department thanks, '	/"** their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST