28. flCVulUL f UMMl L XIKL leto. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejeman. telo leto......K 24— , celo leto ......K 22 — pol leta čeirt leta ia mesec , 12-. 6— pol leta četrt leta na mesec 11 — 550 1 90 Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativ«« stvari. številka vel|a t» .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto....... K 28'- Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica it 9, (I. nadstropje levo), telelan št 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodaa tlakama telefon it. 85. celo leto.......K 25 — četrt,C1cta! I 650 I za Ameriko in vse druge dežele: na mesec....... \ 230 1 celo leto.......K 30* Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisniea ali znamka Upravniatvo: Knaflova ulica al 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it 85 Po 5n5edan]u bronjjKeja deželnega jDora. Pretekli torek je deželni zbor končal svoje zimsko zasedanje. Sprejel je nebroj predlogov In ?akonskih načrtov. Če bi bilo število teh sprejetih fakon^kih načrtov merodajno za sodbo o plodonosnem delovanju deželnega zbora, bi morali reci, da je bilo to zasedanje izredno uspešno in da ie '»brodilo mnogo sadu. Toda parlamentarnega dela se ne soja po številnosti sprejetih pred-! opro v, marveč po kakovosti iu not raji vrednosti sklenjenih zakonov. Ako pa vzamemo na rešeto ob-ktivne sodbe vse zakone, ki jih ie klerikalna večina v preteklem zase-lanjn spravila pred deželni zbor ta *nm odobrila, moramo sine ira et -rudio priznati, da je bil uspeh pravkar završeueira deželnozborskega za-nja malodane ničev. Nepobitna resnica je namreč, da nosi vse delovanje deželnega zbora v otekli sesiji na sebi pečat stranka»*-- va in strankarskega egoizma. Kjer a v parlamentarnih zastopstvih od-•čujejo strankarski interesi, tam so Koristi splošnosti, ki bi se edino mo-rale uvaževati, zapostavljene in potis-',("io v kot A vendar je prva in največja za-1 takšne zakonodajalce korpora-aje. kakor je deželni zbor ta, da skrbi v prvi vrsti za koristi in interese - -plošnosti. a ne samo za posamnt* -loje iu poediue strankarska skupina. Zakonodajalni zastopi imajo toe-: o začrtano pot, po kateri jim je ho-ako hočejo, da vestno izpolnjn-svojo nalogo in svojo dolžnost kot poklicani izvrše vatel j i ljudske volje. Ako se oddaljijo od te strogo za-Vrane poti in krenejo ua stranske * ze, so se izneverili prvemu in naj-vjernu zakonu, čuvati interese sploš-osti, ter padejo na nivo robskih vsekutorjev posamnih oseb ali po-* činska voliina reforma najbolj ničvredno skrpucalo modernega volilnega reda, ki se odlikuje zgolj po svoji brezprimemi krivičnosti, vendar an je klerikalna večina sprejela takorekoe en bW* samo zategadelj, ker daje ta volilni red klerikalcem upanje, da dobe morda enkrat z niegovo pomočjo vendarle v oblast tudi belo Ljubljano. Torej gospodstvažeJjrost je vodilni motiv vse klerikalno politike. Drugi motiv pa je tudi naravnost blazna strankarska maščevalnost. K^r mesta, predvsem Ljubljana neeejo piesati tako, kakor jim g-odejo klerikalni kolovodje, naj čuti-jo klerikalno sibo, klerikalno pali: to je deviza onih, ki vedre in obla i- j jo v klerikalni stranki. Zato niti vinarja Ljubljani, < -prav plačuje dobro polovice deželi i h dohodkov 1 Y Ljubljani .^e ustanovi držav mi, obrtna šola, zavod, ki je velikanske važnosti ne samo za Ljubljano, nego za vso Ktanjs!:o, zavod, ki ga bodo pač v prsi vrsti posečali kmetski sinovi. Ker se tu sola ustanovi po prizadevanju napredne stranke, oziroma župana Hribarja, seveda ne sme dobiti nobene deželne podpore 1 In tako gre naprej! Za napredna mesta, za strogo kulturne svrhe, ki M sloje v klerikalni službi, ni denarja, v klerikalne svrhe pa je drobiža vedno v izobilju. Vse za kmeta, to ge»io propagirajo sedaj klerikalci. Vse za kmeta, kako lepo doni ta fraza na kmetska ušesa! Toda kmalu se bo i:;kazalo, Ja so bile tudi te lepe besede samo pesek v oči. Ros je, da je klerika:na večina sklenila nebroj zakonov, s katerimi se kar siplje denar za razne kmetom koristne naprave kakor vodovode, ceste itd., prav iako res pa ji- tudi, da bi dežela prišla v bankerot, ako Id res hotela izvesti vse načrte, za katere jo na papirja, p \eek v Oči nevednim kmetskim volileeni, to je aksiom kb. rikalne politike* Za*^ sklepajo zakon /.a zakonom, zn*o obljubljajo ziat? gradove oblakih, a se ne brigajo čisto nič, ako so ti zakoni tudi izvedljivi, ako bo jim tudi cioToeo ('are foVč«*be rcooJ-rViti. * Mtnidus vuit decipi, , rgo deci plato r! Grmado najrazličnejših zakonov so že sklenili v* zadnjih dveh zasedanjih, a niti člen izmed teh — iz vzeto je edino ljubljansko posojilo ni še do-edaj dobil najvišjega odobrenja! To je najboljše merilo za kakovost teh zakonov. In oprti u a to dejstvo lahko upravičeno trdimo: Delo klerikalne večine deželnega gbora še ni doslej rodilo prav nobenega pozitivnega sadu. Mstem dež, zboru. L Govor pos ima Fr. Višnikarja. V^isoka zoorniea! Finančni odsek račtina potrebščino za deželno kulturo t. j. :-:a kmetijski j>ouk, kmetijsko izobrazbo in neposredno ros]re- ševanje deželne kulture na 397.110 K. Glasovali l»odemo za zahtevane precej visoke svote, ker priznavamo eminentno važnost kmetskega stanu in potrebo, da napreduje naše kmetijstvo. Ne mot: nas to, da nas vedno obrekujete, da smo sovražniki kmeta. Jaz ne vem, ako bi »Slovencev« članek: »Mi smo mi in saino mi« bolj obsojal ali bolj obžaloval. Dokler tudi ne plačate vsega sami. je tako banan jo neumestno. Ako pa prevzamete vsa bremena dežele, potem bodele res sami. (Ugovori na levici, da poslanci S. T,. S. niso odgovorni za to, kar piše -rMoventc«.) aLi se nikakor ne upiramo upravičenim gospodarskim in kulturnim zahtevam našega ljudstva. Kar pa želimo in moramo zahtevati, je to, da se subvencije za povzdigo kmetijstva, zlasti podpore kmetijskim in gospodarskim zadi ugani dele nepristransko in pravično in da se ne podpira strankarstvo z deželnim denarjem. (Xemir na levici, dr. Pe-gan glasno ugovarja.! Ako je g dr. Pcgan že v svoji nežni .n cvetoči mladosti tako nervozen, kaj bode še počel na starost? (Veselost.) Za pokritje potrebščine dona-Šajo vsi sloji prebivalstva in zaraditega se je tudi treba na vse ozirati. Mi vsi plačujemo državni davek, deželne doklade in občinske naklade, bodisi direktno ali indirektno. .Način pobiranja davka in naklad ne odločuje, glavna stvar je, da dobivata dežela in država potrebne dohodke. Vsa potrebščina dežele znaša blizo o mil. kron, 40 vc naklada na zemljiški davek pa samo 440.000 kron ali okroglo ') % vse potrebščine. Pri razprnei o normahiošolskem zakladu mi je zaklical g. poslanec prof. J a r c : Vi se lah o navdušujete za povišanje naklad, ker ne plačate niti krajcarja deželnih naklad. To očitanje je, da se najmileje izrazim, nepremišljeno. Kakor je neresnično, da sem se navduševal za sicer neizogibne naklade, tako tudi ni res, da ne plačujem nikakih naklad. Mi vsi plačujemo davke in razne naklade. Opozarjam vas posebno na užitnine. Vsak griži je j, vsak požirek, s katerim se krepimo, je obdačen. Gelo vodo moramo plačevati. Že g. poročevalec dr. Krek je včeraj navajal, kako važen davkoplačevalec- je delavec s frakeljnoui v roki. Vsi plačujemo ali z vrčkom ali kozarcem in smodko v roki, kakor rudi tisti »z Nakelna, ki ga pijejo iz r i akeljna«. (Veselost in odobravanje."> Tudi to so prostovolj- ni ali neprostovoljni doneski za po* vzdigo kmetijstva Gospodje, vprašam vas dalje* kdo plačuje zelo občutni hišnonajem-ninski davek? Gotovo najemniki. Hišni posestuiki so le oaši kasirji. kateri pobirajo od nas ta davek ter ga potem plačujejo davčnim uradom. Zvišanje naklad provzroča zvišanje najemnin. Tudi naklad prosti državni dohodninski davek, katerega na plačujejo naši kmetje, ako nimajo postranskih dohodkov, pride na korist deželi in zlasti zemljiškim in hišnim posestnikom, ker se jim odpisuje 15 ozir. 12 % realnega davka. Odkod ima pa država največji dohodek? Znano je, da od tobačnega monopola, kateri nosi državi nad 240 milijonov, zemljiški davek pa samo okoli 53 mil. Ako se mi ugovarja, d«, dežela nima ničesar od tobaka, priznavam, da dežela nima neposrednega dohodka od tega, pač pa vendar posreden dobiček. Ako bi država ne imela tega važnega in izdatnega dohodka, bi si morala iskati drugih virov ali zvišati druge davke ter bi ji bilo še težje 6toriti kaj za saniranje deželnih financ kakor sedaj. Od tobaka ima država čistega dobička okoli */a flli 160 mil. Kdor tedaj n. pr. zakadi 240 K m a leto, plača državi čistega dobička ali davka okroglo 160 kron. Gospodje! Vi nam očitate in g* poslanec prof. Jare nam je pred kratkim rekel v tej visoki zbornici: Vi niste ničesar storili za kmeta! Da to očitanje, katero se vedno ponavlja v listih in na raznih političnih shodih S. L. S. ni opravičeno, ampak da jc krivično in obrekljivo, dokazujejo jasno stenografični zapisniki, proračuni in računski sklepi poslednjih 20 let. Sklicujem se lahko tudi na priče, na tiste gospode poslance, ki so žc mnogo let člani te visoke zbornice. Ozirati se hočem samo na 121etno dobo, na leta 1893 do 1904, v kateri dobi je imela napredna stranka največ upliva na deželne preračune in deželno gospodarstvo in za katero se ji tudi nalaga vsa odgovornost. Po-vdarjam, da so v gospodarskih vprašanjih navadno postopale vse stran ke složno, da smo v narodnih vprašanjih navadno hodili z levico v kulturnih vprašanjih pa tudi včasih z delnico. Tudi mi podpiramo kmetske interese ter pobijamo le prenapeto agrarno politiko, katera podražujV življenje na celi črti. Da je očitanje-da nismo ničesar storili za kmeta va vznemirjenost. Knr obstati mu ni bilo v tem kup» ju. Zapustil ga je in presedel v drne: kupe. To t;e bila njegova sreča. Vlak je namreč skočil s tira, trije potniki so bili ubiti in tisti polkupe, v katerem se je Hoen*-broecli prvotno vozil, je bil ves zdrobljen i ii zmečkan. Omenjena vznemirjenost je Hoensbroecha rešila gotove smrti. Iz tega dogodka izvaja Hoens broech naslednje konsekveoee:Rečena vznemirjenost je bila božje svarilo pred nesrečo. Ker je bog a segaveden in je vedel v naprej, da postanem po bridkih skušnjah kot mašnik rimske cerkve iu jezuvitskega reda najhujši in najodločneje i nasprotnik te cerkve in tega reda in me jc vzlic temu obvaroval smrti, je brez dvoma, da je odobraval mojo misijo v naprej. Priznam, da mi Hoensbroechova dela imponiralo, a ta dijalektika nje-gova mi nič ne ugaja, ker je — prist no jezu v i taka. Sicer pa je najnovejše Hoeus-broechovo delo, naslovljeno »14 let jezuvit« prav zanimivo in polno molih zelo karakterističnih detajlov. Naj ostane za aedaj na strani, kar je Hoensbroech napisal zoper jezu vite same in ozrimo se malo po drugih njegovih navedbah. Hoensbroeehov oče je bil zagrizen katoličan. Katoliška vera in nje gov fidejkomis — to mu je bilo najsvetejše, ne iz individualnega prt-pri-eanja, nego ker je oboje podedoval od svojih prednikov. Pcpis življenja v Hoensbroech ovi rodov ini spada me J najbolj podučile delo v omenjeni knjigi, ker je uorav tipično za mišljenje visok* aa nemškega plemstva katoliške vere. Hoensbroeehov oče je dal vsako jutro maševafi v grajski kapeli in je vsak večer s tam ili jo in služabniki molil rožui venec. Slepoto svojo je zdravil s - - čudežnimi vodami seveda brezuspešno. Crtali so mu najbolj klerikalne nemške in francoske časopise in pa »i todoksnoprotestantsko Kr< uzzeiiung«, to pa le, ker je glasih* protestantskega plemstva. To je bila koncesija, ki jo je katoličan Hoeusbroech napravil aristokratu Hoesbroeehu. Če pa so prišle v hišo sestričine, so dostikrat slovesno sežgale protest« usko »Kreuz/eitnna;«. Tak fanatizem je pri izohražeu-cih in aristokratih drugih narodov pač izključen. Celo »črna aristokracija« v Rimu ni tako fanatična. Pa tudi duhovščina hi nikjer tako prepotentna, kakor na Nemškem, Hf>ensbrocehov o«6e je imel na svojem gradu posebnega kaplana. Temu ni bilo do vel j. da j* obedoval pri isti mizi, kakor njega svetlost grof von und zu Hoenebroecb, se je osmelil zahtevati, da se mora njemu pri obedu prej post reči kakor grofu iu celo prej kakor grofici. Dosegel lega pač ni, a že da je upal to zahtevati, je nekaj naravnost neverjetnega, kakor je tudi neumljivo, da je še potem mogel ostati na Tradu. Ko bi se v kaki avstrijski aristokratski rodbini kaplan predrzni] kaj takega zahtevati, bi ga tudi najbolj klerikalni aristokratje še tisto uro postavili pred prag. Velika aristokracija pusti celo na Laškem svoje kaplane obedovat z vzgojitelji in iradniki, dostikrat tudi s posli, in bili so časi, ko ie bilo najvažnejše k a plan ovo opravilo, da je različne šipseljne vodil — na sprehod. Hoensbroechova mati jc bila naravnost smešno pobožna. V vsako jedilo je dala vknhati kdo ve iz česa napravljene Marijine figurice, ki jih je dobivala za drag denar iz nokegT* francoskega samostana. Ko ji jo umrl mož, ki je v času kulturnega boja prenočeval, branil, skrival in z denarjem podpira! pred Bismarckom bežeče jezuvite, ji ie cesar Viljem poslal kondolenčni Telegram, v katerem je izrazil obžavalovanje, da se je grof v zadnjih letih od njega oddaljil. Grof je bil namreč v največji meri udele-ien vseh bojev zoper vlado, ki je vodila kulturni boj. Fanatična irrofioa je cesarju brzojavno odgovorila, da je njen mož sedaj v nebesih in da. od tamkaj še bolje spoznava, da je prav in dobro postopal. To je dogodek, ki karakterizuje tudi razmerje med nemškim katoliškim plemstvom in protestantskim cesarjem ter njegovo vlado. Ti katoliški aristokratje sovražijo iz vse duše svojo domovino, ker dominirajo v* njej protestantje. Zmage nemške armade nad Francozi leta 1S70. in 1871. so smatrali v hiši grofa Hoensbroecha za nesrečo katolicizma. Ti nemški aristokratje so želeli in upali, da bi bili njih rodni bratje premagani in so žalovali, da je podlegel narodni sovražnik. Na tem izgledu se pač sijajno spozna, kako klerikaiizem vstvarja brezdomovince. Iz verskega fanatizma so ti aru stok rat je tudi sovražili svojega lastnega cesarja. V Hoensbroechovi hiši so se malokdaj smejali, največkrat na stroške nemškega cesarja. Sicer je po cerkvenih naukih cesar postavljen od boga, a to menda ne valj«;, če je cesar — protestant. V hiši, kjer so sicer kar umirali'respekta pred rasnimi avtoritetami,Ro o cesarju in njegovi rodovini govorili brez vsakega res* pekta. Panl Hoensbroech se sporni* nja velike veselosti, ki jo je vzbudila naslednja anekdota: Cesarica Avgusta ie bila nekoč na potovujii. Hote* 8,057.282 « 10,244.162 » _4,637.257 » 29,263.701 K krivično, hočem dokazati s neizpodbitnimi številkami že odobrenih računskih sklepov iz navedene 12tetne dobe. Od skupnih deželnih potrebščin v letih 1893 do 1904 v znesku 34,454.129 K se je izdalo: za deželno kulturo in za meloracije . 3,312.297 « »a občila..... 3,012 703 * za zdravstvo in dobro- dclstvo .... za šolstvo .... za deželne dolgove, iz« virajoče večinoma iz zemljiške odveze skupaj ali okroglo 85 % vseh izdatkov. Na vse druge potrebščine: za deželno upravo, pokojnine, javno varnost, vojaštvo, trgovino in obrt itd. epada 5.190.4U8 K ali 15 %. Jaz ne trdim, da so se vsi navedeni stroški 29 mil. izdali za kmetsku prebivalstvo dežele, pač pa v prvi vrsti. Na sprotno pa tudi ostali izdatki 5 mi!, ne zadevajo z^olj mestnega prebivalstva. Do letos se je po raznih krajih dežele napravilo 103 vodovode, za katere se je izdalo 3,4-9.4S5 kron! Poleg tega so se podpirale napravo vodnjakov in napajališč. Zgradilo "*e je mnogo cest m mostov in odpravilo več klancev. Storilo se je, kar je bilo mogoče v okviru pokritja in de želnih naklad. Primanjkovalo je tudi osobja, slasti pri stavbnem urada. V letih 1902 in 1903 t« je izdalo za deželno kulturo in melioracije 444.915 K odnosno 426.5:*:* K, te celo več. kakor se zahteva za 1. 19101, namreč 307 1 tO K. Očitanje, da ničesar storili za kmeta, je tedaj popolnoma neopravičeno. t Pritrjevanje v središču.i Jaz mislim, da bodem o s poukom, z melioracijami, izboljšanjem produkcije *n olajšanjem prometa več koristili našemu kmetakemu prebivalstvu, kakor s kakimi malenkostnimi odpisi pri davkih aH nakladah. Priznati se mora. da deželna komisija za agrarske operacije posebno v poslednjih letih prav vspešno deluje. Zaraditega odobrujom, da ^e j dotična dotacija zvišala na 750.000 kron. Tudi poljedelsko ministrstvo kaže več zanimanja za to važno ntvar. Na en zelo važen del našega kmetijstva se pa no mojem mnenju premalo pazi, te>Je na naše gozde, od katerih imajo posestniki največ in najložjih dohodkov. Kjer imajo lepe gozde, tam ni revščine. Ker ima pa 'rs dandanes visoko ceno, je za posestnike, ki >«> v stiski ali nepremišljeni, zelo zapeljivo, da izsekajo in deva« tira j o svoje gozde. Zarad i teira mislim, da jo ravno v sedanjem ča su potrebno, da se gozdi bolje nadzorujejo in da se gozdni posestniki ne samo kaznujejo zaradi gozdnih prestopkov, ampak da se tudi poučujejo in da se jim dajo navodila, kako naj -p racijonelno gospodari z gozdi. Gozdni nadzornik ne bodi samo birokrat ali jrozdni policist, ampak učitelj in nadzornik. Sedanja organiza-c ija gozdnega nadzorstva je pa taka da vspešno nadzorovanje gozdov ni lahko mogoče. Naša dežela obsega 995.523 ha, tedaj blizo 1 mil. hektarjev zemlje, od katere je 442.000 ha ali 44417 %, tedaj blizo 45 % gozda, in ako se ozira še na deloma pogo zdene pašnike, še več. Vsa dežela je deljena na 6 gozdarskih okraj v, od v G«meve je brzojavila cesarju, če i e tja iti. Pojdi, je odgovoril i esar. Kmalu potem je brzojavila »ali 5mem v Turin«. — Pojdi, je odgovoril cesar. — »Ali smem sem« — *>ali smem tja« je cesarica telegrafi rala vsak ra< in končno baje dobila oduovor. >/Fahre znm Kukuek!o!no ■M resno pripovedoval, da se hudič lahko poosebi in da predseduie fra-mazon«kim ložam. In baron Furčten-berg. drug sorodnik Hoensbroeehov, si je nekoč izposodil grajskega jezu-vita svojega soseda, da je »panal< hudiča, ki je ponoči hodil po stopni-• ah. Ali se človeku čitajočemu ia poročila ne zdi, kakor da je pomaknjen □azaj v srednji vek t Za te kroge je naravnost tragično, da je bil med njimi porojen in da je vzrasel med njimi mož, ki je po Voltairju največji, najne\arnejši in najstrašnejši pobijalec katoliške cerkve in specijalno jezuvitstva, Pavel Hoensbroeeh. katerih imajo nekateri nad 100.006 ha površine in nad 100.000 ha gosda, katerega pač ne more lamo ena oseba nadzorovati. Na Kranjskem pride na 1 gozd. tehnika povprečno 73.666 ha, na Goriškem od 11.000 do 90.000 ha gozda. Na Tirolskem in Predarl-skem imajo 47 gosd. tehnikov, pri nas tedaj gotovo premalo. Gozdni okraj Novo mesto obsega politične okraje Novo mesto, Krško in Črnomelj s površino 234.800 ha zemlje in 101.611 ha gozda. Kočevski okraj, kateri ima 43.216 ha gozda, spada sedaj po J Ljubljano. Črnomaljski okraj ima 13.003 ha gozda. Ako se kočevski In črnomeljski pol. okraj izločita iz Ljubljane oz. Novega mesta ter združita v en posebni gozd. okraj, bi ob segala nad 56.000 ha ali okroglo 100.000 oralov gozda, gotovo dovolj za enega nadzornika. Iz navedenih razlogov ?si usojam predlagati, da se za črnomeljski in kočevski okraj imenuje posebni irozdni tehnik, ter prosim visoko zbornico, da blagovoli sprejeti sledečo resolucijo: C. kr. vlada se poživlja, da «a politična okraja Črnomelj in Kočevje, katera oblegata 170. 100 ha zemlje, od katere je nad 56.0« 0 ha, tedaj */• gozda, v svrho vspešnega nadzo rovanja teh ffozdov nastavi posebnega okrajnega gozdnega tehnika. iOdobrav a nje v središču.) Resolucija, katero je pobijal poslanec Hladnik, kateremu menda de vastiranje gozdov bolj n?iaja nego nadziranje, je biia z veliko večino -prejeta. ROJ plfe „Be je povspela od tedaj relativno na isto višino, na isti nivo, kakor druge discipline. In brezdvomno je ravno razvoj te stroke velikega socijaluega in kulturnega pomena. Velik del narodnega imetja, ki je investiran v domači živali, je izročen v varstvo živinozdravnikom. Logičen !>ostulat le je, če skibi sleherna država za povzdigo te institucije. Te dolžnosti se zaveda tudi Avstrija, kar je pokazala z reorganizacijo < vilne-ua in vojaškega veterinarstvu in -i tem, da je dala kužnemu zakonu novo, modtrno lice. V posamezniu kro-novinah pa so gotove anakronistične kapacitete, ki se dvomijo, ali je kulturni napredek človeštvu donese! več sreče ali več ^orjia. Zato sistematično pobijajo in ovirajo razvoj kulture in vede, pred vsem veterinarske, kjer je itak sJelier i: strokovnjak, zlasti če je še — deželni poslanec. Minulo leto ie začutil na Štajerskom »duševni veleum« .potrebo po živinozdravniški srednji šoli. Toda ta predlog jV našel zasluženo mesto — kos. Soseda Kranjska je našla nropagaterja te ideje, v še nekoliko »modernejši* izdaji, v deželnem poslancu g. Galletu, ki sanjari o pomožnih živinozdravni-kih z enoletno izobrazbo. Pričakovali smo. da bo tudi kranjski deželni zbor še] nreko tega n/t -dnevni red, ker je že'za. vsakega rokodelca učna loba določena na tri do štiri leta — toda motili smo se. V svojem klasicizmu je odstopil vso stvar odseku, la jo ta preštudira in pride prihodnjič s konkretnimi predlogi na dan. T;;ko torej je pokazal deželni zbor svoje trdno prepričanje, da je mogoče tekom -amo enega leta fabricirati /ivinozdiGvnika, vsaj pomožnega, kar je pri vsaki obrti izključeno. Ta institucija je po našem mnenju sploh neizvedljiva, narodu pa naravnost v kvar. S temi enoletnimi, Galletovimi živine-zdravniki se bo gojilo maza-štvo, ki ga je že sedaj na Kranjskem več kakor preveč. Kako blagodejno deluje ta kategorija ljudi, je pokazal drasLično neki domžalski pomožni ži-vinozdravnik, reete mazač na novega leta dan pri trgovcu F. S. Na plevro-pnevmoniji obolelemu, toda že skoro rekonvalescentuemu konju je odločil do malega vso — kri. Menda je iskal v krvi kal bolezni ali celo zlobnega duha. Efekt se je pokazal v par urah, toda žalibože v sosednem mestnem logu — pri konjaču. Zopet dm*n tak »strokovnjak« je lečil influenco ?>ectora!is z mazilom, ki j" bilo do sedaj sredstvo proti — siphilis. In sicer je mazal konja vrhu glave! Takih in enakih sadov si obeta lahko tudi g. Ga!le, če bo prodrl njegov predlog. Veterinarji bodo s temi psevdo-živi-nozdravniki pač lahko obračunali, če «*e pomisli, kako orožje daje novi kužni zakon živinojdravniku v roke. Žrtev teh razmer pa bo ostal slovenski kmet, kateremu bodo stor*!i merodaj-ni faktorji mesto obljubljenih dobrot ravno s tem precejšnje zlo. Zanima nas pa, kje misli dobiti cr. Galle učne moči za te svoje tečaje. V vsakem slovenskem živinozdravni-ku je pač toliko stanovske zavesti, da ne bo proti nobeni kompenzaciji takega mesta sprejel. Da bo pouk v teh tečajih tem temeljitejsi, si naroči lahko kranjski deželni odbor profesorje iz slavne Alfortske šole, ki je ravnokar morala prekiniti pouk vsled povodnji. Kadar pridejo konkretni predlogi na dan, spregovorimo še par besed. _ Pismo IZ Efitpto. Kahira, 28. januaija 1910. Da resnica oči kolje, sem se eminentno prepričal pri mojem pismu iz Alekssndrije na »Slov. Narod«. Moj | dragoman mi js namreč pisal tu. sem j v egipčansko metropolo, da so bili 1 nekateri prizadeti kar iz sebe, ko so to izvedeli in čitali, in da so pri tem spoznali, da jih je bilo doslej samo hvalisanje. Me veseli, z zadovoljstvom priznavam, da je »Slov. Narod« ie s prvim pismom dosegel v Egiptu izdaten vspeh, namreč vzbuditi Slovane * samospoznanjn in samozavestnemu resnemu delovanju, čegar posledice bodo gotovo koristile njim samim, kakor tudi naši ob morju ležeči domovini. Konstatiram, da baš »Jugoslavija« bi sigurno rodila obilen sad, ko bi jo negovali skrbni in požrtvovalni možje. Takšnih mož sicer tukaj ne manjka, toda dremajo, treba jih je v zdramiti! Sedaj pa naj obelodanim še nekaj drugega,nič manj važnega, kakor zadnjič! To ie pa zelo kočljiva naloga, ki zahteva dokaj previdnosti. Pa tudi s tem upam, da »Slov. Narod« veliko doseže. — Z resnico na dan! Po časnikih se je že večkrat razpravljalo o izseljen i škem vprašanju. Marsikaj se je pri tem skusilo odkriti, pa ravno najbolj potrebno se je resigni-rano zamolčalo. Ker pa molk v tem oziru ne basne, je umestno, da se govori. Naš narod goji nevede ostudno rano na svojem telesu, katero je treba preiskati, da se jo zdravi in ozdravi. Pa težko bo tukaj zdravljenje, ker ta rana ni doma, ampak v daljnem Egiptu. Lepo število slovenskih hčera so mikrobi v tej rani. Našim ženskam, mladim in starim, posebno na Goriškem, je prišlo že v navado, da vedno bolj hodijo služit v Egipt. »Kar v Aleksandrijo pojdem«, slišiš dandanes žugati možem po Goriškem, ako kaj pokregajo svoje žene ali hčere. Toda. žal, ne ostane le pri žuga-nju, ampak se to često dejanski izvršuje. In Aleksandrija, s tem umejo Egipt sploh, hodi lek vsemu domačemu zlu! Vendar je treba na tem mestu tudi priznati, da večina naših žensk, ki iščejo v Egiptu sreče, ni taka. Te hočejo radi domačega uboštva prislužiti si tukaj v razmerno krajšem času nego doma na pošten načio boljšo doto, event. rešiti hišo dolgov. Le žal, da so često prevarane, posebno pa v sedanjih časih! Hočeš noče^ morajo tukaj služiti še za manjšo plačo kot bi jo dobivale v kakem domačem mestu. Vendar tukaj so druge razmere, druge priložnosti; tu s j proste, neovirane na ložji način priti do denarja. In ravno to je krivo, da kaj rade zabredejo ter se potope v morje brezstidnega in zločestoga življenja ... Tu je pa predvsem dolžnost po-vdariti, da ogromna večina ostane vendarle poštena, splošno priljubljena in enako ugledna. Pa kakor more ena garjeva ovca škoditi celim čre dam, tako tudi te izprijenke škodijo na dobrem jrWsn dmerim poštenim tovarišieam. Karakteristično je.da so t«* propalice iz najbolj klerikalnih občin ali vsaj iz klerikalnih družin na Goriškem, kjer vladajo najbolj fanatični nunei. To je spet markan-ten dokaz, koliko je klerikalcem na poštenju, in da je njihova čast in vera le — denar. Da ne pretiravam, moram navesti v dokaz izrek, ki ga slišiš na rovaš Slovenk, kamorkoli prideš: »Go-riziana p ... na« kričijo tukaj že vrabci r»o strehah. Nečuveno, ali res! In »Ooriziana« zovejo po Egiptu Slovenke sploh. Oglejmo si nekoliko, ali res zaslužijo nekatere naše ženske omenje no ime! Žal, Ja dobimo pri tem pozitiven odgovor! Človek je nehote prisiljen misliti, da je nekaterim hčeram in materam iz klerikalnih občin, ki si tukaj služijo kruh, že v krvi urojen na^on do prostitucijo. Zakonska žena komaj čaka, da porodi doma, da potem oojde v Aleksandrijo za »bajo« (dojilko), k čemur ji mož ne le ne brani, temveč jo celo si li, da več ko more zasluži, naj že kakor hoče, samo da dobi denar. In ona gre, saj hodi toliko drugih; že na ladji išče kake priložnosti, in dospevši v mesto stika, dokler ne stakne, samo da čim več zasluži. Enaka so dekleta. Tiste, ki so lične zunanjosti, si poiščejo navadno službo pri kakih boljših družinah, seveda /. namenom vjeti kakega bogatega gospoda v svoje mreže. In tako najdemo precejšnje število teh pnnie po takozvanih »Ca-mere ammobigliate«, kjer žive jako udobno in celo razkošno na stroške gotovih propalic moškecra spola, za kar so jim v vsakem oziru na razpolago — seveda dokler se jim dopa-dejo. Ta proces se sicer vrši po vseh večjih mestih, vendar se od tukajš njega v marsičem razlikuje. Tukaj pripadajo takšni »gospodje« ne le raznim narodnostnim, veroizpoveda-njem, ampak tudi raznim človeškim plemenom. Od tega nastanejo faktično neljube posledice. Pa to je le malenkost, živeti »tako-A s kakšnim pustolovcem in če treba, sprejeti kakega njegovega prijatelja, in pisariti domov o dobri službi, to ni z ozirotn na druge naroda prav nič sramotno. za naše ženske in to jim prav nič ni vzelo kredita pri poštenih družinah Pač pa je nekaj drugega, ki jih je \ zadnjih letih precej storilo nepriljub. I jene in spravilo v nezaupuost. Da h\ pa vse trpele zastran nekaterih izpr.. jenk, bi bilo neodpustno! In narav nost škandalozno je za starše, za mo. že in za cele tiste občine na Goriškem, da ne le samo trpe, ampak celo po spešnjejo, da njihove pripadnice po egiptovskih mestih kot notorične vla-čuge prve kvalitete pohajajo in celo mu slovenskemu narodu na dobrer, imenu v tujini škodijo. Precej ^ namreč tukaj zastopane »Goriziane^ ki se od beznice do beznice, od bara do bara itd. vlačijo na slepo srečo ? geslom: Kdor plača, hajd ž njim! V dno srca je človeka sram, vi. deti na tak podli način »služiti« v tu-j ini svoje rojakinje, dočim veljajo do ma za poštene, in ko se povrnejo r domovino, bodo kot na pošten način obogatele nadalje veljale. Ne, tisočaki se ne zaslužijo od neizobražene ženske na pošten način v tako kratkem času, pa bodi kjerkoli, niti v Egiptu, to naj si zapomnijo naši možje! Pa to še ni dovolj! Dobe se tud:, sicer le malo, po tolerančnih hišah. Ta pribežališča so pa tukaj pisano različna. Sijajne palače, pritlične bajte in iz lesa zbiti brlogi Pojdi no preko prvih dveh, ki se smejo zvali vsaj človeška bivališča, in posetiino ta gnezda človeških propalic obojega spola! Smrad izhlapevanja človeškega gnjusa nam ne pusti dalje. Bru talna, od strasti razjedena ženska bitja v umazanih nočnih koslumih čep^ na pragu svojih kletk, med katerimi vodijo pol metra široke smradljivega blata polne steze, in te kličejo z in-famnimi gestami. Vse je namešano: Arabke, Italijanke, Grkime itd. In v teh kloakah podživalskih činov, kjer ni časti, poštenja, sramu, med izmečki človeške družbe, ti mora zastati kri po žilah in mraz te spreleteti do mozga, ko najdeš tam kako rojakinjo... Ali naj še govorim T! Menirj. da je zadosti povedanega! Naj se mi ne očita, da pljuvam v lastno skledo! Moralo se je to zgoditi, ako se hoče zabraniti, da se v prihodnje te jedi ne bo več zajemalo U nje, ker je strupena; pristuditi se jo mora na vsak način. In kdor se čuti Slovenca, si mora prizadevati, da s! ozdravi ta ostudna rana na našem narodnem telesu. Treba je poiskati sredstva, ki zatre te vsem škodljive mikrobe. Mi smo in zato hočemo ve I jati za pošten narod! In zavoljo nekaterih klerikalnim družinam pripadajočih slovenskih izprijei:k v Egiptu ne smemo veljati Slovenci za liferante lahkoživk egiptovskim pustolovcem ... Naj le pridejo »Prim. list«, »Gorica« in očka »Slovenec« z noticami, da je preskrbljeno v Egiptu s slov. dušnim pastirstvom! Kaj pa naj napravita dva itak preziraua redovnika brez moralne in materijalne pomoči iz domovine!? Klerialci se kaj radi hvalisajo o gotovem gibanju Z3 naše izseljence, v istini pa ne store ničesar. Kaj pomagajo tukaj še toliki patri in fratri in še nune zraven, ko se zbira okoli njih bodisi v cerkvi ali v društvu le pičlo številce terejalk ali samic, ki vsled nelepe zunanjosti ne morejo drugam! Omenjeni listi naj poduče svoje somišljenike že doma, da niti v rdeči brošuri ne stoji zapisano, da če morebiti katera njim pripadajočih izprijenk kdaj plača par maš ali »prošenj«, ni še vse za doščeno ali celo pozabljeno. »Prim. list«, »Gorica« in očka »Slovenec«, ki se toli babajo s svojim katoličanstvom, imajo tukaj lepo priliko, da pridejo kot usmiljeni Samari tani na pomoč patrom v Egipta, ki jih je sram, da hodijo tušem že doma izprijene punice — često tudi Marijine hčerke — iz zagrizeno klerikalnih družin — z enim samim namenom, da tu prodajajo lastno in svojcev čast, da dobe denar... In nunci, ki so sotrudniki teh časopisov s tem, da blatijo in obrekujejo narodno - napredne ljudi, naj raje svoi? pristaše uče katekizma! Naj jim povejo, da se morajo božje zapovedi tudi dejanski izvrševati! Da se ne sme skruniti niti v tujini z brutalnim delovanjem časti In dobrega imeua po štenih hčera poštenega naroda!... Ne, ne sme iti več rako naprej; tem vnebovpijočim krivicam, ki se gode našim poštenim dekletom v tujini pO teb propalicah, se mora napraviti konec! Prizadeti faktorji naj napravijo svojo dolžnost! »Goriziana p.. .na« mora za vselej izginiti iz ust egipčanskih prebivalcev! Naj stane, kar hoče! In rajše nobene Slovenke več v Egipet, kakor da zastran njih trpi čast celega naroda. Dr. Mure. Naprednjak!} prispevava za Narodni skladi noto itniti. Pnm plesa, ftnklje, nekdanji svobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 na -t ran i 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da i z prem inj a j o svoja načela (politična), da zapustijo a v oje prijatelje in somišljenike ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih studij in mnogovrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvosti in površnosti; ali pa so ti u s k o k i pred rogači I i svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke častilakomnosti, iz podlosti in nemoral-in potem izvira njihov odpad n o s t i.« Tako je Fran plem. Suklje — obsodil samega sebe. Deželni zbori. V češliem deželnem zboru so Nemci zopet začeli z obstrukeijo. Vložili so okrog 40 nujnih predlogov in so onemogočili s tem redno delovanje. To pa samo 7ato. ker Cehi nečejo in ne morejo privoliti v pro-irane nemške zahteve. Sicer se vrše se pogajanja, ki pa najbrže ne b*nio imela nobenega pozitivnega uspeha, tebi zahtevajo, naj se vrše še dve seji vkljub nemški obstrukciji, da se bo jasno pokazalo, kdo zavira delo v čVželnem zboru. Deželni predsednik ima baje že v žepu dovoljenje odgoditi dežeini zbor. Hrvaško. Baron Raueh se odpelje v Za-ffreb in se danes poslovi od svojih uradnikov. Predlog, da se imenuje Tomašič banom, se je že odposlal ka-binetni pisarni. Kakor hitro pride »fieijalno imenovanje, bo Tomašič potoval s Khuenom na Dunaj, kjer bo zaprisežen. Kdo bo hrvaški minister, se še ne ve. v zadnjem ča*u se sliši ime bivšega bana Rakodezaya. Takoj, ko bo sestavljena nov* vlada, bo sklican s posebnim kraljevim re-kriptom tudi sabor, ki \x> id prvo sejo koncem tega meseca, K šil bo predvsem proračun, potem pa takoj volilno reformo. Zanimiva pravda se je vršila te ni v Zagrebu. Tožila sta po>i. dr. \ inkovio in dr. Lukinič iz Karlovca tamkajšnjega župana dr. Banjavči-ea. Dr. Banjavčič, preje opozieijona-U c, se je pridružil banu Raucbu in je pozneje v nekem časnikarskem * k u oba imenovana poslanca raz-žalil. Dr. Banja včič je nastopil doke z resnice, ki se mu je pa popolno-r a ponesrečil. Izjaviti je moral že n ed obravnavo, da osebno nikakor ne veruje, da bi tožitelja bila podkupljena od Be'grada. S to izjavo se 'žitelja seveda nista mogla zadovoljiti, in slednjič je bil dr. Banjavčie - -ien na 14 dni zapora in povrnitve vseh stroškov. Praska volilna reforma. Nova pruska volilna reforma -♦ga v glavnem sledeče točke: ln--tna volitev se nadomesti z di-ktno. Druga točka je t. z v. maksi-vanje; določi se meja, nad katero so davki ne bodo več vpoštevali. S ?*m se odpravi prevelik vpliv milijonarjev. Ostane pa javno glasovale in volitev po razredih. Volitve na Finskem. Pri deželnozborskih volitvah na ;:-kem so dobili: starolinci 15.532, adofinei 12.235, socialni demo-i rat je 22.941. agrarci 2471 in šved-1 ranka 7320 glasov. Volitve na Angleškem. Vatikanski organ »Corriere del-';i -era" poroča, da si obeta Vatikan rav mnogo od vpliva irskih poslan-°»-v, ki se je z zadnjimi volitvami precej povečal. Irci, tako upa Vati-- n, l>odo v angleškem parlamentu igrali isto vlogo, kakršno igra cen-•rum v nemškem parlamentu. Dopisi. Iz Strpan je vasi. Cujtc! Uresničila se je želja mladeniča — ki nosi sc-daj vojaško suknjo — da bi se ustavilo izobraževalno društvo za Šte-Panjo vas, Spodnjo in Zgornjo H ruši <(* ter Bizovik. Mladenič- ki je izra zil to željo, je pač obžalovanja vre-• n, to temveč, ker namerava nosit; krat šaržo »rezervnega častnika«, svesnico je bil v Spodnji Hrušici društvo »Orel«. Udeležilo as je tega •koda precejšnje stavilo kmečkih posestnikov, njih sinov ter Mm iz Stopanje vasi, Spodnje in Zgornje Hrušics ter is Bizovika. — Namen prvega društva, v katero bodo sprejeti mladeniči in mladenke, je, dati mladini priložnost, se shajati zvečer ob poznih urah v društvu in izven društvenih prostorov. To gotovo ne bode brez vsakih posledic. Kajti že sedaj, ko še ni bilo prej iot robnega društva, bilo je v velikih slučajih sli sati o razuzdanosti Hrušovske mladine, za kar se je zahvaliti le dobremu poduku od strani čč. duhovščine št. peterske župnije. Koristneje bi bilo podučiti nekoliko ljudstvo o verskih resnicah, kakor pa ustanavljati podjetja, njim v korist, mladini pa v pohujšanje, za kar se bodo očetje Še imeli zahvaliti ustanovniku tega nepotrebnega društva. Nam* n zadnjega društva je, ujeti mladeniča že v budni mladosti v klerikalni tabor, ga po klerikalnih navodilih izobraziti■< ter ga za veduo ob hžati v temi, da se mu nikoli vee ne raz veti i um. Vsak?-mu je se v živčni spominu, ko *e je nameravala ustanoviti podružnica sv. Cirila in Metoda za zgoraj navedene kraje in kako je bilo vse ljudstvo zo-t>er to prekoristno ustanovitev, ce!o mladenič, kateri je sprožil to misel in *e najbolj zavzemal za njo, zavzema sedaj mesto v odboru ustanovljenega društva. Tem žalostne je je to, da je ►hiskaval skozi dolgo vrsto let šolo v beli Ljubljani ter ima obrt in živi od ljudi različne narodnosti. Ravno tako drugi člani, katerih imena bodem - a \A. Svarim \ as, -tarši. as puščajte hčera v ta shajališča, kajti neštevilno izgledov imate pred se-boj. Ali bi ne bilo koristneje, da bi spuštano vilo pevsko društvo, ali pa da bi darovali tisti čas v popolnjenje T»rekoristnega gis. društva, katero v v tako zanemarjenem s,anu. Duhovščina pa naj bi gledala na to, da bi podučila mladino v šoii — v kateri je poduk vsled takih opravil Tako zanemarjen, da. mladenič, ki bodi o 'et v 'solo, podpiše komaj svoje ime. Toliko v znanje članom novoustanovljenega društva, o čegar delovanju bodemo še kasneje poročali. Iz Zagorja ob Savi. V 11. štev. Rdečega Praporja« od dne 27. januarja t. 1. je skrpucalo d >p is unče iz Zagorja ob .Savi dopis, ki v njem za-4onj iščemo pametne »t* resnične misli, katerih se sicer naši rdečkarji vedno kar cedijo. Nam ne pride na. nisel. odgovarjati temu dopisu, ki je bil spisan bržkone j>od vtisom pre-J-postnega mačka ali pa ob luninem $vitu. Naši možje so tako vzvišeni nad zagorskimi rdečkarji. da jih njihovi napadi niti žaliti ne morejo, po- ebno -edaj ne. ko se je ob volitvah ujajuo pokaza'.o, kaj reprezentiraju zagorski socijalni domokratje v objemu z nemškutarskimi kapitalisti. Vendar hočemo z oziroin na dopisu-novo očitanje, da je šel naš župan k rudniški gospodi prosit za kompromis pri voli t vi župana, povedati k tej tor'ki par besedi. Da g. župan ni e] iz te^ra namer-a v grr'"ino, j» -Slov. Narod« že dokazal. Bilo je '.red volitvijo župana in sodrug povž še ni bil potrjen virilistom, ko »o nekega dne primnba neki Cobal Miha v rudniško graščino ter se napoti naravnost v pisarno g. Prte i-nmgga, tega zagrizenega Nemca. Ponižno se je maii Cobal priklonil velikemu I*rossinaggu, ki ga je tudi izvanredno prijazno sprejel. Potem mu je pričel tožiti o svojih in njegove stranke — krčih, ki mu jih povzroču-jejo zagorski naprednjak i, ki jih pa je le za eno »mizje«. Obljubil mu je v predstoječe.n boju za župana vso svojo in 6voje stranke pomoč; za pro- tiuslugo ga je prosil podpore, da ho vendar potrjen Repovž virilistom in potem bode?a oba volila župana na komando* »prijaznih« nemčurskih kapitalistov, (t. Pros^inagg je vi-s ginjen poslušal tarnanje Cobalovo ter mu obljubil pomoč: poslal sra je k Michelčičn in k Bukovcu, p. d. Tc-ston, da se še ondi natančneje domenijo glede sknpnetra nastopa proti Slovencem, Cobal ie dejal na to, da je že bil pri Michelčičn. a da ga ni doma; šel da 1k> sedaj k Bukovcu in nozneje k Michelčičn, ko bo doma. In to je sodrug Cobal tudi storil. Let?! je od PoneiJH do Pilata, profil na vseh koncih m krajih pomoči v boju proti Slovencem — in vse ni nič po magalo. Mali Cobal v odboru se v pošte v ne pride kljub zaslombi od strani nemčurjev, ki so sami odvisni od milosti Slovencev. — S tem naj končamo pisati o naših občinskih volitvah. Vendar naj h koncu konstatiramo samo dejstva, ki so se pri teb vo litvah odkrila, m ta so: 1. Vodja jugoslovanske *oc. demokracija v Zagorju ob Savi, Cobal Mihu se js zvezal z zagrizenimi nemškutarskimi kapitalisti proti Slovencem. 2. S tem jc izdal načela, izražena ie v aaslo- m Is stismhi isr j» srnini asi biti Jm* goslovnn tor socijalni as me ki as, 3. Kljnb tej iadaji isMer so vendar sdrnisni nemškntarski kapitalisti in sne. demokrati bili dne 19. januarja 1910 korenito v rieni ob tla in upamo, da bodo prihodnjič ie bolj. 4 .In za n se imamo zahvaliti značajnosti našib volileev, predvsem našemu požrtvovalnemu g. županu ter vstrajnim in junaškim obč. do borni kom — Vi pa, delavci, nimate obstanka v strank', ki jo vodi Cobal, ampak se združite v N. D. O., ki je res delavska in narodna organizacija. Na sdar! — Zagorski radikalec. Dnevne vesti. H~ Uničevalna obsodba. »Oster-reichische Rundschau« je priobčila o delovanju klerikalne večine v kranjskem deželnem zboru članek, ki obsega tako uničevalno obsodbo tega delovanja, da enaka pač še ni bila izrečena o nobenem pos.tavoda-jalnem zastopstvu na svetu. Klerikalce je ta članek hudo spekel, soj vedo dobro, kako velik ugled ima »Osterreichische Rundschau« ravno v tistih krogih, katerih protekcija je sploh spravila klerikalizem na površje in mu dala krmilo v roke. A razen ponižnega, bolest klerikalnih src izražujočega vzdih)jaja, si klerikalci niso upali ničesar reči o tem članku, kakor bi se jim zdelo, da je članek »Osterreiehisehe Rundschau« napravil že dovolj senzacije v dvor nih in vladnih krogih in ni potreba* da bi za krvavo obsodbo tega list« izvedeli širši domači krogi. Kaj bi pa ljudje tudi rekli, če bi izvedeli, da očita ofieijozna, od državo podpirana • (^stei reichlsehe Rundschau« večini kranjskega deželnega zbora nič več in nič manj kakor roparstvo na privatnem imetju kranjskih dese lanov. Kdo je že kdaj slišal, da se je kakemu posta votla jalnemn zastopa v veleresni reviji očitalo le senco tega^ kar je očitala /Osterreiehisehe Rundschau' klerikalni večini kranjskega deželnega zbora! Roparstvo na privatnem imetju — to je sploh najhujše, kar se more komu očitat* in to je uprav uničevalno, če se taka sodba zaluči v obraz najvišji avtonomni korporaciji v deželi. A da je klerikalna stranka to brezprimerno očitanje ponižno vtaknila v žep, da se še reagirati ne upa, to je na tej stvari najznačilnejše. 4- Tako »močni« so, pa se boje na prednjake v! Napredni poslanci so iarali v pravkar končanem zasedanju deželnega zbor?? veliko vlogo in njihovi govori so bili tako vseskozi resni in stvarni, da je bilo naravnost v splošnem interesu, da se o njih pouči najširša slovenska javnost. Klerikalcem, ki se ljudstvu vedno predstavljajo, kakor da zajemajo modrost z največjo žlico, seveda ta impomijoč nastop napredne delegacije ni bil prav nič po volji. Ljudje, navajeni zgolj na nizkotna zbadanja in brezstidna zabavljanja, so bili prav brez sape, ko so napredni poslanci z dr. Tavčarjem in dr. Trillcrjem na čelu nastopili v deželnem zboru v* obrambo pravic ne samo svojih volileev, marveč celokupnega slovenskega naroda s toliko vervo, s tolikim parlamentarnim taktom, s toliko stvarnostjo in resnim preudarkom, da so klerikalci pod vti^kom briljantnih izvajanj po-samnih naprednih poslancev kar onemeli. Klerikalno časopisje, ki se že leta in leta trudi, da bi predstavilo klerikalce kot edino duševno po-teueo v deželnem zboru, naprednjake pa kot duševne ničle, ki ničesar ne re preže nt nje jo in ničesar ne pomenijo, je bilo v silni zadregi. Ali naj nepristransko in pravično, kakor se spodobi, poroča o razpravah v deželnem zboru! Potem mora poročati tudi o govorih naprednih poslancev. S tem pa hi se samo sebe desaviralo pred svojimi čitatelji. Ti vendarle niso tako zabiti, dn bi potem ne spoznali, da so mogočna duševna potenco ravno naprednjnki, one ničle, o katerih je preje toliko besedičilo klerikalno časopisje, pa so pravzaprav klerikalci sami. To pa je bilo treba za vsako ceno preprečiti. Zato so enostavno sklenili, da za mol če vse govore in vse predloge naprednih poslancev v deželnem zboru. Strah, da bi njihovi privrženci izvedeli resnico, da bi se jim odprle oči, kako grdo jih sleparijo klerikalni listi, jim je narekoval ta sklep. In ti ljudje še bahavo kriče: »Samo mi in mi sami!« Na kako trhlih nogah mora sloneti vsa njihova moč, ako.si ne upajo navesti niti vsebine govorov in predlogov naprednih poslancev samo iz strankarske bojazni, da bi ti govori in predlogi ne zmedli glav njihovim pristašom! — Kako majhni in kako slabi sta, klerikalna ! + 8lateasaUtao aarlvaajs in savijanje Slovencev. Od podučene strani as nam pite: Germanizacijsks prizadevanja v jantari M Kranjalrasa ie siso več sms1 Je na aaaao aa uradni- ke - jat Jata, nago as pojavljajo tudi is v drugih kategorijah jostičnega nradnistva in celo slnzabništva. Naj sta to povzročila visjesodoi predsednik Pittreich in najnovejši bofrat Ekmer is lastnega nagiba ali vsled pritiska kazinsks sovlade. takozvanoga nemškega Volksrata, to je na posled vseeno; dejstvo je/la se v vseh kategorijah justičnega osebja brez obzirno protežira Nemce in nemšku-tarje na škodo Slovencem. Od 20. septembra 1908 ne sprejmejo v službo jetnišniških paznikov nobenega Slovenca domaćina več, nego same več ali manj ponemčurjene ljudi, ki so doma v drugih deželah. Stare izkušene paznike odrivajo in dobivajo boljša mesta ljudje, ki sicer nimajo ne večjih zmožnosti ne bolje kvalifikacije, pa se št u lijo na nemško stran-Kvo dokaza. Neki pomožni paznik je dobil stanovanje v justični palači samo zato, ker je Nemec, Službeno stanovanje pristoja vendar v prvi vrsti stalno nastavljenim paznikom, in šele je slučajno takih ni, pridejo na vrst( oomr>žiii uslužbenci. Delo, ki je zdru-Leno s stanovanjem, namreč čiščenj« oisarn, bo pač vsak opravil. A glej, ker so nastavljeni pazniki večinome Slovenci, zato ni smel nobeden tel? lobi ti stanovanja in dali so je pomož )*Tiiu pazniku, ker je — Nemec! Da 'je. Vsem paznikom se je zaukazalo la morajo v službi med seboj vediu iiimo nemški govoriti, pod pretvezo la slovenski kaznjenci ne bodo razumeli, o čem govore pazniki med t boj. Ali neii.^ki kaznjenec pa sm^ -azumeti, kaj pazniki govore? Al: rcvore morda pazniki v jetnišnicah koder so kaznjenci Nemci, mar fran 'oski ali ^anskritski med seboj." Uradnikom je seveda dovoljeno, dr sinejo med sabo slovenski govoriti oaznikom pa je to prepovedano! 0e ie postopanje oskrbnika g. Rabitschr korektno, potem bi mora! višjesod>r Predsednik g. Pittreich takoj ukrenili, da bodo v (Jradcu nastavljali same dovenske paznike, da jih nemški kaz-ijenci ne bodo razumeli. To je tolikr boij potrebno, da bodo Slovenci vsa; *am dobili službe, ko jih doma, v last ai domovini, ne morejo dobiti. Upai^ je, da bodo poslanci vzeli to stvar v ~ok<* in malo osvetlili na pristojne:. nestu to sistematično germaniziranjr :n odrivanje Slovencev, sieer pa je že 'eti, da bi se g. predsednik Levični« nalo bolje pobrigal za to, kar se goli v justieni palači. + Ljubljanski škof je bil te dn: v Rimu v avdijenci pri papežu. Kl^ -ikalci razširjajo mnenje, da je *ei "kof samo poročat o stanju svoje ško "ije, kakor to delajo sploh škofje od "asa do časa. A že enkrat smo doživ.-'i, dn je škof šel v Rim »poročat o tanju svoje škofije«, nozneje pa c< v izkazalo, da je bil citiran v Rim in ia se je tam zaradi svojega »delovanja« reoral opravičiti! Takrat je yo >kof sam nekako priznal s pa«tir- kim listom, v katerem je poročal, d^ -ta panev in Kardinal Merv del Val njegovo delovanje odobrila. Tenn dobrenju ce ni čuditi, če se pomisli la papež in rečeni kardinal nista ui-kogar drugega slišala, kakor samo 'kofa Jegliča in ta r**č ni samega sebe črnil! Tudi zdaj se tovori v Šahovskih krofih, da škof ni šel prt>- tovoljno v Rim, marveč da je bil Vja klican. Saj pa bodi škof Jeglič 4udi čudovito oosrostonia \ Rim, ta Vo da ni prav verjetno, da bi mora? ♦olikrat poročati o stanju svoje ško-rije. Ljubljanski duhovniški krogi so '•rerričnni, da je bil škof klican v Rim, ker je drinaj^ki nuncij tja poročal o znani škofovi brošnr* in o kolosalni senzaeiji, ki jo je vzbudila ta brošura po ce?i Avstriji. Ce se pomisli, da je v kanonskem pravu do-'očba, ki ukazuje, da jc takeg* škofa odstaviti, ki provzročl javen škandal, notem je pač verjetno, da je bil škof Tearlič klican ad audiendum verbum v Rim. a ker so cerkveni krosri škandalov že vajeni, smemo upati, da se bo škof tudi to pot »zlizal«. Uničenje »lontovža«. Po sklepu deželnega zbora bo torej padlo zgodovinsko znamenito poslopje — v dobrem stanju nahajajoči se »lon-tovž« na Turjaškem trgu. Centralna komisija za ohranitev zgodovinskih spomenikov na Dunaju je poskusil? posredovati, da bi se to karakteristično poslopje ohranilo, a nič ni pomagalo. Zoper klerikalno zarukanost ni nobenih kapljic in barbarizem teh ljudi se druži s tako samonašnostjo in trmo, da v svoji nekulturnosti ne vuoStevajo niti mnenja tako uglednega faktorja, kakor Je centralna komi. sija sa ohranitev zgodovinskih spomenikov. »Lontovž« bo padel. Z njim izgubi ne samo Ljubljana, nego vso dežela zgodovinsko znamenito poslopje. — Dolgo pa bo 'V ohranjen spomin na to barbarstvo klerikalne stranke, ki brezvestno pustoši deželo Kranjsko, padlo v njene kremplje. + Nesramna iatemanjc šolskih atrak. Klerikalni imajo aa stotino bratovščin ia drtrib, da iaiamajo dala ljudi. Navadao seveda ravno is tistih, ki si svoje prihranke pridobe s stradanjem. Imajo tudi lepo navado, da kupujejo zamorčke. V ta namen imajo »Družbo sv. detiustva«. Ta družba izsesava denar posebno od šolskih otrok. Kateheti so celo tako nesramni, da vzamejo krajcarje od takih otrok, ki doma niti kruha nimajo. Tako se nabere vsako leto okrog 5000 K od samih šolarjev na Kranjskem. Dud no je to, da šolske oblasti to mirno gledajo. Morda pa ne vedo, ker učitelji tudi ne store svoje dolžnosti v tem oziru, da bi naznanili take napade na žepe svojih šolarjev. Izjavljamo, da je to naravnost škandal, da ravno mi Slovenci prednjačimo vsem drugim narodom vzpričo dejstva, da narodni sovražnik kupuje naše zamorčke v Schulvereinskih in Legi ni h šolah. Zato pravimo, ako so slovenski duhovniki le senca narodnjakov, naj tisti »izprešani« denar oorabijo za odkupitev oziroma za obrambo slovenskih zamorčkov ob nemški in italijanski meji. Porabijo naj denar za obmejne Slovence, (kakor lažnjivo nazivljajo) da ne bodo vsaki mesec Nemci iztrgali kako občino Slovencem. Ako bi bili mi bo-gat, narodno zasiguran narod, naj bi le slednjič pošiljali tudi ;zven dežel denar za dobrodelne namene, a pri rasi berači ji i a narodni stiski bi morali obrniti vsak vinar za svoje kulturne in dobrodelne namene. Mariborski škof pošilja desettisoče za nemško vseučilišče v Solnograd, duhovščina pa ravno t je tisočake za zamorčke. O ta požrešni nemški Solnograd! + Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru traja naprej. Včerajšnja seja je trajala samo dobro uro. Govoril je samo posl. Ozmec. Prihodnja seja bo v soboto. — Deželni oredsednik je dopoldne konferiral z aekaterimi poslanci. Položaj se pa ni zaradi tega prav nič izboljšal, ker Nemci zahtevajo, da Slovenci brez-oogojno ustavijo obstrukeijo; potem hi šele mogli govoriti z njimi. Popoldne je imel sejo »Slovenski klub«. + Iz koroškega deželnega zbora, V včerajšnii seji so se spravili aemški poslanci nad slovenski pouk verouauka na ljudskih šolah. Posl. Purger je stavil tozadevni predlog. Ugovarjali so deželni predsednik, oosl. Ellersdorfer in Grafenauer. Predlog se je slednjič izročil šolskemu odseku. t To so narodnjaki! Celovški ->Mir«, ki se de1 a silno narodnega, Tie omenja niti z besedico, da je nje-tov najožji somišljenik poslanec Ellersdorfer v deželnem zboru glasoval za Walcherjev predlog, naj se določi nemščina za edini poslovni jezik v deželnem kulturnem svetu. A vendar je »Mir« strogo naroden list, Ellersdorfer pa — slovenski posla nec! + Kako laže »Slovenec«. Poro* eal je o ustanovitvi prve goriške podružnice »Jugoslovanske strokovne zveze« v Mirnu pri Gorici. Na shod je prišel »tovariš« Iv. Nep. Gostiri-čar. »Slovenec« piše, da zaslužek v »Čevljarski zadrugi« pada, da rastejo sekature, da zmerjajo in tepejo delavce, da se jim plača krajša, da se jih po krivem kaznuje itd. ter vzklikne: Poudarjati moramo, da so tisti, ki tako z delavstvom postopajo, liberalci! Ti grdi lažnik! »Čevljarska zadruga« je klerikalna institucija, je v klerikalnih rokah. Kdo bo torej verjel, da v taki klerikalni zadrugi liberalci mučijo delavce! »Slovenec« je hotel zakriti kruto postopanje z delavci od strani klerikalcev v klerikalni zadrugi; zato pa mi povemo resnico, da tako, kakor gori povedano, postopajo z delavci v mi-renski zadrugi klerikalci. Res lep: delavski prijatelji! -f- Tržaško namestništvo gre goriškim klerikalcem na roko, kjer le more; posebno jim še rado ustre-že v krajih, kjer uiso močni, pa bi se radi ojačili. V Renčah pri Gorici klerikalci niso na krmilu ali radi bi zagospodovali v tej občini. V ta namen naj pomaga tudi krčma, so si mislili in takoj je vložilo njihovo »Gospodarsko društvo« prošnjo za krčmo. V Renčah pa je dosti krčem in tudi za promet s tujci je dovolj preskrbljeno, ali namestništvo je končno vendar ustreglo klerikalcem ter jim dalo dovoljenje za krčmo, kar je vsakega pametnega človeka silno razsrdilo; še toliko bolj, ker se je namestništvo skrilo za »tujski promet«. V resnici pa hočejo imeti klerikalci svoje zbirališče, kjer bodo pili na katoliški podlagi. Klerikalni generali drugače rohnijo proti krčmam, ali če jih hočejo imeti njihovi pristaši, je vse prav ter se zavzamejo za dovoljenja. Fon in Gregorčič sta se trudila okoli politične oblasti toliko časa, da je dovolila klerikalcem krčmo »glede na tujski promet.« Za abstinente se izdajajo klerikalci, pa so. sami pijančki; njigovi preroki vedno rohnijo proti pijančevanju, kadar tako kaša, kadar kaše drugače, pa odpirajo oitarija ter gonijo v nje svoje baeke. Ia pri takem proti- ljudskem delti pridno pomaga poli« tiena oblast! — Slovensko dcielno gledališča. ls pisarne: Danes, v soboto ss vpn-sori za nepar - abonente Kaederjeva bnrka »Robert in Bertrsm« s petjem in godbo. — Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se poje ob zelo znižanih cenah Straussova opereta »Valčkov čar« (izven a bon nem en ta; za lože nepar). Zvečer se vprizori prvič francoski igrokaz iz umetniškega življenja »Gola ženska« (po naslovu odlikovane slike). V tej drami se seznani slovensko občinstvo s Henrvjem Bata i I lejem, enim izmed najuglednejših modernih dramatikov pariških. Njegova igrokaza:>La temme nue«in»Le scandale« imata senzacionalen uspeh Glavne vloge igrajo v »Goli ženski« gdč. Winterova, gdč. Kandlerjeva in g. Nučič. — Družba sv. Cirila in Metoda je založila nove, originalne in umetniške razglednice za post in za veliko noč. Postne razglednice dobe odjemalcev gotovo že prve dni prihodnjega tedna. Naši slovenski Amerikanci so osnovali že 18 podružnic Ciril-Meto-dove družbe. Ako pomislimo, da j-e je ustanovila prva podružnica 4. julija 1909, in da jih imamo že danes 18, moramo to smatrati za velikau->ki napredek narodne ideje med ameriškim slovenskim delavstvom. Z ravnokar odposlanimi 400 K so podpri našo družbo že z znatno s\o-■o 1800 K. Vsa čast slovenskemu delavstvu, ki v trpljenju in boju za lastni obstanek ni pozabilo /.utirane domovine! — »Sokoiova« maskamda. V pri četku preteeenega tedna jela so i razpošiljati vabila. Ker je pri oerrom-Li-ein številu razposlanih vabil iahko mogoče, da se je t<'ga aH onega prezrlo, naj se blagovolijo re Hektar, t i na vabila oglasiti pri društvenom tajniku bratu Ros:!a na Kongresnem trgu &L 15, pritlično. Vstopnice se bodo od ponedeljka dalje prodajale iz posebne prijaznosti v trgovini veleč tvrd-ke Gričar & Mejač v Prešernovih ulicah in v cen. trgovini ir^sp. Milko Krapeša. urarja na Jurčičevem trgu, toda le proti i::kazu vabila. Na večer prireditve pa se bodo dobivale vstopnice tudi brez vabila, vendar maske le proti legitimiranju pri blagajni poslujoče mu odborniku, ki ] a bo varoval samooose'd umevno strogo tajnost. Nadalje se bodo v imenovanih trgovinah dobivali tudi numerirani sedeži na galeriji, ki pa stanejo separatno po 2 K. Vstopnice r.a maskar:j-do stanejo za elane društva po 1 K /i rodbine članov po 2 K. za vsakega drugega pa po 3 K. Nercaskovani plačajo 1 K giobe. katere so proste le gardedame. — > Soko'ova« maskarada. Kakor prejšnja leta. tako bo tudi letos točil -Sokol«- « ino v svoji režiji. V to svrho nabavil si je priznano pristno dolenjsko kapljic, in pa rajnega rizlinga, tako da bodo tudi oni. ki jih ne mika vrvenje in pl<*s, imeli svoj delež na maska radi. Mrzlo ir gorko kuhinjo, pivo, kavo, čaj in ^laš^ice preskrbi gospod restavrate; Krži.niik. Kdor se želi v tem kratkem predpu-stu še enkrat dobro zabavati, pridi oa »Sokolovo naskarado. — Veiiki pustni korzo. Mnogo jih je, ki mislijo, da jim v&top na jutrišnji pustni korzo brez vabila ni dovoljen. Temu nasproti bodi oire -ujeno, da je vsakdo dobrodošel, le maske dobe vstopnice proti i.kazu vabila na ime, vsled tega naj se z vstopnicami že v pred prodaj i oskrbe, da s? zvečer pri bba^ajni vsaki nepriliki izognejo. Ne masko vani naj pridejo v proti nnadnih oblekah. Radi prihoda velikega ljubljanskega korzmga izprevoda. kateri pride na oustni kor-■/. < 7 upreženimi vozovi ir. la-tno tre,!-bo se opozarja tako mankornrav kakor drucre vdeležeuce na pravočasen poset »Slavce ve maskerado«. Na ma-skeradi sodelujeta dve godbi in sicer venska Filharmonija in Mestna godba iz Bizovika. — Družinski večer »N. D. O.«, ki ga priredi vajenska skupina, se bo končno vršil v ponedeljek oh pol 8. zvečer v »Mestnem domu«. Mladina j^ naš up in ponos, zlasti če jc tako navdušena in požrtvovalna, kot so v »N. D. O.« organizirani vajenci. Zato naj se č!anstvo, prijatelji in somišljeniki udeleže tega zanimivega večera v polnem številu. Nastop »Pepčka« bo velekomičen, igra »Divji lovec« se najskrbneje studira, a naši najmlajši tamburaši komaj čakajo, da napno strune; poleg vsega tega bo preskrbljeno, da se ob pogrnjenih mizah pošteno pozabavamo — po končanem sporedu, ko nastopi prosta zabava. — Vstopnina prosta, upamo, da vsakdo, ki se zanima za naše socijalno gibanje, pohiti v ponedeljek zvečer v »Mestni dom«. — Na svidenje! — Narodni vajenci. — Slovensko trgovsko društvo />Merkur« naznanja vsem interesentom, da je vsled vedno bolj in bolj množečega se dela, nastavilo s 1. fe- | bmarjsm stalnega uradnika, ki ajatvjja pamaduialniau ia vee draga iisitiiai anala, Uradna na* aa stranka so iavaamši nadalje hi praznike vsak daa od 0. do 12. ara dopoldne, od 2. do 5. are popoldne in od polu 9. do polu 10. zvečer. Društvena pisarna je v pritličju »Narodnega doma« levo. — Uabljaaski športni klub. Redni letni občni zbor se vrši v petek, dne 18. svečana t. 1. ob polu 8. zvečer v gorenjih prostorih restavracije »pri Roži«. Dnevni red: 1. Po ročilo odbora (predsednika, tajnika in blagajnika). 2. Poročilo revizorjev. 3. Slučajnosti. Samostalne pred loge je vsaj S dni pred občnim zborom odboru pismeno prijaviti. Za sklepčnost občnega zbora je treba navzočnosti četrtine ljubljanskih članov. V slučaju nesklepčnosti so vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ozira na število na v z oči h. — Slovensko osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko je imelo svoj letošnji občni zbor dne 2. t. m .v Mestuem domu v Ljubljani. Društvo je štelo lansko leto 717 članov, ki so razdeljeni v nodružniee. Vseh podružnic je na Kranjsem 20, na Koroškem 3 in na Primorskem 1. z^a teoretičen in prak tičen pouk o čebelarstvu je odbor priredil 33 čebelarskih shodov, na katerih je večinoma predaval učitelj ^. Anton l i kozar. Poleg teh shodov je. bil dne 1$. julija m. 1. enodnevni čebelarski tečaj v Ilirski Bistrici, ua katerem so predavali prof. Verbič, Anton 2nidarsvč in A. Li kozar. Društveno glasilo »Slov. Čebelar« se je -^močnin^o v 1^27 izvodih. — Bla-aiško poročilo izkazuje 1096 K J7 v dohodkov in 1096 K 07 v stro "kov. Ker je državna podpora za sho-le za leto 1908 izostala, se je moral iz rezervnega zaklada d\igniti znesek j400 K, ki se je porabil za shode v letu 1908 ia 1909. Lamko leto je dobilo društvo državni prispevek 300 K in vsled posredovanja poslan 'pv še 000 K. Deželni odbor kranjski je nakazal 4°0 K podpore. — V ^dbor so bili izvoljeni sledeči gospod za predsednika: Fr. Crnagoj, za podpredsednik i :A. Znidaršič, za tajnika in blagajnika: H. Zirkelbaeh za odbornike: J. Verbič, A. Likozar. I. Petrič, J. Babnik, Fr. llojina; odbornikov namestnika: I. Strsrar, Iv. Kavčič* pregl. računov: .\vgust Kor-bar in L N. Babnik. — Pivovarna gostilničarjev. Osrednji odbor gostilničarjev za nakup lastu** pivovarne nu^ prosi za bjavo naslednjega poročila: V zade vi nakupa pivovarne in o ustanovitvi tozadevne zadruge nam dohajajo neprestano vprašanja od tovarišev iz ''^zele, ter tudi grajanja, zakaj se po časnikih tako malo piši o tej reči. Molk je bil premišljen. Bučati stvari v svet, katere zahtevajo za svojo izpeljavo celih mož, in se lahko tudi z eno samo besedo poderejo, to ne gre; torej ni kazalo preje govoriti, dokler otrok sam ne stoji. Sedaj pa. ko so pogajanja sklenjena in perfektna, stopirao na pian. Za danes, dragi tovariši gostilničarji, vas le na kratko o tem obveščamo, da so v -e predpri nrave končane, cena in kup po dol^i borbi sklenjena ter pričie no takoj z delom ra zunaj. Odslej pa se bo apeliralo na vašo možatost, ^enjeni tovariši gostilničarji f>o m ^tih in deželi. Med tem, ko se bodo pripravljala pravila za to splošno oašo pivo-'-arniško zadrugo na Kranjskem, katere član bo pač postal slcijrn, še tako mali gostilničar, ako mu je njegov dom in obstoj svet, bodo lazi'i V rog od nemških pivam in pivovar-niškega »T ni ona« naprošeni in poslani intrigan i m v nič devali vej to, v Ljubljani S3 to že godi, ter vam bodo peli grozne težave in izgube, katere imajo in namiga val i, da tudi tu ne kaže dmorega *ot izdiha. Odkod r>n so si nabrali ti velikaši toliko milijonov — tega vam seveda ne bodo zn-upali. Vi pa jih blagovolite uljudno odpravit] s pripombo, da bo odslej gledal kranjski gostilničar na to, dn bo denar doma ostal, v domačem podjetju. Radi tega vas tudi nujno prosimo, da se z nobeno vuanjo ali »Unionsko« pivovarno ne zavezujete za tekoče leto. V najkrajšem času b> dete povabljeni na tozadevni občni zbor, medtem pa vam bomo redno poročali o stanju in gibanju. Delajte med seboj za to eminentno domače podjetje med tem časom živahno propagando, uspehov se bodete sami veselili. — Poročil se jc v ponedeljek g. dr. Janko K e r sn i k , notarski kandidat v Ljubljani, sin pokojnega slovenskega pisatelja Janka Kersnika, z gospico Pavlico K n,e z o v o , hčerko deželnega poslanca g. Ivana Kneza v Ljnbl.iajni. Mlademn paru naše najiskrenejše čestitke! — Zakon o trgovskih estradni-kih je objavljen v »Wiencr Zeitung« in stopi 1. jalija ltlt v veljava. Ta zakon obsega določbe o službeni po godbi ae samo trgovskih sotrndaikov, —yo tata araaih o>la»aielMf v po. dobnih slaabah. — Skenina mssa rekla eoaseecJ. kav prirodi na pustni torek & februarja 1910 v prostorih »Mestnega doma II. veliki ples. Začetek ob f. url zvečer. Sodeluje ljubljanski sekstet. Vstopnina 1 K. — 100© mest mora obiskati poljski žurnalist Henrik Wojcikiewics tokom osmih let in to vsled stave, ki jo je sklenil. Odpotoval je iz Lvova 14. septembra lanskega leta in prepotoval že Ogrsko in Sedmograško, Srbijo, Hrvatsko m Italijo ter je danes dospel v Ljubljano. Preživljati se mara z dopisovanjem lvovskerau lislu »Wiek kowy« in s prodajanjem svojih lastnih razglednic. — Dobro kavo skuhati ni ravno lahka stvar. Pred vsem je seveda treba, da imamo dobro zrnato kavo. Pa to še ni dovolj Pijača, ki je pripravljena iz same zrnate kave, je zelo razburljiv^ nima nobenega pravega okusa in ne lepe barve Zato je že od nekdaj v navadi, da se kavi prideva kavina primes ali cikorija. Tu pa je treba prav posebne pazljivosti, da kave s cikorijo ne pokvariš. Vzeti ie treba najboljšo. Izbira ne bo težka temu, kdor je le enkrat poskusil »Ko-linsko kav i no primes«; nikdar več ne bo kupil druge. »Kolinska kavina primes« odgovarja vsem zahtevan* v najpopolnejši meri, in r/ato zasluži, da se kar najbolj razširi. — Zmagujoči beton. Čudovito mnogostran?>ka je poraba betona. Nekaj let sem izpodriva beton tudi lesene sode. Na Nemškem in na Francoskem imajo vinotržci »r večji gostilničarji vse velike sode iz betona Te posode imajo prizmatieno obliko, a brez kotov in so v notranjosti »pramljene s steklom. Splošna in so-Tlasna sodba je, da so to uajidealnei-še posode za shranjevanje , ina in piva. Vsled porabe stekla so tako posode razmeroma seveda drage, a vzlic temu se* izplačajo, ker se sploh ne morejo pokvariti, ker se v njih vino in pivo najbolje ohrani in ker se dajo najlaglje čistiti. Kdor želi informacij, naj se obrne na »Kranjsko betonsko tvornico Ti ibuč & Ko. v Ljub* I jeni. Razsvetljava na dolenjski železnici. Piše se nam: Ko sem se vozil pretekle dni z dolenjsko železnico iz Ljubljane proti Ribnici, peljalo «e je tudi nekaj poslancev slavne de-želnozborske večine. Spoznal sem te gospode šele, ko so izstopili na Grosupljem, kajti v kupeju II. razreda ie bila malodane popolna tema in jih ni bilo moč poznati. Po pravici so nabavljali ti gospodje pričo sprevodnika nad ma'omarno razsvetljavo >elezničnih voz, kajti tudi v drugih kupejih je sploh, ne samo oni večer, *ako slaba razsvetljava, da mora človek zelo oprezen biti, da kam ne zadene. Da bi koga na videz zvečer na tej železnici spoznal, ko vstopiš v kak kupe. se misliti ni. Zadnji čas je, Ia poskrbi železnična uprava za boljšo razsvetljavo in si nabavi vsaj boljšega olja — in razveljavi dosedanjo dobavno pogodbo pri gotovih firmah, ki jim, kakor sem se informiral, že kake tri leta dajo vedno slabše olje, katerega tudi sprevodniki v svojih svetilkah skoraj ne morejo rabiti. To je nečuveno in gori navedeni gg. posTanci bi bili pač v prvi vrsti poklicani, da tako stvar malo podrezajo, kai si tega Košaki, Takliči, Hladniki, Bartolji in enaki sploh ne upajo? Umu so pa potem ]K>sIanci ? 1'mrl je na Raki pri Krškem oosestnik in bivši trjzrovec Gašpar M a u r e r v starosti 89 let. Umrl je v Trnovem včeraj ob 10. zvečer trgovec g. Ivan Valen-č i č. N. v m. Kranjskogorska podružnica slo-venskega planinskega društva ima «voj redni občni zbor v nedeljo, dne 13. februarja t. 1. na Doviern v gostilni gosp. Janše z običajnim dnevnim redom. V/klicna obravnava W oseh nar g ca. Aifitrich «e je vrfcila v četrtek pred celjsko okrožno sodni jo. Kakor znano, je ce\iski učitelj Aistrieh očital šoštanjskerau županu Wosch-nageru, da je lagal, ko je trdil, da ni bil Sokol. Dasi je Aistrieh dokazal, da je Woschnaarg plačeval za »Sokola«, je bil vendar pri prvi in drugi instanci obsojen. Ce Wo«chnagg trdi, da ni bil Sokol, je bil pa vendar podpornik »Sokola«. Zato pa je zanj največja sramota, da je kot rojen Slovenec in bivši podpornik »Sokola« zdaj najhujši nemftkutar, ki se ne straši niti največjih političnih lum-parij, ako so v korist spodnjestajer-skemu renegatstvu. .— Znano je, kakšne 1 nm parije so se godile v zadevi volilnega imenika za občinske volitve v Šoštanju. Na podlagi dotičnih bi m pari j ss vrše dne 14. in 15. t. m. občinske volitve. Ksko bodo končale, ni talko uganiti. Prav tako gotovo je pa tudi, da bi bila vlada te davno razpustila slovenski občinski zastop, župana pa zaprla, ako bi se godile take nepostavnosti v Škodo naaaštva. kakor ss gode v Šoštanju v škodo slovenstvu. Predavanje v Celja. Minoli četrtek je predaval v Celja gosp- dr. Uešič o Id« Gaju in vplivu ilirske ideje zlasti na celjski okraj. Gospod predavatelj je obširno opisal ilirsko dobo od leta 1830 do leta 1848. Da ilirizem ni dobil trdnejših tal. temu je vzrok to, da se je postavila v boj proti njemu Slomškova konservativna struja, kateri je bil ilirizem pre-svohodoumen. K predavanju je došlo mnogoštevilno celjsko občinstvo iz vseh slojev. »Bralno in pevsko društvo Maribor« v Mariboru priredi v |orek, dne 8. svečana 1910 v mali dvorani Narodnega doma pustni večer s plesom. Vstopnina za neude 50 vin., udje prosti. Maske dobrodošle. Komur so se v spominu pustni večeri tega društva v prejšnjih letih, tudi letos ne ho pozabil priti, kajti znano je, da je pustni večer bralnega društva ena najbolj zabavnih prireditev. Podravska podružnica slovenskega planinskega društva vabi svoje ude na občni zbor v nedeljo, dne 13. februarja ob 2. oziroma 3. popoldne v gotilni gosp. Jožefa Muleja v Ruša!i. Na dnevnem redu so razen običajnih poročil tudi volitve odbora za nadaljna tri leta. «Ich hin nlcht verpflichtet, Ihnen dies slovenisch zu sagen!« Tako je zatunl dne 2. t. m. na kolodvoru v Ormožu nemški uradnik na vprašanje slovenskega potnika, koliko stane vozni listek 3. razreda za poštni vlak v Celje. Na slovensko zahtevo je potnik vozni listek sicer dobil, toda koliko stane, tega uradnik ni hotel povedati. Potnik je slučaj zapisal v pritožno knjigo. Da to ne bo imelo nobenega uspeha, o tem smemo biti prepričani, kajti v sovraštvu do Slovencev so si vsi enaki, od najnižjih nemškutarskih uslužbencev Južne železnice do najvišjih njenih direktorjev. Čudno je še samo to, da še niso prepovedali Slovencem vožnje na južni železnici. Plešivce pri Velenju (Štajersko^. V Četrtek dne 3. t. m. je umrla soproga šolskega voditelja v Plešivcu ga. Nuša Bregant, roj. Lušin. „j J " Akarfemična podružnica družbe] sv. Cirila in Metoda v Gradcu. Na i občnem zboru je bil izvoljen nasled-j nji odbor: Prvomestnik g. cand. ingi Fran Zupančič; prvomestnikov na-|| mestnik: g. stud. med. Mirko V. Bre-aovnik: zapisnikar: g. stud. chem./ VI. Frankovic; blagajnik: g. geod. Ernest Krulej; blagajnikov namestnik: g. cand. iur. Anton Potoč-uik; odborov namestnik: g. stud, iur. Friderik Schmiedinger; preglednika računov: g. cand. med. Martin Ogo-revc in g. cand. med. Rado Schober. Poroku V" Gorici se je poročil danes g. Anton Š a p 1 a . c. kr. av skultant. z cropico Dragotino D r a -š č i k o v o. Poročil se je tudi g. Hin ko Perne, e. kr. finančni koncipist v Gorici, z gospico Milko M a h o r -č i č e v o iz Nakla. V Kredn ob italijanski meji se je ustanovilo kmečko izobraževalno društvo »Nadiža«. Pristopilo je takoj 50 članov. Novo društvo jc član goriške »Zveze uarodnih društev«. C. kr. avstr. državne železnice. Z dnem otvoritve obrata v Fran Jo-sipovi prosti Inki v Trstu se ustanovi istotam v Hangerju št. 69 blagovno odpravništvo c. kr. državu j h železnic kot Trst Fran Josipova prosta luka (skrajšano Trst F. J. prosta luka), ki bo podrejeno c. kr. železniškemu obratnemu urad?i Trst c. kr. dri. žel. To blagovno odpravništvo bo poslovah« za one posiljske, katere se cdda. oziroma prejme v Fran Josipovi prost! luk i po razmerju določb v prilogi Bik »pojasnilom in določbam za promet s Trstom, ki so veljavne od 1. maja 1909.« Strašna kazen pijanega zaljubljenca« Na Občini se je neki Gvidon Karis najprej pošteno napil in je po tem vlomil v spalnico neke Herrainr Bastjančič. Dekle je zaljubljenca jedilo iz sobe,a ker ni hotel iti, nego postajal vse bolj nadležen, jc Hermina Bastjančič zgrabila petrolejsko svetilko in jo treščila zaljubljenemu na-dlegovalcu ob glavo. Videč, da je Karis težko poškodovan, ga je položila na posteljo in poklicala ljudi na pomoč. Se zločin v Sesljani. Grozna vest o dvakratnem detomoru Sesljanu. še vedno razburja vso bližnjo in daljno okolico. Med tem ko zaslišuje Zaprto Le banovo in Gašparina preiskovalni sodnik v Komnu, poizvedujejo orožniki med ljudstvom, posebno med ženskim svetom, ako morda kdo kaj pozitivnega ve, ali vsaj sumi o vsem tem, kar sta povedali mali hčerki Le-banove. — Sosednje ženske zatrjujejo orožnikom, da niso opazile, da bi bila Lebanova zadnjih let v blagoslovljenem stana. Mogov, da je pa kak »splav«. — Seveda ne more nikdo nič gotovega povedati. — Te dni se poda na lice mesta preiskovalni sodnik, ka- teremu se mogoče posreči to temno m javnost razburjajočo zadevo provesti do jasnega. Hčerki zaprto Lebanove sta izjavili, da je drugorojenega otroka Gašparin najpoprej v vodi poleg hiše stoječega vodnjaka utopiV po tem se le vrgel v zakurjeno peč. O zaprtem Gašparinu se govori, da je inteligenten. Doma je iz Radovljice, Študiral jo štiri gimnazijske razrede na neki kranjski gimnaziji in govori popolnoma slovenski, italijanski, nemški in angleški. — Zbok svojf inteligence ga tovariši imenujejo —J »advokata«. Zakonski mož Lebanove Frančišek Leban se je Fam zglasil. ko je čul o groznem zločinu. — On je zaposlen v neki tovarni v Trstu in stanuje v ulici Riborgo pri neki de lavski družini. — Ko so mu tovariši povedali, kaj se govori in piše o njegovi soprogi, je takoj tekel na južni kolodvor, od koder se je odpeljal v Sesljan. Tam so ga pa takoj ustavil: orožniki in ga potem zasliševali celil šest ur, od osmih zvečer do dveh zjnf raj. — Leban je izjavil, da ne veruje, da bi bila njegova soproga take grozna morilka in velika grešnica. Društvo »Zvezda« na Dunaju priredi v nedeljo 6. svečana ob 7. uri zvečer v dvoran »Hotel \Vandl« I. Petersplatz 9 ob priliki <:voje devei-letnice zabavni večer z izbranim sporedom, pri katerem iz prijaznosti sodelujejo: g. Iv. Kristan (govor), e. B. Koser Cteno-solo), g. Iv B. (bari ton-solo), gg. St. Sajovic, N. Štritof in A. Trost (glasovir in gosli), moški zbor pod vodstvom g. J. Žagarja b?r tamburaški zbor pod vodstvom gosp. J. Frasa. Po sporedu je ples. Tatvina ua Reki. Dvema plesalkama, ki sta se pripeljali z ladjo iz Benetk, sta bila ukradena dva kev čega z oblekami v vrednosti 4000 kron. Velika škoda na dreAJu. 2adiy, sneženi zameti so silno škodo napra vili v gozdih in na sadunosuikih. Največ so trpeli jeseni, gabri in bukve. Po nekaterih krajih se vidi cele kujn odčesanih vrhov in vej. Mnogo škol. je tudi na sadnem drevju zlasti na mladih hruškah in jabolkah. — Tue v javnih nasadih je več škode, zla^i na lepotičnem grmič ju in trba bo mnogo časa, da se posamezne kvare zopet zarastejo in prizadele rane zacelijo. Tujski promet v Ljubljani me» -;eca prosinca. V zadnjem mesecu je nrišlo v Ljubljano 4242 tujcev, torej f>12 več nego meseca decembra :> »63 več kakor Jani meseca januarja. \astanilo pa se je v hotelu »Uniun<« 1027, »Slon« 693, »Llovd« 404, »Cesar avstrijski« 218, »Južni kolodvor • 166, »Ilirija« 145, »Štrukelj« 114. >Tivoli« 108, »Malic« 105, »Bavarski Ivor« 54 in v ostalih gostilnah in orenočiščih 1210 tujcev. — Z Dunaja uh je bilo 867, s Kranjskega 1587, z Ogrskega 176, s Hrvaškega in Slavonije 130, iz Bosne in Hercegovin° 31, iz čeških dežela 256, iz slovenskih ookrajin 509, iz ostalih avstrijskih ležela 448, iz Nemčije 121, iz Italije 98, iz Rusije 1, iz Francije 2. z Balkanskih držav 3, iz ostale Evrope 7. iz Severne Amerike 3, iz ostale Amerike 1 in iz Azije 2. Elcktro - Radiograf »Ideal« r.a Franc Jožefa cesti poleg pošte ima od sobote, dne 5. februarja do torka, dne 8. februarja 1910 sledeči spored. Odklonjen pol hib ali: soproge, bodite prijazne in se od soprogov poslovite, ko odhajajo ua delo! Potovanje po Gruziji. (Po naravi v barvah.) Mar-eella rimljanska patricija, kupi od starega trgovca s sužnji Zainorko, ki je bila v domovini kraljica. Pritlikavec detektiv. (Komično.) Preselil se je znani narodni gostilničar Valentin Mrak, dosechij restavrater »pri Novem Svetu« na Marije Terezije cesti, v svojo lastno hišo na Rimski cesti št. 4 (preje pri »Zajcu«), kjer je otvoril danes svojo restavracijo. Giej inserat. Trgovina Skušek »Pri Planinki^ ie sedaj samo na Jurčičevem trgi: št. 3, ker je g. Skušek opustil svojo glavno trgovino na Mestnem trgu. V te prostore pride znani Žid Gotzl s Starega trga v Ljubljani. Več današnji inserat. Opozarjamo na oglas Sever & Urbanič v današnjem listu. Odprlf. sta novo trgovino s semeni. Oba sta domačina — S J ovenča. DomaČa plesna veselica je danes zvečer v restavraciji hotela »Llovd svirajo tamburaši- iz Zagreba. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 5U vin. V Monakovem je bila dne 23. m m. na kolodvoru ukradena usnjata torbica, v kateri je bila poleg drugi1* reči tudi dragocena broža in zaporia za ženski plašč. V obeh je bilo vdelanih čez 80 briljantov in rubinov Pred nakupom se svari. Aretovana sta bila včeraj 271ct-ni Ivan Žab jek iz Hrušice in 461etm Ivan Jerše iz Brnika, ker imata oba prepovedan povratek za mesto. Oddali so ju sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je i južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Hrvatov ia 2 Slovenca. V Buks je Šlo 32 Hrvatov, v Heb pa 40 Dalmatincev. Izgubljeno. Posestnik Ivan Saga r je izgubil vrečo soli vredno 10 %. Kuharica Marija Plankova jo bila črno usnjato denarnico s svoto denarja. Na planinskem plesa je bil is-gu hijen v mah dvorani bel šal s modrimi cvetlicami. Kdor ga je našel naj ga odda v modni trgovini Oz-mee & Vičič v Šelenburgovi ulici. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva >Merkur» v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji, 1 kontorist, 1 poslovodja, 4 pomočniki mešane stroke, 4 pomočniki želoz-ninske stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 blagajničarki, 2 kontoristi-nji, 5 prodajalk. Službe išče: 3 knjigovodij, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki že-lezninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 10 kontorist inj, 1 blagajničark. 12 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za drage pa proti mali odškodnini. 1'radue vesti. Dne 4. marca bo pri okrajni sodniji v Ljubljani dražba zemljišča vlož. št. 353 kat. obč. Bizovik, cenjenega 1500 K. Najmanjši ponudek znaša 1000 K. — Dne 11. marca bo pri isti okrajni sodniji dražba zemljišč vlož. št. 314 in 315 kat. obč. Stepanja vas. cenjenih 9764 K. Najmanjši ponudek zna->a 6509 K 34 vin. — Dne 15. marca bo pri okrajni sodniji v Kočevju dražba polovice zemljišča vložim št. 118 Trava, s polovico pritiklin. Dotična polovica je cenjena 4021 K oO vin. Najmanjši ponudek znaša M K o viu. — Due 23. februarja bo pri okrajni sodniji v SenoaeČali dražba zemljišča vlož. št. 30 kat. občine Hruševje. Hiša s Kalistrovo ustanovo je cenjena 800 K, vrt in zemljišče 3s1 K. Najmanjši ponudek znaša 786* K 68 vin. Razne stvori. 197 Italijanov zapre ih. V Cika-zaprii 107 Italijanov, ki so vsi osumljeni, da .-o umorili nekega človeka. Plač !a\< v na Japonskem so zelo nizke. Srednje plače v tvorni-eah bombrža tokijski p*>krajiui iznašajo n. pr. v4 stotiuk za moške in 70 5 to t. za nske. V drugih pokrajinah ni plača večja nego 50 stot za moške in 30 stot. za žensk". — V O- i-ki je srednja plača 55 iu 30 stot. Nesr'-e.i \ šoli. Y m-ki berolin-ski šoli je učitelj v možiiarju mešal estavine, iz katerih je sestavljen smodnik. Naenkrat se p i smodnik vname in možnar se med groznim pokom razleti na drobne kose. Učitelji: ila »Htrgrina leva roka. desni; pa težko poškodovana. Tudi i>et otrok je bilo ranjenih. Miczkh \ ieseva ulica v Milanu. Iz Milana javljajo, da bo ena tamošnjih ulic nosila ime velikega polj skega pesnika Adama Mickiew ieza. Kakor znano i< hotel Mickiewicz leta IV4S. osnovati poljsko legijo proti Avstriji. Spomin na to Miczkiewi-eezvp bojevito navdušenje za svobodo Italije, hoče Milan oveko\ eeiti na ta način, da kr-?i nno svojih ulic z imenom Adama Miezkie\vieza. Leopold II. kot francoski pr« tendant. Pariški »Tempa« poroča, da so v francoskem državnem arhivu »hranjeni dokumenti, ki dokazujejo. e pok. 11 Ig -ki kralj Leopold nameraval doseči francosko krono, da t^k » izpolni željo Napoleona III., Belgiji in Francoska zedinile pod enim vladarjem. Prvi poskus je izvedel kralj Leopold leta 1*71. potem ko je bila vržena komuna, drugi pa za časa neke notranje krize na Francoskem. Francoska vlada meni, da ni >edaj primeren čas, da bi objavila ,t ^dilo dokumentov. * I)»*i!Št\o ofcrevalnie na Dunaju. Olede na odlično delovanje tega dru- iva. zakaj preko 22 milijonov preže hajočih in lačnih je izza obstanka društva dobilo v ogreva In icah zave-je vis. c. kr. finančno ministr-o tudi letos privoiilo prireditev loterije. Igralni načrt te loterije je jako ugoden, ker je med 1500 dobitki, ki vseskozi obstoje iz prekrasnih dragulj, zlatnine in srebrnine, tudi takih v vrednosti 30.000, 5000 in 1000 kron. Žrebanje l»o nepreklieno 5. aprila in se srečke po 1 K dobivajo v vseh prodajalnicah, trafikah, loterijah in v loterijski pisarni na Dunaju, L, Spiegelgasse 15. I udna samotarka, V Pittshur-ga so našli v njenem stanovanju ro že napol strohnelo 651etn.j gospodično Lavro White, ki je živela eelo življenje zelo beraško. Na vratih ni bilo nič manj kot pet ključavnic. V njeni obleki so našli bančne knji-žies in plačane nakaznice v zneskih 1o 1000 dol., kakor tudi oporoko, po kateri zapušča 100.000 doL. tamkajš- njim loču* 4m m ajaaa aaafas smrti #eta« t* potem pepel eafreba. Zdravnik mora njeno trna trikrat probosti, da se prepriča a ajeni smrti. Za to »delo« ima dobiti 90 del« Starka je imela v svojem siromašnem stanovanju kajiinieo s 3000 sveskl * Najaaljas aredatva prati Jetlki. Lekarnar Henry Hoefner v Rochfc-sterju N. Y„ ki je se dolgo časa bolehaj za jetiko, tako, da ni bilo več nade, da bi še kodaj okreval, se je nedavno pričel sdraviti na ta način, da je užival strup klopotač. Kačji strup je užival vsaki dan v enakih količinah in sicer po eno petdesetinko grama. To je delal sto dni. Ko mu je strup posel si je nsbavil novega. Počuti se mnogo boljše in tudi izgleda boljše. Kašelj ga je skoraj popolnoma ostavil. Njegove moči so pričel« zopet hitro naraščati in on je prepri čau. da hode popolnoma ozdravel. * Epilepsija (padavica). Boj proti nji je bil poseben predmet natančnih in velevažnih razprav mednarodnega zdravniškega zborovanja v Buda-Pešti. Kakšna odločilna važnost se pripisuje temu predmetu, se razvidi iz tega, da se je za boj proti epilepsiji ustanovila mednarodna liga, ki ima sedež v Buda pesti. Za bolnika je pa posebne važnosti dejstvo, da budapeštanski specialni zdravnik dr. Aleksander B. S/a ho (V., Xagy-korona utca 18) že več let z uspehom zdravi epilepsijo po novi metodi in na vprašanju rade volje daje pojasnila o svojem preizkušenem zdravilnem načinu. (457) * Najboljša pomoč trmastim konjem. Trgovec*- Gus Maier v Cedar (irove v Ameriki razvaža s svojim starim kljusetoui »Petrolejem« bla-go strankam na dom. Pri neki taki \oznji je konju spodrsnilo, da je padel. Maier si je na vse možne načine prizadeval, da bi spravil svoje k^ju-se pokonci, toda »Petrolej« je ležal, kakor da bi imel polomljene vse štiri noge. Ker vsi sunki in vse brce niso ničesar izdale, je Maier ves obupan tekel domov, da pogleda v knjigi za voznike, kaj je najboljše sredstvo, da se dvigne konja, ki je padel. V knjigi »Prva pomoč voznikom« je našel, da se trmastega konja najprej ukroti z ogledalom, katero se mora držati tako, da vidi v njem svojo podobo, kateri skuša slediti. Maier je res vzel raz steno veliko ogledalo ter hitel nazaj k svojemu »Petroleju«. Konj je sprva začudeno gledal v ogledalo, ko pa se je začel Maier premikati naprej, se je počasi dvignil ter začel kimati za svojim gospodarjem. * Koliko potrošijo Amerikanci na Angleškem. Z rastočo skrbjo zasledujejo Amerikanci, kako njihovi najbogatejši sodržavljani zapravlja .o pri>!uženo" milijone in milijar de v inozemstvu. Posebno v Londonu se je veliko ameriških do!arkralje\ nastanilo, ki so si potom blišČečc družabnosti iu brezmejne potratnosti pridobili »družabno« stališče ter pri stop k dvoru. Amerikanski statistika t ji >o sedaj izračunali o v Ameriki delujočem kapitalu, kojega dobiček in obresti se potroši večinoma na Angleškem. Točno preračunjenje kaže, da se dohodek okroglo štirih mili-iard premoženja izdaje v Londonu. Na pročelju stoje Astor.Pierpon».Mor-?an in Anthonv J. Dressel, kab-ri pn jahtnih plovbah in londonskih veseli eah milijone Jn milijone po: ošijo Tem sledi Robert Goelet s pr« može-njem 80 milijonov, Harry Paync \Vhitney z 80 milijoni, vojvod i nja Roxbnrghe, Mrs. John Mackay in Mrs. James Uenrv Smith z enakim premoženjem po 80 milijonov; Mrs Leods. Mrs. Bradley Martin in grofi-ea pl. Craven p° 60 milijonov; Wnl-dorf Astor, James van A!en in Mrs. A. H. Paguet tx> 40 milijonov in veli ko drugih, ki zapravljajo svoje premoženje na Angleškem. * Vožnja v pasjem knpejn. Pred sodnijo v Antverpnu so se nedavno zagovarjali trije zviti kmetje. Toda sodnik, ki je sodil kmetice, je bil še bolj zvit. Stvar je bila sledeča: Trije kmetje so se hoteli z vlakom peljati v Antverpen, da si ogledajo mesto. Na postaji, kjer so nameravali kupiti vozne listke, so se vedli precej oblastno, tako da so vzbujali občno pozornost. Ko jih je poslujoči uradnik posvaril, so zaceli kmetje prav po živinsko tuliti. »Vi spadate v menežarijo«, pravi uradnik kmetom. »Dobro«, odgovore kmetje, »pa nam dajte vozni listek za pasji kupe«. Uradnik, šaljiv človek, je res dal kmetom pasje karte ter jih potisnil v pasji kupe. Uradniki na kolodvoru v Antverpnu pa niso bili prijatelji takih šal. Preduo so se Šli kmetje v mesto zabavat, so morali povedati svoja imena, kje so doma i td.Cez nekaj dni so bili povabljeni na sodnijo. Sodnik se je dejal, kakor da se strinja z njihovim humorističnim zagovorom in kmetje so bili popolnoma prepričani, da bodo brca kasni odšli. Ko se je zdelo, da je komedije že konec, pravi sodnik: 6s nekaj: ker ste se vozili v pasjem kapeja a pasjimi lietki, ali sls pa tudi imeli aaajs MMMajfcela Kmetje ee lo gledali ta sa metali prianati, da •afoUaikov niso URtU- *Opž*luJem«, je taM sodnik, rda meram obsoditi vsakega aa lest frankov globa radi prestopka postave o pasjem nagobčniku«. Co so *e kmetje še kdaj vozili v pasjem k upe ju, o tem zgodovina molči. * Na eaenenv seera »Avstro -ogrske banke« je protestiral imenom Cehov ces. svetnik Bondy, da se ne pusti Cehom govoriti v češkem jeziku in da se noben Ceh ne kandidira v odbor, akoravno tvorijo Cehi prav znatno manjšino med delničarji * Povodanj aa Francoskem. Voda stalno pada. V Parizu in tudi drugod se je situacija znatno izboljšala. Povsod pa se kažejo velike škode, ki jih je povodenj napravila Pariški obč. svet se je v toplem dopisu zahvalil za darilo, ki ga je poslala Praga. 41 Povsod so Vandali. V Pulju hočejo podreti cerkvieo Madone d i Cavetto is 1. 540. V svetišču so še ohranjeni prastari mozaiki iz prvih dob krščanske umetne ^ti. Na mestu te cerkve hočejo postaviti novo hišo. — Kakor se vidi, so povsod taki Vandali, kakor naši klerikalci, ki s3 sklenili podreti znameniti ljubljanski »lontovž«. * 2rtve ameriških železnic Com-mercial Comission Je izdelala statistiko, po katerih je bilo ubitih v Zjedinjenih državah tekom zadnjih 10 let 47.416 ljudi, nad 60.000 pa težko ranjenih. Število žrtev pa raste od leta do leta. Povprečno izdihne na železniškem tiru 15 oseb na dan. * Uradna statistika o žrtvah potresa v Južni Italiji. Italijanska vlada je teh dni obelodanila uradno statistiko o žrtvah potresa v Mesini 28. decembr^ 1908. V Mesini je izgubilo življenje 77.283 ljudi. Od teh so izvlekli izpod razvalin 27.523 trupel. 325 ljudi je umrlo za poškodbami, zadobljenimi ob potresni katastrofi, a 32.477 trupel se nahaja ^e pod razvalinami. V mestu in okolici Reggio di Calabria je bilo 7969 žrtev, v Palmiiu 1734, v San Giovanni 1092, v Gillieu 963. V manjših mestih je bilo skupno 7123 žrtev. Skupno je torej ob tej grozni katasroii izgubilo življenje 96.871 ljudi. * Smrt moderne »svetnice«. V Rimu je umrla zelo poznana oseba, Sora Rosa ji je pravilo staro in mlado. Ona ?e po poklicu posredovala med bogom in med grešnim svetom. Za lep dar je zamogla s svojimi prošnjami ženi spraviti moža na dobro pot, razvneti ohlajenega ljubimca, ozdrtrvitf otroke. Za svote delo je bila ta svetnica izborno pla-iana in je posojevala svoj lahko zaslužen denar na velikanske oderuške •bresti. Najraje je delala z bogatimi, a babjevernimi rimskimi aristokratinjami. Dosegla je starost 73 let in zapustila je lepo premoženje. * Brez komentarja. Dne 17., 18. in 19. avgusta m. 1. so bili Cehi v Jabloncu v največji nevarnosti. V prvih dveh dnevih so podivjani Nemci pretepli vsakega Ceha, ki so ara dobili na cesti. Dne 19. avgusta so se pa Nemci spravili na češke hiše, češke trgovine in druge češke lokale. Pri hotelu »Skrha« so pobili v notranjih prostorih vsenavskriž. Ako bi gostje ne bili takoj pri prvem kamnu zbežali, bi bilo gotovo več ranjenih. Vsa izložbena okna pri čepkih trgovinah so bila razbita. Ka-mneje je letelo v prodajalnice; osob-je je bilo v veliki nevarnosti. Niti privatnim stanovanjem niso priza-menje je letelo v prodajalnice: osob-kakor toča. Nekatere osebe so bile skozi okno zadete. — Dne 31. januarja in 1. februarja t. 1. se je obravnavalo o nemških razbojstvih pred okrožnim sodiščem v Libercu. Neki Zappe je bil obsojen na tri mesec«' ječe, dva obtoženca pa po 5 dni zapora. O sodbi v Libercu in o sodbah v Ljubljani naj vsakdo razmišlja sam. Ko bi mi pisali komentar, bi bili zaplenjeni. * Justični umor. Jaz vam hočem vse povedati, kar mi že mnogo let teži vest. Ne »norem delj prenašati srrozne tajnosti. Jaz in dva inozemca smo 25. septembra 1903 blizu Wa-shingtona Pa. umorila kontraktorja Fergusona. Oni mož, ki je bil zaraJi tega obešen ver drugi, ki je bil radi tega obsojen v dvajsetletno ječo, oba sta nedolžna. To je bilo priznanje Josipa Vas tel lo, jetnika v jetnišnici v Moundsvill«, W. Va. Milovan Ko-vovič bil je /^raditega hudodelstva obešen in Milovan Petrovič odseda 201etno ječo. Vastello je zaprt zaradi drugega zločina. On je bil nekaj mesecev po umoru Fergusona, zaradi vloma na 8 let ječe obsojen. Njegovo kasen prestane v novembru t. 1. Obadva inozemca, katera Vastello kot sokrivca označuje sta gotovo že domov od potovala. O gorenji stvari so listi svoječaeuo obširno poročal L 2e takrat je bila vsa javnost prepričana, da se je zgodil justični umor. Eu človek je bil no nedolžnem obešen, drugi pa obsojen na 20 let ječe t tmmm n»i preti Itofi JUttu Bonnventnn. Bivši škofov oskrbnik v Gornjem gradu Dioenta toži škofa Antona Bona ven t uro za ooškodnino v znesku 132.000 K. Ustna razprava v tej tožbi je bila v četrtek, petek in danes, Dicento zastopa dr. Suyer, škofe Aptona Bona ven turo pa dr. Šusterši-čev konci pi en t dr. Dennastia. V civilnem senatu so: svetnik dr. Toplak kot predsednik, višja sodna svetnik" Schneditz in dr. Travner pa kot pri-sednika. Dinceatin zastopnik dr. Su yer je predlagal za svoje tožbene navedbe celo vrsto prič, med temi dr. Šusteršiča, kanonika Sušnika, dvornega svetnika Gutenberga itd. Razprava se preloži v svrho, da se zasliši jo po tožitelju predlagane priče. G tej razpravi bomo nadrobno poročali, ker bo spravila na dan senzacionalne podrobnosti o škofovem gospodarstvu in o njegovem desparatnem fiuanci-alnem položaju. Iz tozbenih navedb omenjamo te-le zanimivosti: Dicenta pravi: »Škof jc opetovano prišel v Gornji grad, a se ni nikdar brigal za gospodarstvo, marveč je vedno samo zahteval denar, denar in zopet denar, nikdar pa ni vprašal, kje naj dobim ta denar.« — Škof je zastavil »Ljudski posojilnici« Alojzi je viško ustanovo v znesku 200.00C kron, ker na drug način ni moge1 nikjer dobiti denarja. V t^j svoji za dregi je najel nekega Žida Davida E.. da mu zmešetari posojilo v znesku t milijonov kron. David je to posojtb res izposloval proti visoki provizij nekje an Češkem, toda posojilo se ni moglo realizirati, ker vlada ni do volila nadaljnih obremenjenj škofij skih posestev. Nad vse značilno pa jc tudi v.v škofa to-le dejstvo: Ko je škof izvedel, da ga namerava bivš; oskrbnik Dicenta tožiti za odškodnino, se ji informiral na >odišču in pri Dicent* nem zastc>pnikn, ako se res nameravv proti njemu vložiti tožba. Ko je izvedel/da se tožba res vloži, je dal na logo svojemu novemu oskrbniku, nai Dicento ovadi radi pone ver jenja ir goljufije pri državnem pravdništvu ker je mislil s tem preprečiti civilne [ tožbo radi odškodnine. Ta rnanevej pa se mu ni posrečil. Telefonska in brzolauna poročila. Šport v Bohinju. Bohinjska Bistrica. 5. februarja. V7 Bohinju krasno vreme. Jutri san-kališče izborno. Vozi športni vlak in igra vojaška godba. Prestolonaslednik ne gre y Pe-tr ograd. Dunaj, 5. feoruarja. Na meio dajnera mestu izjavljajo, da so neres nična poročila ruskih listov, kakoi da bi prestolonaslednik nadvojvod; Fran Ferdinand nameraval v kratkem posetiti Petrograd. Pogajanja med strankami na Češkem Praga, 5. lebmaja. Veleposestni ki so sklenili, da bodo iK)sredovali. da se prično nova pogajanja med Cehi in Nemci. O bazi teh pogajanj ni ničesar znanega. Volilna reforma v Bukovini. Crnovice, o. februarja. Deželni zbor je sprejel novo dežel nozborsko volilno reformo. Reformni načrt temelji na narodnih kurijah Deželni zbor bo štel 72 poslancev in sicer 4/J Nemcev (med temi 32 Židov) 10 Ma-lorusov, 10 Poljakov in 10 Romunov. Sprememba vlade na Hrvatskem. Budimpešta, 5. februarja. Za podbana bo imenovan bivši oddelni predstojnik za notranje stvari Le vin pl. Chavrnak. Budimpešta, 5. februarja. Ministrski predsednik grof Khuen se je napram uredniku »Budapcsti Hirla-pa« izrazil, da je že našel pripravno osebo za porfelj hrvatkega ministra. Hrvatski minister bo že v kratkem imenovan. Zagreb, 5. februarja. Sabor bo sklican že prihodnje dni. Volil bo najprvo nove delegate v peštanski parlament, nato pa bo razpravlal o proračunu in o nekaterih važnih reformnih načrtih. Reka, 5. februarja. »Novi List« javlja, da je imel za odd» Inega predstojnika za nauk in bogočustje določeni dr. Milan Amrus poleti tajni se stanek na Dunaju z znanim dr. Henrikom Friedjungom. Pretil na pisma romanskim mini-strom. Bukarešta, 5. februarja. Vsi člani kabineta Bratiann so dobili grozil na pisma, da bodo postreljeni kakor psi. Popoldne so v hodniku parlamenta aretirali dva delavca, ki se pišeta Popovici in Zaimea, ki sta imela pod sukajo skrite revolverje. Soluaske utrdbe. Caria^ad, februarja. Minist*-eki svet je odobril poročilo vojnem ministra, Id nasvetuje, da as ima oko> lica Soluna moenn utrditi* Meneltk n! umrl. Parim, 5. feruarja. Poročil* ir Adiz Abebe dementujejo vse vesti o Menelikovi smrti in o pokolih Ev ropcev v Abesiniji. Slovenci in Slovenhe! (Zaplembo tega sestavka je razveljavilo višje deželno sodišče v Gradcu.) Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delegacije dne 30. oktobra 1908. govoril do* besedno tako-le: »Uporabljam, zavedajoč ss tega, 4vojo imuniteto v to, da s te delega-cijske tribune naravnost z gromovi-tim glasom kličem vsemu narodu« da alijo! Ponavljam: Niti ena češka noga te sme več v trgovine onih, ki pljujejo na vse, kar je nam sveto in drago, eh mora podpirati Ceha, Ceh mora < upova t i pri Cehu!« Gospodarstvo. ~ — Mestna hranilnica Ijubljar.« ka. Meseca januarja 1910 vložilo je 1846 strank 772.365 K 00 v, 1755 trank pa dvignilo 821.127 K 72 v. Stanje vlog koncem meseca januarja 1910 37,610.503 K 50 v. Vloženih knjižic 27.389. — »Ljubljanska kreditna banka« V mesecu januarju 1910 vložilo se je aa knjižice in na tekoči račun 2,387.132 K 53 v, dvignilo pa 2,084.833 K 915 v. Skupno stanje kon-3em januarja 11,609.541 K 43 v. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu jantarju 1910 je 209 strank vložilo 57.436 K 24 v, 197 strank vz-lignilo 40.164 K 42 v. 5 straukam zplačalo se jo hipotečnih posojil !2.100 K. Stanje hranilnih vlo^ ',931.579 K o5 v. Stanje hipotečnih oosojil 1,442.027 K bo v. Denarni promet 203.965 K 91 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu januarju 1910 je 388 strank /ložilo 1118.439 K 12 v, 409 strank Ivignilo 153.0S? K 44 v. 8 strankam e je izplačalo posojil 8700 K. Stanje hranilnih vlog brez v II. polletju '909 kapitalizovanih vložnih obresti 1,432.185 K 30 v. Stanje hipotečnih posojil 2,954.535 K 43 v. Stanje ob-Mnskih posojil 481.089 K 69 v. Dena»-~ ni promet 400.692 K 76 v. — Mestna hranilnica v Radov ljici. V meseca januarju 1910 je 302 strank vložilo 105.542 K 80 v, 284 strank vzdignilo 92.653 K 96 v. 31 strankam se je izplačalo posojil 23.500 K. Denarni promet 378.491 K 09 vin. — Mestna hranilnica v Novem mestu« V mesecu januarju 1910 je 303 strank vložilo 101.462 K 74 v, 343 strank vzdignilo 188.430 K 73 v, 14 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 12.210 K, 363 menic se je eskomptovalo za 134.516 K. Stanje vlog 3.490.473 K 55 v. Denarni promet 760.860 K 56 v. Vseh strank bilo je 1452. Veliki j pustni korso i ea postno nedeljo i dne 6. februarja 1910 j v tlnionu j i Pozor! Pozor! Naslov maskarade daje vsakovrstnim skupinam, maskam in narodnim nošam priliko za nastop. 456 ■POBIBi Od polu S. do 9. ure zvečer: ZMnuUte skupin, sisk, oarodslk tel in drugega občinstva. — Nato tenka auskaraJa li les aa kana. — SUajaa ilamisadja «fa trga. — Ob 9. uri ariastf ale-vttaga UaaUV kartam Usreve**, U ae mu pridružijo vse le dosle skupine in maske. — Nastop UaHJaasku flfur ix pretekle ln sedanje dote McMaasU ples pri „Korbarju", pri katerem sodeluje mestna sodba Iz Bizovika. ~~ taaaaal fi ariaari h? t Poslano,' Odgovor »Rdečemu Prapora«« Ker se toliko piše v »Rdečem Praporu« o stavki pri meni, naj pojasnim to zadevo. S stavko so zahteva i pomočniki, naj odslovim takoj Ferd. Štruklja in sicer ne zaradi prepira v delavnici, ampak zaradi prepira njih žena. Seveda jaz tega nisem hotel storiti, nakar so takoj stopili v stavko. Pri volji sem bil, da jih od stavkujočih 13 nazaj v delo vzamem s pogojem, da Ferd. Štrukelj ostane in izstopi Ivan Zorko po pravilni odpovedi na osem dni, ker je bil on glavni hujskač v delavniei. Da je to resnica, je dokaz sledeče njegovo pismo z dne 21. februarja 1002.: Loco 2. marca 1902. Dragi prijatelj! Prosim te, ne zameri mi, ker te nadlegujerm z to prošnjo. Prosim Te, če bi me hotel vzeti nazaj v delo, ker pri g. A. B. Achtschinu pomanj-kuje delo. 2e tri tedne sem doma na dopustu in morebiti da bom se druge tri tedne tudi. To mi pa zelo težko pride naprej, ker se mi se nikoli ni kaj takega pripeti'o. Drugam za delo prasati ne morem iti, ker imam pri mojstru bukvice, Ce jih pa vzamem še tam nimam dela. ker sem zdaj radi moje neumnosti tako prišel, da je vse skupaj nič. Zatorej te prosim, da bi me vzel nazaj, kajti sam veš. da se brez dela ne more živeti. Ni se ti treba bati, da bi bil spet prepir radi mene v delavnici. Ta gotovo ne ho nikdar v,ee, ker me že izučili. Kr.r ae pa Jožefa tiče, se bova že Satrta poravnala. Prosim te torej Ao enkrat, če mi hočeš to uslugo stori*i in ee bi mi odpisal, da bodem vedel kai In kako, in knkor hitro ti je mogoče, da bi jaz vsaj jutri o r>oTdan vedel. Pa ni potreba v deia\niei nobenemu nič povedati. Te srčno pozdravljam iu ostajam tvoj zvesti prijatelj Ivan Zorko Ravnikarje ve ulice št. 10. Loco. 464 S spoštovanjem J os. VVeibl. Se dobi povsod! neobhodno potrebna zobna Creme vzdržuje zobe ciste, bele in zdrave. LJUBLJANSKI ^VON MSEfiin* 7» «.ii7rv«nsT it PROSVETli Letnik XXX. 0910)* po *d«d pot n* omk « ivetktfc tor otoj • late § K so k. pel let* 4 K b, Imtr Itti s ■ r> a Za vmm BMTttrijtk« doielo n K so k os Ittf PctimtfSi gvtiU mm dobiva)« po to h , Nar '»'Ina T«nknrn**' v Uubfiart • Za vsebino tega spisa je urodiiistvo odgovorno le toliko, kolikor določa lafcon. i j Razširjeno domaće Pravilo. Vedno ! večja pov. raševanja po „USoll-ovem Iran- , coskem tkanju In soli" dok?zuiejo usešp- ! ni vpliv tega zdravila, zbsti koristnega kot b<-lesti utečujoče. dVbro znano antirevrra-tično mazilo V steklenicah po S 1*90, Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le- J karaar A. MdLL, c in kr dvomi založnik ! na Dunaja, Tucslanben 9. V taio*aa po deželi je izrecno zaruevati Moli-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod- j cisom 4 2 • Bra!':a w K« To ni nić čudnega. UČkv kovitos: Fayevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj si razkladamo preprosto iz dejstva, da niso pasiilje pravzaprav nić drugeg.i nego vrelski pridelek, ker obsegajo samo ostaline iz vode zdravilnih vrelcev znamenitega karlovo-varskega Sod na ob Taunusu. Pasiilje morajo učinkovati podobno kakor vrelci, samo da mno^o intenzivneje. Plesna svila sss novosti FiarRO m *e e»e»rf nj» no se to*:jc mm d'm Bog* t* t*t*iT* fzo-re» s prv- i<>At< T /trn* ?« svilo ll«-9>t Ljcfc;jaa*. P">taVr»0 v r ; ,t -3 , . Proti 6 zeli ii gojlioM n izborno đelufe dobro znaaa antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl otrdi dlesno in odstranjuj* neprijetno sapo iz ust t steklenica a navodilom i krono. Deželna lekarna Milana Leusteka ▼ Ljubljani, Reslfera cesta šter. 1 poleg Franc Jo2eio?jgi jabilejiega rr»oru. Holnsine-aatna in zobna roda. Sunja, Hrvaško. 22. februarja 1908. Blag gospod lekarnar! Prosm vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno dHujoće antiseptične melnsino-ostne otme roda, katera je neprekosijivo sr dstvo zoper zobobol, utrja dlesno ~ Ov1-stranja neprijetno sapo iz uit Za ohranjenje zoo in osveženje ust - bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Ksur!novic, kr pošte meštar. Vabilo na aaročbo. juidb iwr ▼etja v LJiktjaai as asa tfestavljea: Tac teta... B 14-— I Četrt leta... B §■— rol leta . . . n 11— I Ea aeacc. . . „ t*— V apravailtva prejemal aa aeacc B M0. S softiljaajeai pa sesti v Avstriji velja: Vse lete... B I**— j Četrt leta . . B O-Se Pol leta . . . „ I Ea nesec . . „ 2Z0 Za Nesejo vse leto IZ K. Za Ameriko ia drage detele vse leto 30 K. MT Hiraca se lahko z vsakim dnevom, a hram se nor* poslrd tadi larocalna. drugače tt ne oziramo aa dotično narotllo. Pri recitacijah aaj se navede vedno daa zadnjega plačila s&rocniae. ajanr* U$t ac nstavija ia. daa po potekM nsro-taiai orez ozira vsakemo, kdor Je ne vpoilje o pravem Časa. Darila. L'pravništVLi našega lista so poslali: Ea drnibo sr. Cirila in Metoda: Gosp Lovro Testen. pctU/ijcnaćelmk v Kanalu na Gonikem K ? Gosp. Al. Gartner trgovec Planina pri Rakeku K 23, nabral v ssseaj družbi na k>v*kem vensku 1 februarja v Planini Gosp. Ed Bohinc CcrUlje K 16 09, nabrano na veselici pri g. Kodrics dne 2 fcb. v Krški vasi. Pisarna dr. Krisncr & dr. Tominšek K 10, iz kazenske poravnave Miholič zop Novak. Skupaj K 50-09. — Živeli darovalci in nabiralci ! — Sfčna hvala! NaSim cenjenim bralcem priporočamo, da si ogledajo najnovejši vzornik pomladanskega in poletnega blaga, katerega posije na zahtevo vsakemu franko tovarna za sukna Karel Ko-cian, humpolec. (Glej inseratl) V njem najde bogato izbiro najmodernejših vzorcev blaga, ki ustrezajo vsakemu okusu. Zahvala. Podpisano narodno bralno društvo in ..tantovski klub" ^e prisrčno zahvaljujeta gosp. Alajzjjn CoznSceltB, trgovcu v Za gor »u na Notranjskem za darova a 50 kron, ki jih ie blagovolil podariti kot ženin našima društvoma. Bog ga živi , svetem zakonu še mnoga leta! Narodno bralno dmStvo in „fentovski klub" v Zagorja na Notranjskem dn- 3. svečana 1910. Jožef aodzaak, predsed. fanL kluba. Bati]a ratar, podpredsednik n. br. dr. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. jamiarja: Ivana Spitzcr. dimnikarjev« Žena. 61 let. Krakovski nasip 4. Dne 1. februarja: Marija Renko, zasebnica, 57 let, Er avCcva cesta 4. — Terezija Pikuž, strežnica, 56 let, Sv. Petra cesta 21. - Rudolf Prime, krojačev sin, 2 tn pol leta, Tesaraka ulica 3. Dne T februarja: Marija Horak, zasebnica, 70 let. Morjanska ulica 28. Dne 3 februarja: Antonija Pcnko, delavka. 77 let. Radeckega cesta 11. Albert irrof Lichtcnherg, zasebnik, 62 let, Dalmatinova ul. 7, Žitne cene v Budimpešti. Dne 4. februarja 1910. Termin. Pšenica za april 1910 . . za 50 kg 1420 P*enica za oktober 1910 . . za 50 kg 11 95 Rž za april 1910..... za 50 kg 9-68 Koruza za maj 1910 . . . za 50 kg 663 Ovca za april 1910 .... za .50 kg 555 Efoktlo. Vzdržno. na debelo In drobno Sever & Urbanič v Ljubljani : larijii tn (naumiti fraitiikamte nrkn): priporočata svojo ruj pop Unejšo zalogo zanf slliolh jsmen Irat-or: domačo deteljo, Incemo ali vedno deteljo, velikansko krmilno peto, korenja ia krmo, vsakovrstna travna semena, mešanice za suho in mokro zemljo, semenski oves Ugovo, zelenjadna In cvetlična semena na vaga in v vrečicah po It in 20 v., pristno gorenjsko repo, CebnljCek, rusko laieno seme, rafijsko ličje, cepilni vosek, drevesni karboiiaej iti. oeiljava mm iihle^t 407 mmammmmmmmkmmamaa a^msUOVa I1CIC ajijuni POnKjhL 1 Čas Suaje ■— 1 15 2 t essas- ■ars* Vetrovi Nebo vaaja metra VSMS 4 t. pop. 7231 22 si. sever oblačno m 9. zv. 724 9 br^zvetr. m 5. 7. 2j. 7292 0*5 si. szahod megla Srednja včerajSnja temperatura 14* aornt. —1*3 . Padavinn v 24 urah 7*2 mm. t Joafn Valeaclć, trsjovac r Tr-i aa Kranjskem naznanja v svojem in v imenu vseh drugih sorodnikov, da je njegov stric, gospod Ivan Valenčič trgovao včeraj ob 10. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previden s ^vetotajstvi v 73 letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki rajnika se bodo položili v soboto dne 5. t. m. ob 11. uri dopoldne na domačem pokopališču v Trnovem k večnemu počitku. V Trnovem, 4. februarja 1910. Kesto posebnega obvestila, Staraj ti hlapec sarrec ali ocenjen brez maihnih otrok, M sprajma takoj v graščini Lenno _krda pri VrimlkL 431 Kontorist z lepo in hitro pisavo, dober kores-pondent, ki govor; slovensko, rtfm^o in italijansko, išče službe za takoj. Naslov na u, rav »Slovenskega Naroda« pod „Kontorist11 455 s tremi sobami v I. nadstropju in pn-tikimami se odda v Vrhovčevi ulici št. 14 za majev termin. Izve se iatoram, pritličje, desno. 465 V Bde ni bolnici v £jubljani za trgovino špecerj^kega in manufak-turn* l^laea. z 7e'o dobrimi izpričevali, ifiii naslopiti Službo na deželi tale. j ali pozneje. 449 Onj#*n*» ponudbe pod V3PrOSS&« Kika" Knllznj 84| Ljubljana. s 3 sobami in predsobo v mesto, se odda s 1. m^em t. L Kje, po*e upravništvo »Slovenskega Naroda«. 447 S to službo so spojeni začetni prejemki letmh 1060 K ter prosto stano vanje, prosta kurjava in razsvetljava Prosilci naj se takoj zglasi{o pri apravUeljstvo đsžsIoiH UMsiniH^oHc?. O/.iralo se b'd'* !c na zdrave in fi ično spodobne r« fl ktante. 448 M mi pilili? priredi na pustni torek 8. februarja i piieriii Mmi M vajenca snrejme takaj rrrdka Anton Ditrich trgovina s spseorijo in železnino V P03t0inl. 458 Iliri P?iii Zaletel: m I. zreter. VjfojDloa 18. sodeluje ljubljanski sekstet. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča odbor. 468 v gostilni Balija pref Transi na Glincah. Začetek ob 4. popoldne. mkmimi Pri podružnici renomirane trgovine i-hko d--stojne in t l.sno čvrste ženske z obiskom privatnih od« U jemalcev kot O 10 r 1 \l JI io lep zaslužek. 466 Ponudbe pod 99Zanesljivave spomine je sjedaj izdal njegov sin. Tiedmannovi spomini obsegajo različno zanimivosti izza Bismarckovih časov. Med njimi je tudi uprav humorističen doprodeL, kako so leta 1878. v Berolinu angažirali novega finančnega nUnistra. Takrat sta zaradi nasprotstev glede davka na tabak odstopila finančni minister Gamphausen in trgovinski mini >:er Achenbach. Nihče ni notel postati finančni minister. Bismarck je po-ilical Tiedmanna na pomoč. Ta poroča v svojih spominih: »Knez si je gladil obrvi, gledal zamišljeno skozi okno in mi je rekel. Čemu vas pa pravzaprav imam, če mi še kakega ministra ne znate pre skrbetil Premislite stvar še enkrat. Do danes zvečer zahtevani od vas finančnega ministra — živega ali mrtvega. Pregledal sem državni izkaz uradnikov — a nikogar nisem našel. Tako se je bližal večer. Bil je četrtek in naš klub (svohodui konservativci) je bil zbran. Proti polnoči tem šel jaz tja, slabovoljen in truden. Vsedel sem se poleg stavbnega svetnika Janeza Hobreehta, ki je zagovoriti ministrski krizi. Med lirugim sem ga vprašal po njegovem kratil Arturju Hobrechtu takratnem herolinskem velikem županu. Kar posvetilo se mi je, če bi Artur Ho-breeht ne bil primeren za finančnega ministra. Slučajno me je prišel klicat sluga, naj grem takoj h knezu Bi«-ku . . . Temu je misel ugajala in prosil me je, naj grem takoj k Ho-breehto in naj ga vprašam, če hoe? minister postati ter naj prinesem 1 nezu odgovor. Ob 1. uri ponoči sen« pozvonil pri Hobrechtu. Sluga, ki me je poznal, mi je povedal, da je veliki zoran še na neki zabavi, da pa pride vsak Čas. Čez pol ure je Hobrecht pri- - popolnoma pijan.....Končno >em ga vprašal, če ne bi hotel morda minister postati. Hobrecht me je debelo pogledal. Smatral je to za šalo in n: vedel, kaj rekel. Ko pa sem svoje vprašanje iadnokrvno ponovil in še dostavil, ila se hočem se to noč z njim domeniti, je razburjen rekel in vzkliknil: To je stvar, ki bi me znala naenkrat •zniti.« Čez nekaj časa me je Hobrecht * rašal. kdaj bi mogel dopoldne z iano govoriti. Rekel sem mu. Ha »oni do opoldne doma. »No«, je dejal Hobrecht »jaz bom to stvar prespal; bom pa jutri v svojem mačku še -tih misli, akor sedaj v svoji pija--ti, bom rekel: Da! Toiej na svi- • :ije.« — Tako po**oča Tiedmann. Nasled-dan je bil Hobrecht r^s imenovan finančnega ministra. Ko je knezu roku priznal, da o finančnih stvareh pravzaprav nič ne razume, iu je Bismarck mirno rekel: Se bolite pa s toliko inanj predsodki lotili -vojih poslov. Čitatelji pa naj nikar ne mislijo, ^ je tak način angažiranja mini-v samo na Pruskem mogoč. Tudi ■ 'r igod angažirajo ministre kaj kratim potom. Ko je n. pr. po odstopu oalieijoke vlade Wind!. ure zvečer: • i tej uri se je namreč cesar odpe-al na lov. In prvo ministrstvo reda jejra ministrskejra predsedniki Bie rtba je bilo tudi sestavljeno kaj kim potom: vsa ministrstva so bila ukaz. »menovati po činu naj 1an'jšega uradnika in ti uradniki so -tali ministri. Sedanji delavski mi-ister Avgust Ritt je posral minister ■ še na veliko čudnejši način, ka-or zgoraj omenjeni pruski Hob-reeht Eno se pa v Avstriji še nikoli n' zgodilo; da bi bil kdo rekel, da n c č e nister postati. Po svetu. * O smrtni kazni piše znani pisa-Roda Roda sledeče: »Kdor na rtno kazen obsoja, kdor jo zagevar-."a ali potrjuje, tisti bi moral biti pri * vrši t vi tudi navzoč. V Hrvatski in Bosni sera videl štiri usmrčenja. ' ^mrčenja %j se izvršila na ljudeh •«z zavesti, na Ijndeh. ki so bili blaz vsled strahu. Noben zavratni mo-ileo ne naznani svoji žrtvi: »Zadene ; neizogibna smrt«, noben morilec ♦ vzame 24 ur pred umorom svoji '•'"t v i zadnjega upanja. Država pa to 'Ma.-Naši naaledniki ne bodo mogli K>jmiti, kako h mogoče, da so sedanje Poletje imenuje krščansko in huma no stoletje, ko se vsako leto tira r -mrt na stotine jjndi. Radi neznosnih bolečin zadnjega dneva v življenju ne ao kamašto joeo, in Mer iapine v njih, je neškodljiv za eelo življenje. Najbolj nevaren postane neškodljiv. Zakaj ae torej omadežujemo s krvjo t« * Dahovi ia čarovnice v 30. stoletju. V Bischofwartn na Nižjem Avstrijskem se jo o polnoči prikazal kmečkemu mladeniču na cesti avtomobil, ves žareč v čudni rdeči luči. V avtomobilu so sedeli beli duhovi, ki so zahtevali, da prisede k njim tudi mladenič. Bil pa je tako prestrašen, da se niti ganiti ni mogel. Avtomobil je na to med groznim piskanjem oddirjal. Drugi dan je mladenič pravil župniku o nočni prikazni. Duhovnik je dal mladeniču rožni venec in blagoslovljen košček kruha i naročilom, da naj te stvari vedno pri sebi nosi. Tako je zviti božji namestnik sam utrdil v neumnežu mnenje, da se res ponoči duhovi vozijo z avtomobili. — Iz ravno iste vasi se je moral neki kmetic zagovarjati pred sodiščem, ker je neko rodbino obdolžil čarovnije. Pred sodnijo je kmetic trdil, da priseže prod živim bogom, da mu je tožeča rodbina napravila s »copr-n i jami« že mnogo škode. Kot priča zaslišani župan je rekel, da ga je sram, da županu je taki občini, in je prosil sodnika, naj napravi konce čarovnijam in duhovom v njegovi občini. Sodnik je obsodil žrtev duhovskoga poneumneranja na osem dni zapora. * Židje in posestvo zemljišča v Galiciji. Leta 1868. se je dovolilo Židom nakupovati zemljišča v Galiciji. Danes imajo Zid je v Galieiji nad ,°>o odstotkov zemljišča-, a isto toliko jemljejo v zakup. Od 2000 velikih posestev v Galiciji jih je 110) v židovskih okah, a ^o mestih :n vaseh so ze zaposedli .Ki odstotkov od vseh parcel in realij. — Še prrozneje upi-j» jo številke, ki se nanašajo na posestvo malih posestnikov. Tekom samih treh let od 1*94 do 1897 m 2idje-ode-ruhi prodali 1*856 gospodarstev po vaseh. V tem razdobju je zahteval prodajo v 310 slučajih davčni urad, v 137 slučajih — deželna banka — a v 6547 slučajih židovske banke. Zares, grozne številke! ' Indijski zakladi na odru. Gledališče Empire v Kalkuti je obhajalo 251etnieo svojega obstanka in vpri-zorilo ob tej slavnosti novo opereto Kralj v Kadonijicr. Igralke so imele na ^ebi dragocenosti za 10 milijonov. Neka tvrdka je te dragocenosti le posodila za en večer. Tako je imela trlavna pevka tijare z dijamanti, verižico okrog vratu s 130 bril jam i, zapestnico z 5*2 velikimi safirji. Kralj v opereti je nosil 150 let staro dragrnceno krono, katero so svoj čas nosili vladajoči indijski knezi. Druga pevka je imela verižico v vrednosti enega milijona, njena koleginja pa z briljanti posuto obleko za pol milijona mark. 50 redarjev j»* čuvalo med predstavo te dragocenosti, ki >o se koj xy°tem zopet vrnile tvrdki. Društvo za ogrevalnice prirodi I dovoljenjem vi>. c. kr. finančnega ministrstva loterijo. katere dobiček -e porabi za delno pokritje od leta do leta rastočih vzdrževalnih stroškov za ogrevalnice. Društveno vodstvo prosi vse plemenite človekoljube, naj njega smoter podpirajo z nakupom srečk. Kupci srečk lahko sv jo pripomoč na tako eminetno humanitarni ustanovi dobe bogato popi,- fino, ker je ta loterija opremljeno s 1500 dobitki. Ti dobitki obstoje \ -e-»-kozi iz prekrasnih dragotin, *n or-nin in zlatnin, med njimi tudi taki. vredni po 30.000. 5000, 1000 kron. ki se na željo dobitelja izplačajo v Gotovini. Žrebanje bo nepreklicno 5. aprila t. 1. in se srečke po 1 K dobivajo po vseh menjalnicah, trafikah, loterijah in pa v društveni loterijski pisarni na Dunaju. I., Spie gelgasso 15. * Ločitev zakona radi smrčanja. Mrs. Minnie Machel, nekje v Ameriki, se namerava ločiti od svojega moža, ki ne zna drugače «-pati. nego. tla smrči celo noč. Tožbo proti svojemu možu je že vložila in navedla svoje razloge. V tožbi trdi, da smrčanje njenega moža tako grozno vpliva na njene živce, da ne more več prebivati v njegovi bližini. V tožbi tudi navaja, da jo je neko noč s komolcem tako v rebra pritisnil, da jih je skoraj zlomil, nakar je zahteval, naj ona spi v drugi postelji. Vslod tega je sklenila sodnim potoni dobiti pravico do druge postelje ... * Koliko ie Zidov na svetu. Znameniti semitolog, petrograjski profesor Chrotču, je izdelal točno statistiko Zidov. Po tej statistiki je na svetu 11,681.000 Židov. Od \*-ga odpada na Evropo 3,748.000, na Ameriko 1,556.000, na Afriko 354.00, na Azi io 342.000, na Avstralijo 17.000 Od evropskih držav so najbogateje z Zidi: Rusija s 5,100.000, Avstro-Ogr- ka s 2,100.000, Nemčija s 600000, Balkanske dežele s 400 000, Belgija in Holandija imata skupno 105.000, Francoska 80.000, Italija 40.000, Anglija ima le malo Zidov, s vi* tom in ksgliičom M da v najem. Poizvedbe pri uprav. »SI. N.« 41 b Cllmaz motor aa surovo olje najpreizkušenejšl, najcenejši obratni motor. Konjska moč stane na uro 1'/, do 2' , vinarja. Ni treba hlajenja t vodo. Nič finančne kontrole. Brez nevarnosti za eksplozijo. 289 Pojasnila in proračune daje inženirska pisarna L. Ungar, Orade c. Ceno češko posteljno perjel 5 kg novega sknbljenega K 960, boljega K 2 , K 12- , belega, jako mehkega sknbljenega K 18—, K 24'—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Fina aa Ćeskeam. 4857 tunaaaaaaBuaBaamiBMHaaaaaBaai V Ameri&o In Kanado pripravna, česana Ia zameni Iva važa|a Cunard Line. Odhod lx domaćega pristanišča Trsta: Saxonia, 23 februarja 1910. Pannonia, 1. marca 10IO. Carpathia, 6. marca 1910. Is Mrerpoola: 1515 Lusitania (največji tn najlepši parntk sveta) 26. februarja, 19. marca, 9 aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910 Mauretania dne 29 januarja, 19 februarja, 12. marca, 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 191J. Pojasnila fn v. zne karte pri ^ ■»«*»-. **>«U v LJubljani, Slo meko?« ulice itav. 25« poieg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York 171 razred K 180 za odraslo osebo z davkom- vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred. je že izza 60 let predobro preizkušeno domače zdravilo, na vseh razstavah odlikovano z zlatimi svetinjami. Stekle« niče po E T20 in 2 K ao naprodaj po\ sod. Zahtevajte izrecno »Brazsv-evo francosko žganje«, da ne dobite kakega manjvrednega izdelka. 428 N0XIN Najboljše mazilo za čevlje. Dobiva se v vseh beljak trgovinak Zaloga pri L i M1 Mat Sv. r a^i^_^^_^^ ''aun aa^aaaa^aa^a\ ~"~ mm b sraR oprave za hotde Vzorci gratis in franko. Tkalnica S. Munk at ain S3 (Češke). 66 Nedosežno +Najnovejša ■ ameriška iznajdba T blago za moške, ta. R 4*0. nigilenako Poraeao aa Ista. čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem času. ntaiiensko gumasto blago aa ženske. (Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. n 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja H. AUER tvornica za gumasto blago. Dunaj IZ 2, Hussdorferstrasse 3—0. -i + za trgovino z meSanim blagom, ki je sposoben za potovalca, popolnoma zmožen obeh deželnih jezikov, in prodajalka v delikatesni ali slaščičarski stroki izurjena, aa sprejmeta. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 396 413 Vabilo na občni zbor registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil v nedeljo, 20. Aa 1910 oh 3. popoldne ▼ posolllničnib prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Izprememba pravil. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Dostavek: Ako bi ne bilo ob določeni uri dovoljno število zadružnikov, se oklepa pol ure kasneje ob vsaki udeležbi. Načeistvo. Priporočamo za predpust glasovite in zajamčeno naravne pi*0« iZV0def odlikovane z zlato kolajno. Jnns Soucl, Grani crćmant franc. šampanjec. 4579 Carte df Op domača Specijaliteta. Asti spumante turinska specijaliteta. Bakarska vodica primorska specijaliteta. Pozor trgovci i piTnica iampanjea. Cene niska. Zahtevajte cenovnlk . Suttner L|abl]ana, Meital trg razpošilja 3066 ure, zlatnino in srebrnino na vse kraje sveta. alta aa xanaal|fTa na slov. tvrdka I V«UU Ufi cenik zastonj! ^1 aovostl HtiMi tati inva ■Hnsia UtolB aa 6 kamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav aa-36 ur idoča. — JmT B 4°M. are si § kres starši. — Ako blago saagaja,se M W ali piaia starozaaaa, dobro vpeljana trgovina v večjem prometnem mestu na Gorenjskem. Ponudbe pod „Veletrgovina11 na uprav. »Slov. Naroda«. 45a Tiskarna z litografijo in knjigoveznico v glavnem mestu HrvaŠke, stara in dobro uvedena, z dobrimi stalnimi odjemalci, aa proda, event. aa daje pod dobrimi uveti v najem, zarad* obiteljskih odnošajev. Vprašanja pod „Unosan posao 188" na zavod za oglasivanjo K. Vranševit, Zagreb, Preradovićev trg 10. 421 Kroleunega zastopnika proti proviziji išče tvornica c kr« izklj. priv. voznik koles A. Mihatsch Moravska Ostrava. Špiritovi sodi od finega špitita od 600 dO 80C litrov in prav močni in zanesljivi, 80 dobe po nizki ceni pri tvrdki 59č M. Rosner & drag 1 Ljubljani, poleg Koslerjm pivovaroe. Elegantno stanovanle obstoječe iz 4 sob, kopalnice in vseh drugih pritiklin, ležeče na solnčni strani, s krasnim razgledom, SO da T- znajnikovim terminom v najem. Oddajo se tudi takoj v najem lepi lokali primerni za trgovino ali pisarno. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 435 Uradno dovoljena, ie 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska G. Flux Gosposka ulica štev- 6» priporoča ia namešča le boljše U isKajoče vsake vrste kakor privatno, trgovsko ta gostilniško osobi« za Ljubljano Ta zonaj. Ubira rasllčnlh atašee, slasti sa isnsks Potnina tukaj. Vestns ia kolikor motno hitra postrežba zagotovil sna. Zunanjim dopisom je priložiti znanko za odgovor. Prosi se za natančni naslov. 425 Sukna In modno bla$o za obleke Karel Kocian v Humpolcu 4L 18C XF 3 09 WH9 8C 12 Vrtnar izuven t vrtnarstvu za zelenjavo hI cveu.ee, m sprejme takoj pri ribniški graščini. Pnnurttv \, na>i.'vu na „Oekrb- ništvo graščino v Ribnici. 439 i.-v y » IJtie»smit«> si podobo in i „Ottoman" (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente: 1A24 SVETOVNOSLAVNI j I FERNET-BRaNCa tvrdke Fratelli Branca w Milanu edine in izključne lastnine tajnosti o pripravljanju |a najuspešnejša želodčna grenćica na sveta! lfeutrpljiva v vsaki družini! — Dobiva se v Ljubljani pri: B*V J. Buzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. I Izurjenega ©ffi$l&Sf fl sprejme večja trgovina s papirjem na Spod. Štajerskem. Ponudbe na uuiavmstvo »Sloven skega Naroda«. $$3 Zastopstvo i-a Kranjsko odda suknarski zavod na Češkem na visoko provizijo. Prigla^ajte se le pri privatnih od;er» aloh dobro vpeljani gosDodje z najboljS m slovesom, katerim je kaj do dobrega, plodonosnoga in stalnega mesta. Reprezentacija, talent in inteligenca pogoj. Ponudbe pod znamko »Zanes! iv« na upi*vmštvo »SI. Nar.« 402 ftiliiiiipioii se za 178 ImVtr ije na klavir pn družinskih kakor tudi pri društvenih zabavah v Ljubljani in na aežei: najtopleje priporoča Oa F. Jurasek v Ljubljani Sv. Petra cesta štev. 62* I. StsOilna ognjišča Čriumph />.____j-. * ^ -M za gospodinjstva, ekonomije itd v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana Priznana tudi kot najboljši in najtrpeJnejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Štedi In a ornfišća is novele, gostilne, restavracije, kavarne L dr. Ceniki in proračani na razpolago Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 2508 lovama za Mm ojrsjišta JijbjT S. Gofdschmidt a sin Wsls 13, Gorenje Avstrijsko. je za mnogo trpečih elektricit' ta in vendar se še mnogo liudi oprijemlje kot rešilne betvice različnih sredstev, kopeli masaž itd, ker ne vedo, da imamo v galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim uspešno zaviramo splošno iiveno oslabelost, rev-znati zem, glavobol, poroanjkanfe spanja, ohromečostno stanje, nevralgije, nervoznostno motenje prebave, potrtost, oslabelosti vseh vrst, malokrvnost in najrazličnejše ženske bolezni itd. Svoj zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici, ki jo pošljemo vsakomur, ki se na nas obrne gratis in franko pod zaprto kuverto in brez vsake obveznosti. Še nikoli se ni v Avstriji tako dragocena, p učna knjiga občinstvu nudila popolnoma zastonj. Eiektro - lerapevtiška ordinacija Dunaj, I.. 8e»wan**ss* 1, Mezzanin, Aut 1 s 2. # 3 m i 427 6 II 1910 Enpoa za brezplačna aaliae. Na Els-fctro-ts-raoevtisiro ordinacijo na ©unsju, I Schwa~fasss 1, Mezzsnln A t Is 2 Prosim pošljite mi knjigo: ^Razprava o modami sl**> tro- taraplil" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:___ Naslov: Ceno posteljno ptrje! Najboljši reški nakupni Tir. 2815 Kg sivega, dobrega, puli enega 2 k ; boljšega 4 K; pr ms pclbelega 2 8» K, belega 4 K; t>« lega puhastega 5* 10 K; |kg v«lcfintgi sne int bclt ga, pulte n g~. O 4j K. 8 K; Kg puha, si ega 6 K. 7 K, beitga, fine «a 0 K; ua fineji. prm puh 1 j K. Nor. čila »d 5 k£ nu prej traaku. z&oloviiene postne juss^ar drt-ga, bcU ga ah ruuiencga nanki: ga, cr-n>ca 180 c n d Iga, 16 c*n široka, z dvema zg'av tc&ma, SO ca dlg, S3 cm sir, polnjen z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim ptrjem 6 K; napol ruh ^0 K; puh 4 K; posamezne pernice 0 K, 1 K, i4 K, 16 K, zglavn c« 3 K. 3 50, 4 K Razpoš ija se po povzetju, od 12 K naprej franko. 1. hko se franko zam« nja a i v:amc naiaj, za neugaja-}oče sc vrne deoar — Noti čni cenovmai o in franko. Io£ohcu. Diimtt it 757, Sdbvjvl mineralni m animalni, najpreiz-kušenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kisi no Mm vse vrste zemlje. Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos. Za spomladnjo setev neutrpljivo. Dalje amonijakovi, kalijevi h »liftovi superf ostati. Dobavljajo jih vse tvornice za umetna gnojila, kmetijske dražbe in društvi. Rana: Mu, Klim \l 10 K na dan! Zastopniki aa sprejmejo povsod. 264 Pošljite svoj naslov na firmo Jak* Ktaif, Dana] VII 3, Poštami 63. Gradec, Herrengaase 7, II. nadstr. Osebni kredit in posojila sa ran tiran je uradnikom, profesorjem, učiteljem, umi-rovlfSBCem itd pod najugodnejšimi pogoji eventualno tudi brez porokov proti enkratnemu poroštvenemu prispevka. Nikakih predsiroškov. Prospekte in pojasnila daje za Kranjsko: 4845 i. GCosem, Ljubljana. Krakovski nasip st. 22 eseca avgusta letos je meščanska pivnica (Bierhalle Hafner) In vinotoč z vsaml kletmi (ledenico) Št Peterska cesta štev. 47 oddati v najem. "^Pg Foiz¥Sdli@ v pritličja št 47, Marija Terezije cesta št 10 v pisarni, ali Rimska cesta št 10 v pisarni. 414 Rabite za sireho važih hii Glavno zastopstvo za južne dežele: V. JANACH in DRUG, Trst. Vprašanja na Teodorje Ko r si a, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi kleparska in krovska dela iz različnega blaga. MU Kopališče v hotelu „pri Slonu" v Zjubljani Da ustreže različnim željam, si usoja kopališko vodstvo naznanjati, da je podenŠl a torkom, 25. 285 januarja 1910 parna kopel za dame otvopjena vsak torek od 7. dop. do 12. opoldne, Ob petkih pa kakor desle) od 1. do 7* popoldne« — Za gospode bo pa kakor doslej parna kopel otvorjena vsak dan (izvzemši torek) od 7. dopoldne do 1. popoldne, ob torkih in sobotah pa od 12. opoldne do 5 popoldne. — Poleg navadnih kadnih in prsnih kopeli ter plavalnega basina si usojamo opozarjati tudi na preizkušene smrekovoiglate kopeli, zdavnaj priznane, znamenite frsncovovsrske kopeli na Češkem nadomestil joče ljubljanske talenata mahomata kopali in nanovo uvedene, zdravniško najtopleje priporočene oscagon-kisikove kopeli Kopališče v hotelu „pri Slonu" v Ijnbljani obstoječe iz 3 sob, kuhinje, balkona in pritikiin. se odda za majev ter« min v Kolireju na Mcrije Terezlfe eeati 11, vrata št 65, I. nadstr. 429 PoSten in priden vajen tudi pri teWjem in prešičjem delu se sprejme pri 403 Ant. Hafnerju v Škofji Loki. Za prodalo žganja (rakije) in vina po Kranj-kem. 6 ajerakeni in Koroškem iščemo dobro uvedenega potnika proti proviziji. Reflektirajo naj same prve s le. Ponudbe je poslati na upravništve »Slovenskega Naroda«. Neprimerno dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s Slastna pijači! lelit vnUiineli 5 kg ržene kave za K 4-— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj VII 3, Lerchenlelderstrassi štev. 67. 3s47i 1 1! II še izboljšana ustna voda povzroči prijeten hladilen okus v ustih, uniči nastale bakterije, odstrani slab duh, tudi pri kadile h, je nenadomestljivo sredstvo zoper ZObobol, ker s tinkturo, brez primesi vode, nasičena bata v bolni zob vložena, takoj omili bolečine. ^Tacitola" ne bi smela pogrešati nobena blša. PodrobnejSa navodila poda popis, ki je vsaW steklenici pridejan. Cena steklenici je K 1-60. Dob se v lekarnah: Bohinc, Mayert Piccoli, Trnkotzy, pn drož^tu Kancu m v vseh večjih prodajalnah Naročila od 4 steklenic dalje se rešujeo" poštnine prosto. 4313 I. zagrebSki (*ola In internat) o tvari* i. marca t L glavni ucei tečaj za aapirante za enoletno voljno alnibo. - V zavodu poučujejo samo izvrstne moči Uspeh dosedanjih izpitov se mora imenovati izvrsten ter pripadajo mnogi učenci tega zavoda c. in kr. vojski kot častniki, praporščaki in enoletni prostovoljci. 397 Natančnejše in program na zahtevo pn Zagret, Kakerićm alka 15« 560^94 85 ^213 ZMovhstt Crnce. xni. (Konac.) S tem se je premenilo vse njeno jvljenje. Njenu mati, ki jo je v raz->arjenju časih celo klofutala ie ko je >ila Katarina nevesta prestolonasled-ajk<>va, jo je sedaj zapustila. Carica rjizaheta je ni marala, ves dvor jo e gledal nezaupno in je strogo nad-oroval in zasledoval vse njene korale. Celo njena pisma, ki jih je dobivala ali odpošiljala, so zasledovali in lh skrivaj odpirali, če so jih dobili, "•■-■•■a. ki so ji bila poslana z aoma n niso padla v roke vohunom, je fcrivala v nogovice. Vzlic temu so se že tedaj začeli rri nji oglašati tudi razni častilci. yj\en teh platoničnih častilcev je bil oficir in se je pisal Cerničev. Ko so dvorjani zapazili njejrovo nagnjenje, je bil takoj poslan v pregnanstvo. Isto-tako se je zgodilo z vsakim služabnikom in z vsako deklo, če se je količkaj pokazalo, da uživa zaupanje prestolonaslednike. Bila je v carski palači kakor jetnica. In bili so trdi ž njo. Ko je njen oče umrl. so ji dovolili samo osem lni žalovanja, češ »saj ni bil kralj«. Će je želela družbe, so ji očitali, da nima nič resnobe, če jo hotela biti sama, so ji očitali, da ni-nia smisla za svoje dolžnosti. Ker je bilo življenje na dvoru tako neznosno, v iskala razvedrila v knjigah. Čitala je Plut ar ha, Platona in francoske rnciklopediste, kar jo je vzpodbujalo, da je razmišljcvala o različnih problemih ter začela 3voje misli zapi dovati. Razmeri** med njo in med njc-i možem je bilo od dne do dne slabše. Koj pri prvem obedu pri carici Elizabet; se je Peter v družbi z maršalom Buturlinom tako straho-rito opijanil, ia je začel divjati :n je rse razbil, kar mu je prišlo pod roke. Katarini se je to studilo. Simpatij ni imela prav nobenih za svojega moža, a s^daj ji je postal zopern in to vse bolj in bolj. čim bolj ga je spoznavala. Bil je ves izmozgan in izpit vzlic svoji mladosti in sovražil je ves svet. Cez dan se je najraje igral s ^onimi punčikami in svinčenimi vojaki. Teh je imel celo armado in tudi male topove. To svinčeno armado je razpostavljal po mizah in jo * mesno vnemo »vodi] v boj«, streljajoč iz topov. Pri tem igranju se je Peter vedno oblekel v svojo generalko galauniforino in razobesil na nji vse svoje redove. Z ravno tako vnemo se je bavil dresiranjem psov. Napravil jim je pač. iz hudobije, v alkovnu svoje žene hlev, ki je bil seveda vedno nesnažen in pretepal te pse z največjim veseljem. Zabavalo ga je tudi uničevanje miši in podgan, katerih je bilo v earskih graščinah polno. Nekeg.i dne jra je zalotila Katarina, ko je neko ujeto podgano v po vojnem pravu obsodil na smrt« in jo hotel lastnoročno bosi t i nad svojo posteljo, kjer naj bi bila visela tri dni v svarilo drugim podganam. Za svojo ženo se ni nič brigal. Odkrito ji je rekel: »Na tebi mi ugaja edino to, da si moja sestrična, da ti lahko povem kar hočem.« In nr» sintez, kako mora to boleti njegovo zeno, ji jo z nesramno odkritosrčnostjo pripovedoval o svojih metresah in popisoval njih telesne skrivnosti in svoje ljubezensko početje ž njimi. Neko noč je prišel pijan domov. Bil je tako pijan, da je komaj govoril, a vzlic temu je svoji ženi začel pripovedovati, kako in na kateri način bf je tisti večer zabaval z neko svojo metreso. Katarina ga ni marala po-s I ti sati in se je, ker je bila že v postelji, delala kakor da spi. Peter jo je zfmdil s takim udarcem s pestjo, da je bila Katarina vsa krvava, S to epizodo se je začela oni carska zakonska drama, ki se je konča i a s krvjo. Carica Elizabeta je bila zaljub-' ' na v razupite navade, ki so vladale na francoskem kraljevskem dvoru. Vse je urejevala po tem vzgledu. Na-posled je ustanovila celo dostojanstvo »ofieijelnepa favorita«. Kdor je '•[•ravljal to ->službo«, je imel svoje sobe poleg caričinih sob, je imel posebno častno uniformo, je imel dolžnost in odlikovanje, da je obedoval pri isti mizi kakor carica in je ve-ljf*l za prvega državnega dostojanstvenika. Seveda je bila ta zn^^e"'-ta »služba« silno negotova, kajti če S! ga je carica naveličala, ali če je bila slabe volje ali če ji ta oficijelni plilnlafl ni več zadostoval, ga |s af> rifa krntkomalo spodila. V Petersrofu je še danes videti Houdoir carice Elizabete. Krasna soba je to, uprav čudovito krasna, sre- ii te sobe stoji z modro svilo prevle-na zofa, a to po prostornosti ni navadna zofa, nego že nekako vežba-iišče. Predstolonaslednik Peter je izvedel da rešujsta carica Elizabeta in njen vsakokratni oficijelni ljubimec r taj bi. Kar je bil radoveden, je skrival izvrtal v vrata mala lakujioe ;n je skozi te luknjice z velikim zadovoljstvom ogledoval, kar ae je godilo aa modrosvileai sofi. Toda deležen je bil te »zabave« le malo časa. Nekega dne je bil pri svojem opazovanju tako nepreviden, da se je glasao zasmejal, in zdaj je prišlo njegovo početje na dan. Carica mu tega ni hotela odpustiti. Za Katarino je bilo to dobro, kajti carica se je zdaj tesneje oklenila Katarine in postali sta prav dobri prijateljici. Carica Elizabeta je bila lepotica svoje vrste. Njena lepota je namreč imela odločno moški značaj in da bi dvorjani imeli priliko občudovati to njeno moško lepoto, se je dogovorila s Katarino, da priredila posebne vrste ples. Moški so na tem plesu nastopili v ženskih oblekah, ženske pa v moških oblekah. Med vsem številnim ženstvom, ki je nastopilo v moških oblekah, sta dosegli samo Elizabeta in Katarina resničen uspeh; vse drugo ženstvo je bilo v moških oblekah samo smešno. Katarina je od tedaj pogostouta nosila moško obleko. V moški obleki je jezdila vsak dan na izprehod, po moškem običaju je sedela v sedlu. V ozkih hlačah, t> širokokrajnira klobukom in baršunastim jopičem je bila tako zanimiva, da je vsem ugajala. Van Loo jo je / tem kostumu naslikal. »Nisem lepa« je zapisala Katarina v svoj dnevnik, »a ljjdem ugajam in to je moja sreča«. Prijateljstvo med Katarino in med carico Elizabeto ni dolgo tmjalo. Carica je zahtevala, naj bi imelo Katarina kaj otrok in ker jili 111 b;lo, jo je obsipala z očitanji. Poslala je celo zdravnika in babico, da Katarino preiščeta. in ker sta zdravnik in babica podala ugodno poročilo, je carica poverila prvi dvorni Jami kne-ginji Coglogor posebno diplomatično misijo. Kneginja Coglogor je obiskala prestolonaslednico Katariuo in jo presenetila z dolgim govorom. »Saj veste sami«, je rekla kne-irinja Coglogor, > kaj mora biti. Res, da sta mož iu žena dru-c drupeinu dolžna ohraniti zvestobo — toda primerijo se okoliščine in situvacije, kjer so dovoljene tudi izjeme.« »Ali me hočete zvabiti v kako past?« je vprašala Katarina. »Nikakor ne«, je prisegala kneginja Coglogor. »Nasprotno! V vsi rsnobi vam svetujem, poslušajte rez skrbi glas svojega srca. «la Dojete pozabili nesrečo svoj« ga zakona. Gotovo vam kateri moški posebno ugaja. Morda kapitan Sergej Solti-kov ali pa komornik Leon Nari^kin? Ce se ne motim, bo to Nariškin!<- »Ne, ta ne«, je hitela zatrjevati Katarina, na kar je kneginja Coglogor mimo rekla: »Potem vam pr,č ugaja Soltikov « Res je bil kapitan Soltikov Katarini najljubši med vsemi dvorjani in na nekem izletu v zaprtih saneh se je začel njiju ljubavni roman. Katarina je mnogo ljubila. Kot carica je imela polno ljubimcev in s*1 je udajala ljubezenskemu vživanju z brezskrbno stra-1 jo. A bila je pri tem vedno dobrosrčna. DočiLa je »deviška« angleška kraljica Elizabeti kaznovala nezvestobo svojih ljubimcev s smrtjo, je Katarina tudi nezvestoba plačevala z dobrotami. Zvestoba ji je bil pojem, ki ?ra ni razumela. Kakor >ama ni poznala zvestobe, tako jo tudi od svojih ljubimcev ni zahtevala. Saltikov, Orlov, Potem k in. igralec Ivanovič, Nariškin. grof Ponia-tovski so bili vsi ljubimci Katarine. V moški obleki .ie Katarina v Kremi-tazi ponoči uhajala iz svojih sob in šla na obisk h grofu Poniatovskeinu. Ko je Katarina kar zapored ustregla želji carice Elizabete :*n pomnožila število članov earske rodo-vine, se je njen mož Peter začel čuditi in ni hotei verjeti, da bi bi] on oče teh otrok. Začel je paziti na svojo ženo, a opijanili so gn vselej ii» tako dolgo ni ničesar določnega izvedel. Naenkrat se je ta razposajena opereta premen i Ia v dramo. Carica Elizabeta je težko obolela. Prestolonaslednik je zače! korespondirati s pruskim kraljem, ga obveščal o vseh državnih tajnostih in mu zaupal tudi svoje rodbinske razmere. Prosil ga je svKa, kako bi svojo že- 1 no Katarino vtaknil v kak samostan in se poročil s svojo ljubico, prince-sinjo Voroncev. fte več. Pomagal je pravkar premaganemu pruskemu kralju. Pri Grossjagerndnrfu so Rusi pobili prusko armado, a ruski prestolonaslednik je ukazal zmagovitemu maršalu Apraksinu, da se mora h svojo armado takoj vrniti na Rusko. Tedaj je Katarina posegla v politiko. V družbi z mogočnim kancelar je m Best n ševom je poskusil u svojega moža izključiti od prestelona-sledništva in sebi posaditi carsko krono na glavo. Tedaj se je carici Elizabeti obrnilo zdravje na bolje in okrevala Izje nastal Katarina in njenim zdaj ljat boj. Tožila pn Beetoieva so zaprli. Katarina je v naglici sežgala vse papirje, ki bi mogli izdati njeno politično spletko in od tedaj je tadi nehala pisati svoj dnevnik. Kako as je potem s ujo zgodilo, priča zgodovina. Carica Elizabeta je umrla, Katarina se je postavila na celo revolucije in ko je dobila s tresočo se roko pisano pismo svojega ljubimca Orlova, naznanjajoče ji, da je njen mož umorjen, si je s smelo roko posadila na glavo carsko krono, evropskim dvorom pa naznanila, da je njen mož umri na — hemeroidal-ni koliki. Starisari a tnjmi z otkloni iz starega komisnega blaga in volnenega lodna. nadalje temnosive hlače tramvajskih uslužbencev in predelane vojaške zimske in poletne koce, kakor tudi stare vojaške čevlje in škornje po najnižji ceni pri L. BL 8 Ljudevit Borovnik v KoraOiJah (rtrU«h) se priporoča v izdelovanje pasek za lovce in strelce po njnoveisth sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelate stare samo kresnice, sprejema vsakovrstna paara-fla ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške to na c kr. preskuie-valnici In od mene preizkušene. — Mustro-'3 veni ooftifcl aaeton). Fattfngeijeva pasja pogača in maznih vlaken, aajideataejse krmilo za ase vseh pasem. Na ančni ceniki in br< šure o n daljnih krmilih za pse. perutnino, fazane, domače zajce, srne in večjo divjačino se dobivajo zastonj od firme H. POLSTERER, tvornica za Fattingerjevo patentno pasjo pogačo iz mesnih vlaken Is za anas>sa perotnino Pun. Koto mesto (Wr.-Keastadt). Zastopstvo ▼ Ljubil aal: avausT PUST, Fran Grosljev naslednik, Poljanska cesta. iUjba^ezd zobe jiftlir, bpne i vm Iv zaluta safljdi cnita. fjvbljaaa, Volj ove s'ice it.3. Velika zaloga juvelov, zlatnine in sre-braine, različnih nr, uha- stanov, verižic in očal it). Perje postelje in puh priponi* p* lajmijik enak Fe. HITI Pred Škofijo etev. 20. Zamuja urotili m totoo izvrtojejo. IMiSi teviii gulili so z znanko Cene brez konkurence! Enima zaloga la pri tvrdki J. Eeber £jab!jana, Stari trg 9. Ctf«Bov1je»o 1846. CsttaoTl'rao Edini zavod w Ljubljani za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja in likanje sukna na par. :jos.reich 1 Poljanski nasip • Ozka slita It. 4. Sprejemališče Šeleabargova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. 3 m o a s a a * Sr ♦ s Or * S « a * k Važno I ze Valno I gospsdiDie. trgovce ia SUnorejce. HaJbol in in nalc;as So mntiu cve- tfs, korenine Itd. taai po Kaelppa, astae vode in sobni prašek, ribje olle, rediine Ia aosipalne moke sa otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografi ćne aparate in potressčane kirnrnjitea obvesils vsake vrste, sredstva sa aealalekelio. vosek in paste sa tla Ud. — Velika zaloga aatfkaefiega rama in konjaka. - Zaloga svežih nsinerslnik ved in soli za kopel. Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka aal dvojne sol, soliter, eoapa kolmot, lumilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. S Drogerija 1 ANTON KANC S] Ljubljana* Židovska ulica št. 1. # Kapaje po aajvUji ceni razna icliSia 2 v^(rože>, cvetje, korenine, semena, skorje itd. aaeaeW#*l^*#aaa^ a v § * k) o> m e> v -v e *• i JO e e e Ljubljana, laidsti osli 13 namiznih in nastropnih swetllk najnovejše vrste1 aa lamrlani teieiDiiiar. Vatop tnksl« — Plača po dogovoru. P-nudhc na naslon: F RANO OMEBSA, trgovec v Kranja. ^9 Draitva sa privabitev talcev sa Jaaaniaa in okolico želi kupiti nekaj ei 91 sa obcestno nasada. Ponudbe z ntj-užjo ceno naj se pobirajo na gori imenovano društvo Kupijo aa tadi navadna lipe. 336 ODBOR« Svoji k svojimi 179 Prva in edina Češko - slovanska ttrd&a za posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. Uglašuje „Glaabeni Ma« Uci", „Mladini" in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno Najtopleje sc priporoča G. F. Jur&sek, prvi kraa|.-slov. oglaševalec klavirist Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62 a, I. nadstr. Naj nihta na samndi poizkusiti vinskoga vermuta Paslo! Dišeče zdravilno vino je to, prežlahtne slasti, po-r pesa je tek, jači in krepi. — Premnogo priznanj. Zajamčeno pristno, iz najboljših jažnotiroiskilt oeiia vin, popoinoma ustrezajoče novemu vinskemu zakonu. Najvišje odlike. Grand prix in zlata svetinja v Parizu in Florenci. 4550 Dobi se v vseh boljš h delikatesnih trgovinah, kavarnam, restavraei ah in gostilnah. Naročila Je naslavljati na izdelovalca Fausta Pesini v Trldenra (Tirolsko) ali pa na glavni sestop sa Ljubljano in Kranjsko Janko Traun v £ ubijani. ležeča 40 metrov od Blejskega jezera, l razgledom na jezero in Stol, ležeča na 400 kvadratnih metrih gozdnega sveta, s servitutno potjo do jezera, s 5 stanovaloimi prostori s pečmi, 2 kletmi in 2 podstrešnimi prostori, postranskimi prostori in kletjo v posebnem poslopju, se s popolno opravo vred proda sa 25.000 kron. — Po-;asniu daje Leopolda Klein v Trsh:. •<»"w cefira, barhenta, flanele, ovala itd lepo razdeljenih v kose od 1 do 8 m trov pošilja po povzetju ■m 1 vrlo znana izvozna trgovina V. J. Havliček a brata v Podebradeh pjnjr aear ojaar Narodtte takoj n»rln*r«»e!fO 862 Vase blagorodje! Vašo cenjeno pošiljatev smo obdržali z na večjo zadovotjiostjo, hočemo ostati še nadalje Vaši odjemalci in priporočati Vašo cenjeno frmo svojim znancem. J V. Frvdrk. 4. januarja t108 Dragotin Puc : tapetniški ia preprogarski: = «ojsttr t v tvrdki Pno It Komp. Isdelajem vsa v to stroko spadajoča dela solidno ia po 1078 niakih cenah. LJubljana JCarije Cercdje cesta 11. 7527 5452 648427 61 2169 slovenska Založnik +—4*avatrtfekia ces. kralj. eradaikov. Alojzij Večaj ¥ LJubljani, faual naredan it t priporoča vsem stavbnim podjetnikom in al oM*«*™ »J*** JJ**** zalogo najtrpežnejših in sicer od najmoder^jadi prctaaakJ" (»'^o barvanih do^rtajpriprostejših eealealb aa« railfcniti vzorcev kakor, renaissance, barok, gotske, secesion itd., k*korM W. ™"!??Tr " peti lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter ic v svoji stre ki popolnoma izvežban. M iti Izpadanja Ia! ^ Hit n: prhljajaf Lisja in trdi zrastejo uunl »Lasni Petrolin" iii^Efc kerattveca laboratorija Sakaorf rf, taae*HN ret« ićnk« prod izu-avja :as ia arfcijaja posjK>aje nov « rast la» 'n brade ta je as*c >&'i xa splošne oegofaaje las. Pc*"*oli •»'* t 7't z k • ■ c kr. *dra\ • sneno oMastvo, fapisoval n priporočali M ga pa ■cogi z4tztx**L Ha tisoč* ukaiil ;cl-a'tika? ia lajikai. Sran. dr. Cicalcr. aoireta? .-Vi ) ptte: .l Ulit mOonlfce, itrccJt lUtkc« U krsne nnm. li Iju i nhii Uma Iu imam m iupom ii iisk h palH aatuka pa aartOta. Ccac »li aujkac režije najnižje. - fiHITI iifaaali .....mi ' i "iin rilii 74^1 80 6915