STALIŠČA O STANOVANJSKI GRADNJI 
V ŠIŠKI
O nekaterih odprtih problemih stanovanj-ske izgradnje v občini, zlasti pa o soseskah, ki so naletele na široko polemiko — Koseze, Stara Cerkev je na svojih. sejah dne 9. 2. 1973 in dne 15. 2. 1973 razpravljal izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana-Šiška. Glede na to, da je bila v zadnjem času širo-ka polemika o gradnji nadstandardnih stano-vanj, je izvršni odbor zavzel do stanovanj-ske izgradnje v Ljubljani svoja stališča. Po-dobna stališča kot jih je zavzel izvršni odbor je podprl tudi občinski svet za urbanizem, pa tudi občinsko mnenje kluba šišenskih odbornikov se v bistvu ne razlikuje od sta-lišč, katera je sprejel izvršni odbor občinske konference SZDL.
Socialistična zveza v občini bo podpirala vse težnje za usmerjeno stanovanjsko iz-gradno in težnje za preprečitev gradnje nad-standardnih stanovanj oziroma stanovanj, mimo od družbe dolocenih normativov. Po-manjkanje teh normativov bi morali pristoj-ni organi čimprej odpraviti in določiti nor-mative za stanovanja, ki se grade za najem in tržišče. Socialistična zveza si bo prizade-vala, da bodo bodoči programi stanovanjske izgradnje zajeli strukturo stanovanj po po-vršini in kvaliteti. Tak program naj bo tudi podlaga za projektiranje in naj veže arhi-tekta in urbanista pri iskanju najprimernej-ših rešitev.
Družbena kontrola cen za gradnjo stano-vanj je postala nujnost, zato je treba doseči dosledno javnost in podroben izračun prodajnih cen stanovanj. Strokovni nadzor naj ponovno oživi vsaj v občini in obrav-nava tehnično dokumentacijo, ob kateri smo se do sedaj zadovoljevali samo z notranjo kontrolo. Ob tem bi morali vsaj za Ljub-ljano kot celoto poenotiti startne osnove za izračun prodajne cene, urejanja in komu-nalne opreme zemljišč. Tako poenotenje bi moralo imeti svoj odraz tudi v urbanističnih pogojih, saj je znano, da se za posamezne soseske gostota prebivalstva poljubno spre-minja.
Investitorji za stanovanja in kupci stano vanj so vse preveč obremenjeni z raznimi posojili in sofinanciranjem komunalnih na-prav. Prihaja celo do dvojnosti plačevanja osnovnih sredstev komunalnih organizačij preko posameznih pristojbin in obveznih po-sojil občanov komunalnim organizacijam ozi-
roma prispevkov za osnovna sredstva v ko-munali. Bančništvo je premalo napravilo, da bi zagotovilo primerne vire sredstev za razširjeno reprodukcijo v komunali.
Dosledno moramo ločiti pojem gradnje za tržišče in pojem gradnje stanovanj za najem. Gradnja stanovanj za najem se mora finan-cirati predvsem iz sredstev solidarnostnega sklada, gradnja za tržišče pa le v tisti meri, ki jo dovoljujejo normativni akti za družbe-no intervencijo v stanovanjski izgradnji, ko so bili sprejeti lani in v obsegu družbenih normativov o  standardu stanovanj.
Dosledno moramo ločiti pojem varčevalca, ki je z banko v pogodbenem odnosu in mu zagotoviti pravno varnost. Sedanji postopki banke, ko je odklanjala varčevalcu kredit za nameravane nakupe stanovanj v Kosezah in Stari Cerkvi niso y skladu s pravilnikom, ki ga je izdala Ljubljanska banka. Po tem pra-vilniku je bilo namreč možno pridobiti kre-dit za kakršnokoli stanovanje, kakor tudi za gradnjo od počitniške hišice pa do delavnice. Način, po katerem banka v zadnjem času odobrava kredite, je povzročil veliko pravno negotovost med varčevalci, s tem pa tudi na-pravil vehko moralno in materialno škodo v varčevanju. Takšna kreditna politika kaže prej na to, da se želi banka znebiti stano-vanjskega varčevanja kot oblike za financi-ranje stanovanjske izgradnje. Žal bodo sred-stva solidarnostnih skladov in delovnih oraa-nizacij preskromna, da bi z njimi lahkoTfi-nancirali vse potrebe po stanovanjih, zato ni mogoče preko noči spremeniti sistema stanovanjske izgradnje in financiranja, ki je veljal polnih osem let. Težnje, da bi preko noči prešli na nov sistem financiranja in opuščali gradnjo za trg bi pomenilo še po-večati primanjkljaj razpoložljivih stanovanj-skih površin.
Obravnavo stanovanjskih sosesk Koseze in Stara Cerkev kot sosesk z nadstandardnimi stanovanji je bila premalo strokovna in pre-več enostranska. To dejstvo je razvidno tudi iz poročanja RTV in tiska. Pojavlja se vpra-šanje, ali je res edino merilo za nadstandard-nost stanovanja cena in velikost stanovanja ob tem, da meril o stanovanjskem standar-du sploh nimamo in jih šele sedaj priprav-ljamo.
(Nadaljevanje na 16. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Edino merilo o standardu stanovanja, ki je bilo objavljeno, je bilo objavljeno v TT z besedami predstavnika Ljubljanske banke »da je za sedaj gotovo le, da so neluksuzna stanovanja tista, ki jih bodo zgradili v Šte-panjskem naselju«. To je ugotovitev brez strokovne podlage, zato je nujno, da tudi v tem primeru javno razgrnemo strukturo cene in sicer:
1.  Proizvodne cene, ki obsegajo stroške, ki so neposredno vezani na izgradnjo objekta: investicijske priprave, stroški izgradnje, stro-ški   priključkov  na  komunalno  mrežo,  pro-jekti, nadzor, prodajni stroški in podobno.
2.  Prodajna cena, ki vsebuje poleg elemen-tov proizvodne cene še — stroške priprave zemljišča, izdelavo urbanistične dokumenta-cije, čiščenje terena, izgradnja nadomestnih stanovanj.
3.  Urbanistična cena v ožjem smislu pred-stavlja poleg elementov prodajne še: stroške izgradnje in rekonstrukcije obstoječih objek-tov skupne komunalne potrošnje, ceste, zele-nice, javno razsvetljavo, odvod meteorne vo-de, stroške individualnih komunalnih naprav, vodovod,   kanalizacijo,   elektro,   PTT,   toplo-vodno in plinsko omrežje.
4.  Kompleksna   urbanistična   cena   zajema razen urbanistične cene še stroške izgradnje spremljajočih objektov, vrtcev, šol, servisov, ambulant itd.
Ob obravnavi stanovanjske izgradnje na tak način lahko hitro ugotovimo, kakšni so dejanski stroški stanovanjske izgradnjc na posameznih področjih mesta — zatorej tudi cena stanovanj ne more biti merilo nadstan-dardnosti stanovanja, ker je odnos sredstev, ko se stekajo za posamezne namene v struk-turi cene; ali so to družbena sredstva, ali sredstva kupcev; močno različen za posamez-ne soseske.
Docela je različen položaj v Novem Kode-ljevem saj vsi občani Ljubljane z zvišanimi tarifami komunalnih organizacij prispevamo k posameznim elementom urbanistične cene, kot pa v soseskah v Šiški, kjer občan razen višjih tarif plačuje tudi prispevke in posojila komunalnim organizacijam za njihovo' raz-širjeno reprodukcijo.
Nedvomno je, da je gradnja v soseski Stara Cerkev in Koseze nekoliko dražja od običaj-ne. Toda vsi pokazatelji kažejo, da bo ta gradnja še vedno cenejša od gradnje na ne-katcrih področjih, ki so podobno locirana. Pri tem ne moremo preko dejstva, da je sta-novanje v terasastem bloku Koseze doseglo ceno, ki je po zagotovilih izvajalcev za vse objekte, ki so v zaključni fazi, dokončna in se lahko meri s povprečnimi cenami za m2 čiste stanovanjske površine v Ljubljani.
Obravnavani soseski sta bili sprejeti v za-konitem postopku, tako urbanistična doku-mentacija kot tudi zazidalni načrt, zato je neodgovorno sprejem dokumentacije za Ko-seze in Staro Cerkev razvrednotiti in opustiti delo na začetih objektih. Nismo tako bogati, da bi lahko postavili v Ljubljani milijardne spomenike sistemu gradnje za trg, ki je bil v dobi sprejemanja in potrjevanja te doku-mentacije ^cdino zveličaven, za katerega danes trdimo, da je bil zmoten in preživel. Ko je tekla razprava o obeh soseskah, smo premalo pomislili na to, da do letos še ni bil storjen resnejši korak pri izgradnji stanovanj za na-jem in da bi lahko vse probleme, ki so se nakopičili, rešili ob velikem pomanjkanju razpoložljivih lokacij za stanoyanjsko izgrad-njo. Ne moremo dopustiti, da izgubimo večje število stanovanj, ki so lahko vseljiva že letos.
Doseči moramo pravno varnost organizacij, ki so po potrjenih načrtih pričele z gradbe-nimi deli, saj so ravnale zakonito in v skladu z družbenimi normami. Nihče pa ne more biti kaznovan zaradi svojega zakonitega rav-nanja. Upoštevati moramo tudi pripravlje-nost teh organizacij, da strukturo stanovanj prilagode novim normativom, ki jih priprav-lja Sekretariat za urbanizem. Delavec in de-lovna organizacija ne moreta biti oškodovana za zakonito vloženo delo in sredstva. Kdo lahko nosi odgovornost za visoka družbena sredstva in sredstva občanov, pri tem pa tudi naložbe Ljubljanske banke niso tako skrom-ne.
Izvršni odbor zaradi navedenih dejstev ne more preko tega, da ne bi opozoril na ne-urejenost kreditne politike v banki in ne-urejenost normativov v urbanističnem na-črtovanju in stanovanjski izgradnji, zato pri-poroča pri obravnavi sosesk Stara Cerkev in Koseze polno mero realnosti. Ob tem opo-zarjamo tudi na Navodilo o metodologiji iz-delave programa stanovanjske graditve, ki ga je izdal Sekretariat za urbanizem Ur. 1. SRS 23/72, ki izrecno nalaga občinam:
—  Povečanje obsega stanovanjske graditve in postopno odpravljanje stanovanjskega pri-manjkljaja,   upoštevajoč   naravni   in   fizični prirast prebiyalstva.
—  Povečanje povprečne površine stanova-nja na stanovalca in prebivalca.
—  Izboljšanje kakovosti stanovanj (oprem-ljenost — standard).
Podobna stališča so zajeta tudi v osnutku predloga smernic o izvajanju nalog na pod-ročju gospodarstva in družbenih dejavnosti v Ljubljani za leto 1973.
Izvršni odbor
Občinske konference SZDL
Ljubljana-Šiška