Oglasi 2 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 Tretja stran Vsebina BK Tema tedna Obetajo se posodobitve in izboljšave v šolskem sistemu ............................. 4 Območna geodetska uprava Digitalizacija in z njo povezani izzivi ................. 5 7 Rekreacijski center Golte Z državnimi sredstvi v zamenjavo dveh žičniških naprav .............................. 6 15 Kolesarska steza v Mozirju Pridobitev za kolesarje in ostale udeležence v prometu............................. 7 Mozirje Položili temeljni kamen za prizidka k šoli in otroškemu vrtcu ............... 7 VP Nujna medicinska pomoč Reševalci poleg patronažne službe največkrat pohvaljena enota ............ 10 Nazarski likovni utrip Kjer živi ustvarjalni duh Frana Tratnika in Jakija .... 15 17 Pod grajsko lipo v Nazarjah »Naj lepa slovenska pesem ne bo pozabljena« ..................... 17 19 Šteklfest v Gornjem Gradu Zvoki godal v odličnem akustičnem okolju .......... 17 Primož Zvir S spletno šolo Vharmonika do učencev tudi v Ameriki ................. 19 EP v odbojki na mivki Maja Marolt in Živa Javornik do 17. mesta ....... 21 Iz policijske beležnice »Ob koncu dneva« štejejo samo rezultati Ko sem po končani osnovni šoli v Mozirju začel obiskovati srednjo šolo v Celju, je bilo treba vsak dan vstati ob petih in ob pol šestih ujeti avtobus pred Bohačevo hišo v Nazarjah, po dobri uri vožnje pa potrpežljivo čakati na začetek pouka ob sedmih. Do takrat so se sošolci iz mesta šele dobro privlekli do šole z na pol odprtimi očmi. Nekaj časa me je to motilo, zlasti takrat, ko je kateri od Celjanov zamudil začetek pouka, saj se mi je zdelo, da se nam, ki smo v šolo prihajali od daleč, godi krivica. Potrebno je namreč upoštevati, da smo morali vozači iz Zgornje Savinjske doline po koncu pouka včasih več kot uro čakati na šolski avtobus, nato pa se z njim več kot uro voziti do doma. Medtem so sošolci iz Celja lahko že naredili domačo nalogo in odšli na igrišče … In tako vsak dan od ponedeljka do petka. Lepega dne me je prešinilo, da je moje nezadovoljstvo in pritoževanje, ki sem ga v mislih delil s samim sabo, povsem brez veze. Kajti v podjetju, ki me je štipendiralo, ne bo nikogar zanimalo, koliko časa sem v štirih letih izgubil med vožnjo z avtobusom, zanimalo jih bo le, koliko znam in če sem upravičil njihovo zaupanje, da so mi finančno nekoliko olajšali šolanje. Ugotovil sem, da je vse, kar bom v življenju dosegel, odvisno od mene in od mojega odnosa do življenja. Ugotovil sem, da s pritoževanjem ne prideš daleč in da ljudje tistih, ki se samo pritožujejo, brez da bi sami kaj storili za izboljšanje, nimajo radi v svoji družbi. In ugotovil sem, da ne morem vplivati na vse okoliščine in na vse, kar se mi zgodi, lahko pa v vsaki situaciji izbiram, kako se bom odzval. Nikoli mi ni bilo žal, da sem prevzel odgovornost za svoje življenje, in vedno sem, ko sem srečal koga, ki je uspel kljub podobnim ali še veliko večjim oviram, izkazal spoštovanje vsakemu, ki je namesto elegantnih izgovorov, zakaj se nekaj ne da, poiskal učinkovite rešitve, kako se da. Poskus RAP, o katerem pišemo v tokratni temi tedna, ima med drugim za cilj, da bi osnovnošolcem na podeželju omogočili primerljiv dostop do izobraževalnih storitev, kot ga imajo mestni otroci. Podpiram in hvalim, toda ključna je osebna naravnanost učenca. Če slednja ne sledi ponujeni priložnosti, bo le-ta ostala neizkoriščena. »Ob koncu dneva« štejejo samo rezultati. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Ogenj uničil osebni avto.................................. 22 22 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 29, 22. julij 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 29, 22. julij 2022 3 Tema tedna OBETAJO SE POSODOBITVE IN IZBOLJŠAVE V ŠOLSKEM SISTEMU Učence želijo postaviti v ospredje učnega procesa Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport se pripravljajo na novo šolsko leto, ki se bo začelo 1. septembra. Vanj bo predvsem zaradi velikega števila prvošolcev vključenih 60 do 70 oddelkov več kot v minulega. Šolnikom se jeseni obeta tudi samostojno ministrstvo za vzgojo in šolstvo, ki naj bi ga predvidoma vodil sedanji državni sekretar Darjo Felda. Vse šolsko leto bodo potekale aktivnosti za spremembo Zakona o osnovni šoli. Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo posodobila sistem vzgoje in izobraževanja. Prihaja pa tudi zadnje šolsko leto poskusnega uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja razširjenega programa v osnovni šoli (RAP). 19 osnovnih šol v Sloveniji, med njimi tudi gornjegrajska, je od šolskega leta 2018/2019 vključenih v poskus RAP. VKLJUČENIH 19 ŠOL, MED NJIMI TUDI GORNJEGRAJSKA Devetnajst osnovnih šol po državi je od šolskega leta 2018/2019 vključenih v poskus RAP, ki zajema obvezni tuji jezik že v prvem razredu, obvezni drugi tuji jezik v sedmem, osmem in devetem razredu, hkrati pa v razširjeni program (podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni in dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov) uvaja nove vsebine. 4 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 Blanka Nerad, ravnateljica OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad: »Z dejavnostmi na posameznih področjih v okviru razširjenega programa spodbujamo in razvijamo znanje, spretnosti in veščine učencev, ki vodijo k doseganju ciljev in razvoju osebnostnih lastnosti, kot so ustvarjalnost, inovativnost in podjetnost. Učence spodbujamo in podpiramo pri doseganju ciljev in uresničevanju njihovih izvirnih zamisli. Omogočamo jim, da aktivno sodelujejo v različnih dejavnostih razširjenega programa, da pridobivajo izkušnje v medsebojni interakciji ter s tem uresničujejo svoje zamisli. Pri tem razvijajo praktične življenjske veščine, ustvarjalne sposobnosti, veščine eksperimentiranja, sodelujejo z drugimi, rešujejo probleme in prevzemajo pobude. Slediti skušamo načelom razširjenega programa, ki izhajajo iz splošnih načel vzgoje in izobraževanja in predstavljajo temeljno usmeritev za naše strokovno vzgojno-izobraževalno delo na področju razširjenega programa. Tako se trudimo v delo vključevati in uresničevati vsa načela razširjenega programa, in sicer načelo odprtosti, fleksibilnosti in izbirnosti programa, načelo avtonomije in odgovornosti, načelo povezovanja, sodelovanja in timskega dela, načelo enakih možnosti ter upoštevanja potreb in interesov učencev, načelo formativnega spremljanja in spodbujanja samoregulacije, načelo spodbujanja ustvarjalnosti in inovativnosti ter načelo stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja. Z vsemi temi načeli postavljamo učence v ospredje učnega procesa. To se naša temeljna načela, s katerimi pripravljamo naše učence na izzive sodobne družbe in kasnejši prehod na trg dela, kjer bodo učenci do takrat imeli možnosti razvijati svoje talente, veščine, samopodobo in samoučinkovitost.« Slednje so razdeljene v tri sklope: gibanje in zdravje za dobro psihično in fizično počutje, kultura in tradicija ter vsebine iz dela in življenja osnovne šole. V poskus RAP je vključenih 19 šol, med njimi tudi OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. Še 125 šol je vključenih zgolj v poskus na področju gibanja in zdravja. Poskus bo zaključen konec prihodnjega šolskega leta. IZZIVI V MANJŠIH ŠOLAH Ravnatelji osnovnih šol RAP načeloma podpirajo, hkrati pa poudarjajo, da zahteva učinkovito sodelovanje celotnega kolektiva. Razen tujih jezikov si dejavnosti v RAP učenci izbirajo in se vanje vključujejo sami. Manjše osnovne šole, med njimi tudi gornjegrajska, se pri tem soočajo z določenimi izzivi. Po zakonu morajo šole, čeprav imajo obvezna dva tuja jezika, med obveznimi izbirnimi predmeti učencem ponuditi še en tuji jezik. IŠČEJO UČITELJA, A GA NE NAJDEJO Ravnateljica OŠ Gornji Grad Blanka Nerad je za časnik Delo povedala, da imajo s tem težave, ker ne dobijo učitelja: »V dolini smo ga poskušali poiskati za španščino, a brez uspeha. Tako ostajamo pri nemščini, ki v sedmem razredu postane obvezna. Sprva so se morali vsi vključiti, sicer ne bi mogli izvajati poskusa. Lani pa so na državni ravni omogočili, da teh ur ni treba vsem obiskovati. Učencu, ki je negativen, se ocena ne vpiše, ampak se vpiše obiskovanje nemščine kot interesne dejavnosti.« ŠTEVILNI POZITIVNI UČINKI Ne glede na to Neradova, kakor tudi drugi ravnatelji podeželskih šol, ugotavlja, da ima RAP največje pozitivne učinke prav v manjših krajih: »Tam so učenci zelo odvisni od popoldanskih dejavnosti v sosednjih krajih. Z RAP ponudimo Tema tedna, Aktualno, Organizacije enake možnosti vsem; da lahko dostopajo do tujih jezikov, različnih delavnic, od kiparske, slikarske …, česar prej ni bilo. Pri izvajanju poskusa opažam tudi, da lahko sedaj učitelji res dobro sodelujejo. Učitelj v RAP lahko podpre učitelja v rednem pouku. Lahko se dogovorita, da bodo po pouku imeli še delavnice na temo, ki so jo obravnavali pri pouku. Je pa res vse odvisno od strokovnega kadra.« TUJI JEZIK SEDAJ TUDI NA PODRUŽNICAH Poleg tega na gornjegrajski šoli, dokler niso bili vključeni v RAP, tujega jezika na podružnicah sploh niso mogli ponuditi, ker je bilo premalo otrok. »Zdaj lahko skozi angleške urice ponudimo učencem tudi tuji jezik in dobimo enake možnosti in enako predznanje za vse, ko se potem v petem razredu srečajo v obveznem programu,« je še povedala Blanka Nerad. Na podlagi pozitivnih izkušenj v poskusu RAP namerava pristojno ministrstvo uvesti določene spremembe na nacionalni ravni. Tatiana Angioi VOLITVE 2022 20. novembra bomo volili župane in občinske svetnike Prvi krog volitev predsednika republike bo 23. oktobra, je sporočila predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič. Lokalne volitve bodo po pričakovanjih 20. novembra, volitve v Državni svet RS pa 23. in 24. novembra. KANDIDATI ZA PREDSEDNIKA S PODPORO POSLANCEV ALI VOLIVCEV Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. PRISEGA NOVEGA PREDSEDNIKA 23. DECEMBRA Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju, torej najverjetneje 13. novembra, v njem pa se bosta pomerila kandidata, ki bosta v prvem krogu dobila največ glasov. Novoizvoljeni predsednik bo v parlamentu prisegel predvidoma 23. decembra, dan za tem, ko se izteče mandat aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju, ki je svoj drugi mandat začel 23. decembra 2017. PRVI KANDIDATI ŽE ZNANI Vlaganje predsedniških kandidatur sicer uradno še ni mogoče, je pa medtem kandidaturo uradno napovedalo že več kandidatov. Po poročanju portala MMC so se v tekmo za stolček v predsedniški palači že podali podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos, nekdanji zunanji minister Anže Logar, odvetnica Nataša Pirc Musar, župan Kočevja Vladimir Prebilič, psihoanalitičarka Nina Krajnik, glasbenik Gregor Bezenšek ml., zastopnik Antropozofskega društva Slovenije Leo Trojar in še nekateri drugi. OBMOČNA GEODETSKA UPRAVA VELENJE Digitalizacija in z njo povezani izzivi Delo zaposlenih na Območni geodetski upravi Velenje, v pisarni v Mozirju, je v preteklih dveh letih zaznamovala epidemija, ne glede na to pa so opravili večino rednega dela. Kot je povedala Lidija Turinek, vodja geodetske pisarne v Mozirju, so imeli v tem času poleg rednih postopkov veliko opravil za projekt E-prostor. LETOS PRECEJ VEČ VLOG KOT OBIČAJNO E-prostor je portal Geodetske uprave Republike Slovenije, ki v praksi predstavlja vstopno točko do informacij, storitev in aplikacij v povezavi z geodetskimi podatki in podatki o nepremičninah. Projekt prehaja v sklepno fazo. Aprila je stopil v veljavo nov zakon, ki se navezuje na kataster nepremičnin. V pisarni v Mozirju so letos obravnavali precej več vlog kot običajno. Večina jih je že rešena, vloge, prejete po 3. aprilu, pa čakajo na reševanje v novem informacijskem sistemu. TRENUTNO POSTOPKI STOJIJO Od uveljavitve nove zakonodaje dalje geodetska podjetja vodijo postopke in izdelujejo elaborate po novi zakonodaji. Trenutno ti postopki stojijo, ker na geodetski upravi še nimajo dostopa do sistema IS kataster. Je pa v tem obdobju vseeno možno urgentno izvesti nekatere postopke. USTNIH OBRAVNAV NE BO VEČ Nova zakonodaja uvaja elektronsko poslovanje, elaboratov v fizični obliki ne bo več. Geodetska podjetja bodo zahteve in elaborate vlagala zgolj v elektronski obliki, ustnih obravnav ne bo več. Če se stranke ne bodo strinjale, bodo usmerjene na sodišče. Po novem zakonu morajo biti vsi postopki javno objavljeni. Benjamin Kanjir V Zgornji Savinjski dolini smo pri udeležbi na volitvah običajno nad državnim povprečjem, tudi na lokalnih volitvah 2018 je bilo tako. (Foto: arhiv SN) LOKALNE VOLITVE V VSEH 212 OBČINAH Lokalne volitve bodo, kot je to določeno z zakonom, tretjo nedeljo v novembru, torej 20. novembra, in bodo osme v samostojni Sloveniji. Drugi krog volitev v občinah, kjer v prvem krogu ne bodo izvolili župana, bo 4. decembra. Volitve bodo potekale v vseh 212 občinah, volivke in volivci pa se bodo izrekali tako o županih kot o članih občinskih svetov, ki imajo glede na velikost občine različno število članov, od sedem do 45. DVODNEVNE VOLITVE V DRŽAVNI SVET Volitve v državni svet bodo 23. novembra, ko bodo izbirali predstavnike lokalnih interesov, in 24. novembra, ko bodo izbirali predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev ter negospodarskih dejavnosti. Vesna Petkovšek Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 5 Gospodarstvo, Iz občin REKREACIJSKI CENTER GOLTE Z državnimi sredstvi v zamenjavo dveh žičniških naprav Na Golteh razvijajo destinacijo v vseletni gorski center, ki bo obiskovalcem poleg smučarskih radosti nudil raznolik nabor aktivnosti tudi v poletni sezoni. Golte so poleg ceste dostopne z nihalko, ki pa trenutno zaradi tehničnih težav ne obratuje. Okvaro se trudijo odpraviti, hkrati pa pričenjajo z večjim projektom, ki bo financiran iz državnih sredstev in bo temeljil na obogatitvi ponudbe v poletni turistični sezoni, digitalizaciji storitev in zamenjavi dveh žičniških naprav. NIHALKA MIRUJE Najdaljša nihalka v Sloveniji, ki obiskovalce v manj kot desetih minutah pripelje tisoč metrov višje, na nadmorsko višino 1410 metrov, trenutno ne obratuje. Prišlo je do tehničnih težav, zaradi trenutne situacije in dolgih dobavnih rokov se lahko po oceni direktorice družbe Golte Suzane Srdić odprava okvare nekoliko zavleče. KORAK H KAKOVOSTNEMU IN TRAJNOSTNEMU PREOBLIKOVANJU Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je nedavno objavilo prejemnike sredstev za infrastrukturne projekte v turizmu, med katerimi so tudi Golte. Po besedah Srdićeve bo s tem narejen korak h kakovostnemu in trajnostnemu preoblikovanju destinacije, njihov cilj pa je postati gorski turistični center, ki obiskovalce privablja tekom celega leta. Prizadevajo si za raznovrstno ponudbo storitev, posebno pozornost pa bodo namenili poletnim atrakcijam, s katerimi želijo poskrbeti za petzvezdična doživetja hotelskih gostov in dnevnih obiskovalcev. NOVI ŠTIRISEDEŽNICI STARI STANI IN SMREKOVEC Projekt zajema digitalizacijo določenih storitev in, kar je v tem trenutku še bolj pomembno, zamenjavo dveh žičniških Nihalka zaradi tehničnih težav trenutno ne obratuje, zato je center na Golteh dostopen le po cesti ali planinski poti. (Foto: Barbara Rozoničnik) LETUŠ OBČINA LJUBNO Proti Zgornji Savinjski dolini gleda splavar V Letušu so pred kratkim uredili krožišče pred prenovljenim mostom čez Savinjo. Na pobudo domačinov oziroma članov krajevnega odbora so v sredino krožišča postavili tri skulpture s posebno simboliko. Vsaka od njih je usmerjena v eno izmed dolin, ki se stikajo na tem mestu: prva, ki je črne barve, gleda proti Šaleški dolini in simbolizira rudarja, druga, zelene barve, je usmerjena proti spodnji Savinjski dolini in predstavlja hmeljarja, proti Zgornji Savinjski dolini pa gleda splavar, ki je modre barve. Ko pade mrak, vsaka izmed skulptur sveti v svoji barvi. Vesna Petkovšek Tri skulpture sredi krožišča simbolizirajo stičišče treh dolin. (Foto: VP) 6 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 naprav. Dotrajano dvosedežnico in vlečnico Stari stani in Smrekovec naj bi nadomestili novi štirisedežnici, ki bosta poskrbeli za večje udobje in pretočnost ter hitrejše odprtje vseh prog. Srdićeva je še povedala, da so roki za dokončanje projekta zelo kratki, tveganja pa glede na trenutne razmere v gospodarstvu velika. Trenutno so v teku dogovori z dobavitelji, vrednost projekta pa ocenjujejo na okrog 10 milijonov evrov. Barbara Rozoničnik Martin Pušenjak bo novi častni občan V petek, 5. avgusta, bo v Kongresnem centru KLS na Ljubnem ob Savinji proslava ob občinskem prazniku, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja. Častni občan bo postal ljubenski župnik Martin Pušenjak, ki je pred kratkim praznoval zlato mašo, na Ljubnem pa službuje že 47 let. Zlato priznanje bo prejela Helena Šlogar, srebrno priznanje Bernard Štiglic, bronasto pa Radovan Weiss. Priznanje župana bodo prejeli Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji ob 70-letnici delovanja, Petra Grosman in ekipa Prostoferji. Županovo priznanje bodo prejeli tudi najuspešnejši devetošolci in zlati maturantje. Denarna nagrada bo šla v roke mladinske komisije PGD Okonina. Štefka Sem Iz občin PRVA FAZA GRADNJE KOLESARSKE STEZE V MOZIRJU Pomembna pridobitev za kolesarje in ostale udeležence v prometu V številnih slovenskih občinah poteka gradnja kolesarskih stez, s katerimi želijo zagotoviti večjo varnost kolesarjev in povečati privlačnost posameznih območij za kolesarski turizem, ki je v izrazitem vzponu. Začela se je tudi gradnja kolesarske steze skozi občino Mozirje, ki bo del kolesarske povezave med Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino. V PRVI FAZI DO CINKARNE Na razpisu za gradnjo je bilo izbrano celjsko podjetje VOC, ki je s svojimi podizvajalci že pričelo izvajati projekt. Skozi mozirsko občino bo gradnja potekala v dveh fazah. V prvi fazi bosta podizvajalca zgradila odsek med Gorenjskim klancem in podjetjem Cinkarna v Ljubiji. Med vrhom Gorenjskega klanca in spodnjim delom bo gradil prvi podizvajalec, drugi pa je že začel z gradnjo odseka skozi Preseko do Cinkarne. Na tem delu je zaradi bližine regionalne ceste potrebna večja previdnost udeležencev v prometu. V DRUGI FAZI NOV MOST ČEZ SAVINJO Investitor v gradnjo kolesarske steze je država, občina pa je sodelovala pri načrtovanju trase in pridobivanju zemljišč. V drugi fazi bo zgrajen most čez reko Savinjo, ki ne bo služil zgolj kolesarjem, ampak bo po njem potekal ves tovorni promet za potrebe čistilne naprave, odlagališča in skladišč podjetja Komunala Mozirje. Cesta skozi Loke bo s tem bistveno razbremenjena in varnejša, tako za občane kot za ostale uporabnike. Benjamin Kanjir Zaradi bližine regionalne ceste je v času gradnje kolesarske steze potrebna večja previdnost udeležencev v prometu. (Foto: Benjamin Kanjir) MOZIRJE Položili temeljni kamen za prizidka k šoli in otroškemu vrtcu Drugi petek v juliju so se pri mozirski osnovni šoli zbrali predstavniki domače občine na čelu z županom Ivanom Suhoveršnikom, predstavniki podjetja Esotech na čelu s predsednikom uprave Markom Škobernetom, ravnateljica šole Petra Klepec in ravnateljica vrtca Mateja Glušič. Dogodek je bil namenjen simboličnemu polaganju temeljnega kamna za gradnjo prizidkov k šoli in vrtcu. RASTE TAKO ŠTEVILO OBČANOV KOT ŠTEVILO OTROK Investitor Občina Mozirje in izvajalec del Esotech iz Velenja sta sklenila pogodbo o projektiranju in gradnji razširitve šole in vrtca. Vrednost pogodbenih Za 852 m2 bo po izgradnji prizidka večja neto površina otroškega vrtca v Mozirju. del znaša slabe tri milijone evrov in pol. Potrebe po dodatnih prostorih v omenjenih ustanovah so velike, saj se skupaj z rastjo števila občanov povečuje tudi število šoloobveznih otrok in malčkov, ki potrebujejo vrtčevsko varstvo. V zadnjem šolskem letu se je število učencev od septembra do konca pouka povečalo za 27. OBČINA USPEŠNA PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV V LJUBLJANI Župan Ivan Suhoveršnik je uvodoma izpostavil dejstvo, da je mozirska občina edina v Sloveniji, ki je s strani države pridobila sredstva za obe razširitvi. Praviloma so se morale občine odločiti za eno. Njegovim besedam se je pridružila ravnateljica Petra Klepec, ki je navzoče seznanila s prostorsko stisko, v kateri se nahajajo tako šolarji kot zaposleni. Gradnja prizidka bo sicer moteča za izvajanje učnega procesa, a bodo skušali strpno počakati na vselitev v nove prostore. VRTEC PREMAJHEN GLEDE NA POTREBE Tudi vrtec se že leta sooča s pomanjkanjem prostora. Ravnateljica Mateja Glušič je spregovorila o neprijetni situaciji, s katero se soočajo tako starši kot zaposleni v vrtcu, ker ne morejo ugoditi vsem prošnjam za sprejem. Nove igralnice, prav tako pa tudi drugi preurejeni prostori v okviru investicije, bodo bistveno izboljšali sedanje razmere in pogoje za delo. NOVI IGRALNICI, TEHNIČNI PROSTORI IN SENZORNA SOBA Ob vrtcu bo v okviru projekta zrasel dvoetažni objekt, ki se bo zajedal v pobočje na vzhodni strani sedanjega objekta. S prizidavo bodo pridobili novi, sodobni igralnici s teraso, tehnične prostore, s spremembo dela obstoječih prostorov pa še novo senzorno sobo. S sedanjih 11 se bo lahko vrtec povečal na 13 oddelkov. Neto površina bo večja za 852 kvadratnih metrov. ŠOLA BO ZRASLA ZA 500 KVADRATNIH METROV Ob obstoječi šolski stavbi bodo zgradili prizidek in preuredili nekatere obstoječe prostore. V prizidku bodo tri učilnice, zbornica in sanitarije. Neto površina novih prostorov bo dobrih 500 kvadratnih metrov. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 7 Oglasi 8 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 Intervju KATARINA PRELESNIK, ŽUPANJA OBČINE SOLČAVA »Vizija Solčavskega je povezana, trdoživa in uravnotežena gorska skupnost« V Solčavi 5. avgusta praznujejo občinski in farni praznik, ki ga pospremijo tradicionalni Solčavski dnevi. Program je tudi tokrat pestro zastavljen, priprave pa v polnem teku. Dogajanje bodo sklenili s slovesnostjo ob občinskem prazniku, ko bodo podelili občinska priznanja zaslužnim krajanom. Na vrhuncu turistične sezone, ko imajo polne roke dela tako turistični ponudniki kot upravljavci destinacije Logarska dolina – Solčavsko, je o preteklih, predvsem pa o prihajajočih izzivih spregovorila županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. • Solčavski dnevi se ponašajo s skoraj s tri desetletja dolgo tradicijo. Kaj pripravljate za letošnji 29. praznik? Po letošnjih julijskih kulinaričnih nedeljah s Solčavsko ižino na prireditvenem prostoru bomo kulinariko na Solčavskih dnevih turizma še obogatili. Za to bodo poskrbele pridne roke članic Aktiva kmečkih žena in članov Združenja rejcev avtohtonega cikastega goveda v Sloveniji, ki bodo v nedeljo predstavili peko zorjenega mesa, vzrejenega na solčavskih planinah. V petek odpremo »Izzivov je veliko. Začete projekte si želim ob podpori sodelavcev in volivcev zaključiti.« razstavo ročnih del Solčavanov v dvorani Zadružnega doma, v Centru Rinka potujočo razstavo Tihotapljenje čez Karavanke, športniki pa bodo navdušeni nad nogometom na igrišču v Solčavi. Za dogajanje na prireditvenem prostoru bodo v soboto poskrbeli člani Turističnega društva Solčava, v nedeljo pa bo potekal Festival pitne vode. Vse dni bo poskrbljeno tudi za glasbo. • Občinski praznik bo tokrat ponovno priložnost za podelitev priznanj izstopajočim krajanom. Na kaj ste bili še posebej pozorni pri izboru? Letošnji občinski praznik bo posvečen dobitnikom priznanj. Kot je znano, priznanja podeljujemo vsaka štiri leta. Letos izpostavljamo domoljubje in pripadnost, razsodnost, dosežke, vztrajnost in prostovoljstvo. Občinsko prireditev, na kateri bomo podelili priznanja, bodo z glasbo obogatili člani Moonlighting orkestra. »Le povezana in trdna skupnost, ki jo tvorijo odgovorni posamezniki, je lahko generator napredka, ki je zgled širši skupnosti.« • Destinacija Logarska dolina – Solčavsko je vse bolj prepoznavna tudi kot prejemnica številnih priznanj in nagrad na področju trajnostnega in sonaravnega razvoja turizma. Kaj takšna potrditev pomeni vam in kaj za kraj? Prejete nagrade so priznanje za naš trud in naše delo. Dokazujemo, da se lahko tudi majhna občina kakovostno razvija. Smo podjetni in znamo poiskati razvojna finančna sredstva. Imamo jasno izdelano strategijo, v kateri smo se zavezali k najvišjim standardom trajnostnega razvoja, zato vsi ukrepi sledijo ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na naravo, okolje, prostor, krajino, podnebje in družbo. Razvojna vizija Solčavskega je biti povezana, trdoživa in uravnotežena gorska skupnost, ki ponosno nadgrajuje večstoletno tradicijo trajnostnega delovanja naših prednikov. Le povezana in trdna skupnost, ki jo tvorijo odgovorni posamezniki, je lahko generator napredka, ki je zgled širši skupnosti. Prav zaradi tega pa je izredno pomembno medsebojno spoštovanje. • S prepoznavnostjo sovpadajo številni obiskovalci od blizu in daleč, ki prinašajo prenekateri organizacijski, prometni in še kakšen izziv. Kako se soočate s tem? Velik izziv je, kako promovirati našo destinacijo. Vsekakor si želimo več stacionarnih gostov, ki bi na Solčavskem ostali več dni in uživali v naravi brez avtomobila, s kolesom ali peš. Seveda smo veseli tudi dnevnih obiskovalcev. Poskušamo jih spodbujati, da najamejo vodnike. Vodniki spodbudijo doživljanje narave in okolja ter kolesarje in pohodnike usmerjajo. Pomembno pa je tudi, da vodniki dobro sodelujejo z domačini. • Pričela se je gradnja prizidka k osnovni šoli, kjer se bodo predvsem šolarji, pa tudi ostali uporabniki, razveselili nove telovadnice. Kako potekajo dela? Zaenkrat dela potekajo po terminskem planu in v dobrem sodelovanju med projektanti, izvajalci in domačini. Naši otroci bodo samo še eno šolsko leto brez telovadnice. Veselimo pa se je tudi malce starejši, ki se zavedamo, da je redna rekreacija še kako potrebna za zdravje in dobro počutje. • Katerim razvojnim projektom boste v prihodnje posvetili največ pozornosti? Ostaja izziv upravljanja s Krajinskim parkom Logarska dolina, zaključek gradnje telovadnice in nadaljevanje investicij v cestno, komunalno in turistično infrastrukturo. Vse našteto je bistvenega pomena za domačine in obiskovalce. »Prejete nagrade so priznanje za naš trud in naše delo. Dokazujemo, da se lahko tudi majhna občina kakovostno razvija.« • Novembra nas čakajo lokalne volitve. Se boste potegovali za še en mandat na mestu županje? Leta 2014 sem se čez noč odločila, da bom po svojih močeh poskušala narediti malo drugače, nekaj več. Ponosna sem na svoje delo, na delo občinskega sveta in na delo vseh mojih sodelavcev. Če smo morali v našem prvem mandatu zaključevati začete projekte, finančno uravnotežiti proračun in posodobiti poslovanje občinske uprave, smo lahko v tem mandatu začeli z investicijami. Naredili smo veliko in začrtali pot s sprejeto Strategijo trajnostnega razvoja Občine Solčava 2030, ki nam jo lahko zavida marsikatera večja občina. Izzivov je veliko. Začete projekte si želim ob podpori sodelavcev in volivcev zaključiti. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 9 Zdravstvo, Ljudje in dogodki NUJNA MEDICINSKA POMOČ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Reševalci poleg patronažne službe največkrat pohvaljena enota V Zgornji Savinjski dolini je nujna medicinska pomoč (NMP) že desetletja locirana v Zdravstveni postaji Mozirje, kjer je tudi sedež mobilne enote oziroma nujnega reševalnega vozila. Občani se še spomnijo časov pred letom 2018, ko so se v NMP vključevali tudi zdravniki iz splošnih ambulant med svojim rednim delom, vendar pa je bilo takšno delo z zakonom prepovedano že leta 2016 oziroma po poteku prehodnega obdobja leta 2018. SODELOVANJE Z ZDRAVSTVENIM DOMOM VELENJE Od takrat naprej morajo zdravstveni domovi, ki jim je dodeljen ta program, zagotavljati urgentne zdravnike izključno za delo v NMP. To pomeni vsaj pet do šest zdravnikov, ki ne delajo istočasno v svojih ambulantah. Odhod zdravnikov iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje leta 2019 torej ni bil razlog, zaradi katerega se je vzpostavilo sodelovanje z Zdravstvenim domom Velenje, je pa njihov odhod pospešil izvedbo v tudi kompetence za izvajanje različnih postopkov nudenja zdravstvene oskrbe pri nujni pomoči pacientom, vključno z apliciranjem zdravil in po- Več kot 90 % dogodkov v Zgornji Savinjski dolini uspešno zaključijo brez potrebe po prihodu zdravnika. skladu z usmeritvami Ministrstva za zdravje. Takrat so bili določeni natančni protokoli, po katerih sodelovanje poteka, je pojasnila direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIKI – REŠEVALCI ŽIVLJENJ Poleg tega se posebej za delo v mobilnih reševalnih enotah dodatno usposabljajo diplomirani zdravstveniki, ki morajo pridobiti in obnavljati strokovne licence za takšno delo. S tem pridobijo V okviru NMP je v Sloveniji zagotovljeno 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem v primeru potrebe po nujnih zdravstvenih storitvah, ko so ogrožena življenja oziroma obstaja tveganje za nepopravljivo in hudo okvaro zdravja. Izvajajo jo službe NMP (mobilne enote in dežurne službe/ambulante) ter urgentni centri v bolnišnicah, aktivira pa se običajno s klicem na 112. Mrežo točk oziroma lokacij NMP in obliko delovanja na posamezni lokaciji določa Ministrstvo za zdravje s pravilnikom, izvajajo pa jo lokalni zdravstveni domovi in bolnišnice. Občine ali zdravstveni domovi se torej ne morejo sami odločati, kakšna vrsta NMP se bo lokalno izvajala, v kakšnem obsegu in v kakšnih časovnih okvirih. sebnimi postopki po navodilih zdravnika. Z njihovim prihodom na kraj dogodka se nemudoma začne izvajati obravnava pacienta na praviloma enak način, kot če bi bil fizično prisoten zdravnik. Diplomirani zdravstveniki so visoko usposobljeni reševalci življenj, njihova znanja in izkušnje s tega področja neprimerljivo presegajo znanja drugih delavcev zdravstvene nege. Predvsem pa so sposobni v večini primerov že iz prvih informacij o dogodku presoditi, ali bo potrebno v reševanje vključiti tudi prihod zdravnika iz Velenja. V 90 ODSTOTKIH PRIMEROV BREZ POSREDOVANJA ZDRAVNIKA Tudi zdravniki NMP v Zdravstvenem domu Velenje so specializirani urgentni zdravniki, kar zagotavlja tudi iz tega vidika bistveno višjo kakovost nudenja NMP. »Na ta način se več kot devetdeset odstotkov dogodkov v naši dolini uspešno zaključi brez potrebe po prihodu zdravnika,« pravi Herzogova in dodaja: »Ministrstvo za zdravje preko rednega poročanja Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje spremlja in nadzoruje izvajanje sodelovanja z Zdravstvenim domom Velenje in ga ocenjuje kot zgledno. Naš tim NMP je s strani pacientov poleg patronažne službe največkrat pohvaljena enota, kar pomeni, da uživa tudi visoko stopnjo zaupanja med tistimi, ki imajo osebno izkušnjo z reševanjem.« Štefka Sem Prejšnji teden smo imeli na cestah v Zgornji Savinjski dolini »izredne razmere«. Zaradi zaključevanja gradnje krožišča v Radmirju je bila nekaj dni na tej lokaciji popolna zapora državne ceste, o čemer so upravljavci obveščali udeležence v prometu z izbrano signalizacijo. Do tu vse lepo in prav, toda šlamastike, ki so si jo privoščili z napačnimi poimenovanjem enega od naših krajev, jim ni mogoče kar tako odpustiti. Si predstavljate, kaj se zgodi, če ste nizozemski turist in v navigacijo vpišete kraj Okrina? EPIDEMIJA COVIDA-19 Okužbe se vztrajno širijo Število potrjenih okužb z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini se dviguje iz tedna v teden. Prejšnjo nedeljo je bilo skupno število okuženih 89, to nedeljo, 24. julija, 118. Razen v občinah Luče in Rečica 10 ob Savinji je število okužb naraslo po vseh ostalih občinah. V občini Mozirje jih je bilo 35, v občini Gornji Grad 25, Nazarje 20, Ljubno 14, Rečica ob Savinji 16, Solčava 6 in Luče 5. Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 BODICA TEDNA Organizacije ZGORNJESAVINJSKI GASILCI POMAGALI GASITI POŽAR NA KRASU V treh posredovanjih sodelovali s 190 gasilci in 41 vozili Po več kot tednu dni slabih novic o divjanju požara na Krasa smo bili v nedeljo končno deležni vzpodbudnejših vesti. Požar velikanskih razsežnosti je bil končno pod nadzorom. Z ognjenimi zublji so se borili poklicni in prostovoljni gasilci iz vse Slovenije, na intervenciji pa so sodelovali tudi gozdni delavci, pripadniki Slovenske vojske, Civilne zaščite, Policije in Rdečega križa ter uslužbenci različnih strokovnih služb. Na pomoč so priskočili tudi člani zgornjesavinjskih prostovoljnih gasilskih društev. ODLIČEN ODZIV PRI VSEH TREH POZIVIH Mirko Brezovnik, poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, je povedal, da so v treh posredovanjih sodelovali s 190 gasilci in 41 vozili: »Prvi poziv 4850 prostovoljnih ur so za gašenja požara na Krasu prispevali zgornjesavinjski gasilci. smo dobili 21. julija, intervenirali smo na območju Hudega Loga, Korita na Krasu in Sela na Krasu. Sodelovalo je 65 gasilcev. Intervencija je potekala več kot 16 ur. Drug poziv smo prejeli 23. julija, šlo je za dvanajsturno nočno izmeno, v njej je 78 naših gasilcev varovalo območje Trstelja. Poziv je bil kasneje dopolnjen z dvanajsturno dnevno izmeno na isti lokaciji. Na poziv se je odzvalo 47 gasilcev.« Zgornjesavinjski gasilci so Primož Bitenc, član PGD Rečica ob Savinji: »Trudili smo se po naših najboljših močeh in našem gasilskem znanju. Kar pa želim najbolj poudariti, je to, kar se nam je dogajalo med vožnjo po kraških vaseh in na poti proti domu. Ko človek, kar gasilci smo, doživi takšne iskrene geste ljudi, verjemite, da je to primerljivo orgazmu! Ljudje so nas ustavljali, nam ponujali in razdajali vse - od hrane do pijače, kar pa največ šteje - iskrene aplavze, pozdrave, tople besede, napise ob cestah. Na poti nazaj, ko so nas prehitevala vozila raznoraznih registrskih tablic, smo prejemali pozdrave s hupanjem in »blendanjem«. Hvala vsem gasilcem, vojski, civilni zaščiti in ostalim organizacijam, ki smo pristopile k temu reševanju, ter vsem prebivalcem teh krajev za vse spoštovanje, ki ste nam ga izkazali. Na pomoč!« Asistenca helikopterju Slovenske vojske pri zajemanju požarne vode iz bazena (foto: arhiv PGD Šmartno ob Dreti) s posredovanjem prispevali 4850 prostovoljnih ur. VSI SODELUJOČI DOMOV ZDRAVI IN BREZ POŠKODB Brezovnik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so se vsi sodelujoči domov vrnili zdravi in brez poškodb: »To je zagotovo odraz naše odgovornosti in znanja. Moram poudariti, da so veliko prispevali tudi poveljniki naših društev, ki so prevzeli določene operativne naloge Delo na terenu je gasilcem in gasilkam dodatno oteževala huda vročina. (Foto: arhiv PGD Mozirje) Zgornjesavinjski gasilci na Krasu (foto: arhiv PGD Mozirje) in poskrbeli za organizacijo ob pozivu, saj nikakor ni enostavno hitro uskladiti vseh podrobnosti. Zelo so se izkazali tudi občani, ki so darovali plastenke vode, energijske prigrizke in še kaj.« Na Krasu je posredovalo 14 društev iz zgornjesavinjske gasilske zveze, v tem času je za požarno varnost v dolini skrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Nazarje. Na nivoju Savinjsko-šaleške regije je v dveh pozivih sodelovalo 561 gasilcev in 110 vozil. Tatiana Angioi Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 11 Organizacije KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO STOPINJE Medgeneracijsko sodelovanje za obstoj slovenske besede V spomladansko poletnem času je Kulturno-umetniško društvo STOPinJE po Zgornji Savinjski dolini predstavljalo svoj zadnji zbornik Bele stopinje 3 Modre stopinje. Predstavitvene dogodke so nadgradili z medgeneracijskim sodelovanjem z mladimi ustvarjalci iz osnovnih šol. Literarno-glasbena srečanja je društvo organiziralo skupaj z Osrednjo knjižnico Mozirje, Medgen hišo Rečica ob Savinji in Društvom upokojencev Luče. DOMAČO BESEDO ŠIRIJO V ŽIVO IN V TISKANI OBLIKI Predsednica društva Ivana Žvipelj je skupaj s soorganizatorji in člani društvene literarne sekcije Bele stopinje pripravila prijetna srečanja, s katerimi si ustvarjalci prizadevajo širiti domačo besedo v prozi in poeziji. Na dogodkih so člani sekcije prebirali svoja dela, objavljena v zadnjem zborniku. Na ta način so tudi obeležili 10. obletnico delovanja društva. VKLJUČEVANJE MLADIH USTVARJALCEV Žvipljeva si je že tekom svoje poklicne poti kot vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti prizadevala v svet literarnega ustvarjanja usmeriti čim več mladih ustvarjalcev. S tem namenom je ustvarila literarni natečaj Besedičica, v okviru katerega že skoraj dve desetletji ustvarjajo in svoja literarna dela objavljajo zgornjesavinjski osnovnošolci. PREDSTAVITVE V PETIH OBČINAH Kot dolgoletna kulturna ustvarjalka je Ivana Žvipelj prepričana, da je medgeneracijsko sodelovanje izjemnega pomena za obstoj slovenske besede, zato je k sodelovanju pri predstavitvi zbornika povabila učence, ki so sodelovali na 18. literarnem natečaju Besedičica. Učenci so se odzvali v lepem številu in zbranim na dogodkih predstavili svoja dela. Predstavitve so v krajevnih knjižnicah v Nazarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in Rečici ob Savinji potekale v okviru bralnih klubov, v Etno vasi v Lučah pa v sodelovanju z lučkimi upokojenci. Dodatno popestritev so predstavljale glasbene točke podmladka KUD STOPinJE. Tatiana Angioi Literarni ustvarjalci si prizadevajo širiti domačo besedo v prozi in poeziji. (Foto: Tatiana Angioi) 21. FESTIVAL ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Priložnost za predstavitev lokalnih projektov Od 27. do 29. septembra bo v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal 21. Festival za tretje življenjsko obdobje, največja tovrstna prireditev za starejše v Evropi, ki je posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Festival je tudi prostor za mednarodno sodelovanje in povezovanje, saj ga vsako leto obiščejo delegacije ter skupine udeležencev iz različnih držav. Rdeča nit letošnjega dogodka bo digitalizacija. VABLJENA UPOKOJENSKA IN DRUGA DRUŠTVA TER ORGANIZACIJE Društva upokojencev, kulturna in folklorna društva, šolske skupine in vrtce ter občine iz vse Slovenije organizatorji vabijo k predstavitvi lokalnih projektov, izdelkov, kulture, pesmi in 12 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 plesa, folklore, primerov dobrih praks medgeneracijskega sodelovanja in podobnih projektov. Lokalne organizacije bodo imele možnost nastopa na kulturnem odru v okviru spremljevalnega programa ali v okviru razstavnega prostora. LETOS POUDAREK NA MEDGENERACIJSKEM SODELOVANJU Z lokalnimi projekti želi Festival za tretje življenjsko obdobje, ki ga vsako leto obiščejo predstavniki vseh generacij, s poudarkom na obiskovalcih, starejših od 55 let, zgraditi most med generacijami, posamezniki, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki. Vsebine letošnjega festivala bodo glede na post-pandemsko situacijo bolj poudarjale medgeneracijsko sodelovanje, krepile duh solidarnosti in skupnosti ter povezovanje, tudi na lokalni ravni. VSTOP ZA OBISKOVALCE PROST Program, ki ga vsako leto izvede več kot 3000 posameznikov, v letošnjem letu sestavlja več kot sto kulturnih točk, več kot 80 delavnic in predavanj, več kot 160 lokalnih in splošnih ponudnikov hrane, izdelkov za zdravje, aktivnosti v prostem času, turizma, telekomunikacij in veliko drugega. Vstop je za obiskovalce prost. Rok za prijavo za sodelovanje je 15. avgust 2022. Franci Kotnik Zgodovina in narodopisje Velik gozdni požar na Mozirski planini julija 1950 (1) PETER WEISS V julijskih dneh leta 2022 smo spremljali in še gledamo strahotne požare na Krasu v Sloveniji in v Italiji. Pošastne so že slike napredujoče moči ognja, le predstavljamo pa si lahko grozo tistih, ki morajo zapustiti domove, da si rešijo vsaj življenje: hišo je mogoče postaviti na novo, materialne izgube lahko nadomestimo, izgubljenega človeškega življenja pa se ne da. Ogenj zarezuje rane v pokrajino in strah v ljudi, ki vejo, da okolica z bori v sosedstvu še mnoga leta ne bo taka, kot so je bili vajeni, preden je nadnje prihrumela peklenska nadloga. Gozdni požar na Mozirski planini takle čas pred 72 leti je bil povzročen tako rekoč namerno zaradi komodnosti in nespameti. Najstarejšim prebivalcem naših krajev se je kot groza zapisal v spomin, saj je bilo njegovo divjanje dolge dneve in noči vidno iz širokih predelov Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. O nastanku tako obsežnega ognja in o njegovem gašenju je bilo s poudarjenim naukom v Celjskem tedniku 15. julija 1950 objavljeno poročilo, povzeto iz dnevnika Slovenski poročevalec in ki je z nekaterimi nebistvenimi spremembami tule ponatisnjeno. Zaradi hude vročine, suše in tudi po krivdi prebivalstva je prišlo zadnje čase do več gozdnih požarov. S tem je nastala velikanska škoda za našo splošno ljudsko lastnino. Zakon o varstvu gozdov dovolj jasno pravi, kdaj in kje je dovoljeno kurjenje. Najstrožje je prepovedano ob gozdu, v gozdu, na polju ali pašniku v poletnem času. Kršitelj se po tem zakonu strogo kaznuje. Dolžnost vsakega posameznika je, da že začetni požar v gozdu takoj pogasi, in če tega ne more sam, obvesti krajevni ljudski odbor ali postajo ljudske milice, da ukrenejo vse potrebno. Vsak državljan mora v takem trenutku brez pomišljanja takoj priskočiti na pomoč. Mnogo požarov zakrivijo tudi izletniki, ki lahkomiselno odmetujejo ogorke cigaret ali celo kurijo v gozdu. Vsak posestnik, ki ima zemljišče ob železniški progi, naj očisti svoje zemljišče in naredi varovalne pasove, sicer je letina ogrožena zaradi požara, ki ga lahko povzroči iskra iz železniške lokomotive. Tudi otroci so povod marsikatere nesreče, zato naj starši stalno opozarjajo svoje otroke in jim ne pustijo igrati se z ognjem. To je važno predvsem zdaj, ko otroci nabirajo razna gozdna zelišča. Dovolj zgovoren primer malomarnega odnosa do ljudske lastnine kaže naslednje poročilo o požaru na Mozirski planini. Pot skozi gozd Mozirske planine je strma, tu in tam celo nevarna. Na obeh straneh grozijo globoki prepadi in grape. »Salamenska vročina,« se jezi tršat posestnik in priganja lenega vola. »Mrcina nerodna,« godrnja nad volom, »kako ga je prevzela vročina, saj se mi bo še polomil,« se jezi in godrnja. Tudi sam ni bil nič boljši. Od utrujenosti in vročine so se mu kar noge zapletale. glava. Kaj bi se mučil in vlekel vola iz prepada! »Zažgimo ga,« pravi in že privleče steklenico bencina. Vola polije z bencinom in zažge. Nič ne pomaga opozarjanje kmetov, ki so z njim. »Kaj me briga, tudi če vsa gmajna pogori!« se jezno obregne in nadaljuje svoj posel. Vol gori. Gost dim se vali iz prepada. Suha trava v bližini vola se vname in požar hlastno požira meter za metrom suhe trave in mlado igličasto drevje. »Saj smo ti pravili,« se jezijo kmetje nad konjačem. Požara ne morejo pogasiti. Prisiljeni so, da pokličejo na pomoč tudi gasilce. Pogorelo je pol hektarja gozda. Neprevidnost gasilcev, vročina in suša povzročijo ponoven požar. Debela plast odpadlih vej in igličevja prikriva leglo ognja, ki se širi pod zemljo. Dne 5. julija [1950] ob 12. uri ponovno izbruhne z vso silo požar, ki je bil mnogo večji od prvega. Veter pomaga požaru, da se Požar na jugovzhodnem delu Golt nad Radegundo leta 1950 je pustil za seboj tákole skalno goličavo – gledano z Medvedjaka. (Po objavi Draga Mezeta v Planinskem vestniku leta 1961) Zatopljen v skrbi, kakšna bo letina, prepusti volu svobodo, da stopa, kakor se mu zljubi. Iz skrbi za bodočnost zdrami kmeta nenaden padec vola, ki drsi po skalovju v globino prepada. Strah za vola požene vodnika na rob prepada, vendar ni več pomoči: vol leži v prepadu in milo muka. Ni majhna stvar izgubiti debelega vola. Nemirno išče primernega izhoda, vendar zaman. Z žalostjo v srcu se poda proti domu. Jok žene privabi bližnje sosede. Pripoveduje jim zgodbo o nesrečnem volu. Hitro so pripravljeni pomagati in rešiti vola iz prepada. Podajo se v gozd, vendar prepozno. Vol je medtem poginil. Delo prepustijo konjaču [= konjedercu, šintarju] Antonu Poličniku z Rečice ob Savinji. Ta je brihtna čedalje hitreje razširja v vrhove iglavcev, ki se zibljejo v vetru, se lomijo in s pomočjo vetra zažigajo nova območja gozda tudi po 200 metrov daleč. Gasilci so bili prav hitro na mestu z gasilnimi pripravami. Voda tu ne pride v poštev: krampi, lopate, sekire, žage, veje in drugo jim služi za gašenje. Čedalje več gasilcev stopa v bran proti ognju. Prišli so iz Mozirja, Šoštanja, Maribora, Celja, Ljubljane, Slovenj Gradca, Mežice, Črne, Guštanja [do leta 1952 so se tako imenovale Ravne na Koroškem] itd. Nad 1000 vojakov stopi med vrste gasilcev, da pomagajo gasiti. Tudi ljudstvo pomaga in hiti reševati naše bogastvo – gozdove. Nad 3000 požrtvovalnih gasilcev, vojakov in civilnega prebivalstva se bori s požarom. Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 13 Nasveti, Organizacije ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Izdelava gozdnogospodarskega načrta enote Gornji Grad Pri redni obnovi dolgoročnih (10-letnih) gozdnogospodarskih načrtov je sedaj na vrsti enota Gornji Grad. Načrti se izdelujejo za gozdnogospodarske enote, ki so zaokrožene naravne enote. Gozdnogospodarska enota Gornji Grad vsebuje večino gozdov v občini Gornji Grad (katastrske občine Lenart, Florjan, Bočna, Gornji Grad, Šmiklavž in Tirosek) ter dele občin Nazarje, Rečica ob Savinji in Ljubno (katastrske občine Homec, Radmirje - manjši del in Šmartno ob Dreti - brez škofijskih gozdov). DELO NA TERENU V letih 2022 in 2023 bodo v teh gozdovih potekala terenska dela, ki so potrebna za izdelavo gozdnogospodarskega načrta. Glavne terenske naloge pri izdelavi Gornjegrajske gozdove so v preteklih obdobjih močno zaznamovale ujme. gozdnogospodarskega načrta so: meritve lesne zaloge in prirastka, opisi sestojev z načrtovanjem najvišjega možnega poseka in potrebnih gozdnogojitvenih del in obnavljanje mej oddelkov ter odsekov. OBNOVA MEJA Za meritve lesne zaloge in prirastka uporabljamo metodo stalnih vzorčnih ploskev, ki je namenjena za trajno spremljavo razvoja gozdov. Ploskve so velike pet arov in so sistematično razporejene po celotni gozdni površini. Meje notranje gozdarske členitve (oddelkov in odsekov) so se že začele obnavljati in jih bodo obnavljali revirni gozdarji še naslednja leta. Meje se bodo obnavljale tam, kjer so stare oznake še vidne. Kjer starih oznak mej ni ali so slabo vidne, je pri označevanju potrebno sodelovanje mejašev. VKLJUČEVANJE ZAINTERESIRANE JAVNOSTI Javnost bo v pripravo gozdnogospodarskega načrta vključena z zbiranjem pobud v letu 2023. Ko bo po končanih terenskih delih izdelan osnutek načrta (predvidoma maja 2024), bomo lastnike gozdov in tudi vso ostalo zainteresirano javnost povabili na javno razgrnitev in obravnavo načrta. mag. Vid Preložnik ZAVOD SAVINJA Šolarji risali stripe na temo podnebnih sprememb V okviru projekta Mi smo SVETloba so v Zavodu Savinja povabili k sodelovanju učence osnovnih šol v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, da narišejo stripe na temo podnebnih sprememb. Na povabilo sta se odzvali osnovni šoli Rečica ob Savinji in Ljubno ob Savinji. ZMAGOVALNI STRIP NASTAL NA REČIŠKI ŠOLI Oddana dela je pregledala tričlanska komisija v sestavi Anja Kumprej iz Zavoda Savinja, županja Občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik in ilustratorka iz Velenja Urška Stropnik Šonc. Komisija je na koncu izbrala najboljši strip, ki sta ga narisali Neža Ugovšek in Zoja Emeršič, učenki 6. razreda Osnovne šole Rečica ob Savinji. ZA NAGRADO SADIKE JAGOD Vse sodelujoče ustvarjalce stripov so povabili na razstavo, zaključek in razglasitev najboljšega stripa v Zavod Savinja. Učenci so za nagrado za sodelovanje prejeli sadike jagod, ki jih je podarila Fundacija Sadni gozd, zmagovalki pa sta 14 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 prejeli še darilo Ljudske univerze Velenje obisk sobe pobega v Vzorčnem mestu v Velenju. Projekt Mi smo SVETloba je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v njem pa sodelujejo vse občine Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Štefka Sem Udeleženci natečaja v družbi gostiteljev v Zavodu Savinja (foto: arhiv zavoda) Kultura, Organizacije NAZARSKI LIKOVNI UTRIP Kjer živi ustvarjalni duh Frana Tratnika in Jakija V Nazarjah je od 28. junija do 2. julija potekala likovna kolonija, ki so jo poimenovali Nazarski likovni utrip. Sodelujoči avtorji so ustvarjali v Jakijevi hiši in zunaj nje, na prostem, tudi na različnih lokacijah v kraju. Kolonija predstavlja prvo tovrstno srečanje likovnih ustvarjalcev v nazarski občini. TRADICIJA PLENERISTIČNEGA SLIKARSTVA Nosilca projekta sta Občina Nazarje in Kulturno društvo Nazarje. Projekt vodi Vladka Planovšek, strokovna spremljevalka pa je umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je povedala, da tovrstne likovne kolonije izhajajo iz tradicije t.i. plenerističnega slikarstva, ko so umetniki odhajali iz svojih ateljejev in slikali v naravi: »S kolonijo smo želeli v kraju, kjer živi ustvarjalni duh Frana Tratnika in Jožeta Horvata – Jakija, v hiši slednjega pa deluje tudi stalna zbirka in s programom urejena razstavna dejavnost, dodatno nadgraditi likovni utrip.« POVABLJENI IZBRANI AVTORJI Kolonije so se udeležili pripadniki različnih generacij in slogovnih usmeritev, ki so ustvarjali v različnih tehnikah. Na prvem mestu velja omeniti mednarodno uveljavljenega slikarja in kiparja, ki se je že predstavil v nekdanji domači hiši, Gorana Horvata. Med udeleženci je bil tudi akademski slikar in grafik, figuralik ter eden redkih nadrealističnih slikarjev pri nas Lojze Adamlje. Urška Skornšek je akademska slikarka, ki se ukvarja s slikarstvom, risbo, grafiko in ilustracijo. Nataša Tajnik Stupar je akademska slikarka in magistra umetnosti, najbolj prepoznavna po slikanju notranjih pokrajin, Vinko Železnikar pa je akademski slikar, ki obvlada različne medije, načine in pristope. USTVARJALI V KRAJINSKI MOTIVIKI Avtorji so odkrivali lepote in posebnosti prostora, v katerem so delali, in tako prispevali v več kot tisočletno tradicijo krajinske motivike, pri čemer niso bili tematsko omejeni, pač pa je bila vsakemu dana popolna ustvarjalna svoboda. Nataša Tajnik Stupar: »Zelo pomembno se mi zdi, da imajo tudi manjši kraji v Sloveniji takšna ustvarjalna srečanja, saj vsak kraj da nek svoj pridih ustvarjanju. Vesela sem, da so se v Nazarjah odločili za likovno kolonijo, saj lahko ta prinese pozitivne učinke za lokalno skupnost. Tako se lahko, na primer, ustvarja likovna zbirka, ki je zapuščina nekega časa in se ohranja za prihodnost, po drugi strani pa pomeni to tudi stik s profesionalno likovno umetnostjo, ki je sicer prisotna predvsem v večjih krajih.« Pet uveljavljenih umetnikov je v petih dneh ustvarilo likovna dela, ki jih bomo spoznali ob nazarskem občinskem prazniku. (Foto: Vesna Petkovšek) GORAN HORVAT SPET V DOMAČI HIŠI Za Gorana Horvata je bila to še posebej zanimiva izkušnja: »Po dvainštiridesetih letih se vračam v to hišo – to je namreč prvič, da sem štiri dni preživel v nekdanji hiši mojih staršev in obenem ustvarjal v njej. Kiparstvo mi je zadnje čase zelo blizu, zato mi ni bilo težko odgovoriti na željo organizatorja, da ustvarim kiparsko delo. Za povrh sem imel ravno star kos hrasta iz leta 1883; ta material je zelo umirjen, zato je privilegij delati z njim.« KOLONIJA POMEMBNA TUDI V PROMOCIJSKEM SMISLU Kolonija ima pomembno vlogo tudi pri širjenju prepoznavnosti kraja, zato si organizatorja želita, da postane tradicionalna, je povedal nazarski župan Matej Pečovnik. Skupino udeležencev bi morda v bodoče lahko povečali ali pridobili mednarodni značaj. Vladka Planovšek je dodala, da želijo s kolonijo nadaljevati tradicijo likovnega ustvarjanja na tem območju in udeležencem predstaviti kraj, ki ima obilo naravnega in kulturnega bogastva: »Tako bodo Nazarje dodatno utripale prav preko likovne umetnosti.« Ustvarjena dela bodo predstavljena na razstavi, ki bo septembra v počastitev občinskega praznika. Avtorji so vsak eno delo podarili organizatorju in bo tako vključeno v stalno zbirko Jakijeve hiše. Vesna Petkovšek POHOD PO LONČARSKI POTI V KOKARJAH Povabilo na ogled tematske poti bodo ponovili V pestro poletno dogajanje v občini Nazarje se je vključila tudi Krajevna skupnost Kokarje. Drugo julijsko nedeljo so pripravili voden pohod po tematski poti, poimenovani Lončarska pot. Nezahteven pohod je bil namenjen ljubiteljem narave, pohodnike je po poti vodila Andreja Zupan, predsednica KS Kokarje. Kot je povedala, je bila udeležba pod pričakovanji, kar je po njenem mnenju posledica pestrega dogajanja po vsej dolini. Kot organizatorji so se v krajevnem odboru odločili, da povabilo pohodnikom iz širše Savinjske regije znova pošljejo v nekoliko manj dopustniško obarvanem času. Kljub temu so udeleženci prehodili celotno traso Lončarske poti in se ob tematskih tablah seznanili z zgodovino lončarstva v naših krajih. Tatiana Angioi Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 15 Organizacije, Oglasi DELOVNO SREČANJE PARTNERJEV OPERACIJE ČEBELA BERE MED Prispevek k razvoju lokalnih knjižnic in prenosu znanj Na Ravnah na Koroškem je potekalo delovno srečanje partnerjev, vključenih lokalnih akcijskih skupin (LAS) v operacijo Čebela BERE med. Ivanka Orešnik, direktorica Zavoda za razvoj podeželja UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Matična kronika maj in junij 2022 POROKE • Dobnik Domen in Hribernik Petra v Mozirju • Rihter Žan in Pevc Tjaša v Mozirju • Pihler Matjaž in Novak Lidija v Logarski Dolini • Bevcer Marko in Kramar Nina v Mozirju • Grudnik Peter in Kopriva Tjaša v Mozirju • Šafarić Kolar Matic in Gorčan Anja v Mozirju • Stopar Martin in Vovk Irena v Mozirju • Smrekar Mitja in Podvratnik Tjaša v Logarski Dolini • Pavlič Žan in Sobočan Barbara v Lačji vasi • Mesiček Robin in Osrajnik Rebeka v Lačji vasi • Atelšek Kristjan in Debevc Špela v Mozirju • Kampuš Simon in Hajra Marigona v Mozirju • Deleja Kristjan in Hrnčič Sanja v Nazarjah • Brezovnik Mitja in Jeraj Darja v Nazarjah • Mikek Jože in Hrastnik Karmen v Nazarjah • Bizjak Jaka in Cvikl Ksenja v Mozirju SMRTI • Enci Janez, Gornji Grad • Štiglic Frančišek, Ljubno • Govek Franc, Ljubno • Pavlin Marija Frančiška, Gornji Grad • Kladnik Frančiška, Ljubno • Petek Jožef, Gornji Grad • Bauman Erika, Rečica ob Savinji • Skledar Herman, Solčava • Puncer Marjana, Mozirje • Bitenc Martin, Rečica ob Savinji • Britovšek Franc, Gornji Grad • Hudina Peter, Solčava • Miklavc Stanislav, Gornji Grad • Šuster Neža, Mozirje • Rosec Jožefa, Gornji Grad • Gostečnik Alojzija, Mozirje • Jakop Frančišek, Gornji Grad • Kukec Simon, Rečica ob Savinji • Tesovnik Janez, Gornji Grad 16 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 in turizma Savinja, ki je vodilni partner LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline, je srečanje ocenila kot zelo dobrodošlo za izmenjavo mnenj in dobrih praks. PROGRAM ZA VSE GENERACIJE Srečanje je potekalo v grajskem parku in v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. Pripravili so različne delavnice za otroke in odrasle, razstavo fotografij na drevesnih deblih in ekipni četveroboj v zabavnih knjižno-olimpijskih disciplinah, ki so zahtevale bralne ter motorične spretnosti. ČEBELARSKI KOTIČEK V KNJIŽNICAH Operacija Čebela BERE med zajema sodelovanje petih LAS in predstavlja prispevek k razvoju lokalnih knjižnic. Z operacijo želijo med otroke in njihove starše prenesti zavedanje o pomenu čebel za okolje. Knjižnice se v projekt vključujejo z gostovanjem čebelarskega kotička - izobraževalno didaktičnega pripomočka, v okviru operacije pa je nastala tudi slikanica Čebela BERE med, ki v knjižnicah spremlja čebelarski kotiček. Barbara Rozoničnik Partnerji, vključeni v operacijo Čebela BERE med3, so se srečali na Ravnah na Koroškem. (Foto: Nika Hölcl Praper) Kultura, Organizacije LJUDSKI VEČER OB PESMI IN BESEDI POD GRAJSKO LIPO »Naj lepa slovenska pesem ne bo pozabljena« Člani Kulturnega društva sv. Martina Marija Nazaret so pred gradom Vrbovec pripravili ljudski večer z naslovom Pod grajsko lipo. Bogat kulturno-glasbeni program je zapolnil še enega v nizu večerov, ki jih društvo redno pripravlja. POKLON DOMOVINI SLOVENIJI Veseli ljudje, željni druženja, slovenske pesmi in besede, so se zbrali pod mogočno grajsko lipo, simbolom slovenstva. V poletnem večeru so bile misli in besede posvečene Sloveniji, s pesmijo in recitacijami pa so izrazili domoljubje in se poklonili mnogoterim lepotam, ki jih ponuja. MARTINOV ZBOR IN SONČNICE Martinov zbor, najbolj aktiven sestav društva, je obiskovalce pozdravil z vsem ljubo domačo pesmijo. Pod okriljem društva deluje tudi vokalna skupina Sončnice, ki je program obogatila v nadaljevanju. Klara, Urška, Eva in Petra so skupaj začele prepevati že v času, ko so obiskovale osnovno šolo, pod sedanjim imenom pa nastopajo zadnjih nekaj let, ko so medse povabile še najmlajšo pevko Manjo. Najraje posegajo po priredbah slovenskih ljudskih pesmi in popevk. SLOVENSKA PESEM IN NEKAJ ARGENTISKIH RITMOV Sestre Lamprečnik - Valerija, Petra in Polona - pravijo, da se želijo s pesmijo dotakniti poslušalcev in jim tako pokazati svojo povezanost z glasbo. Za nekaj argentinskega melosa je poskrbel Franco Ezequiel Paez, pianist, komponist in zborovodja, ki ga je pred štirimi leti v Slovenijo pripeljala ljubezen. Ljudski večer so sklenili Florjanski fantje s prijatelji. Zasedba je nastala v »koronskem« času, ko so instrumentalisti, harmonikar, kontrabasist in kitarist k sodelovanju povabili štiri vokaliste iz okolice Celja. NAJ SLOVENSKA PESEM NE BO POZABLJENA Povezovalki programa Irena Vačovnik, predsednica Kulturnega društva sv. Martin Marija Nazaret, in Mateja Polak sta obiskovalce poletnega večera ob koncu povabili k druženju in prepevanju v senci grajske lipe: »Naj lepa slovenska pesem ne bo pozabljena. Prenašajmo jo iz roda v rod!« Barbara Rozoničnik Martinov zbor je najbolj aktiven sestav Kulturnega društva sv. Martina Marija Nazaret. (Foto: arhiv društva) ŠTEKLFEST V GORNJEM GRADU Zvoki godal v odličnem akustičnem okolju Občina Gornji Grad je letos v sodelovanju z Imago Slovenie pripravila prvi Šteklfest. Prvi koncert v sklopu tega projekta je bil v gornjegrajski katedrali, lepo Četverica mednarodno priznanih glasbenikov je uživala v gornjegrajski katedrali. (Foto: Štefka Sem) število obiskovalcev pa je lahko prvič v Sloveniji prisluhnilo kvartetu Berlin-Tokio, ki je igral skladbe Huga Wolfa, Josepha Haydna in Antonina Dvoraka. Godala so nežno zvenela v odličnem akustičnem okolju, mednarodno priznani izvajalci pa so bili navdušeni nad ambientom. Poslušalci so jih večkrat nagradili z bučnim aplavzom. Ugledni komorni ansambel je multikulturna skupnost v malem. Ime so si glasbeniki nadeli v smislu povezovanja, kot most med dvema velikima mestoma. Člani kvarteta prihajajo iz štirih različnih držav, povezuje pa jih strast do klasične glasbe. Med četverico je tudi Slovenec Gregor Hrabar, ki igra violino in violo, trenutno pa gostuje kot predavatelj na glasbeni akademiji v Okinavi na Japonskem. V kvartetu sta še dva violinista Cujoši Morija in Dimitrij Pavlov, sestav pa z violončelom dopolnjuje Ruiko Macumoto. Štefka Sem Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 17 Ljudje in dogodki, Za razvedrilo SREDNJEVEŠKA GOSTIJA V NAZARJAH Prikaz srednjeveških plesov ter ognjena predstava Plemič Konrad I. Vrbovški je v Nazarjah spet dal prirediti srednjeveško gostijo. Pestro dogajanje je pritegnilo tako otroke kot tudi starejše. Člani KUD Galiarda iz Celja in orientalske plesalke KUOD Bayani iz Kamnika so izvedli prikaz srednjeveških plesov. Sledil je prikaz srednjeveških bojev v izvedbi Reda kraljevega orla in Vitezov najemnikov grofov Celjskih, družinsko gledališče Kolenc pa je pripravilo predstavo z naslovom Tri srednjeveške burke. GOSTITELJA NASMEJALI ČLANI ŽONGLERSKE SKUPINE Obiskovalce in tudi plemiča Konrada I. ter njegovo soprogo Cecilijo so v smeh spravili člani žonglerske skupine Čupakabra. Tisti, ki so vztrajali do večernih ur, so si lahko napasli oči na spektakularni ognjeni predstavi, ki jo je pripravila skupina viteza Gašperja Lambergarja. MEČEVANJE, VEDEŽEVANJE, HOJA S HODULJAMI … Pester je bil tudi spremljevalni program. Turistično društvo Nazarje je za otroke pripravilo ustvarjalne delavnice, na katerih so lahko ob pomoči animatork izdelali krone iz lepenke, lesene meče in ščite. Vitezi najemniki grofov 18 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 Celjskih in Društvo Baron so uredili prostor za mečevanje, vedeževanje, prikaz pisanja pisem in pečatenje le-teh, hojo s starimi smučmi in hoduljami ter raznovrstne stare igre, kot na primer metanje pletenih obročev na stojalo, metanje podkev, balinanje z lesenimi kroglami, vlečenje vrvi in skakanje z žaklji. Najmlajši so uživali na vrtiljaku na ročni pogon. Na srednjeveški tržnici je bilo mogoče kupiti izdelke rokodelcev, čebelarjev in lokalnih pridelovalcev hrane ter se okrepčati s hrano in pijačo. Nastasja Kotnik Člani KUD Galiarda iz Celja so izvedli prikaz srednjeveških plesov. (Foto: Nastasja Kotnik) Ljudje in dogodki ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU Bogato dnevno dogajanje uvod v večerni zabavni del Čebelarski praznik v Gornjem Gradu je v novi preobleki postal etnološka prireditev, na kateri so bili v dnevnem dogajanju v ospredju čebelarska dejavnost, medeni izdelki in pomen medu. Občina Gornji Grad in Zavod Poseben dan sta se potrudila, da se je našlo za vsakogar nekaj. KLJUB NEKAJLETNI PREKINITVI ŠE VELIKO POTENCIALA Letošnji praznik je postregel s pestrim dnevnim in nato veseličnim večernim programom. Prireditev ima za sabo že 33 ponovitev, kljub nekajletni prekinitvi od kozarcev, je zmagal Ciril Poljanšek. Največja atrakcija je bil nastop skupine Diamanti iz Solčave z gosti, nekaterimi člani prav tako legendarne skupine Via Song iz Luč, o čemer pa več prihodnjič. OBILJE DOMAČIH DOBROT V senci dreves v parku pred gornjegrajsko katedralo so stojnice postavili domači mojstri. Na njih ni manjkalo doma izdelanih dobrot, zelišč, lesenih in okrasnih predmetov ter seveda medu. Mladi so na stojnici pekli palačinke, oblite z medom. Hruškovi žlinkrofi, preliti z medom, ali navadni mesni z ocvirki Žlinkrofarne Vrtar so obogatili ponudbo in obiskovalcem Čebelarskega praznika polepšali dan. Tekst in foto: Štefka Sem Sprehod po »ulici stojnic« v senci dreves v parku pred gornjegrajsko katedralo Skozi ves dan so se vrstile poučne ustvarjalne urice za najmlajše. pa ima še veliko potenciala. V Šteklu so pripravili razstavo slik čebelnjakov članov domače čebelarske družine, obiskovalci pa so lahko izvedeli vse o čebelarjenju, čebelah in medu. Veliko obiskovalcev si je v TIC-u izposodilo električna kolesa in se z njimi odpravilo na turo po okolici. CELODNEVNE OTROŠKE AKTIVNOSTI Franci Podbrežnik in Nejc Slapnik iz Zavoda Poseben dan sta vlekla niti med poučnimi ustvarjalnimi uricami za najmlajše, lutkovno predstavo o čebelah gledališča Kolenc in nastopom Dejana Dogaja, ki je navdušil tako otroke kot starejše. Osrednja knjižnica Mozirje je pripravila delavnico na temo čebel oziroma pravljico, ki so ji otroci pozorno prisluhnili. Kratkohlačniki so lahko sodelovali tudi v kvizih in se potegovali za razne nagrade. Na tekmovanju v ocenjevanju, koliko medu je v enem PRIMOŽ ZVIR PREDAJA ZNANJE TUDI PREKO SPLETA S spletno šolo Vharmonika do učencev tudi v Ameriki Harmonikar Primož Zvir, v preteklosti tudi svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko, svoje bogato glasbeno znanje že leta prenaša na mlajše rodove. Njegovi učenci dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih tako doma kot v tujini. Je eden od soustanoviteljev Zveze diatonične harmonike Slovenije in član ter vodja Izvirnih muzikantov. A tu se njegovo prenašanje znanja ne ustavi. UČENJE NA DOMAČEM KAVČU Pred dvema letoma je začel sodelovati s spletno šolo Vharmonika, kjer je znanje in strokovnost združil s programerjem Vojkom Selinškom iz Maribora. Z njunim programom se je sedaj mogoče učiti igranja na frajtonarico kar na domačem kavču, kar velja tako za popolne začetnike kot tiste, ki želijo osvežiti znanje »sprehajanja po gumbih«. DOKAZANO USPEŠNA METODA Konkreten dokaz uspešnosti te metode je čebelarska himna Hvala vam, čebelice avtorja Martina Juharta. Trideset harmonikarjev, ki so se preko spletne aplikacije naučili omenjeno skladbo, se je pred časom z ansamblom Pik predstavilo v oddaji V petek zvečer na TV Slovenija. V NABORU ŽE VEČ KOT 400 SKLADB RAZLIČNIH ZAHTEVNOSTI »Aplikacija je že doživela tehnične izboljšave in je sedaj še bolj prijazna uporabnikom. Vse ukaze je moč urejati s tipkovnico. V naboru je že več kot štiristo pesmi za različne stopnje znanja,« je povedal Primož Zvir. Uporabniki spletne šole Vharmonika so iz vseh koncev Evrope, pa tudi iz Amerike. RŠ Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 19 Intervju TILEN FINKŠT, PROFESIONALNI CESTNI KOLESAR »Za uspeh je potrebno veliko odrekanj, požrtvovalnosti, discipline in malo norosti« Tilen Finkšt iz Mozirja se s kolesarstvom ukvarja od leta 2014, od svojega sedemnajstega leta. Leta 2015 je bil mladinski državni prvak, kar mu je dalo velik zagon za nadaljevanje v tem garaškem športu, in danes je profesionalni tekmovalec v cestnem kolesarjenju. Vozil je že za več kolesarskih klubov, najprej je bil v Radenski Ljubljana, nato v Rogu Ljubljana, nekaj več časa je ostal v klubu Ljubljana Gusto Santic, letos pa se je pridružil članski ekipi novomeškega kluba Adria Mobil, ki praznuje petdeset let delovanja in velja za enega najboljših klubov v Sloveniji. Tu je svojo kariero začel tudi Primož Roglič in veliko drugih uspešnih kolesarjev. Tilen se je že sedemkrat preizkusil tudi na dirki po Sloveniji, kjer so ga tudi letos ob poti skozi Zgornjo Savinjsko dolino pozdravili domači navijači. • Morda klišejsko vprašanje, pa vendar, kje in kdaj ste se navdušili za ta šport? Že od nekdaj sem rad kolesaril. Od malih nog sem užival na gorskemu kolesu, tudi monociklu in vsem, kar je imelo kolesa. Ko si je oče kupil cestno kolo, sem se navdušil nad cestnim kolesarjenjem, kmalu za tem pa sem dobil svojo prvo specialko. Cestno kolesarjenje me je tako navdušilo, da sem sprva ljubiteljsko treniral sam. S pomočjo prijatelja, ki je vozil za takratni kolesarski klub Radenska Ljubljana, sem dobil priložnost za mesto v klubu. Moja kolesarska pot se je v prvem klubu začela pod vodstvom mladinskega trenerja Mihe Koncilije. 20 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 • Zakaj cestno in ne, na primer, gorsko kolesarstvo? Še sam ne vem, kaj me je na cestnem kolesu bolj pritegnilo kot na gorskem. Vsekakor mi je bilo cestno kolesarstvo bolj zanimivo in bilo je nekaj, v čemer sem videl svojo prihodnost. V začetku mojega kolesarjenja je bilo cestno kolesarstvo bolj dostopno za razvoj športne kariere kot gorsko. Vsekakor pa, ko mi čas dopušča, rad sedem na gorsko kolo in se spustim po gozdnih strminah. • Profesionalno kolesarjenje velja za garaški šport. Kako ga doživljate vi? Kaj vam daje energijo, da v njem vztrajate? Kolesarjenje je res garaški šport in zahteva veliko odrekanj. V vsak trening moram vložiti 150 odstotkov truda, saj sem sam sebi največja konkurenca. Kot že rečeno, sem se že kot najstnik zaljubil v cestno kolesarjenje in od takrat naprej si ne predstavljam dneva brez kolesa. Kljub odrekanjem in garaštvu pa je kolesarjenje eden najlepših športov, saj s kolesom lahko prevoziš najlepše kilometre v naravi. Imam svoje cilje in ambicije, kar mi daje največji zagon, da vztrajam. • Se rekreativno ukvarjate še s kakšnim drugim športom oziroma kaj počnete v prostem času? Zanimajo me vsi športi, vendar profesionalno nikoli nisem razmišljal o drugem športu. Ob prostih dneh pogosto sedem na gorsko kolo, da se umaknem s prometnih cest in od nestrpnih voznikov. Seveda pa takrat ne pozabim na druženje s prijatelji, punco in družino. • Kaj pomeni za vas prestop v novomeški klub Adria Mobil? Prestop ni bil težak. Vedel sem, da rabim spremembo. Ko sem dobil priložnost »Kolesarjenje je res garaški šport in zahteva veliko odrekanj. V vsak trening moram vložiti 150 odstotkov truda, saj sem sam sebi največja konkurenca.« za prestop, sem vedel, da moram to priložnost maksimalno izkoristiti. Zavedam se namreč, da ponudbe ne bi dobil brez dobrih rezultatov. V redu sem se počutil v klubu Ljubljana Gusto Santic, a čutil sem, da moram obrniti nov list, in izkazalo se je, da je bila moja odločitev prava. • Članska ekipa Adrie Mobil je, s povprečno starostjo 20 let, ena najmlajših ekip na svetu, kljub temu pa je dosegla nekaj zavidljivih rezultatov. Kako se počutite v ekipi? Počutim se odlično, s fanti smo dobra ekipa, razumemo se in sodelujemo. Vzdušje v ekipi se odraža tudi v rezultatih, tako doma kot v tujini. Dobrih rezultatov seveda ne bi bilo brez odličnega trenerja Marka Kumpa in direktorja ekipe Bogdana Finka. • Klub Adria Mobil organizira tudi dirko po Sloveniji, ki ste se je letos udeležili sedmič. Morda primerjava letošnje dirke s prejšnjimi? Vsako leto je drugače. Časi se spreminjajo in tako se spreminja tudi način dirkanja. Vsako leto se konkurenca stopnjuje, vedno več je nastopov kolesarskih pro tour ekip, katerih člani so tudi naši najboljši kolesarji Tadej Pogačar, Luka Mezgec, Matej Mohorič in ostale svetovne zvezde kolesarstva. V sedmih udeležbah na dirki po Sloveniji sem pridobil veliko izkušenj in vem, kaj pričakovati. Zaradi konkurence je bila za nas to zelo težka dirka, saj imajo pro tour ekipe »tri prestave več« in so sposobne narekovati svoj tempo. »Žene me želja po uspehu. Uspeh bi zame pomenil mesto in pa rezultati v eni izmed ekip, ki je med najvišjimi na lestvici svetovnega kolesarstva.« • Kot tekmovalec sodite v kategorijo vsestranski. Kaj pa bi vi dejali, v čem ste najmočnejši? Zase bi rekel, da mi najbolj odgovarjajo dirke, ki se končajo s sprintom. Nisem izrazit »klančar«, zato imam največ uspehov na težkih dirkah s končnim sprintom. • Kolesarstvo je, tudi po zaslugi izjemnih rezultatov naših najboljših tekmovalcev, postalo ena najbolj priljubljenih športnih disciplin v Sloveniji. Kdo je vaš vzornik in zakaj? Kar v zadnjih letih počneta Pogačar in Roglič, je res nekaj posebnega in počaščen sem, da lahko tekmujem s kolesarji najvišjega ranga. Glede na to, da sva s Pogačarjem že dolgoletna prijatelja, saj imava skupne začetke v ljubljanskem Intervju, Šport klubu, so v mojih očeh njegovi dosežki res edinstveni. • Na letošnji istrski dirki Trofej Poreč, katere se je udeležilo 174 najboljših mladih kolesarjev iz 25 držav, ste v sprintu dosegli, kot sami pravite, grenko 4. mesto. Pa vendar je to odličen rezultat … Res je, zadnji dve leti sem na dirki Trofej Poreč dvakrat dosegel tretje mesto, zato so bila letos pričakovanja visoka. Želel sem si višje stopničke, a se žal ni izšlo, kot sem si zamislil. Glede na to, da mi najbolj ustrezajo dirke s ciljnim sprintom, ki je rahlo v klanec, je bilo tokratno 4. mesto zame grenko. Potrebno pa je priznati, da smo oziroma so kolesarji vedno močnejši, konkurenca na dirkah se spreminja, kot sem že omenil, vedno več je pro tour ekip in pro conti ekip, to so ekipe stopničko nižje, kar še dodatno oteži doseganje dobrih rezultatov. »Glede na to, da sva s Pogačarjem že dolgoletna prijatelja, saj imava skupne začetke v ljubljanskem klubu, so v mojih očeh njegovi dosežki res edinstveni.« • Katerih tekmovanj se boste še udeležili to sezono in pri katerih si obetate največ? Na letošnjem državnem prvenstvu sem dosegel šesto mesto, član naše ekipe Kristjan Koren pa je postal državni prvak. Na sredozemskih igrah v Alžiriji sem kot član slovenske reprezentance osvojil četrto mesto. V nadaljevanju sezone me čaka še kar nekaj pomembnih dirk v tujini, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo, ter dirke svetovne serije, nekaj dirk pa bom odpeljal tudi na slovenskih tleh. • Ste po naravi zelo tekmovalna oseba? Ja, zelo. Mislim, da brez takšne mentalitete nimaš kaj početi v kolesarstvu. Potrebno je imeti svojo vizijo in glavo na pravem mestu. Za uspeh je potrebno veliko odrekanj, požrtvovalnosti, discipline in malo norosti. Treningi morajo biti na prvem mestu. Noge morajo biti sveže in glava mora biti na svojem mestu vsako dirko. • Kaj vas žene, kaj vas motivira? Žene me želja po uspehu. Uspeh bi zame pomenil mesto in pa rezultati v eni izmed ekip, ki je med najvišjimi na lestvici svetovnega kolesarstva. • Vam je kdaj težko? Kot v vsakem športu niso v kolesarstvu vsi dnevi sončni. Kot vsak športnik tudi jaz nimam vedno dobrega dne in dobre dirke, vsekakor pa so dobri dnevi in lepi rezultati tisti, ki me ženejo naprej. • Kaj pa padci, poškodbe? Možnost za padce je prisotna vsako dirko, včasih pa tudi na treningu, se zgodi (smeh). Hitrost lahko doseže tudi sto kilometrov na uro, vse, kar imamo oblečeno, pa je tanek dres in čelada, zato je srečanje z asfaltom zelo neugodno. Najhujši so padci na večdnevnih dirkah, ko ni časa za celjenje. Rane zakrpaš in se pripraviš na naslednji dan tekmovanja. Resnih športnih poškodb, ki bi pustile posledice, na srečo doslej še nisem imel in upam, da tako tudi ostane. • Kaj pričakujete v bližnji prihodnosti? Ambicije in cilji so visoki. Glede na dobro ekipo si upam trditi, da je uspeh pred vrati. Pogovarjala se je Vesna Petkovšek, foto: osebni arhiv Tilen Finkšt se je letos sedmič in prvič v dresu ekipe Adria Mobil udeležil dirke po Sloveniji. EVROPSKO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI DO 20 LET Maja Marolt in Živa Javornik do 17. mesta Odbojkarica Maja Marolt iz Mozirja je v paru z Živo Javornik nastopila na evropskem prvenstvu v odbojki na mivki do 20 let v Izmirju v Turčiji. Slovenki sta po obetavnem začetku v predtekmovanju na koncu zasedli 17. mesto. Maroltova in Javornikova sta začeli s prepričljivo zmago (21:10, 21:17) nad Srbkinjama, nato pa sta morali v okviru skupinskega dela tekmovanja najprej priznati premoč finski dvojici (15:21, 15:21), za tem pa še Nizozemkama, ki sta bili po hudem boju uspešnejši z rezultatom 21:13, 20:22 in 16:14. Maja in Živa sta si s tretjim mestom v skupini zagotovili uvrstitev v izločilne boje, a v nadaljevanju nista bili kos Švicarkama, ki sta slavili z 1:2 v nizih. S tem sta Slovenki osvojili končno 17. mesto. Benjamin Kanjir Maja Marolt v akciji Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 21 Šport Iz policijske beležnice (SN 29 z dne 22. julija 2022) K pisanju me je vzpodbudil zapis v SN 29 Motorist umrl na kraju nesreče. Vsaka smrt je boleča in vredna sočustvovanja, posebno še, če gre za mladega človeka. Predvsem pa, če nastane iz neodgovornega ravnanja udeležencev v prometu. Iz zapisa v omenjeni rubriki, preprosto izhaja, da je: 1. Glavni ali skoraj poglavitni krivec voznica osebnega vozila, ki je neposredno za gostiščem Majerhold zavijala levo na dovozno cesto k stanovanjski hiši. Baje zato, ker se ni prepričala, da s tem ne ogroža drugih udeležencev v prometu. Nadaljnja dejstva demantirajo takšen zaključek policistov. 2. Policisti so sicer zapisali, da je motorist začel prehitevati osebno vozilo, ko je le-to že nakazalo namero zavijanja v levo, iz zapisa pa izhaja, kot da to niti ni pomembno. 3. Policisti niso zapisali, da je motorist prehiteval na odseku, kjer je omejitev hitrosti 70 km na uro, označena z 2 prometnima znakoma in znakom, da sledijo 3 križišča, od prvega znaka dalje pa se začne še talna oznaka s neprekinjeno črto. Ta poteka do mesta nesreče v dolžini 262 m (vir: Google Earth) s 3 prekinitvami na križišču za naselje Šentjanž, nato pred gostilno Majerhold ter pri odcepu, kjer je prišlo do trka motornega kolesa in osebnega vozila. Motorist je torej grobo kršil predpis, da je prehitevanje na tako označenem odseku strogo prepovedano in, kot sledi iz nadaljevanja, tudi ni upošteval omejitve hitrosti na 70 km/h. 4. Policisti tudi niso zabeležili, da se je za osebnim vozilom že nabirala dolga kolona vozil, nastala še pred gradbiščnim semaforjem na odcepu za naselje Rečica ob Savinji. Voznica je osebno vozilo ustavila in čakala, da se sprosti promet iz nasprotne smeri, v vzvratnem ogledalu pa zaradi kolone vozil ni mogla prepoznati prehitevajočega motorista. Še več, na tem mestu se iz razpoložljivih orto foto posnetkov jasno vidi, da vozišče iz dokaj dolge ravne linije preide v rahli desni ovinek. Zato voznica tudi v levem vzvratnem ogledalu ni mogla zaznati prehitevajočega motornega kolesa. Motorist je tudi v tem primeru grobo kršil absolutno prepoved prehitevanja kolone. 5. Policisti prav tako niso obvestili javnosti o oceni hitrosti motornega kolesa. Da je ta bila vsaj enkrat višja (po nekaterih nepreverjenih virih med 165 in 195 km/h), kot je z znakom dovoljena maksimalna hitrost 70 km/h. To pove podatek očividcev, da je motorist po oplazenju zavijajočega osebnega vozila, ko je padel skupaj z motornim kolesom, drsel po cestišču cca 50 metrov, ob trčenju v prometni znak pa je motorista dvignilo od tal in vrglo še nadaljnjih cca 30 metrov naprej. Ob preprostem izračunu dobimo podatek, da tako premikajoče motorno kolo v 1 sekundi naredi pot v dolžini 54 m, v 5 sekundah pa 270 m (!). Pričakovati od voznice, da bi to morala zaznati, je absurdno. 6. Na mesto nesreče sta poleg gasilcev in ekipe NMP prva prispela policistka in policist PP Mozirje, nato pa še policista PP Velenje, ki sta primer prevzela v nadaljnjo obravnavo. Pri ugotavljanju identitete preminulega motorista, pri katerem niso našli nobenih dokumentov, naj bi policistka po preverjanju registrskih tablic povedala, da gre za naše (pokojni naj bi bil vojaški policist, njegov oče pa zaposlen na policiji). Priče vedo povedati, da se je odnos policistov do obravnavanih udeležencev in ostalih prič, ki so pomagale pri oživljanju ponesrečenca, ob omenjenem podatku v trenutku spremenil. 7. V medijih tudi ni bilo zaslediti, da bi policija iskala očividce nesreče, da bi razjasnila vse okoliščine nesreče s smrtnim izidom, ampak je naprtila izključno krivdo voznici, v nadaljevanju postopka pa podala proti njej kazensko ovadbo. Zato javnost pričakuje odgovor oz. pojasnilo policije na zgoraj navedena vprašanja. Splošni vtis je, kot da Policija opušča kontrolo hitrosti motoristov in njihovih »športnih eksibicij« na cestah, kjer poteka javni promet in so ogrožena življenja nas vseh. Podobno toleranten odnos do prenapetih lastnikov motornih koles z visoko tehnološko opremo in veliko prostornino njim ljubih konjičkov je zaslediti tudi pri večini podobnih policijskih poročil. Doklej še to? Post scriptum. Ta zapis ni naperjen proti večini motoristov, ki v prometu ravnajo po prometnih predpisih, niti proti tistim policistom, ki vestno opravljajo svoje delo. Zvonko Anton Zupan Dobrovlje pri Mozirju 15, 3331 Nazarje IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • POLICISTI ZASEGLI SKUTERJA • OGENJ UNIČIL OSEBNI AVTO Gornji Grad: 18. julija so policisti v Gornjem Gradu mladoletnima voznikoma zasegli neregistrirana skuterja. Mladoletnika tudi vozniških dovoljenj nista imela. Šmihel nad Mozirjem: 19. julija ob 18.26 je zagorelo osebno vozilo. Gasilci PGD Mozirje so požar, ki je vozilo v celoti uničil, pogasili in pregledali okolico. • ZAGORELA JE TRAVA • Z UKRADENO KARTICO DO GOTOVINE • TRČILA AVTOBUS IN OSEBNO VOZILO Spodnja Rečica: 20. julija ob 13.21 je zagorelo na manjši površini v naravi. Gasilci PGD Rečica ob Savinji so pogasili kup goreče travinje na površini štirih kvadratnih metrov. Raduha: 20. julija v jutranjem času so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni o tatvini bančne kartice iz parkiranega vozila. Po tatvini je neznana oseba na različnih bankomatih opravila tri dvige gotovine v skupnem znesku 1400 evrov. Nazarje: 21. julija ob 12.48 sta na Savinjski cesti trčila osebni avto in avtobus. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj 22 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 nesreče, odklopili akumulator, očistili po vozišču razlite motorne tekočine in nudili pomoč poškodovani osebi do prihoda reševalcev, ki so poškodovano osebo oskrbeli na kraju nesreče. • VLOMILEC V KLETI • PIJAN ZA VOLANOM • PLANINKA ZAŠLA S POTI Nazarje: 23. julija zjutraj so bili policisti obveščeni o vlomu v kletne prostore v večlastniški stanovanjski hiši na Zadrečki cesti. Neznani storilec je v času od 5. maja do dneva prijave na vzvod vlomil v kletni prostor oškodovanca in iz njega ukradel dva električna vrtalnika ter ročno krožno žago. Materialna škoda znaša okoli 300 evrov. Mozirje: 23. julija popoldan so policisti med kontrolo prometa ustavili voznika osebnega vozila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je imel v krvi 1,8 miligramov alkohola. Logarska Dolina: 24. julija okoli 15. ure je na območju Okrešlja zašla planinka. Reševalci GRS Celje so planinko našli in nepoškodovano pospremili v dolino. Zahvale, Oglasi Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA V petek, 15. julija, nas je zaradi nenadnega zastoja srca zapustil Ferdinand - Ferdo ERNST Zahvaljujemo se zdravniško/reševalni ekipi za trud pri oživljanju in podjetjema Morana Parižlje ter Veking Celje za hitro pripravo in izvedbo poslednje poti. Prisrčna hvala gospodu župniku mozirske župnije, ki ga je z Božjo besedo pospremil do groba na celjskem pokopališču, kjer smo se sorodniki, prijatelji in znanci z solzami v očeh v torek, 19. julija, poslovili od dragega Ferdinanda. Ohranimo ga v lepem spominu. Žalujoči žena Lucija, sin Boštjan in hčerka Nika v imenu vseh sorodnikov Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni … ZAHVALA Grega KALIN Ob boleči izgubi našega dragega Grega bi se radi zahvalili vsem, ki nam v težkih trenutkih stojite ob strani. Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Zahvala vsem, ki ste našega Grega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi domači Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 Za razvedrilo MLADINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Gideon Samson: Dnevi na otoku Mladinski roman nizozemskega pisatelja je izšel v zbirki Z(o) renja, ki mladim bralcem ponuja tenkočutne zgodbe, ki so polne zapletov in znajo pritegniti mladostnika k branju. Zgodba pripoveduje o Jakobu, otroku iz ločene družine, ki mora poletje preživeti na grškem otoku pri svojem očetu, s katerim pa skorajda nima stikov. Čeprav se Jakob v Grčijo odpravi z velikim odporom, se njegove počitnice odvijejo v njegovo najlepše poletje. Ljubezen, nova prijateljstva in popravljanje odnosa z odtujenim očetom Jakobu ustvarijo čudovito in nepozabno izkušnjo. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2022 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Sobota, 30. julij Nedelja, 31. julij Ponedeljek, 1. avgust Torek, 2. avgust Sreda, 3. avgust Četrtek, 4. avgust Petek, 5. avgust Ob 10.00. Športni park Radmirje Turnir v odbojki na mivki – mešane dvojice ob 16.00. Turistična kmetija Loger, Ljubno Kulinarična delavnica Jedi iz drobnice ob 16.00. Radmirje - od Križa proti Petkom S pesmijo po vasi – Sverjanski gadi ob 18.00. Piknik prostor Gril, Ljubno Razdiranje kope za oglje ob 20.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno Flosfest (Magnifico, Kingston, Alter Ego, Up N'Downs) ob 13.00. Prostor Kinološkega društva v Varpoljah Piknik in družabno srečanje Društva upokojencev Rečica ob Savinji ob 14.00. Cerkev v Rastkah, Ljubno Sv. maša po namenu flosarjev ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji – pametna učilnica (bivša knjižnica) Voden ogled prve podeželske pametne učilnice ob 18.00. Parkirišče Janezovo polje, Ljubno Otvoritev modernizacije Janezovega polja ob 10.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno Vezanje flosa ob 10.00. Fašunova hiša na Ljubnem Dan odprtih vrat Zavoda Savinja ob 13.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno Srečanje članov Društva upokojencev Ljubno ob Savinji ob 17.00. Kegljišče Ermenc na Ljubnem Tekmovanje v kegljanju za pokal Flosarja ob 16.00. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno Srečanje gasilskih veterank in veteranov Zgornje Savinjske doline ob 17.00. Telovadnica OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki ob 18.00. Kongresni center KLS, Ljubno Svečana proslava ob občinskem prazniku ob 20.00. Pod šotorom v Vrbju, Ljubno Srečanje z ljudskimi godci Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo 26 Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ŽIVALI –KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031 533 745. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, od 30 do 180 kg, ugodno, dostava; gsm 031 509 061. Prašiče, mesnate pasme primerne za dopitanje na večjo težo. Fišar, Tabor; gsm 041 619 372. Kokoši nesnice, različnih pasem za domačo ekstenzivno rejo prodamo in dostavimo; gsm 031 751 675. Bikca čb, star 10 dni, cena 150 eur; gsm 040 723 865. Prodam 2 telički; gsm 070 999 164. Prodam teličko rj, staro 10 dni, mlečni tip; gsm 041 269 878. Telica simentalka, breja 9 mesecev, pašna in ekološka reja, prodam; gsm 041 441 702. Prodam teličko simentalko, staro 14 dni; gsm 041 216 648. DRUGO – PRODAM Vitel Krpan 5t SI prodam; gsm 031 776 736. Prodam 3 kg ocvirkov; gsm 040 684 008. Prodam krmni krompir; gsm 041 696 802. Vrtna kosilnica (traktor mtd), širina 90 cm, starejši model, tehnično izravna, cena 460 eur; gsm 040 738 485. Prodam New Holland T5.95, prednja hidravlika, kardan, klima, vsa oprema, nov-2022, garancija; gsm 031 493 660. Prodamo zgodnji krompir; gsm 031 815 238. DRUGO – KUPIM Kupim bukovo hlodovino za drva. Plačilo takoj; gsm 040 430 080. VOZILA – PRODAM VW passat, 2,0 tdi, 4x4, karavan, l. 2011, prodam za 7700 eur; gsm 051 626 627. Oglasi Savinjske novice št. 30, 29. julij 2022 27