9 771580372009
Številka 185
Leto 8
<
u
I
V)
<
0
1
s 2
RŽ
<
o
z
>
LU
00
o
Os
(N
oo
24. maj 2007
Boj za ravnateljev stolček
Boštanj - Mozaik pravne države, kjer so za “naše” in “vaše” večkrat uporabljene različne norme, je dobil nov črn kamenček. Postavilo gaje šolsko ministrstvo v postopku imenovanja ravnateljice OŠ Boštanj Vesne Vidic Jeraj. Kandidatka sicer izpolnjuje maksimum od zakonsko zahtevanih pogojev za to funkcijo, tudi v svetu šole je dobila večino glasov, resorni minister pa ji je odrekel pozitivno mnenje. Inšpekcijski nadzor je namreč pokazal, daje svet šole “vprašljiv”, ker je bilo v postopku volitev članov iz vrst kolektiva odkritih nekaj nepravilnosti.
Očitno je bil namen predsednice sveta šole Vesne Kralj, ki je bila ob Vidic Jerajevi tudi kandidatka za ravnateljico, “v imenu zakonitosti” izpodbijati zgolj imenovanje svoje protikandidatke, kajti na isti seji so sprejeli še druge sklepe, tudi takega s finančnimi posledicami, pa so vsi ostali v veljavi. Ker jih nihče ne izpodbija! Zal komentarja Kraljeve nismo uspeli pridobiti, ker je bila do zaključka redakcije v bolniški in smo številko njenega domačega telefona vrteli brez uspeha.
Vesna poetično pomeni pomlad. Boštanjski šoli seje letos zgodilo toliko pomladi, da so poganjki spletkarjenja segli previsoko. Vidičeva najbrž ni edina na spisku tistih, za katere je bilo v tej državi posebej pravno “poskrbljeno”, lahko bi rekli po meri legalno šivano. Kaj pa etika, ki legalnemu daje tisto najpomembnejše - legitimnost?
...na strani 3 Kdo bo vodil OS Boštanj?
iz vsebine...
Škrabec občini odreka legitimnost
...stran 3
Gradbeni lobi ogroža sevniško čistilno napravo
...stran 4
Najgerjeva se vrača na sodišče
...stran 5
Politika pred ogledalom
...stran 6
Fotostrip: četvorka seniorjev
...stran 16
■ ■M." V.
Kje bodo plavali?
Krško - Občinski svetniki so lani sprejeli sklep o gradnji pokritega plavalnega bazena na območju ŠRC Matija Gubec, ki naj bi bil zgrajen v treh letih. Že letos februarja naj bi občina pridobila gradbeno dovoljenje, a se to ni zgodilo. Plavalni klub Celulozar Krško je zato javno opozoril na prepočasno reševanje tega problema in občini očital pasivnost, ki jo ta zavrača in opozarja, da je bilo PK Celulozar in občinskemu svetu jasno povedano, daje sprejeta lokacija problematična, saj leži na poplavnem območju, kjer gradnja ni dovoljena, zato tečejo postopki, da se to območje izvzame iz poplavnega območja. Zadeva je iz prostorskega vidika zelo zahtevna, pojasnjuje vodja oddelka za družbene dejavnosti Jadranka Gabrič, in dokler ta vidik ni razrešen, ni mogoče nadaljevati z drugimi postopki. Prvi tak postopek je javni natečaj za prostorsko umeščanje bazena in arhitekturne rešitve. Zaradi poplavnega območja bi bili vsi nadaljni pogoji negativni, zato gradbeno dovoljenje ne bi bilo izdano.
■: !	d	Jr i
		
V '».T'	jifT	j j yj
		
mm m	*	. j	II :1t
Krški bazen čaka na boljše čase.
Pred dnevi se je na ministrstvu za okolje in prostor mudila krška delegacija in izvedela, da bo verjetno potrebno izdelati posebne strokovne podlage, ki bodo morale biti usklajene z idejnimi zasnovami za HE Brežice.
...na strani 4
Na obisku evropske agencije
Mokrice - Od 22. do 24. maja poteka 43. srečanje predstavnikov evropskih agencij za ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Namen srečanja je izmenjava izkušenj in informacij o stanju in novostih na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki v posameznih državah. Evropske agencije se že 22. leto redno dvakrat letno srečujejo v t.i. “Klubu agencij”, ki je bil ustanovljen na pobudo Evropske komisije.
Tokrat srečanje organizira slovenska Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO), ki je bila povabljena v klub in je postala članica že pred pristopom Slovenije v EU. Srečanja se udeležujejo predstavniki evropske komisije, Bolgarije, Francije, Češke, Finske, Italije, Litve, Madžarske, Poljske, Romunije, Švice in Velike Britanije.
ARAO bo gostom predstavila potek izbora lokacije in načrtovanja odlagališča NSRAO pri nas, v okviru srečanja pa si bodo ogledali tudi obe potencialni lokaciji na območju Vrbina v občini Brežice in Krško. J.K.
Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov
*
Avto
GAIANT

Jožica Novak Krajšek s.p.
Ob potoku 10, Novo mesto: 07/33 46 112
Rekordna ulična četvorka
Sevnica - Čeprav se prepiri organizatorjev - Plesne zveze Slovenija in Plesne šole Urška okrog prireditve “Četvorka za Guinnessov rekord” nadaljujejo, je jasno, daje Posavje postavilo nov rekord. Lani, ko je v 25 slovenskih mestih in 11 sosednjih evropskih krajih v 5907 četvorkah zaplesalo 23.628 maturantk in maturantov, je četvorka prvič potekala tudi v Posavju. Na Trgu Matije Gubca v Krškem je plesalo 80 maturantov in maturantk iz Posavja. Letos je 25 četvork oz. 100 plesalcev plesalo na Trgu svobode v Sevnici in postavilo posavski rekord. V Sevnici so četvorko plesali učenci OŠ Sevnica in Boštanj ter dijaki Sevniške srednje šole. N.Č.Č.
I
* Rezervirano za slovensko glasbo |
Radio Sevnica & Veseljak Dolenjska

...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Banke-upnice prodale Vino Brežice
Novi lastniki in nov direktor
Brežice - Vino Brežice se je že nekaj časa otepalo s finančnimi težavami; bolj kot z vinom se je ukvarjalo z brezalkolnimi pijačami. Potem ko so se odločili za finančno prestrukturiranje, ko so večinske lastnice postale banke-upnice in ko je družbi priskočila na pomoč tudi država, so banke svoj večinski delež v Vinu prodale. Nov lastnik je družba Koroška trgovina iz Radelj ob Dravi, nadzorni svet pa je po odstopu dosedanjega direktorja Matjaža Pegama imenoval novega - to je Mihajlo Čule.
9. maja se je s podpisom pogodbe o državni pomoči uspešno zaključilo finančno prestrukturiranje družbe Vino Brežice, nam je 15. maja “z veseljem” - kot je zapisal -sporočil Matjaž Pegam, ki se na dopisu ni več podpisal kot direktor. Ker je istega dne zasedal nadzorni svet, je očitno takrat že dozorela odločitev, da bo po prihodu novih lastnikov zapustil direktorsko mesto. Pegam svoje odločitve zaenkrat še ni želel pojasniti, prav tako nam ni zaupal, kam odhaja. Predsednica nadzornega sveta v Vinu Brežice, v SKB banki pa zadolžena za naložbe Stanka Bokal, je o tem povedala: “Nadzorni svet je na svoji 20. seji obravnaval spremembo lastništva v družbi Vino Brežice in hkrati predčasen odstop direktorja družbe. Zadeva je bila sprejeta sporazumno v soglasju s prejšnjim direktorjem in člani nadzornega sveta. Običajno so take zadeve povsem normalne; ko pride nov lastnik, postavi zahteve po poslovni in finančni sanaciji, si za to pridobi ustrezen management in če obstoječe vodstvo ne sprej-
me strategije in politike novega lastnika, ne pride do dogovora in se spremeni tudi vodenje podjetja.” Ker je nadzorni svet sprejel odpoved Matjaža Pegama, ki je zapusti direktorsko mesto iz ne-krivdnih razlogov in tudi odhaja iz podjetja, nas je zanimalo, kako bo z njegovo odpravnino. Bokalova ni želela komentirati Pegamove pogodbe, dejala je le, da je pogodba eno, če gre za sporazumno prekinitev dela, pa je dogovor lahko tudi drugačen. Po Pegamovem odstopu je nadzorni svet na isti seji za novega direktorja imenoval Mihajla Čuleja, ki je v podjetju že 32 let in je bil doslej
direktor računovodstva in financ.
Nov lastnik Vina Brežice je v 98 odstotkih postala družba Koroška trgovina. Seveda smo želeli izvedeti, kako je prišlo do te odločitve in kakšni so cilji novega lastnika. Žal so bili bolj molčeči, niso nam zaupali niti imena svojega direktorja, tako da smo osnovne informacije o družbi razbrali s spletne strani Poslovnega registra Slovenije, kjer je zapisano, daje bila družba ustanovljena leta 1999 z domačim kapitalom, ima mešano lastnino - to so nekatere finančne družbe, slovenska odškodninska družba, kapitalska družba pokojnin-
skega sklada in udeleženci interne razdelitve. Zakonita zastopnika sta Igor Jerot in Marjan Sedej. Kasneje so nam sporočili, naj se obrnemo na Marjana Sedeja, vendar se je oglašala le telefonska tajnica, smo pa izvedeli, daje direktor Trgoavta Koper.
Mihajlo Čule je na vprašanje, zakaj je prišlo do spremembe lastništva, povedal, da so banke v programu sanacije iskale strateške partnerje in najprimernejšega očitno našle v Koroški trgovini. Potrdil je, da gaje nadzorni svet imenoval za novega direktorja in zadolžil, da imenuje prokurista. To je že storil in prokurist v Vinu Brežice je postal Stane Ostrelič, sicer lastnik podjetja Nold iz Dobove.
Ob tovrstnih zamenjavah se zaposleni najprej s strahom vprašajo, kaj bo z njimi, toda Cule nam je zagotovil, da ne predvidevajo nikakršnih odpuščanj, nasprotno - glede na začrtan razvoj v vinogradniško in vinarsko dejavnost bodo še zaposlovali, posebej jim bo primanjkovalo strokovno izobraženih ljudi.
Jelica Koršič
Mihajlo Čule: “Namen in cilji Koroške trgovine kot strateškega partnerja je razvoj Vina Brežice v njegovi osnovni dejavnosti, torej v vinarstvu in brezalkoholnih pijačah, vlagali bodo v tehnologijo z novimi tehničnimi in tehnološkimi postopki ter širitev kapacitet.”
Letalci so vzbujali pozornost
Cerklje ob Krki - Vojašnica Cerklje ob Krki, kjer je letalska šola, letalska baza in 9. bataljon zračne obrambe Slovenske vojske, ima 500 vojakov. Domačini so občasno jezni na letalce oziroma na hrup, ki ga njihova dejavnost povzroča, a so se kljub temu množično udeležili dneva odprtih vrat, s čimer so proslavili 15. maj, dan slovenske vojske. Letos je potekal pod geslom “Vojska v službi domovine, miru in odličnosti”. Poveljnik Letalske baze major Cvetko Daničič je kot dober gostitelj poskrbel, da'je bilo dovolj vojaškega golaža, dobre glasbe in zabavnih iger. Mlade in najmlajše pa so najbolj zanimala letala in helikopterji.
Ker se pripravlja širitev letališča, so ob tej priložnosti odprli posebne informacijske točke, ki bodo odprte tudi v prihodnje vsako drugo soboto v mesecu in sicer na Skopicah od 9. ure do 10.30, v Cerkljah ob Krki od 11. ure do 12.30 in v Krški vasi od 13. ure do 14.30. Kot je povedal vodja programa investicij na letališču v Cerkljah ob Krki Jože Lacko, bodo na teh točkah predstavniki Ministrstva za obrambo, predvsem projektne skupine, krajane seznanjali s projekti prenove letališča, postopki v zvezi z državnim lokacijskim načrtom (DLN) in realizacijo idejnih rešitev, ki sojih podale krajevne skupnosti. Govorih bodo o ukrepih varovanja okolja, razbremenitvah cestnega prometa na okoliških cestah, komunalni infrastrukturi, skratka o vseh projektih, ki so skupnega pomena in ki jih bo letališče uporabljalo za svoje delovanje. B.D.
POSAVSKE nt/SiCE

Mnenje avtorja ni mnenje uredništva.
Lepo je biti svetnik, ali še kaj!
Borba za stolčke v občinskih svetih bo v prihodnje očitno še bolj zagnana in napeta! Nič čudnega, saj v nekaterih občinah sejnine dosegajo nenavadno visoke zneske in za malo dela, a lepe denarce se velja potruditi in v predvolilni boj vložiti tudi lastna sredstva. Po podatkih dosegajo sejnine zlasti v naših občinskih svetih najvišje zneske!
Izstopa Krško z blizu 400 evri bruto zneskom, ki ga dobijo predstavniki ljudstva
povprečni slovenski plači ali jo celo preseže! Nič čudnega zato, da se po občinskih svetih in svetnikih vse bolj spogledujejo tudi v krajevnih skupnostih, verjetno pa se jim bodo kmalu pridružili še člani svetov v različnih zavodih, kolikor se za sejnine niso odločili že doslej. O nekajkrat višjih sejninah preštevilnih nadzornih odborov v podjetjih, pa še kje, ne gre izgubljati besed. Vsej tisti množici aktivistov, ki so še pred desetletji brezplačno iz idealizma delovali v samoupravnih interesnih skupnostih, podpisovali samoupravne sporazume in sedeli na več ur
v Krškem, denimo prejme za celoletno delo 330 evrov, torej manj kot njihov občinski svetnik za eno samo sejo! O de-
Podpisovanje samoupravnega sporazuma
za eno redno sejo. Brežice in Sevnica zaostajata za dobrih sto evrov, prav tako Novo mesto kot sicer edina mestna občina na širšem območju. Če sejninam dodamo še zneske za delo v občinskih komisijah in odborih, se lahko vsota približa
trajajočih sejah, se sedaj lahko stori enako! Milo pa se lahko stori tudi tistim kulturnikom, ki se iz golega veselja družijo v pevskih zborih in v plesnih ali glasbenih skupinah, pa ne dobijo denarcev niti za osnovno dejavnost. Posavski oktet, ki ima sedež
Meta Gorišek
narju za ljubiteljsko kulturo očitno odločajo ljudje, ki jih sicer ni videti v kulturnih dvoranah. S finančnimi težavami se otepajo celo skupine, ki vseeno dosegajo izjemne uspehe. Kot ločki godbeniki, s katerimi sta od veselja zaigrala tudi minister Vizjak in župan Molan.
Vse skupaj pa je seveda neprimerljivo z denarci, ki jih bo treba odšteti za 14 pokrajin ter za nove fakultete, ki kot gobe za dežjem rastejo po slovenski deželici. Bolj razsodni in dlakocepski menijo, da bi zadostovalo pol manj novih pokrajin in da univerze ni treba umestiti v vsako vas. Saj je obče znano, da tudi okolje vzgaja mladega človeka, ki lahko med študentskim življenjem in v mestnem okolju pridobi več znanj in širine ter naveže stike, uporabne za prihodnje poslovne izzive. O tem pričajo mnogi Posavci, ki so se po uspešnem študiju uveljavili po Sloveniji. Med
njimi je tudi Meta Gorišek iz Brežic, vodja projekta Phoenix, ki naj bi jugu države prinesel nov razvojni pospešek. Tako kot naj bi Brežicam trgovski ugled povrnilo prenovljeno mesto, ki pa je že zdaj, četudi brez pločnikov, polno pločevine od gradu do kina. Je res bilo treba parkirišča vrisati še ob levi strani, medtem ko mesto ne premore niti kolesarske steze. Čemu se ne bi zgledovali po severnjakih in se na delo vozili s kolesi. Zanje niso potrebna draga parkirišča. In večni nergači se spet sprašujejo, kako se bodo sredi cestišča ob zimskem pluženju obnesle granitne kocke?!
Od tod in tam
Očitno pa seje obnesla pobuda KS Sentlenart o morebitni gradnji odlagališča jedrskih odpadkov v njihovi Vrbi-
jan Janc (po zgledu krškega župana Bogoviča, ki je v ZDA, se Janc odpravlja v
ogledu obeh lokacij jih je dež pregnal na skupno kosilo in po njem so modro ugotovili, da kaže še v brežiški Vrbini začeti z raziskavami. Konec pa je tudi ugibanj okrog novih lastnikov brežiškega Vina. Firmo je kupila družba Koroška trgovina in novi lastniki so direktorja Matjaža Pegama zamenjali z Mihajlom Cule- Romunijo in le Molan še za
Milena Jesenko in Marko Hercigonja
Visoki sevniški policisti
ni. Pred dnevi seje v Krškem zbralo vse, kar leze in gre ter se ukvarja z odlagališčem. Po
jem in Stane Ostrelič kot prokurist obljublja uspešnejši razvoj novega Vina. Uspehov si v predvolilnem boju obetajo politične stranke in vse-vedneži namigujejo, da prijazni nasmehi med Mileno Jesenko (SD) in Markom Hercigonjo (SDS) lahko pomenijo še tesnejše sodelovanje med brežiškima strankama.
V Kostanjevici medtem od svojega župana pričakujejo, da bodo kmalu dobili svojo občinsko zastavo in znak, s katerim se bodo lahko ponašali tudi na avtomobilskih tablicah. Če morebitne pokrajine tudi na tem področju ne bodo prinesle sprememb. Sevničani pa se ponašajo s spremembami, za katerimi stoji župan Kristi-
zdaj ostaja doma), ki je na prenovljenem gradu pripravil pravcato “fešto” z visoko udeležbo. Zelo visoki pa so bili tudi gostujoči “policisti”, ki so kar med nogami spuščali obiskovalce na prireditveni prostor. Za bolj urejen predmestni prostor oziroma nove pločnike v Brežini so se končno dogovorili predstavniki KS Šent-lenart in Občine Brežice, se pa slednja še preveč slabo odziva na pozive železničarjev, ki podpirajo domače zamisli o ureditvi prometa preko železniških tirov. Že jutri pa bo znano, kako si prihodnost območne gospodarske zbornice zamišljajo posavski veljaki in kdo bo poslej na njenem čelu. Jo bodo pustili pri življenju s finančnimi injekcijami, bo ostala le zbornica enega ali se bo stopila s kakšno drugo regijsko institucijo?
Vlado Podgoršek
Saga o izbiranju ravnatelja
Vesna proti Vesni
Boštanj - Odločitev Sveta Osnovne šole (OŠ) Boštanj, ki je s sedmimi od desetih glasov podprl Vesno Vidic Jeraj za ravnateljico, je po inšpekcijskem pregledu Ministrstva za šolstvo postavljena pod vprašaj zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri volitvah v svet zavoda. Minister zato Vidičevi ni dal pozitivnega mnenja. Na isti seji, kot je izbiral ravnateljico, je svet šole sprejel še druge sklepe - tudi o oceni uspešnosti v.d. ravnatelja Draga Aliča -a ti sklepi niso sporni. Po razlagi ministrstva ostanejo vsi sklepi od jeseni 2005, ko je bil svet konstituiran, do izredne seje 18. maja letos, ko je odločil, da gre šola v ponovni razpis za ravnatelja, veljavni. Svet šole torej ni imel pravne veljave le slabo urico 22. marca pri točki volitve ravnateljice! Bi nekaj “šlamparije” v volilnem postopku sploh prišlo na dan, če bi bila izvoljena protikandidatka Vidičevi, Vesna Kralj, ki je tudi predsednica sveta šole? Kraljeva je ob glasovanju 34-članskega pedagoškega kolektiva dobila dva glasova več od Vidičeve, interesna skupinica med učitelji pa je zanjo med postopkom imenovanja zelo lobirala.
Škrabec občini odreka legitimnost
Krško - Okrog tisoč razposlanih vabil na javno tribuno o letališču Cerklje ob Krki je v Kulturni dom Krško pritegnilo le približno 20 poslušalcev ter nekaj predstavnikov okoljevarstvenih organizacij civilne družbe s Hrvaške. Organizatorja Zveza ekoloških gibanj in Civilna iniciativa za DLN Cerklje sta proti širitvi vojaškega dela letališča. Menita, da občini Krško in Brežice v postopku priprave državnega lokacijskega načrta ne ščitita interesov občanov in jima odrekata legitimnost kot nosilcema urejanja prostora.
Ravnatelja izbira svet šole, vendar postopek imenovanja narekuje, da o prijavljenih kandidatih poda svoje mnenje lokalna skupnost (občinski svet) in pristojni minister. Čeprav po novem zakonu ta mnenja za svet šole niso zavezujoča, imajo pomembno težo, ker je šola finančno odvisna tako od države kot od ustanovitelja, torej občine.
Za mesto ravnateljice na šoli Boštanj so se potegovale Vesna Vidic Jeraj, Vesna Kralj in Biljana Bahat Vovk. Vse so ustrezale zakonskim kriterijem in dobile pozitivno mnenje Občinskega sveta Sevnica. Kolektiv je pri izbiri tehtal le med profesorico razrednega pouka in zadnjih 6 let pomočnico ravnatelja Vidičevo ter psihologinjo Kraljevo, kije na šoli dobri dve leti, medtem ko Vovkova kot zunanja ni dobila nobene priložnosti. Svet šole je po izvolitvi Vidičeve šolskega ministra prosil za mnenje. Če ta v 30 dneh mnenja ne bi dal, se postopek imenovanja lahko zaključi. Tik pred iztekom roka je minister Zver dal na njeno imenovanje negativno mnenje, kar utemeljuje z odkritimi nepravilnostmi glede volitev v svet zavoda.
Kdo je v resnici dobil negativno mnenje?
Za postopek volitev v svet šole je odgovoren ravnatelj. Po konstituiranju 11-članskega sveta v jeseni 2005, v katerem je pet predstavnikov kolektiva, pet predstavniki Ustanovitelja in trije predstavniki staršev, na postopek volitev ni bilo nobene pritožbe. Ko je lani članica sveta solo zapustila, so po ustaljeni Praksi hoteli za nadomestnega člana imenovati prvega Neizvoljenega z največ glasovi 2 liste za volitve 2005 in to je bila Romana Pokorn. Ker je takrat v delu kolektiva že tekla močna kampanja proti Vidičevi kot potencialni ravnateljici, Pokornova pa bi ji zagotovo dala svoj glas, v svetu ni bila zaželena. Predsednica sveta Vesna Kralj je na šolsko ministrstvo naslovila yprašanje, če je takšen način imenovanja sploh ustrezen, ali bi morali imeti nadomestne Volitve. Odgovor ministrstva Je bil, da so potrebne nadomestne volitve, da pa svet lahko deluje tudi brez enega plana in so njegovi sklepi veljavni. Na šoli so izvedli na-
domestne volitve in Pokornova je dobila največ glasov. Toda na sejo 22. marca, ko so izbirali ravnateljico, ni bila vabljena in ni sodelovala. Menda zato, ker naj bi bile na postopek nadomestnih volitev
Dva člana volilne komisije sta celo kandidirala na volitvah, kar je v nasprotju z odlokom, in ena članica je bila izvoljena v svet šole. Inšpektorica v obvestilu šoli napiše: “Glede na navedene ugotovljene nepravilnosti v postopku izvedbe rednih in nadomestnih volitev predstavnikov zaposlenih v svet šole menimo, da so mandati izvoljenih članov sporni in je s tem vprašljiva sama sestava sveta šole, kar posledično postavlja pod vprašaj sprejeto odločitev o Vesni Vidic Jeraj za ravnateljico šole.”
Veljavnost ostalih sklepov sveta ni sporna
Vidičeva seje na ministrstvo obrnila z vprašanjem, kaj “vprašljiva sestava sveta” pomeni za vse druge sklepe, ki jih je ta svet sprejel. Gre za potrjevanje zaključnega računa, za imenovanje Draga Aliča za vršilca dolžnosti, za sklep o izplačilu njegove nagrade za uspešnost, za sklepanje delovnih razmerij z novimi kadri. Odgovor ministrstva: “Ostale odločitve sveta šole od leta 2005 dalje, ki niso bile posebej izpodbijane s pravnimi sredstvi, po našem mnenju ostanejo v veljavi.”
Glede postopka imenovanja ravnatelja ministrstvo predlaga, da se v izogib pravnim zapletom v celoti ponovi, saj minister Vidičevi ni dal pozitivnega mnenja samo zaradi sporne sestave sveta šole in se ta postopek imenovanja ne nadaljuje.
Svet šole je zato na izredni seji 18. maja sklenil, da gre v ponovni razpis za ravnatelja. Imenovana je bila tudi komisija, ki bo razpisala nadomestne volitve do izteka mandata v letu 2009 za pet članov sveta, kolikor jih ima svet iz vrst zaposlenih po starem zakonu.
Drugo pravno mnenje
Martin Poček je za 33 evrov šoli poslal pravno mnenje v zvezi z ravnanjem v primeru, če v svetu zavoda članu preneha mandat. Pravnik Poček se opira na Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po katerem postane nadomestni član sveta tisti kandidat, ki je med neizvoljenimi kandidati dobil naj večje število glasov, vendar ne manj od 5 odstotkov tistih, ki so glasovali. V praksi se pozove volilno komisijo, ki je vodila volitve, da ugotovi in razglasi, kdo je to. Status prvega med neizvoljenimi kandidati je opredeljen z glasovi volivcev in njihove volje ne more spreminjati ne volilna komisija ne svet zavoda. Nadomestne volitve po njegovem niso potrebne, razen v primeru, če več kot tretjini sveta predčasno preneha mandat in jih ni mogoče nadomestiti z listo glasov neizvoljenih kandidatov. Svet zavoda tudi ni pritožbeni organ v zvezi z volitvami in s tem v zvezi nima pristojnosti odločanja.
Poček meni, da bi morali akti javnih zavodov, ki govorijo o volitvah v svet šole, upoštevati določbe Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Če so ti nižji akti z njim v neskladju, naj bi v razsojanju veljale določbe zakona.
Rekli so
Kaj vse so rekli o odprti fronti v kolektivu boštanj ske šole, o medsebojnih odnosih, o vodenju, ki dopušča in celo spodbuja takšno delitev, o vtikanjih lokalne politike, naj ostane znano le zaposlenim, ki so imeli pred tednom dni poseben sestanek o medsebojnih odnosih.
Na vprašanje SavaGlasa, zakaj kot pomočnica ravnatelja ni storila več, da ne bi prihajalo do nepravilnosti, je Vesna Vidic Jeraj odgovorila: “Pomočnik svetuje, vendar je vsaka odločitev ravnateljeva, ker je on izvršilna funkcija in nosi tudi odgovornost.”
Govorice o “ukrepih” od zunaj so očrnile Bojana Ruglja, svetnika SDS: “Ne bodite smešni! Jaz nisem nikogar klical in me v tej “zgodbi” ni. Sicer sem član občinske mandatne komisije, a me takrat, ko so se kandidatke predstavile s svojimi programi, na seji ni bilo, ker sem imel obveznosti v Ljubljani.”
Branka Dernovšek
Dr. Andrea Licato z Mirovnega inštituta tržaške Univerze je na tribuni predstavil negativne vplive vojaških baz na okolje v smislu onesnaževanja in ekonomike. Vojaške baze so močan porabnik energije in velik onesnaževalec vodnih virov, v ekonomskem smislu pa lokalnemu prebivalstvu nudijo nezanesljive, slabo plačane službe. Danes se baze iz okoljevarstveno ozaveščenih držav selijo v manj razvite nove članice Evropske unije. Licato je razložil, kako se je lokalno prebivalstvo Aviana v Italiji zasitilo vojaške baze in si z različnimi protesti prizadeva za njeno zaprtje.
Na tribuni v Krškem ne predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič ne Andrej Škrabec iz Civilne iniciative za DLN Cerklje, ki seje sedaj preimenovala v Javno partnerstvo, nista povedala, da s predvideno širitvijo vojaškega letališča in posodobitvijo njegove opreme Cerklje ne bodo dobile statusa vojaške baze, ampak bodo le podporna točka zavezništva NATO. Razlika je pomembna in primerjav z ameriško bazo v
Avianu ni moč delati. Ta je pod ingerenco Pentagona, medtem ko Cerklje ostanejo letališče Slovenske vojske, ki bo po potrebi na razpolago tudi za zračne operacije zveze NATO, k čemer bo dajala vsakokratno soglasje slovenska vlada.
Zveza ekoloških gibanj se ne strinja s širitvijo vojaškega dela letališča in je odločno proti, da bi postalo podporna točka zveze NATO. Vključili so se v postopek priprave državnega lokacijskega načrta in v Cerkljah je Andrej Škrabec ustanovil civilno iniciativo, ki pa nikakor ne dobi omembe vrednega števila podpornikov. Svet krajevne skupnosti se je s sklepom javno ogradil od njenega delovanja. Potrebno je namreč vedeti, da je priprava državnega
lokacijskega načrta postopek umeščanja letališča v prostor in ne odločanja, ali letališče bo ali ne. Zato mora lokalna skupnost - to sta občini Brežice in Krško - dati pripravljavcu Ministrstvu za okolje in prostor smernice oziroma pogoje, ki jih mora načrt upoštevati, da bo varovano zdravje lokalnega prebivalstva, njihov materialni interes in spoštovani okoljski standardi. Obe občini sta to storili. A civilna iniciativa oziroma javno partnerstvo jima očita, da ne zastopata interesov občanov, temveč branita interes kapitala, zato jima s sklepom ukinja status nosilca urejanja prostora. Pod sklep, ki po tolmačenju pravnikov nima zakonske podjage, sta podpisana Andrej Škrabec in Karel Lipič. Med drugim v dopisu navajata, da občini lahko sedaj svoja stališča in interese uveljavljata preko organov Javnega partnerstva. “Takšen sklep je nenavaden in nas malo preseneča. Sicer ga bodo naši pravniki podrobno proučili, vendar so zaenkrat legitimni zastopniki občine sveti krajevnih skupnosti in njihovi
predsedniki, občinski svet in župan. Ne poznam primera, da bi se neka skupina kar samooklicala za legitimnega zastopnika občine Brežice,” je Škrabčevo potezo komentiral brežiški župan Ivan Molan.
V Krškem in v Brežicah se na oddelku za okolje in prostor sprašujejo, kakšno Javno partnerstvo ima Andrej Škrabec v mislih pri postopku priprave državnega lokacijskega načrta za letališče, če z vsako potezo razlaga, da v tej državi ne gre zaupati uradnim institucijam. Kolikšen odstotek občanov sploh predstavlja Škrabčevo javno partnerstvo in kdo naj bi bil v tej partnerski navezi, če občinskim službam ne priznava legitimnosti?
Branka Dernovšek
Vesna Vidic Jeraj
vložene pritožbe. V.d. ravnatelja Drago Alič pred imenovanjem volilne komisije od članov ni pridobil soglasja. Pritožbe so bile obravnavane na seji, na kateri so volili ravnateljico in svet je predsednico Kraljevo zadolžil, naj pridobi strokovno mnenje ministrstva z navodili za odpravo te pomanjkljivosti. Ta je dodala še lastno vprašanje, kaj pritožba na nadomestne volitve pomeni za postopek imenovanja ravnateljice.
Obisk inšpektorice
5. aprila je bil na šoli inšpekcijski pregled. Inšpektorica svetnica mag. Marija Karba je ugotovila, da Alič resnično ni pridobil potrebnih pisnih soglasij od volilne komisije za nadomestne volitve v letošnjem marcu in da vsem formalnostim ni bilo zadoščeno niti pri volitvah leta 2005. Ni dokumentacije, ki bi dokazovala, da je takrat volilna komisija prejela pisna soglasja kandidatov h kandidaturi.
Alojz Zalašček, svetnik SLS, kije na Občinskem svetu Sevnica javno podprl in dal v postopku izbire za ravnateljico prednost Vidičevi: “Izražam stališče krajevne skupnosti, ki želi, da bi šola tudi pod novim vodstvom tako sodelovala z društvi in krajem, kot doslej. Z Vidičevo imamo dobre izkušnje in bi se veselili njenega imenovanja za ravnateljico. Želel sem, da bi občinski svet kot celota povzel moje stališče, a je obveljal načelni dogovor iz preteklosti, da naj se na tem mestu nikogar ne favorizira. Osebno pa potem nisem nikjer lobiral, niti spremljal nadaljevanje postopka.”
Dr. Andrea Licato
Svetniki naj uresničijo svoj sklep o izgradnji bazena
Plavalci čimprej v svojo vodo
Krško - Avgusta bo minilo leto dni, kar je Krško po več kot 50 letih ostalo brez olimpijskega bazena. Z ukinitvijo obrata celuloze, ki je zagotavljal toplo vodo za sicer dotrajan bazen, so krški plavalci izgubili možnost treninga v 50-metrskem bazenu v domačem kraju. Že pred tem pa je bazen zgubil status javnega kopališča, saj ni izpolnjeval predpisanih pogojev. Plavalni klub Celulozar, ki sedaj nima osnovnih pogojev za delovanje, od občine zahteva, naj čimprej izpolni obljubo in zgradi nov bazen.
Februarja lani je krški občinski svet sprejel sklep o iskanju lokacije za nadomestni bazen, ki naj bi bil zgrajen v treh letih. Oktobra 2006 so svetniki potrdili izbrano lokacijo južno od stadiona Matije Gubca.
PK Celulozar se zaveda, da je obseg investicije velik in umeščanje v prostor zahtevno, a kljub temu ocenjuje, da priprave na izgradnjo nadomestnega bazena tečejo prepočasi. Gradnjo bazena podpira Plavalna zveza Slovenije, zato se PK Celulozar nadeja finančnih sredstev tudi iz Fundacije za šport. Hkrati pričakuje ustrezno obravnavo Ministrstva za šolstvo in šport v okviru javnega razpisa za sofinanciranje novogradenj in posodabljanj športne infrastrukture.
115 krških plavalcev, ki trenirajo v šestih skupinah, sedaj vadi v šolskih bazenih OS Jurija Dalmatina in OŠ Les-
Vilma Jan Špiler, vodja trenerjev Boštjan Bajc, Rok Vegelj in Rok Kerin
kovec pa tudi v Termah Čatež.
Taki treningi so dražji, vzamejo več časa in so tudi organizacijsko zahtevnejši, posledično pa lahko pomenijo upad števila plavalcev in slabše rezultate. Kljub vsemu pa se lahko PK Celulozar pohvali z odličnimi rezultati. 52 tekmovalcev nastopa na državnih
Gradbeni lobi ogroža sredstva finančnega memoranduma za čistilne naprave
Pritožbe blokirajo izbor izvajalca
Sevnica - Občina Sevnica zamuja z gradnjo čistilne naprave s kapaciteto 9900 populacijskih enot in kanalizacijskega sistema v dolžini dobrih 10 km. Čeprav je bil razpis za izvajalca prvič objavljen že leta 2004, ta do danes zaradi pritožb in revizijskega postopka še ni izbran.
Kot smo že večkrat poročali, je gradnja osrednjih čistilnih naprav za Sevnico, Krško in Brežice s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem skupni regijski projekt, ki ima zagotovljeno sofinanciranje iz evropskega kohezijskega sklada v višini dobrih 10 milijonov evrov, tako da občinski proračuni prispevajo manjši delež. Sredstva bodo v Bruslju na razpolago najkasneje do leta 2010 in to je tudi skrajni rok za zaključena in plačana dela na čistilnih napravah in kanalizaciji. Če katera od občin kriterijev ne bo izpolnila, je evropski denar izgubljen, saj se projekt šteje kot celota. V Krškem in v Brežicah je izvajalec izbran, dela že tečejo, v Sevnici pa se postopek izbire vleče od leta 2004, ko je bil prvič objavljen razpis za oddajo javnega naročila. Razpis je padel v revizijskem postopku po skoraj enoletnem odločanju. Občina je ponovni javni razpis objavila maja lani, ki je padel zaradi tega, ker na enem bančnem obrazcu izbrani ponudnik ni navedel denarne enote “SIT”. Je pa bila to edina ponudba, ki ni presegla okvirja zagotovljenih sredstev za ta projekt. Ostale ponudbe so bile višje za skoraj 3 milijone evrov, kar pomeni, da bi morala občina, če bi sklenila pogodbo s katerim od teh izvajalcev, zagotoviti višji lastni delež.
Zaradi zamude pri gradnji kanalizacije in čistilne naprave je občina izgubila priložnost skupnega načrtovanja in izvedbe vodnogospodarskih ureditev v sklopu HE Blanca. Da bi omilili gospodarsko škodo, so se na občini odločili poiskati izvajalca po postopku s pogajanji po predhodni objavi, kar omogoča nov zakon o javnem naročanju. Obvestilo o postopku javnega naročila je bilo objavljeno sredi marca, sredi aprila, na dan, ko naj bi odpirali ponudbe, pa sta bila vložena dva zahtevka za revizijo. Ker sta bila nepopolna, je revizijska komisija hitro zaključila postopek in komisija za odpiranje ponudb na Občini Sevnica je pred dobrim tednom dni javno odprla prispele ponudbe. Predsednica komisije pravnica Alenka Sintler pravi, da so v teku pogajanja in postopek še ni zaključen, zato o ponudnikih ne more dajati informacij. Postopek izbire bodo skušali zaključiti do konca junija in upajo, da ne bo sledil še kakšen zahtevek po reviziji.
Branka Demovšek
prvenstvih in so registrirani pri Plavalni zvezi. Rok Kerin je v lanskem letu nastopal na tekmah svetovnega pokala v Dubaju, Egiptu, Šabcu, Guang-
dongu, Hong Kongu in Singapurju, njegova ambicija pa je uvrstitev v reprezentanco Slovenije in nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Rok Vegelj, ki se je vrnil v matični klub, se bo letos avgusta kot član državne reprezentance udeležil svetovnega prvenstva gluhih športnikov na Tajskem.
Predsednica Vilma Jan Špiler, ki si želi, da bi bila občina glavni akter v prizadevanjih za nov bazen in ne plavalni klub, pa napoveduje, da bo PK Celulozar kljub vsemu tudi letos organiziral Mednarodni plavalni miting Krško 2007 in sicer 2. junija v olimpijskem bazenu Term Čatež. N.Č.C.
Gradnja bazena problematična
Krško - Krški občinski svetniki so lani sklenili, da mora biti nov plavalni bazen zgrajen v treh letih. Februarja letos naj bi že bilo pripravljeno gradbeno dovoljenje, a se to ni zgodilo. Glavni razlog za zaplete je ta, da je gradnja bazena predvidena na poplavnem območju, poleg tega se bo potrebno pri strokovnih podlagah ozirati še na gradnjo bodoče hidroelektrarne Brežice.
Občinski svetniki so februarja lani sklenili, da se takoj pristopi k iskanju nove lokacije za izgradnjo nadomestnega bazena v Krškem, pri iskanju lokacije pa so imeli ves čas v mislih tudi območje ŠRC Matija Gubec. Sklenjeno je bilo še, da se na omenjenem območju opravijo potrebne strokovne preveritve in če pride do gradnje bazena na tej lokaciji, se že v letu 2006 dopolni prostorska dokumentacija, izdelajo projekti in do februarja 2007 pridobi gradbeno dovoljenje... V proračunu za leto 2006 so bila zagotovljena sredstva za začetek aktivnosti, županje imenoval projektno skupino. Oktobra lani so se krški svetniki na podlagi študije res odločili za gradnjo bazena v kompleksu SRC Matija Gubec. S tem sklepom je občinski svet tudi določil, da se gradi pokrit bazen, kar prej ni bilo definirano. Osnovna varianta je bila olimpijski bazen z možnostjo pokritja z balonom, kar je cenovno - glede na sedaj predviden objekt - skoraj 100-od-stotna razlika. Poleg tega pa je potrebno v skladu s predpisi izvesti tudi javni natečaj za arhitekturne rešitve, kar bo postopek podaljšalo vsaj še za pol leta.
Glavni problem pri krškem bazenu pa je predvidena lokacija, saj je ta predel opredeljen kot poplavno območje reke Save. Ker na poplavnih območjih gradnja ni dovoljena, vzporedno potekajo postopki, da se navedeno območje izvzame iz poplavnega območja. Poleg tega j e bilo s sklepom občinskega sveta o
pogojih za umestitev odlagališča NSRAO v prostor določeno, daje tudi bazen Krško ena od zahtev, kjer občina pričakuje sodelovanje in posluh države. Od tega je odvisna tudi finančna konstrukcija projekta. Trenutno na občini čakajo odgovor Ministrstva za okolje in prostor.
Zaradi vsega omenjenega v tem trenutku ni možno nadaljevati postopka - izpeljati javnega natečaja za arhitekturne rešitve in projektiranje - saj ni izpolnjen osnovni pogoj; gradnja na tem, poplavnem območju, še vedno ni dovoljena.
O tem, ali bo krški bazen zgrajen v roku, to je v treh letih, je tako preuranjeno govoriti. Vse je namreč odvisno od tega, kako bodo tekli postopki oz. kdaj bo občina od Ministrstva za okolje pridobila soglasje, da se navedeno območje izvzame iz poplavnega območja. Če se bo to zgodilo kmalu, potem bo še letos izpeljan javni natečaj, saj so sredstva zanj že rezervirana. Poleg tega pa se kaže še en problem. Občina Krško bo morala verjetno izdelati posebne strokovne podlage, ki bodo morale biti usklajene z idejnimi zasnovami za HE Brežice in z rezultati posebne raziskave odseka Save skozi Krško, ki bo izdelana predvidoma konec junija.
Na občini Krško zatrjujejo, da se občina aktivno in prizadevno vključuje v razrešitev problematike in zato tudi zavrača očitke Plavalnega kluba Celulozar o preveliki pasivnosti.
Nada Černič Cvetanovski
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Lokalno partnerstvo vabi k sodelovanju!
Lokalno partnerstvo Brežice tudi po rekonstrukciji Vodstvenega odbora aktivno nadaljuje z aktivnostmi. V minulem tednu so se novi člani sestali na 4. redni seji, na kateri so velik poudarek namenili delovanju občanov v odborih. Nekaj ljudi je že izkazalo interes po delovanju v odborih, še vedno pa vabijo vse, da se pridružijo, spoznajo njihovo delo in preko odborov uresničijo svoje okoljske interese. Ob aktivnem Odboru Dečno selo, vzpostavljajo Odbor za presojo vplivov na okolje in zdravje, Odbor za razvoj ter Odbor za tehnično sodelovanje in varnost, ob izkazanem interesu občanov pa je možna ustanovitev tudi drugih odborov.
Predavanje je pritegnilo.
Izredno aktiven je Odbor Dečno selo, ki je bil formiran konec minulega leta z namenom, da razčisti sume krajanov, podane na predstavitvi terenskih raziskav. In sicer, da so v rudniku Dečno selo ob zapiranju rovov vanje skrivoma odloženi nevarni odpadki. Predsednik Odbora Ferdo Pinterič je dejal, da so pregledali projekt odpiranja vpadnika v rudnik. Ker se s projektom ne strinjajo povsem, so dorekli manjkajoče vsebine za odpiranje vpadnika ter pripravili plan aktivnosti, saj bi pri odpiranju radi omogočili sodelovanje krajanov in novinarjev, seveda do faze, ko bo ogled odpiranja za javnost še varen. V odboru po besedah Pinteriča verjamejo, da bodo vsi postopki pripravljeni do srede junija in bo v juniju vpadnik tudi odprt ter odvzeti vzorci.
Mlade popeljali na ogled
Eden glavnih ciljev Lokalnega partnerstva Brežice je informiranje in osveščanje javnosti o problematiki radioaktivnosti in radioaktivnih odpadkov. Seveda želijo zajeti vse kategorije občanov, še posebej mlade. Z Mladinskim centrom Brežice preko žive info točke na srednjih šolah tedensko seznanjajo mlade o tej problematiki.
Mladi so z radovednostjo spoznavali center.
Lokalno partnerstvo Brežice je 9. maja na ogled Reaktorskega centra, ki deluje v okviru Instituta Jožef Stefan ter Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov v Brinju popeljalo 48 dijakov Gimnazije Brežice s profesoricami. Gre za dijake 3. c. in 3. d. razreda, ki obiskujejo predmet Študij okolja. Na terenu so prisluhnili predavanjem in si ogledali oba objekta ter stalno razstavo o ravnanju z radioaktivnimi odpadki. Prof. Mateja Strnad Zrnec, ki je vodila ekskurzijo, je povedala, da so bili dijaki zelo zainteresirant, v sklopu predmeta pa še raziskujejo vrste radioaktivnih odpadkov in bodo svoja spoznanja z ekskurzije in študije tega
področja predstavili tudi drugim dijakom Gimnazije.
Več si oglejte na spletni strani Lokalnega partnerstva Brežice www. lokalnopartnerstvo. si.
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice
lokalno
partnerstvo
brežice
KRONIKA
SavaGfe, 24.5.2007
Najgerjeva se vrača na sodišče
Krško - Aprila lani je Okrožno državno tožilstvo Krško po trinajstih mesecih sojenja, v katerih seje zvrstilo enajst obravnav, izreklo oprostilno sodbo nekdanji ravnateljici OŠ Bizeljsko Vidi Najger in poslovodkinji tamkajšnje trgovine Ivanki Babič. Oproščeni sta bili obtožb zlorabe položaja in ponarejanja poslovnih listin. Višje sodišče je sodbo razveljavilo in jo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v vnovično sojenje.
Vido Najger in Ivanko Babič je obtožnica bremenila zlorabe položaja in ponarejanja poslovnih listin. Obdolženi sta priznali, da sta poslovali po domače in da na računih, ki jih je izstavljala trgovina in plačevala šola, niso bile navedene dejanske nabave, a sodišče ni moglo ugotoviti, kateri računi so bili pravi in kateri fiktivni. Glede očitka o zlorabi položaja pa bi se to moralo nanašati na opravljanje gospodarske dejavnosti, medtem ko je šola javni zavod.
Sodba krškega sodišča seje opirala na razsodbo Vrhovnega sodišča, ki je odločalo o podobnem primeru in razsodilo v prid obdolženemu. V njej je namreč vrhovni sodnik Marko Šorli navajal, da je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika RS možno storiti le
Ivanka Babič in Vida Najger
pri opravljanju gospodarske dejavnosti.
Višje sodtsce v Ljubljani, kije sodbo v zadevi Najger/ Babič razveljavilo, pa meni, da gre vendarle za zlorabo položaja, kljub temu da je šola javni zavod. V primeru OS
Bizeljsko se namreč pojavlja kot dejavnost tudi šolska zadruga, ki ima svoj vinograd, kar pa je vendarle gospodarska dejavnost.
Sojenje Vidi Najger in Ivanki Babič se bo tako začelo znova. N.C.C.
Tožilstvo naj bi se selilo
Krško - Na Cesti krških žrtev se gradi stavba, kamor naj bi se še v letošnjem letu preselilo Okrožno državno tožilstvo Krško. Čeprav nekatere stvari še niso povsem dorečene, vsi vpleteni upajo, da se bo to tudi v resnici zgodilo.
Okrožno državno tožilstvo Krško ima svoje prostore v stavbi krške občinske uprave, Pred tem je bilo v omenjenih Prostorih sodišče. Pred leti je država z zakonom podržavila objekte, kjer se nahajajo take
no. Občina Krško je zato oktobra lani začela na CKŽ graditi stavbo za potrebe javne uprave. Ko bo objekt zgrajen, to naj bi se zgodilo v mesecu avgustu, bi lahko rešili tudi problem občinske uprave.
SIT). Kot pravi Franc Pavlin z Občine Krško, bodo nekatera nepredvidena dela gradnjo podražila za približno 10 odstokov.
Objekt, katerega uporabna površina bo merila 806 m2, naj bi bil zgrajen sredi avgusta, do primopredaje med občino in tožilstvom pa naj bi prišlo v oktobru, vendar podrobnosti glede menjalne pogodbe še niso povsem dorečene. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem, Robert Renier po-tijuje, da naj bi se v nove prostore selilo tožilstvo in dodaja, daje objekt predmet dogovora med občino Krško in Ministrstvom za pravosodje, zato stvari ne želi komentirati.
Nada Černič Cvetanovski
Blagoslov za kraj
Sromlje - Župnik Janez Turinek jc svojim faranom na Sromljah predlagal, da bi v svoj kraj sprejeli katoliško skupnost Cenacolo za zdravljenje odvisnikov. Podobna skupnost za fante deluje na Vrhu pri Škocjanu. V sromeljskem župnišču pa bi ponudili novo priložnost dekletom, ki so se izgubila na poti v življenje. Turinek je prepričan, da bi taka skupnost pomenila pravi blagoslov in bi dala kraju nov zagon. V javnosti so se že pojavile anonimke na to temo, a je artiško-sromeljski župnik prepričan, da bodo ljudje razmislili o tem in se bo ideja prijela. “Skupnost Cenacolo niso jedrski odpadki,” pravi Turinek, “in prav vsaki hiši se lahko zgodi, da seji otrok zgubi v svetu droge. Skupnost pa je luč, ki daje novo upanje.” N.C.C.
Med vikendom “ujeli” deset pijanih voznikov
Posavje - V noči s sobote na nedeljo so policisti Policijske uprave (PU) Krško izvedli poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. Ustavili so 159 voznikov motornih vozil in zoper 143 voznikov odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Ugotovili so, daje 10 voznikov vozilo pod vplivom alkohola. Najvišja stopnja alkoholiziranosti, in sicer 0,77 mg alkohola v litru izdihanega zraka, je bila ugotovljena pri vozniku osebnega avtomobila na območju Brežic.
Na območju Posavja je alkohol kot sekundarni vzrok prometnih nesreč v zelo veliki meri prisoten pri povzročiteljih prometnih nesreč, saj policisti po začasnih podatkih ugotavljajo, da je bilo v 223 prometnih nesrečah vinjenih 30 povzročiteljev prometnih nesreč, kar je 13,45 odstotka vseh povzročiteljev prometnih nesreč.
Zaradi drugih ugotovljenih kršitev so policisti trem kršiteljem na kraju prekrška izdali plačilni nalog ter izrekli dve opozorili.
S poostrenimi aktivnostmi bodo policisti nadaljevali tudi v prihajajočih mesecih, pravi predstavnik za stike z javnostjo na PU Krško Štefan Hren. Med drugim bodo nadzirali tudi pripenjanje z varnostnimi pasovi, saj je po analizah letošnjih prometnih nesreč precejšen delež hudih poškodb, pa tudi smrti, posledica nepripetih voznikov ali ostalih udeležencev v prometu. J.K.
Veliko vedo o prometu
Leskovec pri Krškem, Brežice - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občinah Krško in Brežice je tudi letos izvedel občinsko tekmovanje “Kaj veš o prometu?”. Učenci osnovnih šol in dijaki 1. letnika so se pri OŠ Leskovec pri Krškem in OŠ Brežice pomerili v teoretičnem znanju poznavanja prometnih predpisov, v spretnostni vožnji na poligonu in praktični vožnji v prometu.
Na letošnjem tekmovanju so sodelovali učenci od 5. do 9. razreda osnovnih šol Senovo, Krško, Leskovec, Podbočje in Raka, ki so se pomerili v vožnji s kolesom. Ekipni zmagovalci so poštah kolesaiji OŠ Leskovec, med 23 posamezniki pa je zmagal Luka Bevc z OS Leskovec, ki seje razveselil tudi glavne nagrade - gorskega kolesa.
Dijaki srednješolskega centra Krško-Sevnica pa so znanje preizkusili na kolesu z motorjem. Prvo mesto je osvojila ekipa poklicne in strokovne šole Srednješolskega centra Krško-Sevnica, najboljši posameznik v vožnji kolesa z motorjem pa je bil David Da-vidovič.
Tekmovanja v brežiški občini se je udeležilo sedem osnovnih šol s 24 tekmoval-ci-kolesarji in štirimi tekmovalci s kolesi z motorjem. Med kolesarji je ekipno prvo mesto zasedla OŠ Dobova, pred Bizeljskim in Brežicami, med
‘posamezniki pa je prvo mes-	občina
to osvojil Igor Blažinčič z OŠ	BREŽICE
Tekmovalci iz Krškega
Bizeljsko kot kolesar in Andrej Ivanšek z OŠ Artiče na kolesu z motorjem.
Bevc, Da vidovič, Blažinčič
in Ivanšek bodo svojo občino zastopali na 16. državnem tekmovanju, ki bo 26. maja 2007 v Kranju. N.Č.C./J.K.
■Sradbo pripravljajo za tožilce.
podobne službe in tako je ^krožno državno tožilstvo oz. ^nistrstvo za pravosodje j^stalo 18,93-odstotni lastnik . ške občinske stavbe. Tožilci IrTlajo na razpolago 400 m2 Pr°stora.
Krška občina bi omenjeno adstropje, v katerem deluje °2tlstvo, potrebovala zase, saj Lhov oddelek za javne fi-ance gostuje v prostorih Ministrstva za finance na Šofer-
1 ulici in mora za najem Uostorov plačevati najemni-
Prišlo naj bi do menjave prostorov; tožilci naj bi se preselili v novozgrajeno stavbo, v njihove prostore pa bi se lahko vrnil oddelek za javne finance občine Krško.
Objekt, ki ga občina Krško gradi s svojimi sredstvi, je ovrednoten na okrog 814.000 evrov (195 milijonov SIT). Pripraviti je bilo potrebno zemljišče in porušiti star objekt, pogodba za izgradnjo objekta pa je ovrednotena na 660.000 evrov (158 milijonov
Z Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije so nam Poročili, da načeloma soglašajo z menjavo poslovnih pros-°rov, da bi rešili prostorsko problematiko Okrožnega ^zilstva v Krškem. Ministrstvo je Občino Krško obvestilo, ra skladno z dogovorom predlaga menjavo nepremičnin v Minerju 1 m2 za 1 m2, vendar so pogovori še v teku.
Dve nagradi v Posavje
Posavje - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje že od leta 1996 razpisuje natečaj na temo kakšne naravne ali civilizacijske nesreče. V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je pred dnevi potekal sklepni del letošnjega državnega natečaja, na katerem so predšolski otroci in osnovnošolci ustvarjali literarne in likovne izdelke na temo poplav. Udeleženci so ustvarili veliko del, in sicer 258 likovnih in 141 literarnih del. Komisiji za izbor najboljših likovnih in literarnih del na državni ravni sta imeli kar težavno delo. Pri izbiri likovnih del je komisija namenila pozornost starostni stopnji primernemu likovnemu izrazu, skladnosti likovne tehnike in likovni izvirnosti ter izbrala 20 del. Pri literarnih delih pa je bila pozorna predvsem na tematsko ustreznost, celovitost besedila, izvirnost besedila in jezikovni slog ter izbrala 15 del. Med nagrajenci sta tudi dva učenca iz Posavja; v kategoriji učencev prvega triletja osnovne šole je bila za likovno delo nagrajena Lara Levičar z OŠ 14. divizije Senovo, v kategoriji drugega triletja osnovne šole pa je nagrado za literarno delo dobil Dejan Hlebec z OŠ Blanca. J.K.
V skladu s 60. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Ur.l.RS, št. 33/2007) ter na podlagi 30. člena Statuta Občine Brežice (Ur.l.RS, št. 49/99,86/99 in 79/02) Občina Brežice naznanja
JAVNO RAZGRNITEV IN JAVNO OBRAVNAVO
dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta UND5 inUND4 Dobova,
ki bo trajala od 30.5.2007 do 29.6.2007 na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice in v prostorih Krajevne skupnosti Dobova. Predmet sprememb se nanaša na uskladitev neskladja izvedene gradnje z določili veljavnega zazidalnega načrta ter pobude lastnikov zemljišč za dodatno gradnjo.
Javne obravnave dopolnjenega osnutka tega akta se lahko udeležite 20.6.2007 ob 15. uri v sejni sobi na Občini Brežice.
Pisne pripombe in mnenja, ki se nanašajo na dopolnjen osnutek akta, lahko podate v knjigo pripomb v času javne razgrnitve in na javni obravnavi, ali jih posredujte po pošti na Občino Brežice, Oddelek za prostorsko načrtovanje in razvoj, p.p. 132, Brežice.
Župan občine Brežice Ivan Molan l.r.
POLITIKA PRED 06LEDAL0H
v	v
Uroš Škof	Rudi Smodič	Andrej Stricelj
V nacionalnem pogledu seje stranka LDS razbila na več delov; očitne delitve na občinski ravni še nismo zaznali.
Ali pred lokalnimi volitvami pričakujete delitev in kateremu “taboru” pripadate: skupini Zares, prestopate v drugo stranko, ali ostajate zvesti LDS-u?
Škof: Sem član Liberalne demokracije Slovenije. Nisem razmišljal o tem, da bi prestopil v drugo stranko ali skupino. V občinski svet so me izvolile volivke in volivci, ki so neposredno podprli mene in stranko. Občinsko politiko kreirajo ljudje in ne stranke.
Smodič: Ne vidim delitve stranke v nekem nacionalnem pogledu. Najprej bi rekel, da seje stranka na nek način očistila tistih, ki so zaradi lastnih interesov že prej bili v LDS in so po parlamentarnih volitvah prestopili. Spomnimo se, da je LDS nastala iz več političnih strank, njihove struje pa so bile ves čas prisotne. Zal se na zadnjem kongresu stranke ni zgodilo nič novega, nesoglasja med posamezniki pa so pripeljala do razkola poslanske skupine. Ali bo iz tega nastala nova politična stranka ah ne, ne razmišljam. Najprej bo potrebno najti pravega predsednika stranke, ki bo znal združiti, malce obnoviti temelje in nato v nove zmage. Trenutno posvečam vso energijo lokalnim vprašanjem, pri tem pa je zame najpomembnejše, da smo ostali v svetniški skupini LDS Krško enotni, zagnani in zvesti ciljem, ki smo si jih zadah na zadnjih volitvah.
Štricelj: Lahko bi odgovoril, da se stranka LDS ni razdelila na več političnih opcij, morda samo na eno in sicer odhod nekaj poslancev k SD, draštvo Zares pa trenutno še ni politična opcija, so pa v njem povezani nekdanji poslanci LDS. Zame je bil ključen moment razkola v LDS, kar sem na svetu stranke tudi javno napovedal, izvolitev g. Jelka Kacina za predsednika, ki v samem vrhu stranke ni imel podpore. Napovedan umik iz predsedniškega mesta LDS je stvari sedaj nekoliko umiril, vendar je težko pričakovati, da bi se društvo Zares umaknilo od zastavljenega cilja, postati močna politična stranka. Ne nameravam prestopiti v drage trenutne politične stranke, saj sem v LDS deloval zaradi zaupanja v delovanje določenih ljudi, ki pa danes dejansko niso več pod okriljem LDS, zato bom videl, kaj se bo v prihodnje dogajalo z društvom Zares. Danes ne razmišljam o delitvi na različne tabore, je pa tudi vprašanje, ah bom v prihodnje zaradi določenih razlogov še aktivno deloval v politični stranki.
Ali ste v sedanjem ali v prejšnjem mandatu glasovali za kakšen občinski sklep, s katerim se osebno niste strinjali, vendar ste ga potrdili v zameno za podporo kateremu od vaših predlogov. Če je odgovor DA, pojasnite za kaj ste glasovali in kateri od vaših predlogov je bil potrjen v zameno za vaš DA.
Če je odgovor NE, pojasnite, kateri od vaših predlogov zaradi tega ni bil sprejet.
Škof: V prejšnjem mandatu nisem bil član občinskega sveta. Želim si, da bom v prihodnje glasoval po svoji veri in prepričanju za dobrobit vseh. Politika lahko pomeni sprejemanje kompromisov in tehtanje med odločitvami, seveda ne za lastno korist.
Smodič: Vsak občinski svetnik pride v situacijo, ko pomisli, kako bi glasoval? Dejstvo je, da se politična vprašanja sprejemajo v stranki enotno na sproti prevlade najmočnejših strank, tu pri odločitvi ni težav. Seveda pa se nasprotni interesi največkrat lomijo na ravni občine in krajevne skupnosti, iz katere prihajaš. Ker sem že dragi mandat v neki neuradni opoziciji (vedno v poziciji, če gre za dobre projekte), do takšnega kupčkanja niti nisem povabljen, ker je izid glasovanja največkrat že v naprej znan.
Štricelj: Težko bi dejal, da sem človek, ki bi se v 16-letnem političnem delovanju dal prepričati v “mešetaijenje”. Kdor me pozna, ve, da sem brez dlake na jeziku, vendar znam sprejemati mišljenje in predloge dragih, kar mi omogoča doseči kompromise z vsemi političnimi opcijami. Pri glasovanju vedno glasujem za sklepe, kijih podpiram oziroma jih pred sejo uskladimo v skupno sprejemljive. Politike nikoli nisem jemal kot nagajanje drugim ah razkazovanju koalicijskih mišic, vesel pa sem, da sem vedno našel dogovor z razhčno mislečimi, kar bi naj bila tudi praksa v prihodnje, pa ne samo na občinskih svetih, temveč tudi in predvsem v državnem zbora.
Naštejte vsaj tri mesta, ki so bila poimenovana po Titu ?
Škof: Titograd, Titovo Velenje, Titovo Užice
Smodič: Titograd, Titovo Velenje, Titovo Užice
Štricelj: Titograd, Titov Veles, Titovo Velenje
Pravilen odgovor in nekai zanimivosti:
-	Titograd
-	Titov Drvar
-	Titov Veles
-	Titov Vrbas
-	Titova Korenica
-	Titova Mitroviča
-	Titovo Užice
-	Titovo Velenje
-	Titovo Jajce
-	Titov Sisak
Maršal Tito je bil dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ. Se za Titovega življenja in tudi po smrti 1980je bilo več mest v nekdanji Jugoslaviji poimenovanih po njem. Kasneje, v devetdesetih letih, so dobila prvotna imena.
Kako se je imenoval staroegipčanski bog sonca?
Škof: Mishm, daje Ra.
Smodič: Joj, tega se pa ne bi spomnil, nimam časa za križanke.
Štricelj: To pa ne bo šlo.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Ra
Doimievno naj bi čaščenje sonca v nekem davnem času, ki ni natančno določen in sega pred obdobje Starega Kraljestva (3.-4. dinastija med2686pr.n.š.-2181 pr.n.š.) v Egipt prinesli od drugod Za časa Starega Kraljestva se je v takratnem mestu On (kasnejši Heliopolis) uradno razvil kult čaščenja sonca. Bog sonca Ra(Re) je prevzel vse značilnosti prejšnega mestnega stvarnika Atuma, nakarje bilo v njegovo čast postavljeno svetišče. Vpliv sončenga kulta je naraščal in vrh dosegel v 5. dinastiji, ko so izgradili največ sončevih svetišč in napravili uradni kraljevski kult. Med drugim so v kraljevski naslov začeli vključevati besede “Sin Ra-ja”. Proti koncu obdobja Starega Kraljestva je kult sonca zaradi različnih dogodkov sčasoma oslabel in njegovo vlogo je prevzel bolj demokratični bog Oziris, Ra pa je ostal povezan s pogrebnimi obredi in vstajenjem. Kasneje so faraoni 18. dinastije na položaj postavili glavnega boga Amuna, ga združili s starejšim Rujevim kultom in ustvarili velikega državnega boga z imenom Amun-Ra (Amon-Ra).
Kako je bilo ime Igendarnemu boksarju Mohamedu Ali-ju preden je prestopil v muslimansko vero in spremenil ime?
Škof: Kasius Klej
Smodič: Kasius Klej
Štricelj: Kasius Klej
Pravilen odsovor in nekai zanimivosti:
Cassius Marcelus Clay (Kasius Klej)
Njegova bleščeča poklicna kariera se je začela na olimpijskih igrah v Rimu 1960, ko je v poltežki kategoriji osvojil zlato odličje, po vstopu med poklicne boksarje pa je dosegel 56 zmag (od tega 37 s knockoutom) in doživel le pet porazov. Ali je prvi boksar v zgodovini, ki je trikrat ubranil naslov svetovnega prvaka, svojo priljubljenost pa je v šestdesetih letih minulega stoletja izkoristil v boju za črnske pravice in ostrim nasprotovanjem ameriške vojne v Vietnamu. Legendama športna ikona se že več kot dvajset let bori s Parkinsovo boleznijo.
Mohameda Alija številni navdušenci tega plemenitega športa uvrščajo med največje boksarje vseh časov, njegovega edinstvenega sloga - čudovite kombinacije igrivosti in močnih udarcev v ringu - pa ni presegel noben boksamo svetu.
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Škof: Kdo bo letošnji evropski klubski nogometni prvak?
Tudi v politiki se včasih počutim kot na nogometni tekmi. Sta dve moštvi, so sodniki, so navijači, je kuhinja. V katerem golu bo žoga pristala, pa je dostikrat tudi stvar sreče. Nekaj je pa jasnega. Lažje je enkrat zmagati, kot zmago ponoviti.
Smodič: V kakšni obliki bi lahko dobili rento lastniki zemljišč in nepremičnin, ki živijo v neposredni bližini nuklearne elektrarne?
V zmanjšanju ah odpravi plačila za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih storitev (voda, smeti, kanalščine).
Štricelj: Kaj vam pomeni politika pri delovanju na lokalni ravni?
Imam že kar nekaj političnih izkušenj, zato lahko potrdim, da delovanje na lokalnem nivoju ni in ne sme biti samo v strankarski pripadnosti. Zagotovo je stranka tista, preko katere prestopiš prag občinskega sveta, toda od tega trenutka dalje se naj kaže tudi kakovost stranke v posameznikih in njihovem delovanju. Osebno poskušam vedno delovati v dobro lokalnega okolja, zato znam vedno prisluhniti posameznikom in njihove želje prenesti na mesto odločanja. Za lokalno okolje lahko veliko pomeni tudi moč posameznika znotraj stranke na ravni države.
Vizjak predstavil projekt Phoenix
v
Čatež ob Savi - Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je prvič podrobneje predstavil gospodarsko središče Phoenix, ki je eden od ključnih vladnih projektov v razvojnem programu Slovenije za naslednje 15-letno obdobje. “ Phoenix bo več kot poslovna cona, saj je v konceptu poudarek na izobraževalnih programih v službi gospodarstva. Vendar bo realizacija projekta odvisna zgolj od interesa gospodarstva, ne od vlade”, je dejal Vizjak.
Gospodarsko logistični center Phoenix, fokusiran v okolico mešanega vojaško civilnega mednarodnega letališča v Cerkljah ob Krki naj bi postal razvojno središče za srednjo Evropo. Severni del letališkega kompleksa v Cerk-ljah ob Krki, ki bo namenjen civilnemu prometu, ter avtocestna povezava so po ministrovem mnenju izjemne prednosti tega prostora. 250 ha ob letališču bo namenjenih za proizvodne, logistične ter transportne dejavnosti, za podporne poslovne storitve, raziskave in razvoj. Projekt Phoenix je zastavljen kot povezava gospodarstva s potrebnimi izobraževalnimi in ra-
elektrarnami okoljsko že preveč ogroženo. Gospodarski minister je odgovoril, da j bo država v sodelovanju z } lokalno skupnostjo skrbela za sožitje razvojnega koncepta regije z interesi prebivalcev, saj so predstavniki Posavja j vključeni v državno komisijo ! za lokacijski načrt Cerklje. Ta ; naj bi bil sprejet v začetku | prihodnjega leta.
Projekt Phoenix je ovred- j noten na 160 milijonov evrov. Večina denarja, 100 milijonov, naj bi prišla od zainteresiranega gospodarstva, povezanega v konzorcij. Na mini- I strstvu bodo pripravili koncept za javno zasebno partnerstvo, da bi lahko skupaj kan- I
Katja Lauter iz službe vlade za razvoj, minister Andrej Vizjak s in dr. Meta Gorišek
didirali tudi na razpisih za evropska sredstva. Phoenix je državni razvojni projekt, a je njegova realizacija in dinamika gradnje odvisna od interesa zasebnega kapitala. Če tega ne bo, ne bo niti Phoenixa, je dejal mag. Vizjak. Na vprašanje, kdaj bo gospodarstvu ta projekt sploh predstavljen, minister odgovarja: “Takrat, ko bo možno povedati ceno m2 zemlje in točne pogoje financiranja. Model vključevanja v ta projekt bomo dorekli v prihodnjih mesecih. V začetku jeseni bo predstavitev za gospodarske subjekte, ki izkazujejo potencialni interes. Ta načelna predstavitev umeščanja razvojne cone v prostor pa je namenjena občinam, da so z vsebino seznanjene v zgodnji fazi priprav na izdelavo državnih lokacijskih načrtov.’ Branka DemovŠek
Ukrepi preklicani
Brežice - Na podlagi sklepa državnega središča za nadzor bolezni so 22. maja prenehali veljati vsi ukrepi, ki so zaradi izbruha klasične prašičje kuge v obmejni vasi Celine Samoborske in Savrščak za rejce prašičev veljali na 10-kilometrskem ogroženem področju v Sloveniji. To je obsegalo naselja Slovenska vas, Brezje pri Veliki Dolini, Jesenice, Koritno, Laze, Mala Dolina, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Perišče, Ponikve, Rajec, Velika Dolina, Cirnik, Gaj, Loče, Podgračeno, Ribnica in Rigonce. J.K.
ziskovalnimi programi, rezultat učinkovite uporabe znanja za gospodarski razvoj pa naj bi bila kakovostna delovna mesta in hitrejša gospodarska rast. Minister Vizjak ocenjuje, da bi se lahko v tem središču odprlo 1750 delovnih mest.
Zveza ekoloških gibanj (ZEG) oziroma njen predstavnik Karel Lipič gospodarsko središče z razvojem civilnega letališča podpira, nasprotuje pa vojaškemu letališču v funkciji podporne točke zveze NATO. Brežiški svetnik Hr-voje Oršanič (SEG) je ministru predlagal, naj se do vojaškega letališča ljudje v posavski regiji opredelijo z referendumom. Zeleni se namreč bojijo preobremenitve posavskega prostora, ki je z jedrsko elektrarno, odlagališčem jedrskih odpadkov in hidro-
Sava Glas, 24.5.2007
Grajska fasada obnovljena
Sevnica - Podjetje Kostak Krško je pred pol leta prevzelo delo na fasadi sevniškega gradu, ki je bilo od Zavoda za spomeniško varstvo skrbno nadzorovano. Na slovesnosti ob zaključku del je bil med številnimi povabljenci tudi minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar.
Država je namreč sofinancirala to 350 tisoč evrov vredno investicijo, s čimer so grajska obnovitvena dela v celoti zaključena. Sedaj bo za temeljito obnovo na vrsti grajska vila.
Upravljalec gradu - Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) ima namen z najrazličnejšimi prireditvami ta kulturni spomenik kar najbolj promovirati. Dodatno življenje bo gradu [ prav gotovo vtisnila grajska kavarna. Vrata bo gostom odprla sredi junija. Vodil jo
Franc Kangler, Matja Han, Ivan Žagar, Kristijan Janc in Zdravko Mastnak
Priznanje Ziviču
Ljubljana - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je s krajšo slovesnostjo v obeležila 7-letnico obstoja. Kot je dejal njen predsednik Peter Vrisk, je v zadnjih letih zbornica upravičila pričakovanja in postala pomemben člen v razvoju slovenskega kmetijstva in podeželja, ob tej priložnosti pa so najbolj zaslužnim za razvoj zbornice podelili tudi priznanja.
bo Tine Dolinšek, ki je že postal skrbnik grajskega vinograda, na katerem raste tudi cepič naj starejše trte na svetu, žametovke z mariborskega Lenta. Občini jo je poklonil župan Franc Kangler. Ta je tudi prisostvoval sajenju cepiča, ki je potekalo na slavnosti ob zaključku del na fasadi pod taktirko grajskega kletarja Zdravka Mastnaka.
Temeljni kamen za vrtec
Loka pri Zidanem Mostu
- Vrtec pri podružnični šoli Loka deluje v delu ene stare stavbe Trubarjevega doma, ki je predvidena za rušenje. Občina Sevnica je morala zato na hitro poiskati rešitev. V šoli ni prostora za vrtec in dozidava se je izkazala kot edina sprejemljiva varianta. Vrednost gradbenih del je dobrih 316 tisoč evrov. Občina je za vrednost spodnjega dela prizidka, kjer bo vrtec, uspela pridobiti 107 tisoč evrov iz državnih interventnih sredstev, več kot 200 tisoč evrov bo morala zagotavljati iz svojega proračuna. V nadstropju prizidka bo šolska učilnica ter prostor za knjižnico. Gradnja se bo pričela še ta mesec in konec leta bodo prostori pripravljeni. Letos je predviden še nakup opreme za vrtec v vrednosti 27.540 evrov.
Za adaptacijo in dozidavo vrtca v Sevnici pa se v letošnjem letu predvideva pridobitev dokumentacije in gradbenega dovoljenja, da bi prihodnje let začeli z gradnjo. Vrednost obnove znaša 2.400.000 evrov ah 568 milijonov SIT. Polovico bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo, polovico pa občina, ki bo investicijo sfinancirala v treh
Da je KGZS pomemben Člen v razvoju slovenskega kmetijstva, potrjuje tudi predlog programa razvoja podeželja za proračunsko obdobje 2007-2013, v katerem si je zbornica prizadevala za prilagoditev ukrepov in pogojev za koriščenje evropskih sredstev Složnostim slovenskega podeželja, je na priložnostni pri-
direktor KGZS Ervin Kuhar, ki se ga iz časa, ko seje zbornica ustanavljala, po njegovih prizadevanjih spomnimo tudi v Posavju. Ob tem pa so podelili še 20 priznanj za uspešno delo v zbornici in med dobitniki je tudi inž. kmetijstva Franc Živič, ki je od leta 1997 vodja kmetijske svetovalne službe v Sevnici. V ob-
Branka Demovšek
letih. B.D.
NLB s poslovnimi partnerji
Mokrice - NLB za Dolenjsko in Posavje je pred dnevi na srečanje povabila predstavnike velikih podjetij iz Posavja, ki so že njihovi komitenti. Tovrstna letna srečanja naj bi postala tradicionalna, na njih pa banka predstavi svojo ponudbo storitev s poudarkom na novostih.
Franc Živič (v zadnji vrsti šesti z leve)
feditvi izpostavil Peter Vrisk. Slovesnosti seje udeležil tudi Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok jWc. Poudaril je, daje sode-°vanje med ministrstvom in ?bornico dobro, predvsem pa |e nepogrešljiva pomoč strokovnih služb zbornice pri iz-vajanju ukrepov skupne ev-r°pske kmetijske politike.
Mnogi kmetje imajo sicer Slede zborničnega sistema Pomisleke in niso zadovoljni, ker so morali neprostovoljno Postati člani zbornice in s tem °ovezniki za plačilo članari-tle- Kljub vsemu jih večina ne °Poreka, da so jim kmetijski Svetovalci v veliko pomoč, še Posebej ko gre za administra-•lyne zadeve, kot je recimo ^Polnjevanje vlog za subven-he, čeprav morajo to storitev kljub članstvu v zbornici -Posebej plačati.
^. Zbornica je ob svojem ju-J*eju podelila tudi priznanja ž Sameznikom, ki so zaslužni razvoj stroke in zbomične-ir Ostema. Priznanje za živ-
razložitvi so med drugim zapisali, daje pri delu natančen, vztrajen in dosleden, med sodelavci in kmeti pa ima ugled kot kmetijski strokovnjak s širokim znanjem, katerega nasveti imajo trdno podlago.
Jelica Koršič
Najprej nekaj statističnih podatkov - v NLB skupini je 59 članov na 16 trgih, med katerimi je 14 bank, poleg drugih podjetij pa tudi dve zavarovalnici. Ima 8100 zaposlenih in več kot 3 milijone strank. Z bilančno vsoto več kot 14 milijard evrov in 1500 korespodenčnimi povezavami z bankami iz 140 držav predstavlja največjo slovensko mednarodno finančno skupino. Bančništvo kot dejavnost je sicer najpomembnejše, ne pa tudi najdonosnejše, pravi direktor NLB za Dolenjsko in Posavje Miroslav Doltar.
Srečanje s poslovnimi partnerji - predstavniki naj večjih posavskih podjetij - je ena od oblik poslovnega centra za poslovanje z velikimi podjetji Dolenjske in Posavja, na ka-
Miroslav Doltar
terem jim predstavijo svoje storitve in nove možnosti sodelovanja z banko in hkrati z občani ali z drugimi partnerji. Direktor Doltar jim je tokrat predstavil storitve industrijskega bančništva in življenjsko zavarovalnico NLB Vita.J.K.
fen
'jsko delo je prejel nekdanji
www.km.ii
feflj^HRANILNlCA UD LONd.d., Kranj
info@km.si
Pridružite se uspešnemu kolektivu Hranilnice tON iz Kranja, ki v prihodnjih mesecih
odpira svojo novo poslovno enoto v centru BREŽIC
IŠČEMO VODJO POSLOVNE ENOTE in BLAGAJNIKA - KREDITORJA
v novi poslovni enoti BREŽICE
Ce imate izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri, ste prijazni, ustvarjalni, samoiniciativni, imate izkušnje z delom v banki in veselje do dela z ljudmi, ter sprejemate naš izziv, nam posredujte vašo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Hranilnica LON d.d., Kranj, Bleivveisova 2, 4000 Kranj ali na info@lon.si.
Od kandidatov pričakujemo:
Vodja poslovne enote: - zahtevana izobrazba (VI. ali VII. stopnja)
- pričakovane izkušnje (3 - 5 let)
Blagajnik - kredhor
zahtevana izobrazba (V: ali VI. stopnja) pričakovane izkušnje (0 - 1 let)
Za vse informacije smo vam na voljo na telefonski številki 04 28 00 777.
KSAHi - UUSUANA - MARIBOR CEUE NOVO MESTO - NOVA GORICA VTIENJE • POSTOJNA ■ GROSUPUE - BREŽICE
	
Presenečenja Veliko nas je, ki se spomnimo pesmi s tem naslovom. Nekateri iz prve roke, drugi posredno. Upam, da je še več tistih, ki presenečenja doživljajo - predvsem dobra, seveda. Številka ena	
Majske mini počitnice sem preživela na otoku, ki je še v mejah	
Evrope, a močno diši po Afriki. Ni mi sicer všeč, da na njem rastejo hoteli in golf igrišča s takšno hitrostjo kot pri nas gobe, a komu mar, kar mi je všeč. Otok, ki je globoko zabredel v turizem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (še vedno se nisem navadila na to, da se moje življenje odvija v dveh stoletjih, celo tisočletjih..., kakšno razkošje...), na katerem je rastlina bolj izjema kot pravilo, kjer venomer piha veter, ki na razbrazdano morsko gladino zvabi surfar-je s celega sveta. Plaže z razglednic so tam pravilo. Samo še lepše so. Ob njih pa gradijo. Sto kilometrov dolg otok, ki ima posamezna naselja in mesta, vmes pa kilometre vulkanskih tal in pravega saharskega peska, je opretnljen z avtocesto, ki jo lahko le z zavidanjem občudujemo. Pravo presenečenje pa je južni del otoka, kjer je nacionalni park, do tja vodi pol ure potrpežljive vožnje po makadamski cesti in ovinkih, ki ti načenjajo želodec. A se splača. Na rtu ob svetilniku se zaveš, od kod v zgodovini ljudem občutek, da se nekje svet konča. Od tega rta do Zemljinega dna ni ničesar razen morja. Mogočnega Atlantika, ki stoletja zajeda čeri, ki buči, da ne slišiš ničesar drugega. Takrat se zaveš, da si majhen, takrat začutiš spoštovanje do turkizno modre razsežnosti... Za minuto je lepo biti nič, skoraj nič.
Še naši glasovi so se porazgubili in enostavno nas ni bilo več.
Sedla bi na topla tla in obsedela za dolgo.
Zdaj vem, da pride čas, ko ne počneš ničesar, ko so misli prazne... Kosamo „bolščiš“, kot pravim jaz. V pozitivnem smislu. Gledaš in si nič, ker se stapljaš z vsem.
Zbudijo me prve strani evropskih častnikov. Pogrešajo deklico, ki jo je nekdo ugrabil iz tople postelje počitniškega apartmaja. Dobrodošla nazaj, v včasih preveč krut vsakdanjik!
Številka dve
Imam prijateljico. Zdi se mi, da že od nekdaj, čeprav sva prišli skupaj v srednji šoli. Najino prijateljstvo je že dolgo tega prestopilo prag besed. Včasih sploh niso potrebne. Polna vtisov z mojega otoka sem v njenih sporočilih čutila, da nekaj skriva. Temu nisem namenila preveč pozornosti, tam daleč, skoraj v Afriki. Ko bova skupaj, bova uporabili tudi besede. Let je bil znosen, pot domov z dunajskega letališča pa dolga in dolgočasna. Hči spi, „mož“ se trudi, da ne bi, da mi ne bi zbujal skomine. Ostane mi moj Fantom, ki se do Sremiča odvrti dvakrat. Na vzhodu se že dani, ko začutimo blagodejno domačo posteljo pod razbolelim hrbtom. Dopoldne jo pokličem, prijateljico. Da vidim, kaj skriva. Opoldne že klepetava in nič takega ne pove, kar bi zapolnilo domnevno vrzel. Hm, čudno...
Ko pridem v službo, se mi približa s sijočimi očmi. Stisne me za roko in mi reče: „ Noseča sem!“
To so presenečenja, ki jih začutiš od dna hrbtenice.
Takoj modro ugotovim: „Fantek bo, a veš?"
„ Vem, “ reče, ko namesto kave pije čaj.
m ŠPORT2000
V prodajalni v Brežicah zaposlimo:
|	PRODAJALCE (m«>
Ponujamo:
•	urejeno delovno okolje
•	dinamično delo
•	stimulativen osebni dohodek
S kandidati bomo sklenili pogodbe za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Od vas pričakujemo:
•	IV. ali V. stopnjo izobrazbe
•	najmanj leto dni delovnih izkušenj v prodaji
•	zaželeno poznavanje športne opreme
•	prijaznost in urejenost
Ponudbi obvezno priložite potrdilo o nekaznovanosti.
Vabimo vas, da nam pošljete pisne ponudbe in življenjepis z vsemi dokazili na naslov:
Šport 2000, športne trgovine, d.o.o., Špruha 33,1236 Trzin za Matejo Novak Muhvič.
Več informacij dobite po tefonu 01/56100 88
l
Bogatajev dan
Senovo - Zdravstveni dom Krško vsako leto z Bogatajevim dnem počasti spomin na pokojnega predanega zdravnika, ki je nekoč sooblikoval organiziranost primarnega zdravstvenega varstva v občini. Tokrat je bila prireditev na Senovem.
Pod Zdravstveni dom Krško spadajo še zdravstvene postaje Senovo, Raka in Kostanjevica na Krki, ki bo dobila v novi občini drugačen status. Dolgoletni direktor krškega Zdravstvenega doma dr. Rudolf Ladika ima nehvaležno delo organiziranja dejavnosti tako, da so popolnje-ne medicinske ekipe, enakomerno pokrita dežurstva, da se posodabljata medicinska oprema in vozni park ter da ustanova finančno pozitivno posluje. Odkar so bile podeljene prve koncesije na ravni
primarnega zdravstvenega varstva, teh ciljev ni enostavno doseči. Dr. Ladika pravi, da so med javnimi zavodi in zasebniki nastajala nasprotja kot posledica nedorečene zakonodaje in pomanjkanja dobre prakse. Upa in želi, da bo delovna skupina ministrstva in Zdravniške zbornice čim-prej pripravila predlog plačevanja dežurstev po enakem principu za koncesionarje in zaposlene v javnih zavodih, tako da ne bi več prihajalo do konfliktov glede na status zdravstvenih delavcev. Dr. Ladika
Dr. Ladika podeljuje priznanje Zlatki Mavsar.
Sonja Cetin sprejema priznanje.
meni, da bi jih stroka morala združevati bolj, kot jih nedorečenosti v sistemu ločujejo.
Direktor ohranja tradicijo, da se za predanost poklicu in kolektivu sodelavcem z daljšo “okroglo” delovno dobo na Bogatajevem dnevu zahvali s priznanjem. Posebno priznanje sta letos prejeli zobozdravnica Blandina Markovič Randič in Zlatka Mavsar za delo v zobozdravstveni preventivi.
V teh dneh teče urejanje zobne ordinacije v OS Brestanica, naročene so tudi apara-
ture za zobni laboratorij v Krškem. Spisek investicij zadnjega leta je daljši, saj je bil nabavljen reanimobil, avto za patronažo, avto za zdravnika, opremljena je ortodontska ordinacija, nabavljen aparat za potrebe fizioterapije, Zdravstvena postaja Senovo je dobila dvigalo, letos pa bodo na objektu zamenjali še okna in uredili fasado. V Zdravstveni postaji Kostanjevica so obnovljene ordinacije, prav tako v Zdravstveni postaji Raka.
Branka Dernovšek Foto: Nik Rovan
Skupaj delajmo za zdravje
Sevnica - Ob tednu Rdečega križa in mednarodnem dnevu medicinskih sester je Območno združenje Rdečega križa (OZRK) Sevnica v sodelovanju z zdravstvenim domom pripravilo predstavitev dejavnosti na temo: Skupaj delajmo za zdravje.
K sodelovanju so povabili društva in organizacije, ki prav tako kot RK s svojo dejavnostjo prispevajo h kakovosti življenja starejših ljudi pa tudi mladine. Na prireditvi so se tako predstavili Mladinski center, Posavsko in obso-teljsko društvo za boj proti raku, Društvo sladkornih bolnikov, Društvo nekadilcev, Koronami klub, Agencija za mlade Punkt, Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca, Združenje za kakovost življenja Ozara ter Društvo
Kmetic Sevnica.
Zdravstveni dom Sevnica pa se je predstavil z zdravstveno vzgojnim programom. Zdravstveni delavci so svetovali o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, prikazali so postopke oživljanja na lutki, poleg tega pa so v dveh urah in pol kar 230 zainteresiranim občanom zmerili krvni tlak in krvni sladkor. Pred Srednjo šolo Sevnica je bil organiziran tudi test hoje oz. preverjanje telesne zmogljivosti. N.C.C.
Ob tednu RK so se skupaj predstavili stari in mladi
Sevnica, Krško - V tednu Rdečega križa seje podjetnica Jana Metelko, ki je pred leti v Sevnici postavila na noge blagovno znamko otroške konfekcije MOJA, odločila Območnemu odboru Rdečega križa Sevnica in Krško pokloniti skoraj 3000 kosov oblačil iz starejših kolekcij. Gre za kakovostne izdelke, kijih ni moč več imeti na prodajnih policah njenih treh trgovin samo zato, ker niso iz najnovejše kolekcije. Otroci, ki bodo ta nova oblačila dobili, pa zaradi tega gotovo ne bodo razočarani. B.D.
Biodinamično kmetijstvo
Brežice - Knjižnica Brežice in Planinsko društvo Brežice sta v Dvorani Savice Zorko priredila predavanje o biodinamičnem kmetijstvu. Predavala je gospa Meta Vrhunc, predsednica društva Ajda. Predstavila je biološko-dinamično metodo, kot jo je človeštvu zapustil filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner. Je ena najstarejših ekoloških metod. Biološko-dinamična metoda zavrača uporabo umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Za oskrbo tal in rastlin uporabljajo kompostne preparate in razne preparate za škropljenje. Kompostni preparati so koncentrati energij zdravja nadsončnih planetov in reproduktivnih energij podsončnih planetov. Kompostni preparati so tisti, s katerimi skrbimo za harmonično pretvorbo v tleh. Preparat gnoja iz roga omogoča rastlinam, da se dobro spojijo s silami Zemlje, kremen iz roga pa, da se bolje uporabijo sile svetlobe. Oba preparata nista namenjena zemlji, temveč rastlini.
Na koncu so poslušalci predavateljici zastavili vprašanja, na katera je z veseljem odgovorila. Samo predavanje je bilo poučno in bo v korist pri nadaljnjem ohranjanju zdravja v vsej prehrambeni verigi in čistejšem okolju. A.K.
rojstva v porodnišnici brežice
18. maj 2007 bo odslej srečen datum še za Zlato Kene in Blaža Zidanica iz Globokega, saj sta tega dne prvič postala starša. Na svet je prijokala deklica, ki sta ji dala ime Manca. Ob porodu je tehtala okroglih 3000 g in merila 52 cm. Ob tem pa lahko zapišemo še nekaj številk; najprej - Zlatini starši so imeli šest otrok, Manca je že njihova trinajsta vnukinja in četrta vnukinja, ki so jih dobili v zadnje pol leta. Malo je družin, ki se lahko pohvalijo s tolikšnim naraščajem. Čeprav nimamo preroških sposobnosti, pa bi lahko skoraj z gotovostjo napovedali, da bo Manca tudi dobra pevka, saj mamica Zlato poje 'pri Vokalni skupini Solzice, ati Blaž pa pri Lovskem pevskem zboru Globoko, ki je prav v soboto slavil svoj jubilej in Blaž je prejel Gallusovo značko. Zares veliko razlogov za praznovanje.
“Bilo je v maju, ko sem ti prstan dal...”
Zdole - Tako pojejo Slapovi, pa tudi minulo nedeljo je bilo slišati to pesem, ko je bilo še posebej veselo na Zdolah, kjer sta v družbi svojih najdražjih in sorodnikov slavila svoj skupni jubilej Marica in Viktor Pavličeva. Pred 50 leti sta si namreč pred oltarjem v cerkvi na Svetih Gorah zvestobo obljubila takrat 19-letna Marica Koprivc in 30-letni Viktor Pavlič. Čeprav jih je ženin imel že 30, se mu s poroko še ni mudilo, “ledik stan” pač ima svoje prednosti. Ker pa so mu začeli izpadati lasje, mu je zdravnik svetoval, naj se le čimprej oženi. Takrat seveda še niso znali presajati las. V Brežini, kjer je bil v službi na vinarski zadrugi, je spoznal brhko mladenko, ki gaje najprej - starejšega gospoda - vikala, kot se spodobi. Pa ni ostalo pri tem, kmalu sta postala par, saj je Viktor svoji Marici znal popihati na dušo. V tistih časih je bil “frajer” in zapeljivec, saj je imel vedno kakšno prevozno sredstvo, najprej “bicikel”, pa potem motor in kasneje še lep čm avto.
Zlatoporočenca srečna z vnuki — Lukom, Rokom, Vikijem in Davidom
Sicer pa jima v življenju ni bilo vedno posuto z rožicami-Viktor seje rodil v Holandiji, po vojni in končani kmetijski šoli je do upokojitve delal na mnogih vodilnih delovnih mestih. Marica je kot 3-letna deklica morala v izgnanstvo. Kot pridno kmečko dekle si je želela postati kuharica, kar se ji je tudi uresničilo. Svoje mojstrstvo za štedilnikom in ob pečici je dokazala v službi in na mnogih porokah.
Tako se - sedaj že zlatoporočenca - rada spominjata svojih prvih skupnih trenutkov. Kmalu sta si na Viktorjevem dorruV ustvarila dom in družino, rodila sta se jima sin Viktor in hčerka j Bernardka, v posebno veselje so jima tudi štirje vnuki •-David, Rok, Viki in Luka. J.K.
	
,'GfliMŽ-Šft. '• /'	.V-	: ' ;?	■■č.flfi-r V": ...	
Brežice	
19. maja sta v poročni dvorani brežiškega gradu zakonsko zvezo sklenila Anton Potokar iz Grosupljega in Mateja Leskovar iz Brežic.
Krško
12. maja so si v poročni dvorani v Krškem izrekli “DA” Anton Lekše iz Smečic pri Velikem Trnu in Bojana Janc iz Krškega, Damjan Hočevar z Gorice pri Leskovcu in Katja Urbanč z Jelš ter Saša Pavlovič iz Krškega in Ra-dosava Djukič, BiH.V Kostanjevici na Krki so istega dne v zakon stopili Martin Kermc iz Koglega pri Šmarjeških Toplicah in Maja Topolovšek iz Pleterij ter Gorazd Zoric iz Ljubljane in Martina Strle iz Krškega.
19. maja pa so se v Kostanjevici na Krki poročili Dejan Voglar s Senuš in Simona Omerzel iz Krškega ter Jakob Čižmek z Dovškega in Dragica Žveglič s Senovega.
Sevnica
12. maja sta v Sevnici zakonsko zvezo sklenila Jože Cizi iz Brežine pri Brežicah in Romana Novšak iz^Sevnice.
19. maja_pa so se v Sevnici poročili Mitja Šalamon in Karmen Šalamon, oba iz Sevnice, Aleš Gane iz Lončarjevega Dola in Dragica Drstvenšek iz Stranja ter Andrej Zupančič iz Sevnice in Irma Malavšič z Vrhnike-
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
Rojstva od 8. do 20. maja
Deklice so rodile: Vesna Poljaševič Plavša z RavnC' ga, Sonja Haler iz Osredka pri Podsredi in Zlata Kene i Globokega.	^
Dečke so rodile:Mirsada Jelič iz Ljubljane, Mojca ŽerjaV iz Globokega in Danijela Pangrčič z Velike Doline.
Sava Glas, 24.5.2007
“Brežice dišijo po koruzi, Ljubljana
pa po plesni”
Brežice - To je samo eden izmed vtisov, ki jih je vpila vase Alenka Gerlovič v svoji mladosti, kasneje pa prelila v spominske zapiske. Ogromno je ljudi, ki so pol mlajši, pa ne zmorejo toliko energije, lucidnosti in prodornosti duha, kot smo je doživeli pri skoraj 80-letni akademski slikarki Alenki Gerlovič. V Posavskem muzeju Brežice so predstavili knjigo Alenkinih zapisov, ki nosi naslov “Okruški mojega življenja.”
Alenka Gerlovič je preživela otroštvo v Brežicah in se opravičeno šteje za “Breš-čanko”. Saj tudi je! Že ob njenem prihodu seje utrgal plaz obiskovalcev, ki so ji želeli stisniti roko, jo pozdraviti, dobiti avtogram na knjigo... Nič od tega ni zmedlo njenega vztrajnega in iskrivega duha. Slišali smo pripoved o tem, kako je mama skrbela za telesni blagor družine, atek pa za duhovno rast svojih otrok. Iz revnega kmečkega fanta, pa še brez očeta, je z
lastnim trudom in neizmernim odrekanjem doštudiral medicino. Kot okrajni zdravnik seje zaposlil v Brežicah. Alenka Gerlovič: “Zvečer, ko se je vrnil iz službe, je sedel na rob postelje in pripovedoval o vsem mogočem. Zlasti o tistem, za kar je vedel, da ne sodi v šolsko snov. Nenehno se je trudil, nam dati tisto, česar sam ni imel. Izoblikoval je naše osebnosti, bil je moj največji prijatelj! Sporekla sva se šele v Ljubljani, ob mojem delu za osvobodilno
Komisija za podeljevanje Valvozoijeve nagrade in priznanj pri Slovenskem muzejskem društvu je sklenila, da prejme častno Valvazoijevo priznanje v letu 2007 akademska slikarka Alenka Gerlovič. Pobudo je dal Posavski muzej Brežice. Priznanje, podeljeno ob 18. maju, mednarodnem dnevu muzeja, je Gerlovičeva prejela za donacijo zbirke akvarelov, ki jih je leta 2006 podelila Posavskemu muzeju. To je bila že druga shkarkina donacija Brežicam V letu 2005je namreč že podarila zbirko svojih akrilov. Skupno seje tako število doniranih del povzpelo na 60 akvarelov in akrilov. K temu je potrebno prišteti še slikarkin osebni arhiv, ki bo prav tako prešel v last Posavskega muzeja. Ostaja pa še obveznost muzeja, občine Brežice in regije Posavje. Muzej mora namreč dokončati že začeti projekt razstavne galerije posavskih umetnikov. Za njo se že vrsto let sistemsko zbirajo likovna dela umetnikov, ki živijo in delajo v Posavju ali pa so bili tu vsaj rojeni. Med njimi bodo tudi podaijena dela Alenke Gerlovič. Tako bo uresničena njena vizija: “Umetnina je razvrednotena in mrtva, če je zaprta v skladišču. Šele pred očmi opazovalca delo zaživi in prenaša ustvarjalčevo sporočilo javnosti.” Gerlovičeva .povsem resno pričakuje, da bosta država in občina uresničili svoje zagotovilo o ureditvi obljubljene galerije.
Ob koncu še šopek. Avtorici knjige Alenki Gerlovič ga je izročil direktor muzeja Tomaž Teropšič.
fronto. Če bi ubogal moj nasvet, bi lahko ušel belogardističnim morilcem!”
Življenje Alenke Gerlovič smo lahko spoznali iz odlomkov, ki jih je prebral Ivan Mirt in iz razgovora, ki ga je vodil muzejski pedagog Ivan Kastelic. Vsekakor so Brežice s to knjigo dobile še eno prisrčno podobo samih sebe z začetka 20. stoletja. Hkrati pa so dobile tudi spretno in mamljivo napisan življenjepis ene izmed svojih pomembnih osebnosti. Gerlovičeva na enako posrečen način predstavlja svoja srednješolska leta v Ljubljani in tudi za njo tragična vojna in povojna leta. Tu nastopa cela galerija bolj ali manj znanih likov. Kruh
si služi s poučevanjem likovnega pouka, čeprav sovraži to delo. Upokoji se takoj, ko je možno. Šele takrat se lahko v celoti posveti slikarstvu in za njo se s tem življenje šele začne. Med svojim pedagoškim delom si je prizadevala doseči posodobitev likovnega pouka v šolah, predvsem prilagoditi način poučevanja starosti otrok. Že dotlej živahna Alenkina pripoved ob tej temi še dodatno zažari. Pojasnjuje svoje slikanje z akrilnimi in v zadnjem času z akva-relnimi barvami. Odločno vstane s stola, raztegne roki med obe razstavljeni sliki in nazorno kaže razlike ter podobnosti med tema svojima stvaritvama. I.K.
Godbeniki iz Loč osvojili zlato
Žalec - 27. tekmovanje slovenskih godb, ki je potekalo v dveh težavnostnih stopnjah, je bilo letos v Žalcu. Udeležil se ga je tudi Gasilski pihalni orkester Loče in °svojil zlato plaketo s posebno pohvalo, kar ga po kakovosti uvršča med najboljše bi pihalne godbe v Sloveniji.

Gasilski Pihalni orkester Loče deluje od leta 1920, šteje 5 8 članov, od leta 1997 ga vodi dirigent Daniel Ivša, ob 'liegovi odsotnosti pa Miran •‘etelic. Tokratno tekmovan-Je je potekalo v drugi in četrti ^žavnostni stopnji, in na dru-težavnostni stopnji je med Sestimi godbami tekmoval thdi Gasilski pihalni orkester
Daniel Ivša: “Moram Pohvaliti vse godbenike, ki f9 vložili svoj trud z obiskom na vajah in vajo doma. takšno tekmovanje tudi Pripomore k dvigu kako-v°sti orkestra, saj se igrajo ''■ahtevnejše skladbe. To priznanje je spodbuda za nadaljnje delo. Trudili sebo-djo, da ohranimo ta nivo tu-ai v prihodnje, še izboljšajo kakovost zvoka in intonacije in gotovo bomo šli ekmovat tudi v prvi kategoriji”	F
Gasilski pihalni orkester Loče
Loče. Orkestri so pred strokovno žirijo morali zaigrati štiri skladbe; prvo za ogrevanje oziroma za preizkus akustike v dvorani in je žirija ni ocenjevala, dve skladbi sta bili vnaprej določeni, eno izbere orkester sam. Prav slednja je po mnenju dirigenta Ivše precej pripomogla k njihovem uspehu, saj so izbrali skladbo angleškega skladatelja Holsta, ki je po težavnosti precej odstopala od skladb ostalih orkestrov in je pravzaprav v glasbeni literaturi prelomnica, ko so skladatelji za pihalne orkestre začeli pisati tehtnejše skladbe. Z 96,2 točke so si poleg zlate plakete prislužili tudi posebno pohvalo, kar je
potrditev njegovega prepričanja, dirigent pravi, da je orkester v zadnjem obdobju zelo napredoval v kakovosti igranja.
Uspeha svojih godbenikov so se razveselili tudi krajani, ki so jim skupaj z domačimi gasilci pripravili sprejem, ob prihodu so jih pričakali tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, župan Ivan Molan in predsednik KS Dobova Mihael Boranič, saj vsi trije podpirajo delo orkestra in se veselijo uspehov, kot je bilo razbrati iz njihovih besed. Najbolj veseli plačila za svoj trud pa so bili seveda godbeniki sami.
Jelica Koršič
Prikaz
raznolike
ustvaijalnosti
Brežice - V atriju Poslovnega centra Gasa so člani KUD Odskočna deska Črne postavili pregledno razstavo slik, lesenih plastik in poslikanih uporabnih predmetov. Svojim prijateljem so se ob tem člani društva predstavili z uprizoritvijo zgodbe o pišečkem baronu Moškonu avtorice Vladke Sumrek. Kulturni programje obogatil Mešani pevski zbor KUD Brežice, nakar je o raznolikem delu ustvarjelcev spregovorila umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič Krošelj. Razstavo je odprla podžupanja Patricija Čular.
KUD Odskočna deska je ob pomoči številnih sponzorjev izdalo tudi zloženko, v kateri so predstavili svojo raznoliko dejavnost. Njihova ustvarjalnost jim pestri in bogati vsakdan, kot svojevrstna “ljudska umetnost” pa zato pomeni preplet z življenjem. V.P.
Lovski pevski zbor obeležil 35-letnico
Globoko - Lovski pevski zbor Globoko je obeležil 35 let svojega delovanja; jubilej so proslavili s koncertom, na katerem so kot gostje nastopili tudi Dobovški rogisti in Trebeški drotarji. Kot je že običaj, je Javni sklad za kulturne dejavnosti nekaterim pevcem pode-
lil Gallusove značke.
Začetki Lovskega pevskega zbora Globoko segajo v leto 1971, ko je skupina pevcev želela združiti svoje veselje do petja. Pod vodstvom takratnega mentorja Mihe Halerja seje povezalo enajst pevcev, ki jih štejejo za ustanovne člane. Štirje od njih -Anton Harapin, Jože Le-sinšek, Miljan Zidanic in Franci Kene - so tudi na jubilejnem koncertu zapeli z njimi in za vztrajnost so jim podelili posebna priznanja.
Zgodovino zbora je na kratko strnil sedanji predsednik Slavko Bibič. Povedal je, daje teh enajst pevcev oralo ledino organiziranega petja v Globokem. Leta 1973 se jim je porodila ideja, da bi organizirali srečanje lovskih pevskih zborov, ki so takrat že delovali v Sloveniji. Tako so se v Globokem zbrale štiri skupine - oktet Sodražica, zbor iz Podgorja pri Slovenj
venije, zamejstva in sosednje Hrvaške. Zboru so se kasneje pridružili tudi pevci, ki niso lovci in v taki sestavi delujejo še danes. Po 10 letih je vodenje zbora prevzel Franci Kene, nastopali so na različnih prireditvah, se udeleževali revij Pesem Posavja in srečanj lovskih pevskih zborov in ro-gistov Šlovenije, zadnja leta pa tudi podobnih srečanj na Hrvaškem. V vmesnem času so člani zbora sodelovali tudi v Mešanem pevskem zboru Globoko in ustanovili skupino ljudskih pevcev, ki je lani slavila 10-letnico. Leta 2003 so z veseljem medse sprejeli zborovodkinjo Matejo Rožman, kije prinesla nov veter. Čeprav je imel zbor v 35 letih vzpone in padce, je s pomočjo nekdanjih in sedanjih pevcev ter mentorjev obstal do danes.
Ob tej priložnosti je vodja območnega sklada za kulturne dejavnosti Brežice Simona
Lovski pevski zbor Globoko
Gradcu, domači pevci in kot Rožman Strnad podelila gostje pevci iz Artič. Takrat Gallusove značke - bronaste niti slutili niso, da bo to sre- za 5 let, srebrne za 15 in zlato Čanje preraslo v manifestaci- 25 let in več sodelovanja v jo, ki se je vsako leto v dru- zboru, ki jo je tokrat dobil gem kraju udeleži preko 40 Stane Slak. skupin lovskih pevskih zborov in rogistov iz cele Slo-	Jelica Koršič
Okteti so prepevali
Sevnica - V Lutrovski kleti pod sevniškim gradom je potekalo šesto srečanje oktetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Nastopili so Posavski oktet Krško, Trebanjski oktet, oktet Valvasor iz Litije, moška pevska skupina Zelen iz Gro-suplja, oktet Adoramus iz Novega mesta, oktet Lipa iz Trebnjega, oktet Galus iz Ribnice ter organizator tokratnega srečanja - sevniški oktet Jurij Dalmatin. Ta je na srečanje kot goste povabil še štiri domače vokalne skupine - Liro iz Krmelja, Zefir iz Sevnice, Coronke iz Boštanja ter pevsko skupino Encijan, ki deluje pod okriljem Planinskega društva Sevnica.
Prihodnje leto se bodo okteti srečali v Ribnici na Dolenjskem. N.Č.C.
Oktet Jurij Dalmatin
Se še spomnite tovariši in tovarišice?
Evropa v šoli
Posavje, Maribor - 9. maja obeležujemo dan Evrope in tako se tudi uradno zaključuje vsakoletni natečaj “Evropa v šoli”. Mladi so lahko sodelovali v literarnem, fotografskem, likovnem in internetnem natečaju.
Medtem ko 25. maj mlajšim generacijam ne predstavlja nič posebnega, se mnogi starejši z nostalgijo spominjajo Titovega praznovanja rojstnega dne in dneva mladosti. To je bil pravzaprav mesec spominov na nekdanjo državo. Nekatere datume, kot sta 9. maj, dan zmage, ali 25. maj, dan mladosti, ponekod slavijo bolj množično kot najpomembnejše krščanske ali državne praznike.
Dan mladosti
V nekdanji Jugoslaviji je bil na ta dan velik praznik, saj so 25. maja praznovali Titov rojstni dan in dan mladosti obenem. Cicibani, pionirji in mladinci so na lokalnih igriščih, izbranci pa tudi na osrednjem državnem stadionu telovadili, plesali in v urejenih vrstah nastopali. Dan mladosti je bil čisto zares dan prijateljskega druženja mladih, plesa, petja in zanosnega občutenja ljubezni. Ljubezni do sovrstnikov, do dragega Tita in seveda ljubezni do domovine. Njegov rojstni dan je postal praznik celotne SFR Jugoslavije, dan mladosti - dan, ko se je po Jugoslaviji odvijala velika manifestacija - predaja štafete mladosti.
Dan mladosti je postal praznik vseh mladih Jugoslavije. Dan ko so po vsej državi potekale športne, kulturne in druge zabavne prireditve, ki so spremljale vsesplošno praznovanje Titovega rojstnega dne. Glavna prireditev dneva mladosti je bila predaja štafete mladosti predsedniku Titu na osrednjem stadionu v Beogradu. Pionirji in pionirke, mladinci in mladinke so štafeto nosili po Jugoslaviji, to so bili najbolj zaslužni za domovino - pionirji, mladinci, športniki in drugi, izmed njih je bil izbran delegat, ki je v imenu jugoslovanske mladine in narodov štafetno palico izročil Titu, se mu zahvalil za vse, kar je storil za domovino in za malde, in mu obljubil, da se bodo vsi pridno učili in sledili Titovi poti. 25. maj je bil pomemben tudi za vse osnovnošolce, ki so obiskovali 7. razred. Takrat so namreč iz pionirjev postali mladinci in od takrat so smeli obiskovati tako imenovane mladinske kulturne domove, kjer so potekali koncerti, plesi in drugi zabavni dogodki. Mladinske akcije in podobno sicer niso bile najbolj priljubljene med mladimi, čeprav je bil prav s takšnimi akcijami v povojnem času pa do konca 70 let izgrajen velik del prometne infrastrukture po Jugoslaviji. Najbolj znana je cesta Ljubljana - Zagreb - Beograd ali bolj znana kot cesta “Bratstva in enotnosti”, ki naj bi združevala omenjena mesta in predvsem narode.
Kdaj je Tito umrl
Tako kot o vsaki zgodovinski osebnosti tudi o Titu ostajajo nerešena vprašanja in ugibanja o njegovem življenju. Eno takih je zagotovo datum Titove smrti. Po poročanjih naj bi Tito umrl 4. maja leta 1980. Vendar pa tisti dobro obveščeni vedo, da se Tito tudi rodil ni 25. maja temveč 7. maja leta 1892 v Kumrovcu na Hrvaškem. Veliko namigovanj kaže na to, da naj bi
Tito umrl že prej, med prazniki, vendar pa politično vodstvo svojim državljanom ni želelo pokvariti praznikov. Drugi razlog, ki naj bi opravičeval kasnejše sporočilo o njegovi smrti, je ta, da naj bi ob objavi Titove smrti morali biti vsi na svojih delovnih mestih in v šolah. Če bi smrt objavili v času, ko so bil vsi na počitnicah, bi to povzročilo popoln kaos, zmedo na cestah in tehnične motnje. Tudi dejstvo, da se je Tito odločil za zdravljenje v ljubljanskem Kliničnem centru in ne v VMA (Vojno medicinski akademiji v Beogradu), čeprav so v VMA posebej zanj naredili velikanski, 3000 m2 velik predsedniški apartma, še danes ni povsem jasno. Jovanka in njeno spletkarjenje naj bi bila kriva za to, daje Tito odhajal v Ljubljano. Predsednikova žena baje ni marala zdravnikov iz VMA. Čeprav so bili po izobrazbi zdravniki, so v dolgoletnem pehanju za vojaškimi čini ter zaradi graditve kariere znotraj vojaškega aparata povsem pozabili na svoje poklicno usposabljanje. Ne samo Jovanki, tudi Titu je bilo že razpoloženje v Kliničnem centru prijetnejše kot na VMA. Ljubljanski Klinični center je bil pred 30 leti narejen po najnovejših standardih svetovne zdravstvene organizacije. Tuji zdravniki so bili v njem vedno dobrodošli učitelji in svetovalci, ne glede na to, od kod so prihajali, domači zdravniki so se brez omejitev šolali in usposabljali na tujih klinikah, tako daje bila ustanova vedno na tekočem z naj novejšimi tehnikami zdravljenja.
Obstaja pa tudi verjetnost, da Tito ni umrl naravne smrti, ampak da so se ožji politični krogi dogovorili, da ga 4. maja preprosto odklopijo od aparatov na intenzivni oskrbi, saj je 24. aprila, ko so v dnevnem biltenu poročali, da je predsednik padel v komatozno stanje in stanje šoka, po vsej verjetnosti nastopila možganska smrt. Podaljševati to agonijo ni imelo nobenega smisla. Vendar pa poznavalci takratnega stanja menijo, da ni mogoče, da bi si kateri koli posameznik ali pa politična skupina iz tedanjega političnega ali državnega vrha takrat upala pretrgati to mučno in brezupno agonijo tako, da bi Titu odklopili električni tok. Ni bilo avtoritete v državi, ki bi si takrat drznila storiti kaj takega. V tistem trenutku bi bilo to sicer humano in smiselno dejanje, saj je bilo Titovo dolgotrajno umiranje prava mora za njegovo družino in najbližje, njegova agonija pa je imela tudi politično ceno in težo, saj je bilo politično življenje v državi, kije bila v hudi vsesplošni krizi, resno ohromljeno. Nihče si ni upal pritisniti na stikalo in tako vsaj
simbolično umoriti Tita.
Spomin pa še živi
Čeprav mineva 27 let od smrti Tita, pa je v srcih mnogih še kako živ. Maj, mesec cvetenja, ljubezni in drugih pomladanskih radosti je na Balkanu oziroma v tamkajšnjem delu nekdanje domovine “od Vardarja do Triglava” minil v znamenju nostalgičnega prebujanja še ene, vendar stare ljubezni - do “največjega sina vseh naših narodov in narodnosti” Josipa Broza Tita. Več kot četrt stoletja po smrti Josipa Broza Tita marsikje še vedno srečamo njegovo ime. Denimo v Skopju se po njem imenujejo glavna ulica, kovinarski zavod, gimnazija in druge ustanove. V Makedoniji obstajajo tudi društva, v katerih se številno članstvo posveča “ohranjanju imena in dela J. B. Tita”. V Črni gori so glavno mesto resda preimenovali iz Titograda v Podgorico, a v kar nekaj krajih še vedno imajo ulice maršala Tita, v ustanovah, zasebnih podjetjih in stanovanjih pa visijo Brozovi portreti. Mnogi ljudje v denarnicah nosijo njegove fotografije ali jih hranijo v družinskih albumih in prištevajo k svojim naj dragocenejšim in najbolj osebnim stvarem.
Hrepenenje po preteklih časih in Brozu se kaže zelo nazorno. V Kumrovcu, v Titovi rojstni hiši, je muzej, ki ga vsako leto 25. maja obišče veliko ljudi od blizu in daleč. V knjigo spominov zapisujejo verze, se mu zahvaljujejo za vse, kar je storil za ljudi, in se z nostalgijo spominjajo tistih lepih časov, ko so imeli vse - službo, hišo in denar. Tudi v Beogradu je vsako leto 25. maja zelo slovesno, ko številni Brozovi sodobniki obiščejo Hišo cvetja. Podobno je še v številnih drugih mestih. Vse je skoraj tako kot nekoč; na obeh straneh ulice množica ljudi, ki so ploskali in metali cvetje na cesto, po kateri je s štafeto teklo nekaj fantov in deklet. Sledili so slovesni in veličastni govori v Titovo slavo, ljudske igre, pesmi o Brozu, nastopile so glasbene skupine, oglasile so se sirene z ladij, prizorišče pa so preletela šolska letala. Vse je kot nekoč, edini dodatek je otožnost. V takšnem slogu je tistega dne Perkovič objavil veliko osmrtnico, v kateri je Broza ogovoril z “ljubljeni naš tovariš Tito”. Zahvalil se mu je za “brezskrbno otroštvo, srečno in veselo mladost ter življenje, dostojno človeka, v najlepši državi na svetu”.
Za nekaj ur je tako spet polno zaživela ideja bratstva in enotnosti, kajti med sabo so se pomešali ljudje, ki so še zjutraj ločeno stopali na avtobuse.
Andreja Jernejčič
Med nagrajenimi so bili tudi mladi iz Posavja in sicer je Lučka Bibič iz Gimnazije Brežice prejela drugo nagrado za literarno delo “Borba za enakost - borba za življenje”. Na fotografskem natečaju so bili uspešni Katja Jordan, ki je osvojila drugo nagrado, ter Nina Povhe in Jasmina Kozinc, ki sta dobila tretjo nagrado, vse tri so iz Šolskega
centra Krško, med osnovnošolci pa so bili nagrajeni Doroteja Novak z OŠ Raka, ki je osvojila prvo nagrado, in Nastasija Mahne z OŠ Senovo, ki je dobila drugo nagrado. Z OŠ Senovo je tudi pr-vonagrajenka likovnega natečaja Dijana Levstik, na internetnem natečaju pa so prvo nagrado osvojili učenci Marko Ogorek, Janže Lorber,
Črtomir Lipej, Alen in Robert Predanič, Natalija Bevc, Lucija Grmšek, Sara Šetinc in Kristijan Bukor, vsi z OŠ
Brežice, ki so izdelali spletno stran na temo “Enakopravnost med spoloma”. Srednješolcem bodo nagrade podelili ob obisku v Strasburgu, osnovnošolcem pa sojih podelili na dan Evrope na zaključni prireditvi v Mariboru. J.K.
Mladi na Dnevih mladih
Sevnica - Tridnevne prireditve pod skupnim naslovom Dnevi mladih, ki sta jih organizirala Študentski klub Sevnica in sevniški Mladinski center, so se udeležili mladi vseh starosti. V središču Sevnice ter v Mladinskem centru so se odvijale najrazličnejše prireditve - gledališke, plesne, glasbene in lutkovne, potekale so delavnice za otroke, turnirji v malem nogometu in košarki ter ročnem nogometu, predstavilo se je tudi Društvo borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice.
V Mladinskem centru so se predstavile neuveljavljene glasbene skupine, na glavnem odru v mestu je nastopil Trkaj, mladi so šli “Z glavo na zabavo”, nekateri pa na nedeljski piknik na Lisco. N.Č.C.
“Več znanja za več turizma”
Murska Sobota - V petek, 11. maja, smo se dijakinje j Ekonomske in trgovske šole Brežice udeležile četrtega tekmovanja Turistične Zveze Slovenije pod naslovom “Več znanja za več turizma”. Mateja Jankovič, Inida Sinančevič, Maja Štefanič, Katja Molan, Katja Bogovčič in Mateja Smukovič smo s pomočjo mentorice Elene Mlakar napisale poslovni načrt z naslovom “Družinski hotel z večerjo v postelji”. Menimo, da v j našem okolju primanjkuje tovrstne ponudbe in da bi se ! morali turistom bolj individualno posvetiti. S tem hotelom bi popestrili turistično ponudbo Brežic v smislu kulturnega in kulinaričnega turizma.
Ob prijetni družbi in sončnem vremenu z veliko vetra [ smo naš načrt uspešno predstavile, saj smo dosegle srebrno priznanje.
Dijakinje 4. De \
ZANIMIVOSTI, NASVETI
za mlade...
9. maj - dan Evrope
Že drugo leto zapored seje naša šola udeležila praznovanja dneva Evrope v Dolenjskih Toplicah, kjer smo skupaj z ostalimi šolami postavili Evropsko vas. Namen vasi je predstaviti čim več držav EU. Učenci sedmega razreda smo tako skozi celo šolsko leto spoznavali značilnosti naše sosednje države Avstrije.
Avstrija je naša severna soseda, ki se ponaša s številnimi naravnimi in družbenimi značilnostmi. Pri pouku geografije smo jih strnili v lično brošuro, pri likovni vzgoji smo izdelovali reliefne zemljevide in zastave, pri nemščini smo izdelali slovarček najbolj značilnih besed in pri umetniškem krožku velikanske Mozartove kroglice ter nekaj portretov znanih Avstrijcev.
9. maja smo naše izdelke
razstavili na stojnicah, kjer smo obiskovalcem ponudili tudi doma pečene sacher torte. V kulturni program pa smo se vključili s tolkalnim orkestrom našega razreda, kije pod vodstvom sošolca Marka zaigral Radetzkyevo koračnico, in ga zaključili s slavnim du-
najskim valčkom.
Dan Evrope smo obeležili slavnostno in poučno. Želimo si, da bi se tradicija evropske vasi nadaljevala tudi naslednje leto.
Učenci 7. r in mentorica Andreja Šiško OŠ Globoko
Radetzkyeva koračnica, dirigent Marko Arh
Dijakom kolesarske čelade
Evropska komisija je s ko-lesarskimičeladami nagradila 32 dijakov 1. letnika ekonomske gimnazije na Gimnaziji
nebne spremembe so med naj večjimi izzivi današnjega časa, saj gospodarstvom in družbam po vsem svetu preti-
Brežice, ki so sodelovali v Vseevropskem projektu “Vplivaj na podnebne spremembe”. Pri projektu sodeluje tudi Zveza potrošnikov Slovenije, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. Podelila jih je gospa ravnateljica Stanislava Molan z mentorico in razredničarkama. Pod-
jo s hudimi okoljskimi, ekonomskimi in družbenimi posledicami. Evropska komisija je v okviru ozaveščanja dijake povabila k podpisu zaobljube za zmanjšanje emisij C02, tako da so uvedli majhne spremembe v svoje vsakodnevno ekološko prijazno ravnanje. Mentorica prof. Irena Papac
Domače živali
Na pašniku je krava Micka, v žepu nima niti ficka.
V hlevu bik je Luka, vedno rep si suka.
Na dvorišču mijavka mačka, umazana je njena tačka. Kuža jezno hruli, ker mu trebuh kruli.
Ovca meka krasno, vse je zdaj preveč že glasno.
Jernej Fister, 4. r., OS Krmelj


****_%>
* riTiTH KkPI ^

m
«5
Kr
§
TOM pri 0m
BREZPLAČEN KUC * VSAK DAN OD 12fc DO 20*
RADIO/BREZICE
na «8,7 in 8S,D MHk
POBARVANKA
kopitarna
Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bil izžreban Erik Bizjak, Cesta Tončke Čeč 2a, 1420 Trbovlje. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo!
Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, dajo pošljeta na naslov: Radio Brežice, (za SavaGlas) Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 1.6.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado.

Jfljtošte ul
94> 07/49-91-250
iioMih je cenejši!
Gre za najljubši modni dodatek te sezone in sicer sončna očala. Sončna očala lahko o človeku povedo veliko ali pa zelo malo, lahko so samo za zaščito pred soncem ali pa modni dodatek! In ker pišemo o modi, so za nas vsekakor modni dodatek.
Letos so še vedno modna sončna očala, ki so že bekaj modnih sezon aktualna jn se zelo lepo držijo! Pridejo do izraza in so pika na i
ob celotnem slogu. Seveda morajo pristajati k obrazu. Lahko si nadenemo tudi klasična velika očala, ki jih lahko kombiniramo k vsem slogom, pa naj bo športen, eleganten, za poslovna srečanja ali večerni izhod! Prav zaradi tega, ker jih lahko različno kombiniramo, so tako želena in jih modni strokovnjaki priporočajo. Tudi “Top Gun” pilot -očala so zelo priljubljena, vendar ne pristajajo vsakomur.
Zelo dobro gredo k športno-glamuroznem slogu. To je ena najboljših kombinacij v tej modnih sezoni. Pa omenimo še “shades” sončna očala, okrašena z biserčki in raznimi okraski. Zelo priljubljena in modema, vendar zraven ne nosite še nakita, ker ni potreben.
To je nekaj nasvetov za moderna sončna očala. Vsekakor jih potrebujete, da zaščitite svoje oči pred močnim soncem in hkrati bodite modemi!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
IPL LASERSKI KABINET
Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje.
Te!.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401
Čorbo tretma
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita.
Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene.
Obrtna ulica 24, 8250 Brežice
RAZVEDRILO
MftPOVED!
Kultura
24.	maj
Sevnica - odprtje restavriranega kipa Franca Jožefa I. v šolskem muzeju gradu, ob 18.30, poročna dvorana gradu Šentjanž - večerni pogovor na deželi z znanimi Slovenci, tokratna gosta Izidor Pečovnik - Dori, župnik v Berlinu, in Franc Hočevar, predsednik ZPM Slovenije, nastopili bodo še učenci tamkajšnje šole in ljudske pevke Solzice, ob 20. uri, kulturna dvorana
Podsreda - odprtje razstave “Rastline moje mladosti”, rastline je popisala Marija Sušnik, fotografije je prispeval Branko Brečko, ob 18. uri, Slovensko-bavarska hiša
25.	maj
Čatež ob Savi - koncert orkestrov Glasbene šole Brežice, ob 20. uri, dvorana hotela Toplice
Sevnica - prijateljski koncert “Pozdrav pomladi”, nastopili bodo pevski zbor Slovenski dom Zagreb, pevska skupina Encijan in MePZ Lisca, ob 19. uri, dvorana Alberta Felicijana na gradu
Kostanjevica na Krki - odprtje razstave “Okostja” Jožeta Slaka, v programu bodo sodelovali glasbena skupina S AE-TA, Aleš Gasparič, Lado Jakša, Boštjan Perovšek, Jože Slak in Miloš Bašin, avtorja bo predstavila Barbara Rupel, ob
20.	uri, galerija Božidar Jakac
Krško - odprtje prve samostojne razstave skulptur iz žgane gline z naslovom “Sopotniki” avtorice Branke Pirc, kulturni program bo izvedla prof. Estera Cetin na klavirju in pevka Majda Arh, ob 19. uri, dvorana v parku
Brestanica - odprtje likovne razstave “Zlati jubilej nas povezuje”, Fabjančičeva galerija
Črne pri Brežicah - literarni večer z naslovom “Baladno doživetje” z Miho Cencem, ob 20. uri, atelje Vladke Sumrek
26.	maj
Dobova - “Večer glasbe, plesa in petja v izvedbi KUD “Mijat Stojanovič” iz Gabine Grede, Hrvaška, goste bo pozdravila folklorna skupina OŠ Dobova, ob 20. uri, kulturni dom
Krško - rock koncert skupine Holder in G.G.Voyak, ob
21.	uri, ČebeFnak
Raka - dvodnevna likovna kolonija “Raka 2007”, mentorji Rajko Čuber, Vladka Štovilek in Cvetka Miloš, zbirališče ob 10. uri pri gostilni Tratnik
1. junij
Brestanica - premierni letni plesnj nastop “Zvezdnato nebo”, dom Svobode
4. junij
Krško - jazz koncert Petra Erskine, orkestra HGM in Big Banda Krško, ob 20. uri, Kulturni dom
Kino servis Brežice
Četrtek, 24.5., in petek, 25.5., ob 18.30 Artur in Minimojčki, risani film, in ob 20.30 Pot v Guantanamo, drama; sobota, 26.5., ob 18.30 Artur in Minimojčki, in ob 20.30 Sončna svetloba, znanstveno-fantastični triler; nedelja, 27.5., ob 18.30 Arthur in Minimojčki in 20.30 Sončna svetloba; četrtek, 31.5., petek, 1.6., sobota, 2.6., in nedelja, 3.6., ob 18.30 Divjaka, komedija, in ob 20.30 Pisma iz Iwo jime, vojna drama.
Kulturni dom Krško
Petek, 25.5., ob 20. uri Dobri pastir, drama; sobota, 26.5., ob 18. uri Divjaka, akcijska komedija, in ob 20. uri Dobri pastir; nedelja, 27.5. ob 18. uri Divjaka.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 25.5., ob 18. in 20. uri Beanove počitnice, komedija, sobota, 26.5., ob 20. uri Pisma iz Iwo Jime, vojna drama; petek, 1.6., ob 20. uri Smo že končali?, komedija; sobota, 2.6., ob 20. uri Ohcet bo ... in pika!, romantična komedija.
Zadnje tedne se na jugu Posavja vrstijo razprave, predstavitve in javne tribune, ki pa med okoljevarstveniki zbujajo mnoge pomisleke. Pripombe ne letijo le na račun odlagališče radioaktivnih odpadkov, ampak tudi na projekt Phoenix, vključno s cerkljanskim letališčem. Je pa zanimivo, da med občinstvom skoraj ni mladih. Tudi po slabem obisku na nedavni razpravi v Krškem bi lahko sodili, da hrup letal in vse druge slabosti, ki bi jih lahko prineslo vojaško letališče, skrbi samo starejše krajane. Posebej tri možake, ki so prišli s Skopic in Mrtvic in bi bili bolj veseli, če bi razprava o letališču tekla bliže doma. Saj je letališče tik ob njihovih vaseh, ne pa pri krškem Kulturnem domu!
Brežice niso na tleh, na tleh je bil le prometni znak, ki ga je nekdo zbil v obcestni jarek. Zdaj tabla, pomaknjena globoko v vas Cundrovec, spet stoji na svojem mestu. In Brežice tudi.
Brežičani že razmišljajo, da bi za občinsko nagrado predlagali podjetje KOP in vodjo gradbenih del na osrednji mestni ulici Staneta Tomšeta. Saj je že mogoče videti prve obrise prenovljenega občinskega središča. Pa so hitro vskočili večni nejeverni Tomaži, češ, nikar razmišljati o takšnem predlogu, saj dela do občinskega praznika oktobra sploh ne bodo končana.
Sodeč po dveh ta škrbastih bi lahko sodili, da imajo v Sevnici slabo urejeno zobozdravstveno preventivo. Pa temu ni tako, saj je daleč naokoli znano, da ima tam dobro vpeljano dopoldansko in popoldansko delo poleg drugih tudi Pavel Zagode. Ta škrbasta sta zato le veseljaka, ki sta zabavala obiskovalce nedavne županove žurke na sevniškem gradu.
Preden so ločki godbeniki odšli na državno tekmovanje, so padale stave; če bodo osvojili zlato medaljo, so se trije zaobljubili, da bodo spremenili svoje frizure. Dušan Kovačič se bo dal postrič “na balin ”, Stefan Balja si bo osivele lase pobarval na rdeče, predsednik godbe Damjan Škaler pa si bo dovolil oblikovatil irokezo. Ker se je zlata plaketa in še s posebno pohvalo zares zgodila, so godbeniki ostali “mož beseda”. Fotografija dokazuje, da je mlad frizer Andrej izpolnil, kar so napovedali. Za takšen uspeh pač dobena stava ni prevelika.
mas
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - nahrbtnik Lara Lipovšek,
NMH 21, 8290 Sevnica
2.	nagrada - zgoščenka Ivan Zveglič,
Delavska 7, 8281 Senovo
3.	nagrada - kaseta Pepca Bosina,
Kolodvorska 4b, 8270 Krško
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
DOVOZ, EKIPA, KOLEK, OLE-ŠA, VT, UL, DA, PERONIST, ANK, ALABASTER, JR, ŠIVANKA, ALEŠ, AKER, ALEJA, INVALIDNOST, ANET, AKIA, LOČNICE, OER, OMEJ, VAGON, SAKE, SENAT.
Geslo: VELIKI TRAVEN
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 1.6.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
ITAL
FILMSKA
IGRALKA
MIRANDA
SLOVENSKI
PEVEC
PLESTE-
NJAK
AVTOR:
RUDI
MURN
VEUKA
K0UČINA,
0B1UE
MASAKER
VZVIŠEN
PROSTOR,
00ER
FRANCOSKI
PRAVNIK,
BUŠKO-
NOBELOVEC RIMSKI
ZA Mm
im
STARI VEK
ORNA
SINDI-
mm.
EVROPSKI
STRUPEN
SAMO'
GLASNIKA
PAJEK
MNOŽINA)
ONANIJA
se imenuje:
PO OSEBI

SLOV.-HRV.
POLOTOK
SLAVKO
TIRAN
VRSTA
RISALNEGA
PARADIŽ,
eden
STAREJŠI
CITROENOV
AVTO
NEKDANJA
FRANCOSKI
TAJNA
FBBKIN
ASTRONOM
DLAKA OVC IN
NEKA1
ŽfVAU
(17864853)
RIH ORUSIH
MIKAVNOST
VENO
ZIMSKO-
ŠPORTNO
LETOVIŠČE
ŠVICI
JAJCA DVOŽIVK V KEPAH
GLAVNI TRG
MESTA
LETOVIŠKO MESTO NA VZHODNI 0BAU SICILIJE
PRIPADNIK STAREGA INDUAN. PLEMENA V PERUJU
JELEN ALI SRNJAK inAD
ORGAN,
S
KATERIM
SMRKAMO
STAR
SLOVAN
P00
RODITELJ
EGIPT.
800
VULKAN
NA
SiClUJI
SIMBOL
ZA
TELUR
SAMOBOR
IME
SRBSKE
IGRALKE
MARKOVIČ
NAJVEČJA
KOPENSKA
ŽIVAL
CASSIN, RENE -franc, pravni, flobci, za mir 1%8
SORAZMERNO RAVEN SVET, PORASEL Z RESJEM
KRlŽfVMKft
ŠPORT
stran 13
speedway
Žagar “lovil” Crumpa
Krško - Najboljši slovenski speedwayist Matej Žagar je osvojil 2. mesto na prvi dirki za Sax super pokal 2007 v Krškem. Zmago je slavil svetovni prvak Avstralec Jason Crump, 3. mesto pa je pripadlo Poljaku Sebastianu Ulameku.
V polfinale najmočnejše pozivne dirke v Sloveniji doslej seje uvrstil še Matej Ferjan, kije tokrat vozil za barve Slovenije, preostala slovenska dirkača Izak Santej in Jernej Kolenko, slednji je vozil namesto PoljakaHampla, ki mu zaradi težav v letalskem prometu ni uspelo pravočasno priti iz Rusije v Krško, pa sta tekmovanje končala na 14. oziroma 16. mestu.
Čeprav bo vrhunec sezone v Krškem šele jeseni, ko bo na sporedu preizkušnja elitne serije za veliko nagrado Grand Prix, pa je tudi generalka v podobi pozivne dirke za super pokal privabila 4000 gledalcev, ki so videli predstave nekaterih najboljših svetovnih dirkačev, pa tudi uspeh domačega aduta Mateja Žagarja. Od voznikov serije Grand Prix sta bila v Krškem poleg Žagarja in Crumpa še Danec Bjarne Pedersen in Norvežan Rune Holta.
Žagar nad 2. mestom sicer ni bil preveč razočaran, je pa Crumpu napovedal, da ga bo prihodnjič že dobil. Ker je bilo videti, da je po drugem nastopu, ko mu je prvo mesto odvzel Pedersen, odhajal s
steze precej jezen, smo ga povprašali, ali je bilo to zaradi steze, zaradi motorja ali česa drugega. In Matej je povedal: “Ne, ne, jezen sem bil sam nase, ker sem vedel, da sem bil zmožen prehiteti Bjarneta, pa umazan sem bil. Če mislite, da sem bil jezen, ker sem z nogo udaril ob tla, to ni bila jeza, ampak sem hotel blato stresti s kombinezona.” Potarnal pa je tudi, da se še vedno ni rešil težav z motorji: “Verjeli ali ne, letos sem od Jawe dobil pet motorjev, toda karkoli sem z njimi odpeljal, razen državnega
prvenstva, je bila katastrofa. Tako še vedno dirkam z dve leti starim motorjem, ki ga je “sfriziral” moj oče. Res trdo delamo, da bi naše konjičke spravili na pravo valovno dolžino,” je na novinarski konferenci po dirki povedal Matej Žagar.
Takoj po dirki seje odpravil na naslednjo postajo svojega natrpanega umika na Poljsko, kamor sta ga spremljala oče in sestra. To je seveda zelo naporno, a ker ljubijo speed-way, kot se je izrazil Matej, to vzamejo v zakup.
Jelica Koršič
karate
tenis
Krško open 2007
Krško - Teniški klub Krško bo od 26. maja do 3. junija organizator 10.000 USD vrednega članskega turnirja Pod okriljem mednarodne teniške zveze ITF, futures serije KRŠKO OPEN 2007 v konkurenci posameznikov in dvojic. Enotedensko medna-rodno športno prireditev bodo skušali čim bolj izkoristiti za Promocijo posavske regije, svojega kraja, kluba in tudi teniške igre.
Pet medalj
Kobarid - 2. tekme za Pokal Slovenije za leto 2007 se je udeležilo 430 tekmovalcev iz 45 slovenskih klubov, med njimi tudi 7-članska zasedba Karate kluba Triglav, ki je v športnih borbah osvojila 5 medalj. Najbolje seje odrezala Marija Jeler, kije brez prejete točke nasprotnic osvojila zlato medaljo pri članicah nad 60 kg in opozorila, da kljub daljšem premoru zaradi poškodbe še vedno kroji slovenski vrh. V štirih bojih je bil pri mlajših dečkih do 35 kg trikrat uspešnejši od svojih nasprotnikov Janoš Špan, ki se je veselil bronastega odličja, enako pa velja tudi za njegove klubske kolege; Saša Venek, ki ji je finalni nastop pri mlajših kadetinjah nad 54 kg ušel v zadnjih sekundah boja, Aleksandra Kožar (mlajše deklice do 35 kg) in Andrej Pajk (člani do 80 kg). Uspeh zlate medalje in štirih bronastih bi bržkone dopolnila tudi Jan Pilta-ver in Denisa Širič, ki pa sta zaradi premočnih kontaktov nad nasprotniki tekmovanje končala že v prvem krogu.
strelstvo
Gabrijela zmagala z malokalibrsko pištolo
Rečica pri Laškem -
Na letošnjem 1. preglednem tekmovanju za sestavo državne reprezentance v streljanju z malokalibrsko športno pištolo na 25 m, je med mladinkami s 497 krogi zmagala Gabrijela Pešec iz Strelskega kluba Brežice. Kljub temu da se svojemu lanskemu državnemu kadetskemu rekordu tokrat ni približala, je zlasti v preciznem delu streljala zelo obetavno, medtem ko se ji je v hitrostrelnem delu poznala slabša pripravljenost in je bila nekajkrat za delček sekunde prepozna. Ostale Brežičanke v Rečici niso nastopile, saj v klubu premorejo le eno pištolo te vrste.
košarka
Domen odhaja v Francijo
Krško - Minulo nedeljo je ekipa KK Krško v svoji prvi letošnji tekmi visoko premagala ekipo iz Zagorja z rezultatom 86 proti 47. Na tekmi se je najbolj izkazal Domen Sevnik, saj je dosegel 24 točk in 9 skokov. Domen se danes (četrtek, 24. maja) odpravlja v Francijo, kjer bo na mednarodnem turnirju igralcev, starih 13 let, zastopal slovensko reprezentanco.
AVTOnOBlLlZE/n
Tudi gospodarska vozila se Prilagajajo tržnim zahtevam. Yedno bliže so jim po udobji funkcionalnosti in kot lah-110 sami opazite na cestah, tudi P° lepoti. In ravno pri tem je Potrebno priznati, da je novi Umper za dostavno vozilo Pravi lepotec. Rojen v družini TojČkov znamk Peugeot, Ci-r°en in Fiat se postavlja kot 'uiogljiv lepotec med tovomi-jter vozili do nekdanjih 3500 Š skupne teže, ki pa danes £tejo predstavljajo le še za-°nsko. Večina dostavnikov, ITled njimi tudi novi Jumper, P°n9)a namreč tudi različice Večjo nosilnostjo, ki presejejo 3500 kg skupne teže. Ta-0 ponujajo možnost več tis-^ to lahko vozijo, obe-mcm Pa Pripravljeni čakajo na orebitno spremembo zako-
arvi/,’,^0 meJ° Pomaknila do riO kg skupne teže.
x rnimo se k obliki, saj na dse, ko so bila takšna vozila
Citroen Jumper
le kovinska škatla brez dodatkov, spominja le še notranjost tovornega prostora. Vožnja v njem bi bila prava kazen in čisto nasprotje tisti v potniški kabini, ki poleg voznikovega ponuja še dva, po prostoru dokaj udobna sedeža. Tam
najdemo marsikaj, predvsem pa najprej opazimo tisto, česar ni. Hrup namreč. Zvočna izolacija je tako radodarno in preudarno razporejena, da vožnja z Jumperjem ne predstavlja posebnega napora za ušesa. Seveda pa je poleg
zvočne izolacije izrednega pomena oblika notranjosti in njena opremljenost. Potniški prostor novega Jumperja je funkcionalno zasnovan in se po potrebi spremeni v potujočo pisarno z mnogimi odlagalnimi mesti. Kompaktna armaturna plošča je pregledna in priročna, čeprav je narejena iz trde plastike. Taje na pogled lepa, na otip pa vozilu primerna, saj jo je lahko čistiti, pa še odporna je. Njeni sovražniki so le ostri kovinski predmeti, ki za seboj puš-
Motor:
-	štirivaljni turbodiesel HDi
-	prostornina: 2229 cm5
-	največja moč:
120 KM (88 kW)
-	navor: 320 Nm pri 2000 do 2300/min
-	najvišja hitrost 150 km/h
-	testno povprečje:
9,5 1/100 km
Sava Glas, 24.5.2007
gimnastika
W
Zlato za Urško, mladi Sokoli zmagali
Ruše - 21. državnega pokalnega tekmovanja v športni gimnastiki za fante in dekleta so se udeležili tudi telovadci in telovadke iz Posavja in sicer TD Sokola iz Brežic, ki so po velikih težavah zaradi odvzema stalnega prostora za trening ponovno sestavili svoje vrste in nastopili, tokrat žal le z ekipo najmlajših, ter selekcijske telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško.
Ekipa brežiških nadarjenih telovadcev je v sestavi Janko Vizjak, Matic in Klemen Slopšek nastopila v kategoriji obvezne vaje 1 in zmagala pred obema ljubljanskima ekipama. Največ je pokazal Janko Vizjak, ki je v posamični konkurenci osvojil 4. mesto, Matic in Klemen Slopšek pa sta bila sedma oz. osma. Dekleta so tekmovala na 2. stopnji in osvojila ekipno 5 mesto. Med posameznicami seje najbolje odrezala Sara Škaler, ki je bila sedma, Teja Medvešček Kovanje osvojila 16., Karin Urek 17. in Leda Krošelj 20. mesto. Pokazale so veliko znanja, saj so prav vse osvojile več kot 90 % možnih točk. Fgtg. Bg ,gn Un>k
Sara Škaler, Leda Krošelj, Karin Urek in Teja Medvešček Rovan
Tretje prvenstvene tekme pokala Ruš so se udeležile tudi selekcijske telovadke Gimnastičnega društva RAIN Krško in v 5. državnem stopenjskem tekmovalnem sistemu je ekipa v postavi Vodeb, Žibert in Metelko v ekipnem mnogoboju osvojila 3. mesto. V posamičnem delu tekmovanja je Ana Vodeb osvojila 7. mestom, 8. mesto je pripadlo Lari Žibert, 11. mesto pa je osvojila Maruša Metelko.
V 7. državnem stopenjskem tekmovalnem sistemu 16+ je 1. mesto osvojila Urška Štus, ki je v ženskem gimnastičnem mnogoboju - seštevku na štirih orodjih zbrala 36,100 točke oziroma v seštevku najboljših treh telovadnih orodjih 28,550 točke, kar je 78,73 %.
čajo zoprne, nepopravljive praske.
Velika, deljena zunanja ogledala so pregledna. Testni Jumper je imel ročno nastavljiva in svetujem doplačilo za električna. Omogočajo veliko več, predvsem ko gre za menjavo za volanom, saj si vsakokratni voznik laže nastavi ogledala. Tudi ročna zavora bi lahko bila postavljena za kakšen centimeter višje. Sedeži so udobni, predvsem voznikov. Njegova nastavljivost je zadovoljiva in vožnja je tudi na daljših poteh prijetna. Zaklepanje vrat je daljinsko, ločeno med potniškim in tovornim delom.
Na voljo so tri dieselski motorji: 2.2 s 100 KM, 2.2 s 120 KM in 3.0 s 160 KM. 6-stopenjski menjalnik je na voljo za motorja s 120 in 160 KM. Testni Jumper s 120 KM in 320 Nm navora seje izkazal kot dinamičen in močan.
Dovolj ga je za vse, trilitrski bi po našem mnenju bolj ustrezal le v primeru vleke težjega priklopnika.
Na voljo je seveda mnogo izvedenk. Med tovornimi jih je vsaj sedem, ko gledamo volumen tovornega prostora, ki se lahko raztegne do 17 m3. Sicer jih je več, če upoštevamo še motorje, opremo, nosilnost in namen (potniški, keson, tovornjak...). Za vsakogar se najde pravi Jumper. Njegova največja napaka je, daje namenjen delu. Nekateri namreč radi lenarimo....
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
Izziv Posavja kot celote je izboljšati podjetniško kulturo med mladimi in postati regija možnosti in priložnosti za sedanje in prihodnje generacije. S pomočjo projekta PosIP skušamo mladim vsaj malo približati podjetniški svet ter podjetništvo kot vrednoto.
Osnovna ideja projekta PosIP je spodbuditi podjetniško razmišljanje med mladimi, jim skozi proces neformalnega izobraževanja, povezovanja s prakso v lokalnem okolju utrditi zaupanje v lastne sposobnosti in znanje ter jih z nenehno motivacijo pripraviti na trg dela. Torej jih, upoštevajoč njihove trenutne karakteristike, pripraviti na samostojno kreiranje oz. načrtovanje lastne prihodnje zaposlitve.
Udeleženci letošnjega podjetniškega spodbujanja so bili ponovno dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice, Gimnazije Brežice ter študenti Višje šole Brežice. Razvijali so ideje
z različnih področji, od kmetijstva, turizma, veterine, kakovostnega preživljanja prostega časa, vse do izkoriščanja naravnih virov.
Kot je že v navadi, se je v mesecu aprilu zaključil natečaj za najboljši poslovni načrt, na katerega so prispeli naslednji projekti z nosilci: Sandra Perc, Kmečki turizem Hribček d.o.o.; Zahid Lukovica, Dodatna ponudba Bivaka Senovo; Mateja Novak, Hobby park; Dejan Romih, Adrenalinski park; Špela in Petra Osojnik, Prodajalna in kavarna ekoloških izdelkov -Bio kotiček; Anja Pirc, Vinogradništvo Pirc; Peter Valenčak, Uvedba starih sadnih sort jabolk; Lara Ivšič, Sprostitveno rekreacijski center za mlade IDILA; Natalija Ajster, Prodajalna živil preko telefona PRODOS; Katja Molan, Prodaja navtičnih oblačil blagovne znamke Gaastra; Ksenija Kranjc in Romana Kunej, Tujejezična šola BLABLA;
Ivan Pavlovič in Tomaž Srpčič, Geotermalna energija v Termah Čatež; Inida Sinančevič, Rehabilitacijsko zdraviliški zavod PŽO za bolnice, obolele za rakom na dojki; Sanja Berend in Katja Malus, Hotel za male živali - LINA; Jerneja Bukovin-ski, Coctail bar - Tropikana; Urška Budič, Kavarna Oriental;
Posavje - izziv & priložnost
Barbara Horvat, Trgovina in izposojevalnica nakita UNIKAT; Tanja Blaževič, Združevanje turistične ponudbe v Spodnje-posavski regiji; Tadeja Smuko-vič, Izposojevalnica oblačil; Katja Bogovčič, Živalca - Lepotni salon za hišne ljubljenčke; Pia Fink, Trgovina s spodnjim perilom od nekoč do danes; Mateja Smukovič, Ustanovitev psihiatrične klinike v Posavju; Katarina Kopinč, Plantaže zelišč, izvoz ter destilacijski pogoni; Jelena Gumbas, Izgradnja hotela v Kostanjevici na Krki.
Prispele projekte je ocenila strokovna komisija in na podlagi ocen so izstopali naslednji: GEOTERMALNA ENERGIJA V TERMAH ČATEŽ - Ivan Pavlovič in Tomaž Srpčič, ZDRUŽEVANJE TURISTIČNE PONUDBE V SPOD-NJEPOSAVSKI REGIJI - Tanja Blaževič, REHABILITACIJSKO -ZDRAVILIŠKI ZAVOD PŽO ZA BOLNICE, OBOLELE ZA RAKOM NA DOJKI - Inida Sinančevič, IZGRADNJA HOTELA V KOSTANJEVICI - Jelena Gumbas ter HOTEL ZA MALE ŽIVALI -LINA - Sanja Berend in Katja Malus. Nosilci omenjenih projektov so se javno predstavili in s svojo prepričljivostjo, navdušenostjo in inovativnostjo prepričevali člane strokovne komisije, da je njihov projekt
resnično dobro pripravljen. Najbolj prepričljiva in hkrati zmagovalca natečaja sta Ivan Pavlovič in Tomaž Srpčič, na drugo mesto se je uvrstila Inida Sinančevič in tretje uvrščeni sta Sanja Berend in Katja Molan.
Zmagovalci natečaja bodo na svečanem zaključku PosIPa 25. maja prejeli nagrade Občine Brežice v obliki vrednostih bonov, ki jih bo podelil gospod župan Ivan Molan, ostali udeleženci pa Nefiks, indeks nefor-
malnega izobraževanja. Svečana podelitev se bo odvijala v klubu Mladinskega centra s pričetkom ob 19. uri. Za popestritev dogajanja pa bo poskrbela glasbena skupina Mama z Rock Otočec fanti.
Za pregled utrinkov dosedanjega dela in podrobnejše informacije vas vabimo k ogledu spletne strani www.posip.org, za kreiranje lastne priložnosti in prihodnosti v Posavju pa povabilo, da se v naslednjem
mLADinsKicemeR Brežice
letu vključite v projekt PosIP in ob pomoči ustvarjalcev projekta pripravite poslovni načrt.
Polona Haring, vodja projekta PosIP pri Mladinskem centru Brežice
Ivan Pavlovič, Tomaž Srpčič, Inida Sinančevič, Jelena Gumbas, Sanja Berend, Katja Malus in Tanja Blaževič
PasIP
Jelena Gumbas med predstavitvijo poslovnega načrta "Izgradnja hotela v Kostanjevici na Krki"
& priložnost:
Člani PosIP-ove strokovne komisije
Rezultati po tretjem letu izvajanja PosIP-a
-	8 usposobljenih trenerjev
-	1113 mladih vključenih v motivacijo
-	226 podjetniških idej mladih idejnikov
-	40 podjetniških idej delovnih organizacij
-	131 vpisanih idejnikov v Šolo PosIPa
-	675 ur skupnega izobraževanja
-	10 sodelujočih delovnih organizacij
-	78 oddanih poslovnih načrtov
-	3 realizirane poslovne ideje, katerih razvoj se
Sanja Berend in Katja Malus
R»IP
Prostor za objavo članka so odstopili; Občina Brežice, SDS, LDS, SD, PUM, DeSUS, Neodvisna lista ter SNS.
občinski svet brežice
Kaj še ostane mladim?
Bralci SavaGlasa morajo biti zelo pazljivi in kritični, ko berejo “reklame” nekaterih političnih strank, pa tudi pisanje župana o “vsestranski koristnosti” načrtovane HE Brežice. Eventuelna izgradnja HE Brežice pomeni v prvi vrsti izredno veliko breme za okolje. To je neizpodbitno dejstvo. V sami akumulaciji HE bomo - kot vse kaže - imeli vseslovensko greznico, ki bo prej ali slej prodrla do podtalnice in s tem lahko onesnažila kakovost kmetijskih pridelkov v Posavju. Imeti tako veliko “jezero” neposredno pod delujočo nuklearno elektrarno je s stališča zagotavljanja varnosti Brežičanov tudi popolnoma nesprejemljivo.
A lahko kdo od “reklamnih agentov” gradnje HE Brežice z vso odgovornostjo zagotovi, da savska voda, ki je segreta, med hlajenjem generatorjev ne bo imela vpliva na lokalno mikroklimo?
Ugotavljamo, da gradnjo HE Brežice zagovarjajo le tisti, ki bodo od gradnje imeli neposredne kratkoročne koristi. S tem grobo izigravajo svoje poslanstvo in zasebni interes postavljajo pred javnega. Kakšen pa je javni interes nas Brežičanov? Nedvomno si želimo živeti in slabeti za naraščaj v zdravem okolju in nedvomno si želimo delo in zanj primerno plačilo. Želimo si tudi, da mladi ostajajo v našem prostoru in najdejo možnosti za razvijanje svojih idej. Od megalomanske gradnje HE Brežice ne bomo dobili nič od naštetega. Vsaj na dolgi rok ne! Elektrike od HE Brežice ne potrebujemo, za peščico delovnih mest (vprašanje, če bodo ta delovna mesta zasedli Brežičani) pa dajemo na razpolago ogromen prostor in trpeli bomo vse negativne posledice. Prostor za razvijanje podjetniških idej mladih bo uničen.
Razvoja turizma ob akumulaciji HE Brežice ne bo - ni ga ne na akumulaciji HE Vrhovo, ni ga na akumulaciji HE Boštanj in ne bo ga na nobeni akumulaciji. Zakaj? Ker predpisi med ostalim ne dovoljujejo zarasti obrežja akumulacije. Prostor bo torej gol. pust, zabetoniran in s tem neprivlačen. Pa še nivo vode se bo dnevno kar krepko spreminjal.
Kajak steza? Ideja je sicer zelo dobra, vendar bodo mladi zagovorniki te ideje spoznali kako “križeva” je pot usklajevanja z okravatenimi energetiki. Savske vode, ki so jo zagrabili, ne bodo tratili kar tako...
Ob pričakovanih posledicah intenziviranja vojaškega dela letališča, skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, spreminjanja Save v energetski kanal, razmišljanjih o drugem bloku NEK... so možnosti ob nastajajočem civilnem delu letališča v Cerkljah in ob nastajajoči industrijski coni v Šentlenartu
“blažev žegen” pri odločitvi mladih o obstanku v naši - sedaj še lepi in zdravi občini.
Samo okolju prijazen razvoj jih zadrži!
STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE	Mag. Hrvoje T. Oršantf
SavaGlas, 24.5.2007
mnenja, odgovori, popravki
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
Odgovor anonimnemu piscu
Brežičan na zelo korekten način opozarja, da ni prav, da imamo v času dežurne službe lekarno Zaprto in da se izdajajo zdravila le na dežurnem okencu. Ker predvideva, da je lekarna zaprta zato, ker pacienti umažejo in čiščenje stane, sem se odločila, da Breži-čanu in vsem, ki razmišljajo tako, podam obrazložitev v našem časopisu, v prepričanju, da ga prebira.
V letu 2006smo uspešno izpeljali dolga leta načrtovano obnovo lekarniških prostorov na Čemelčevi cesti 8. Poleg vseh drugih nujno potrebnih posegov v inštalacije, je bil najbolj nujno potreben posodobitve prostor, namenjen pacientom. Bil je pretesen, med zaposlenimi in strankami pa šipe, ki nikakor niso zagotavljale ustrezne komunikacije tned farmacevti in pacienti. Ker
smo se odločili za odprti tip ofi-cine, je bilo posledično jasno, da bo zaradi varnostnih razlogov moralo potekati dežurstvo samo na dežurnem okencu. Težko navajam razloge javno, a veste, da živimo v času, ko so med nami odvisniki, pred katerimi se moramo ustrezno zaščititi. Pred časom me je obiskal policist, ki je preveril, kako je v naši lekarni z dostopnostjo do psihotropnih snovi. Izkazalo se je, da je nujno, da je lekarna v času dežurstva zaprta, ker bi sicer z odprto lekarno v dežurstvu izzivali odvisnike, nudili priložnost tatovom in ogrožali dežurno farmacevtko.
Naj na tem mestu poudarim, da je dežurstvo namenjeno zgolj izdaji zdravil na recepte, predpisane istega dne, in nujnih zdravil brez recepta. Ker%pa nimamo dežurne takse, ki bi podražila kupovanje ostalega nenuj-nega blaga v času dežurne službe, se dogaja, da morajo tisti, ki so bolni, zaradi tovrstnih nakupov
čakati dlje kot bi sicer. Verjemite, da dežurna farmacevtka zelo nerada izgublja čas in čast s presojanjem, kaj je nujno in kaj ni.
Torej zato, da je naša lekarna 50 ur na teden bolj odprta našim pacientom, morate tisti, ki nujno potrebujete zdravila tudi v nedeljo ali na praznik (2 uri), prejeti zdravilo na dežurnem okencu. S tem so se težko sprijaznile tudi zaposlene, ker to pomeni več hoje v dežurni službi in tudi, ker morajo poslušati očitke nekaterih obiskovalcev, ki ne morejo ali nočejo razumeti tehtnih razlogov za takšno odločitev.
Rešitev bi bila tudi v tem, da najamemo varnostnika. Vendar bi bil to vsekakor strošek, ki za opravljanje javne službe vsaj z mojega vidika ni potreben. Zdravstveni delavci smo se s sklenitvijo delovnega razmerja strinjali s tem, da bomo opravljali delo tudi v popoldanskem času, ob sobotah, nedeljah in praznikih. Upam si trditi, da ni razloga, da bi bila še ena družina vsako nedeljsko dopoldne brez očeta, ki bi v lekarni opravljal službo varnostnika. Verjamem, da vsi, ki v tem času nujno potrebujete zdravila, ta tudi dobite, kar pa je osnovni namen zagotavljanja dežurstva lekarne. Prostor pred Zdravstvenim domom in Lekarno v Bre-
ZAHVALA
Le uro pred koncem prvega dne najlepšega meseca -meseca maja - je odšla v večnost draga in nepozabna žena, mama, babica, hčerka, sestra, teta, svakinja, sestrična in botra
MILENA OMERZEL
rojena Iljaž iz Orehovca pri Pišecah
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, materialno in denarno pomoč, sveče, cvetje in za svete maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala kolektivu OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, 2.d oddelku Gimnazije Brežice, g. ravnatelju Martinu Dušiču za ganljive besede ob grobu, g. župniku za opravljeni obred, pogrebni službi in cvetličarni Žičkar, pevcem za zapete žalostinke ter gostišču Erban za opravljene gostinske storitve. Hvala njenim sodelavkam in moževim sodelavcem nekdanje Kovinarske, pa tudi nekdanjim sosedom iz Aškerčeve 2 v Krškem ter Anici Bizjak za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Ko ostaneta bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam ta misel nate živa in nenehni ta - zakaj?
19. maja 2007 je minilo pet let žalosti in bolečine, odkar je za vedno odšel od nas moj dragi mož ter naš oče, tast, dedek in pradedek
STJEPAN KRIŽAN - STEVO
s Čateža ob Savi
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu.
Žena Marija ter hčerki Darinka in Štefka z družinama
Žicah je pokrit, vzdolž zunanje stene celotne stavbe so tudi klopi, dežurno okence za izdajo zdravil pa je v vetrolovu.
V upanju, da boste pojasnilo z razumevanje sprejeli, se vsem obiskovalcem naše lekarne v imenu vseh zaposlenih zahvaljujem za zaupanje in želim, da bi bili zadovoljni z našimi storitvami tudi v prihodnje.
Božena Omerzel, direktorica Lekarne Brežice
mali oglasi
Prodam drva v goleh (kamion) ali metrska.
Pokličite 041-643-558.
Prodam macesnovo masivno mizo velikosti 180 krat 90 cm s štirimi stoli. Cena po dogovoru.
Pokličite 041-936-275.
aktoste Mk.
9«&Jon 07/49-91-250
	
RADIO^	L BREŽICE no 88/7 I« 95,9 MHz
V SPOMIN
Odkod človek poganja svoje korenine ■ in kaj, če nekoč, kar naenkrat izgine? Četudi ves svet razprši se in mine, za zmeraj ostane v spominu in ne izgine ...
16. maja je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano zapustil
DUŠAN SKOČAJ
iz Brežic
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu in obiskujete njegov prerani grob.
Njegovi: žena Milena in hčerka Brina
ZAHVALA
Topla pesem življenja je minila.
Hvaležni smo za čas z dobrosrčnim človekom...
V četrtek, 3. maja, smo se ob zahajajočem soncu in nežno jokavem nebu poslovili
od našega ata in dedka
JANEZA URŠIČA
iz Krškega
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalja, se od njega poslovili, mu podarili cvetje in številne sveče, katerih plamen dolgo ne bo ugasnil in bo simbol spomina nanj. Posebno zahvalo izrekamo njegovi sestri Lizi, ki mu je v zadnjih dneh življenja krajšala dopoldneve in ga skrbno negovala, g. Željku Selaku za poslovilni govor v imenu PGD Videm, g. Slavku Šribarju za organizacijo pogreba in čutno izrečene besede slovesa v imenu Občinske gasilske zveze Krško, nosilcem številnih praporov in vsem ostalim gasilskim kolegom, g. Jožetu Habincu, ki je prelistal njegovo knjigo življenja kot prijatelj, sodelavec in sokrajan, kvartetu trobil iz Krškega za zaigrane, njemu ljube melodije ter vsem vam, ki ste z nami hodili po njegovi zadnji poti. Vsem, tudi vam, ki vas nismo posebej imenovali in ste sočustvovali z nami - hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
...le kratka pot je skoz' življenje dana . (F. Prešeren)
In ves boj in vsi upi so bili zaman. Od nas je odšel
FRANCI GRACER
upokojeni hišnik OŠ Blanca Od njega smo se poslovili v četrtek, 10. maja 2007.
Spominjali se ga bomo številni rodovi učencev in kolektiv OŠ Blanca.
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
so cenovno na
Dejte se alej postaVt, baterija mi bo crknla.
Jaz bom pa sliKala,
naiieoši oar sta!
mm
Pozirali so gledalci četvorke v Sevnici
Dej, župan, greva plesat.
Jaz grem plesat teta..., tul že dolgo nisem.
Jooj,kobi mene Kdo na ples povabi!.., ah... pa sem se včasih fejst Vrtela.
***
Saj Veš, da rad plešem, ampak danes pa res nimam balerink s sabo.
■
mmmm
Jest tega ne morem gledat.
Ko bon jaz to/k zrasla,bom tud plesala.

Misli in z ustnic bral: MCMLXXXIV Poze lovil: M. M.
VREME
Petek

16/28° C
Nedelja
U/
17/24° C
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
24. maj 2007
Danes in jutri bo sončno vreme, možnost neviht bo majhna. Jutri popoldne bo zapihal jugozahodnik.
Sobota
17/30° C
Sf; IZRAZEN VSIH FOTOGI
VAM Š£ 1
it udi
ohranitev
spomina v klasi čnemalbnmu, fotografije pašo izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost več generacij. V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji.