PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
ie0 Localis
Uradno glasilo slovenskih občin
Št. 47 Maribor, petek 6.10.2017
OBČINA DUPLEK
926. Pravila za izvolitev predstavnika Občine Duplek v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta
Na podlagi 14. in 15. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve-UPB1, Ur. list RS, št. 100/05), 3. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve predstavnikov lokalnih interesov v državni svet (Ur. list RS št. 48/92) in 16. člena Statuta občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/10, 32/11, 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 2. dopisni seji, dne 5. 10. 2017 sprejel
PRAVILA
ZA IZVOLITEV PREDSTAVNIKA OBČINE DUPLEK V VOLILNO TELO ZA VOLITVE ČLANA DRŽAVNEGA SVETA TER ZA DOLOČITEV KANDIDATA ZA ČLANA DRŽAVNEGA SVETA
1.	člen
Ta pravila urejajo način in postopek izvolitve predstavnikov Občine Duplek v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta.
2.	člen
Predstavnika Občine Duplek v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter kandidata za člana državnega sveta izvoli Občinski svet.
3.	člen
Občinski svet izvoli dva predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta in enega kandidata za člana državnega sveta.
4 člen.
Postopek volitve predstavnikov v volilno telo ter kandidata za člana državnega sveta zajema predlaganje predstavnikov oz. člana in njihovo izvolitev.
Kandidate za predstavnike oz. člana lahko predlaga vsak član Občinskega sveta, na podlagi poziva Komisije
ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidat je lahko vsak polnoleten državljan Republike Slovenije, ki je poslovno sposoben in ima stalno prebivališče na območju volilne enote in s kandidaturo soglaša.
5.	člen
Predloge z osebnimi podatki kandidatov in njihovimi pisnimi soglasji, posredujejo predlagatelji Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, najpozneje do 10. 10. 2017 na naslov: Občina Duplek, Trg slovenske osamosvojitve 1, 2241 Spodnji Duplek.
Komisija sestavi seznam predlaganih kandidatov po abecednem vrstnem redu z označbo predlagatelja in ga najkasneje do 11. 10. 2017 pošlje županu.
Župan v skladu s statutom skliče sejo Občinskega sveta.
6.	člen
Občinski svet na seji izvoli predstavnika oz. člana s tajnim glasovanjem. Glasuje se z glasovnicami. Na glasovnici so kandidati navedeni po abecednem vrstnem redu, kot ga je določila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Član Občinskega sveta glasuje tako, da obkroži zaporedno številko pred največ dvema kandidatoma za predstavnika v volilno telo ter največ enim za člana v državnem svetu. Izvoljeni so kandidati, ki prejmejo največje število glasov.
7.	člen
V primeru, ko dva ali več kandidatov prejme enako število glasov, odloči o izvolitvi žreb, ki se opravi neposredno na seji Občinskega sveta.
8.	člen
Župan mora najkasneje do 22.10.2017 do 24. ure predložiti pristojni volilni komisiji podatke o izvoljenih predstavnikih v volilno telo ter kandidaturo za člana državnega sveta, skupaj s potrebnimi prilogami.
9.	člen
Ta pravila začnejo veljati z dnem sprejema na seji Občinskega sveta, uporabljajo pa se za volitve v državni svet v letu 2017.
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1214
Številka: 0323-5/2017-3 Datum: 5. 10. 2017
Občina Duplek Mitja Horvat, župan
OBČINA KIDRIČEVO
927. Pravilnik o uporabi večnamenskega šotora
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16) je Občinski svet Občine Kidričevo na 22. redni seji, dne 28.9.2017, sprejel naslednji
PRAVILNIK O UPORABI VEČNAMENSKEGA ŠOTORA
I. Splošne določbe
1.	člen
Pravilnik določa namene uporabe, upravičence do uporabe ter njihove obveznosti, način in pogoje uporabe večnamenskega šotora (v nadaljevanju: šotor).
2.	člen
Lastnik šotora je Občina Kidričevo. Upravljavec in skrbnik šotora je javno podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. (v nadaljevanju upravljavec-skrbnik).
3.	člen
Šotor se uporablja za naslednje namene:
•	za potrebe civilne zaščite,
•	prireditve v organizaciji Občine Kidričevo,
•	prireditve društev, ki imajo sedež v Občini Kidričevo,
•	ostale prireditve, na podlagi predhodne prijave pri upravljavcu-skrbniku šotora.
4.	člen
Organizator prireditve mora poskrbeti za varnost vseh udeležencev, sodelujočih in obiskovalcev ter zagotoviti vse druge varnostne ukrepe, ki jih določajo predpisi.
Organizator prireditve prevzema tudi vso civilno odgovornost za morebitne poškodbe šotora in nesreče v zvezi z uporabo šotora, ko ga uporablja.
Občina Kidričevo, kot lastnica šotora, ne odgovarja za morebitne poškodbe udeležencev prireditve.
II.	Pogoji in način oddaje šotora v uporabo
5.	člen
Pri oddaji šotora v uporabo imajo prednostno pravico uporabniki po naslednje vrstnem redu:
•	civilna zaščita, za opravljanje nujnih nalog v primeru naravne nesreče,
•	Občina Kidričevo, lastnik,
•	Javno podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o., skrbnik -upravljavec,
•	društva, ki imajo sedež v Občini Kidričevo,
•	drugi zainteresirani.
V kolikor je za isti termin izkazan interes dveh ali več uporabnikov iz četrte in pete alineje tega člena, se šotor odda v najem po naslednjem vrstnem redu:
1.	nadaljuje z že večletno tradicijo izvajanja prireditve
2.	je prvi izkazal interes.
Pisno vlogo mora vlagatelj posredovati vsaj 30 dni pred prireditvijo na naslov lastnika šotora:
Občina Kidričevo, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo.
6.	člen
Upravljavec-skrbnik z organizatorjem sklene pogodbo o uporabi šotora. V pogodbi se poleg splošnih plačilnih pogojev in drugih določb o medsebojnih obveznostih upravljavca-skrbnika in organizatorja določi tudi odgovorna oseba organizatorja, ki odgovarja za uporabo, prevoz, postavitev in spravilo šotora ter morebitno povzročeno škodo.
Lastnik šotora obvesti upravljavca-skrbnika o terminih, ko je šotor oddan.
7.	člen
V osmih dneh po prejemu pogodbe mora organizator podpisani izvod pogodbe vrniti upravljavcu-skrbniku. Če podpisana pogodba s strani organizatorja ni vrnjena v osmih dneh od izdaje pisnega poziva za podpis, se šteje, da je organizator odstopil od pogodbe.
III.	Način določanja cene za uporabo šotora
8.	člen
Društvom s sedežem v občini Kidričevo se enkrat letno dovoli brezplačna uporaba šotora za izvedbo lastnega dogodka oz. prireditve. Župan lahko odobri tudi dodaten brezplačen najem šotora v primeru, da je Občina Kidričevo soorganizator določene tradicionalne javne prireditve oziroma da gre za prireditev posebnega občinskega pomena.
9.	člen
Cene za najem montažnega prireditvenega šotora znašajo:
Vrsta najemnika	VELI KOST	NETO (EUR)	Davčna s topnj a	DDV (EUR)	Bruto (EUR)	NADZOR NETO ( EUR)	NADZOR (BRUTO)	SKUPAJ CENA BRUTO (EUR)
IZVEN OBČINE KIDRIČEVO	1	1.001,50	22,00%	220,33	1.221,83	120,00	146,40	1.368,23
	3/4	751,13	22,00%	165,25	916,38	90,00	109,80	1.026,18
	1/2	500,75	22,00%	110,16	610,91	60,00	73,20	684,11
	1/4	250,38	22,00%	55,08	305,46	30,00	36,60	342,06
Pravna oseba iz Občine Kidričevo	1	625,94	22,00%	137,71	763,65	120,00	146,40	910,05
	3/4	469,46	22,00%	103,28	572,74	90,00	109,80	682,54
	1/2	312,97	22,00%	68,85	381,82	60,00	73,20	455,02
	1/4	156,49	22,00%	34,43	190,92	30,00	36,60	227,52
Društvo iz Obči ne Kidričevo	1	250,38	22,00%	55,08	305,46	120,00	146,40	451,86
	3/4	187,79	22,00%	41,31	229,10	90,00	109,80	338,90
	1/2	125,19	22,00%	27,54	152,73	60,00	73,20	225,93
	1/4	62,6	22,00%	13,77	76,37	30,00	36,60	112,97
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1215
Cena velja za najem šotora do 5 dni in vključuje čas montaže in demontaže šotora. V ceni je vračunan DDV.
V primeru najema šotora v skladu 5. členom tega pravilnika (brezplačna uporaba šotora) je najemnik šotora kljub temu dolžan poravnati nadzor nad postavljanjem šotora.
IV. DRUGA DOLOČILA
10.	člen
Nadzor nad uporabo šotora zagotavlja upravljavec-skrbnik v sodelovanju z lastnikom šotora.
11.	člen
Upravljavec-skrbnik mora voditi evidenco uporabe šotora, iz katere morajo biti razvidni zlasti naslednji podatki:
•	naziv organizatorja,
•	odgovorna oseba organizatorja ter vodja,
•	termin uporabe,
•	namen uporabe,
•	ugotovitve o morebitnih pomanjkljivostih oz. poškodbah na šotoru po zaključeni uporabi, ki jih lastniku sporoči skrbnik upravljavec šotora.
12.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati:
•	sklep o imenovanju skrbnika šotora in njegovem plačilu, št. 062-02/03-6-2 z dne 29.7.2003,
•	sklep o višini najemnine za montažni prireditveni šotor in postopku najema (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/06).
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu, objavi pa se v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-13/2017 Datum: 4. 10. 2016
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
928. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 -ZRud-1 A, 20/11-odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 62/16) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 22. redni seji, dne 28.9.2017, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo nepremičnine parc. št. 994/1, k.o. (394) Gerečja vas (ID 5031792), zemljišče v izmeri 6170 m2, parc. št. 994/4, k.o. (394) Gerečja vas (ID 4195875), zemljišče v izmeri 6247 m2 in parc. št. 994/5, k.o. (394) Gerečja vas (ID 1843515), zemljišče v izmeri 4447 m2.
II.
Nepremičnine iz I. točke tega sklepa postanejo last Občine Kidričevo, matična številka: 5883709, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, pri katerih se zaznamuje grajeno javno dobro.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Po uveljavitvi tega sklepa izda občinska uprava Občine Kidričevo po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Kidričevo, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju.
Številka: 478-11/2017 Datum: 3. 10. 2016
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA LJUTOMER
929. Obvezna razlaga Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32
Na podlagi 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in 98. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2010) je Občinski svet občine Ljutomer na 11. dopisni seji dne 2. 10. 2017 sprejel
OBVEZNO RAZLAGO ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA STANOVANJSKO NASELJE V DELU OBMOČJA EUP LJ 32
1.	člen
Določba drugega stavka tretjega odstavka 10. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32 (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 4/2014) v naslednjem besedilu: »V primeru manjših naklonov se višinske razlike uredijo s postavitvijo podpornih zidov (pri stavbah št. 4, 5, 11, 12 in 13)« se razlaga tako, da se lahko podporni zidovi postavijo tudi v ostalem območju OPPN, v kolikor se ugotovi, da zaradi naklona ni možno izvesti brežine. Pri tem je potrebno upoštevati Geotehnično poročilo št. 25-03/2014, ki ga je v marcu 2014 izdelal MBL inženiring, Branko Muršec s.p.
2.	člen
Obvezna razlaga je sestavni del Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32. Obvezna razlaga se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 032/2017-10-706 Datum: 2. 10. 2017
Občina Ljutomer Po pooblastilu županje: Janko Špindler, podžupan
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1216
OBČINA MARKOVCI 930. Statut Občine Markovci
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 17. redni seji, dne 27. 9. 2017, sprejel
STATUT OBČINE MARKOVCI
I. Splošne določbe
1.	člen
(1)	Občina Markovci (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
1.	Borovci,
2.	Bukovci,
3.	Markovci,
4.	Nova vas pri Markovcih,
5.	Prvenci,
6.	Sobetinci,
7.	Stojnci,
8.	Strelci,
9.	Zabovci.
(2)	Sedež občine je v Markovcih, Markovci 43.
(3)	Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4)	Občino predstavlja in zastopa župan.
(5)	Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6)	Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2.	člen
(1)	Na območju občine so kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2)	Imena in območja ožjih delov občine so:
1.	Vaška skupnost Borovci, ki obsega naselje Borovci,
2.	Vaška skupnost Bukovci, ki obsega naselje Bukovci,
3.	Vaška skupnost Markovci, ki obsega naselje Markovci,
4.	Vaška skupnost Nova vas pri Markovcih, ki obsega naselje Nova vas pri Markovcih,
5.	Vaška skupnost Prvenci, ki obsega naselje Prvenci,
6.	Vaška skupnost Sobetinci, ki obsega naselje Sobetinci,
7.	Vaška skupnost Stojnci, ki obsega naselje Stojnci,
8.	Vaška skupnost Strelci, ki obsega naselje Strelci,
9.	Vaška skupnost Zabovci, ki obsega naselje Zabovci.
(3)	Vaške skupnosti nimajo organa, tj. sveta ožjega dela občine, temveč vaške odbore kot posvetovalna telesa.
3.	člen
(1)	Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene z zakonom ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(2)	Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
4.	člen
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2)	Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3)	Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4)	Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
5.	člen
(1)	Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2)	Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3)	Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(4)	Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.
6.	člen
(1)	Občina ima grb, zastavo, himno, župansko verigo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2)	Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA MARKOVCI, v notranjem krogu pa naziv organa občine -Občinski svet; Župan; Nadzorni odbor; Občinska uprava; Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine.
(3)	Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
(4)	Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. Naloge občine
7.	člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1.	Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
•	sprejema statut in druge predpise občine,
•	sprejema proračun in zaključni račun občine,
•	načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
•	predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2.	Upravlja občinsko premoženje tako, da:
•	ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
•	pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
•	sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin in
•	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3.	Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako,
da:
•	spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
•	sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
•	pospešuje gospodarski razvoj,
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1217
•	sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
•	z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov.
4.	Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
•	v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
•	sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
•	spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
•	spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
•	gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za ureditev stanovanj,
•	v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in
•	sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5.	Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
•	zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
•	nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
•	gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave.
6.	Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
•	ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
•	v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
•	sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
•	z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
•	ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7.	Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
•	spremlja stanje na tem področju,
•	pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
•	sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
•	lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8.	Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
•	omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
•	določa občinski program športa,
•	zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
•	z dotacijami spodbuja te dejavnosti in
•	sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9.	Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo
pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
•	izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
•	spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
•	sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
•	sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
•	z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10.	Upravlja, gradi in vzdržuje:
•	lokalne javne ceste in druge javne poti,
•	površine za pešce in kolesarje,
•	igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
•	javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
•	zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11.	Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
•	organizira reševalno pomoč v požarih,
•	organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
•	zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
•	zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
•	sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
•	opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12.	Ureja javni red v občini tako, da:
•	sprejema ustrezne splošne akte,
•	določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
•	ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
•	organizira občinsko redarstvo,
•	izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
•	opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
•	opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8.	člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
a.	ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
b.	določanje namembnosti prostora,
c.	gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
d.	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
e.	zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
f.	mrliško ogledno službo in
g.	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9.	člen
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1218
(2)	Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
(3)	Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(4)	Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.
III. Organi občine
1. Skupne določbe
10.	člen
(1)	Organi občine so:
•	občinski svet,
•	župan in
•	nadzorni odbor občine.
(2)	Občina ima volilno komisijo kot samostojni in neodvisni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3)	Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4)	Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom.
(5)	Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
11.	člen
(1)	Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2)	Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3)	Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občin.
(4)	Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5)	Občinsko upravo vodi direktor-ica občinske uprave (v nadaljevanju: direktor občinske uprave), usmerja in nadzoruje pa jo župan.
12.	člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
13.	člen
(1) Delo organov občine je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
2. Občinski svet
14.	člen
(1)	Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Občinski svet šteje 11 članov.
(3)	Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4)	Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5)	Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije.
15.	člen
(1)	Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2)	Občinski svet se voli po večinskem sistemu.
(3)	O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
16.	člen
(1)	Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine.
(2)	V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
•	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
•	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
•	ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
•	v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
•	nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
•	potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
•	imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
•	imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1219
•	določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, da bi začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
•	na predlog župana sprejme letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine v skladu z zakonom,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
•	odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
•	razpisuje referendum,
•	s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plačila za podžupana, višino sejnine članov občinskega sveta in višino plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
•	določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
•	ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
•	imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
•	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
•	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
•	določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
•	sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
•	sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
•	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17.	člen
(1)	Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2)	Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta in podžupana z drugimi funkcijami in delom ureja zakon.
(3)	Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
18.	člen
(1)	Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan.
(2)	Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami in delom ureja zakon.
(3)	Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(4)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
(5)	Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj osemkrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(6)	Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan, pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(7)	Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
19.	člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
20.	člen
(1)	Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2)	Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3)	Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4)	Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6)	Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7)	Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, in direktorju občinske uprave. Predsedniku nadzornega odbora se vabilo pošlje le v primeru, ko je na dnevnem redu obravnavanje zadeve iz pristojnosti nadzornega odbora. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(8)	Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
21.	člen
(1)	Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2)	Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3)	Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1220
se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4)	Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5)	Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki seji občinskega sveta.
22.	člen
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
23.	člen
(1)	Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3)	Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4)	Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
24.	člen
(1)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
•	občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
•	pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
•	obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.
25.	člen
(1)	Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
•	odbor za javne finance,
•	odbor za gospodarske dejavnosti,
•	odbor za negospodarske dejavnosti,
•	odbor za okolje in prostor,
•	odbor za gospodarsko infrastrukturo,
•	statutarno pravna komisija.
(2)	Odbori in komisije štejejo od 3 do 5 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(3)	Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
26.	člen
(1)	Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3)	Prvo sejo delovnega telesa skliče župan.
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
27.	člen
(1)	Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
28.	člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen in utemeljen predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
29.	člen
(1)	Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2)	Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3)	Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4)	Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
30.	člen
(1)	Župan predstavlja in zastopa občino.
(2)	Poleg tega župan predvsem:
•	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
•	izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
•	skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
•	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do vrednosti 5.000 €,
•	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
•	predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
•	imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1221
•	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
•	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
31.	člen
(1)	Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2)	Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3)	Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4)	Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5)	Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
32.	člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
•	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
•	imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
•	sprejme načrt zaščite in reševanja,
•	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
•	določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
•	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
•	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
•	v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
•	predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
33.	člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
34.	člen
(1)	Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2)	Podžupana pomagata županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga ju župan pooblasti.
(3)	Podžupana nadomeščata župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravljata podžupana tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ju župan pooblasti.
(4)	Eden izmed podžupanov v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5)	V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
35.	člen
(1)	Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupana ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2)	V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
36.	člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
37.	člen
(1)	Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2)	Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3)	Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši, ne pa z izvolitvijo novega župana. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
38.	člen
(1)	Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2)	Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3)	Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, organov ožjih delov občine (vaških skupnosti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
39.	člen
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in praviloma izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1222
(2)	Nezdružljivost članov nadzornega odbora s članstvom v drugih organih ter s funkcijami in delom ureja zakon.
(3)	Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
40.	člen
(1)	Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2)	Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3)	Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4)	Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(5)	Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Markovcih. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
41.	člen
(1)	Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
(2)	Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(3)	Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto.
(4)	Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(5)	Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se lahko udeleži seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
42.	člen
(1)	Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
(2)	Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(3)	Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4)	V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
43.	člen
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2)	Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
•	je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izven-zakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izven-zakonska skupnost prenehala,
•	je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
•	če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3)	Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
44.	člen
(1)	Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2)	Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku osem dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3)	Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o nadzoru.
(4)	Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5)	Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
45.	člen
(1)	Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovane osebe za vsako posamezno ugotovitev iz predloga poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorna oseba razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu. Nadzorni odbor mora o navedbah iz odzivnega poročila odločiti v 15 dneh od prejema odzivnega poročila.
(2)	Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o odzivnem poročilu sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
46.	člen
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki so določene z aktom, ki ga sprejme
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1223
minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo, ki bo določal vsebino poročila.
(2)	V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3)	Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
(4)	V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5)	Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6)	Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
(7)	Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8)	Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9)	Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10)	Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
47.	člen
(1)	Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2)	V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
48.	člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
49.	člen
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
50.	člen
(1)	Delo nadzornega odbora je javno.
(2)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5)	Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
51.	člen
(1)	Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2)	Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3)	Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ter tudi v primeru, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
52.	člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
53.	člen
(1)	Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občine, ki določa plače občinskih funkcionarjev in nagrade članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov.
(2)	Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
54.	člen
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
5. Občinska uprava
55.	člen
(1)	Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2)	Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi na predlog direktorja občinske uprave določi župan.
56.	člen
(1)	Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2)	Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1224
57.	člen
(1)	Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2)	Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3)	O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4)	O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
58.	člen
(1)	Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2)	Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
59.	člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
60.	člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
61.	člen
(1)	O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
62.	člen
(1)	O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih zadevah.
(2)	O izločitvi direktorja občinske uprave odloči župan. O izločitvi župana pa odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
6. Drugi organi občine
63.	člen
(1)	Občina ima samostojni organ Odbor za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada Občine Markovci. Odbor sprejme poslovnik o delu, h kateremu izda soglasje občinski svet. Sestavo organa določi občinski svet na predlog župana na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov organa.
(2)	Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
64.	člen
(1)	Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2)	Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. Ožji deli občine
65.	člen
(1)	Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške skupnosti.
(2)	Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3)	Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4)	Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
66.	člen
Vaški odbori vaških skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
•	dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
•	sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
•	dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
•	dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
•	dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
•	predlagajo programe javnih del,
•	sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
•	oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
•	dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
•	seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
•	sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1225
•	spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
•	dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
67.	člen
(1)	Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih zadev v občini ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov.
(2)	Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen.
68.	člen
(1)	Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(2)	Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3)	Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje vaški odbori vaških skupnosti, zagotovi in z njimi upravlja občina.
(3) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe vaških skupnosti zagotavlja občinska uprava.
V. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
69.	člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
70.	člen
(1) Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	imenujejo in razrešujejo člane vaških odborov,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
• obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
71.	člen
(1)	Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2)	Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali vaškega odbora vaške skupnosti.
(3)	Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v vaški skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(4)	Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
72.	člen
(1)	Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2)	Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
73.	člen
(1)	Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2)	Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3)	Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
74.	člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1226
(2)	Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3)	Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
75.	člen
(1)	Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2)	Najkasneje v 15 dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3)	Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
76.	člen
(1)	Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2)	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3)	Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4)	Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
77.	člen
(1)	Pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2)	Pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali odbor ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3)	Pobudnik o pobudi volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4)	Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5)	Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
78.	člen
(1)	Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu.
(2)	Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za
razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. O načinu dajanja odloči župan s sklepom. Z istim sklepom določi obrazec seznama.
(3)	Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice, overi tudi podpise volivcev na seznamu.
(4)	Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
79.	člen
(1)	Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve.
(2)	Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3)	Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.
(4)	Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5)	15 dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
80.	člen
(1)	Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2)	Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
81.	člen
(1)	Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2)	Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3)	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3.	Svetovalni referendum
82.	člen
(1)	Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2)	Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3)	Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4)	Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4.	Drugi referendumi
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1227
83.	člen
(1)	Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2)	Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
(3)	Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
5. Ljudska iniciativa
84.	člen
(1)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2)	Glede pobude volivcev za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcev za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3)	Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4)	Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
85.	člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI.	Občinske javne službe
86.	člen
(1)	Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2)	Opravljanje javnih služb zagotavlja občina na način, ki ga določi z odlokom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
VII.	Premoženje in financiranje občine
87.	člen
(1)	Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2)	Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3)	Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet sprejme na predlog župana letni program prodaje občinskega finančnega premoženja in letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine. Sprejeti letni program odprodaje občinskega finančnega premoženja izvršuje župan. Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim in premičnim premoženjem občine se izvršuje župan na podlagi vsakokratnega sklepa pristojnega organa.
(4)	Ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in drugi predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(5)	Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je
pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
88.	člen
(1)	Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2)	Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
89.	člen
(1)	Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2)	Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3)	Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4)	Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
90.	člen
(1)	Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
(2)	Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3)	Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4)	Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
91.	člen
(1)	Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2)	V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3)	Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4)	Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in direktorja občinske uprave.
(5)	Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
92.	člen
(1)	Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna.
(2)	Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3)	V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1228
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
93.	člen
(1)	Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene.
(2)	Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
94.	člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
95.	člen
(1)	Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2)	Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen.
(3)	Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(4)	Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju.
96.	člen
(1)	Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2)	O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
97.	člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
98.	člen
(1)	Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan.
(2)	O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
99.	člen
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
100.	člen
(1)	Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave.
(2)	Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
101.	člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. Splošni in posamični akti občine
1.	Splošni akti občine
102.	člen
(1)	Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
(2)	Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3)	Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4)	Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
103.	člen
(1)	Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2)	Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
104.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
105.	člen
(1)	Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2)	Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
106.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
107.	člen
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V Uradnem glasilu slovenskih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
(3)	Akt, ki ga je sprejelo več občin, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
2.	Posamični akti občine
108.	člen
(1)	Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2)	S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
109.	člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1229
(2)	O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3)	O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX.	Varstvo občine in pravic posameznikov in organizacij
110.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
111.	člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
112.	člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
113.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
114.	člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X.	Nadzor nad zakonitostjo dela
115.	člen
(1)	Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni javni uslužbenci občinske uprave.
(2)	Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3)	V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4)	Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
XI.	Prehodne in končne določbe
116.	člen
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
117.	člen
(1)	Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09).
(2)	Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0005/2017 Datum: 27. . 2016
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
931. Poslovnik Občinskega sveta Občine Markovci
Na podlagi 36. člena Zakona o lokalni samoupravi - ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl. US) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 17. redni seji, dne 27. 9. 2017, sprejel:
POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE MARKOVCI
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2.	člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3.	člen
Svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4.	člen
(1)	Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)	Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3)	Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5.	člen
(1)	Svet dela na rednih in, izrednih in dopisnih sejah.
(2)	Redno sejo skliče župan mesečno oziroma najmanj osemkrat letno.
(3)	Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1230
(4) Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
6.	člen
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
7.	člen
(1)	Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa "OBČINSKI SVET".
(2)	Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3)	Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4)	Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktorica občinske uprave (v nadaljevanju: direktor občinske uprave).
II. Konstituiranje sveta
8.	člen
(1)	Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2)	Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
(3)	Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
9.	člen
(1)	Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet.
(2)	Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(3)	Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(4)	Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur.
10.	člen
(1)	Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2)	Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3)	Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4)	Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
11.	člen
(1)	Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo z naslednjim dnem mandat novoizvoljeni člani sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom sveta in županu pa preneha.
(2)	S prenehanjem mandata članov sveta preneha članom sveta članstvo tudi v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
12.	člen
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov.
13.	člen
(1)	Svet potrdi mandat člana sveta, ki nadomesti člana sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Član sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
III. Pravice in dolžnosti članov sveta
14.	člen
(1)	Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2)	Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3)	Član sveta ima pravico:
•	predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana;
•	predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
•	glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
•	sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
•	predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4)	Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
(5)	Član sveta, razen podžupan, ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta pravico do sejnine za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta.
15.	člen
(1)	Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
(2)	Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov v zvezi z delom s svojimi volivci.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1231
16.	člen
(1)	Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2)	Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3)	Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
17.	člen
(1)	Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2)	Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3)	Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4)	Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
(5)	Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6)	Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7)	Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
(8)	Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
18.	člen
(1)	Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2)	Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
19.	člen
(1)	Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2)	Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga svetu njegovo razrešitev.
IV.	Delovno področje sveta
20.	člen
(1)	Svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2)	Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi zakona statut občine.
V.	Seje sveta
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
21.	člen
(1)	Svet dela in odloča na sejah.
(2)	Seje sveta sklicuje župan.
(3)	Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, praviloma pa jih mora sklicati mesečno oziroma najmanj osemkrat letno.
22.	člen
(1)	Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
(2)	Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu in direktorju občinske uprave. Predsedniku nadzornega odbora se vabilo pošlje le v primeru, ko je na dnevnem redu obravnavanje zadeve iz pristojnosti nadzornega odbora.
(3)	Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po elektronski pošti; če tako s pisno izjavo naroči prejemnik, pa lahko tudi po pošti v fizični obliki na papirju.
23.	člen
(1)	Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo ene četrtine članov sveta.
(2)	V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(3)	Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali.
(4)	Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 22. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(5)Če	razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1232
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
24.	člen
(1)	Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja sveta. Dopisna seja se opravi na podlagi vabila, poslanega preko elektronske pošte, s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem ali po elektronski pošti.
(2)	Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta.
(3)	Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov sveta, ki so glasovali.
(4)	O dopisni seji se vodi zapisnik v skladu s tem poslovnikom. Zapisnik mora vsebovati ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo.
25.	člen
(1)	Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2)	Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
26.	člen
(1)	Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2)	Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3)	V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4)	Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(5)	O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
(6)	Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
27.	člen
(1)	Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljevanju: predsedujoči).
(2)	Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta.
(3)	Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
28.	člen
(1)	Seje sveta so javne.
(2)	Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3)	Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4)	Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(5)	Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet.
(6)	Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora.
29.	člen
(1)	Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2)	Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
30.	člen
(1)	Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2)	Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3)	Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
31.	člen
(1)	Pod prvo točko dnevnega reda seje svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(2)	Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3)	Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen, s sprejetimi pripombami.
32.	člen
(1)	Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2)	Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3)	Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. O predlogu za umik zadeve z dnevnega reda se ne razpravlja in ne glasuje v primeru, kadar umik predlaga predlagatelj te zadeve.
(4)	Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(5)	Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
33.	člen
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1233
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
34.	člen
(1)	Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2)	Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(3)	Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
(4)	Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
(5)	Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
35.	člen
(1)	Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2)	Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
36.	člen
(1)	Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2)	Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3)	Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
37.	člen
(1)	Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
(2)	Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
38.	člen
(1)	Seje sveta se sklicujejo najprej ob 17. uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2)	Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3)	Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil, mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4)	Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
39.	člen
(1)	Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2)	Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
40.	člen
(1)	Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2)	Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
41.	člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
•	opomin,
•	odvzem besede,
•	odstranitev s seje ali z dela seje.
42.	člen
(1)	Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(2)	Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(3)	Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(4)	Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
43.	člen
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1234
red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
44.	člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
45.	člen
(1)	Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2)	Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3)	Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
46.	člen
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
47.	člen
(1)	Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2)	S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
48.	člen
(1)	Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2)	Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(3)	H glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(4)	Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
49.	člen
(1)	Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem.
(2)	Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
(3)	Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, ali »PROTI«.
50.	člen
(1)	Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2)	Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave.
(3)	Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
(4)	Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet.
(5)	Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(6)	Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7)	Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »Za« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(8)	Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9)	Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več, po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
(10)	Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(11)	Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
51.	člen
(1)	Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
(2)	Ugotovitev izida glasovanja obsega:
•	število razdeljenih glasovnic,
•	število oddanih glasovnic,
•	število neveljavnih glasovnic,
•	število veljavnih glasovnic,
•	število glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
•	ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(3)	O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
(4)	Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
52.	člen
(1)	Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2)	O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
5. Zapisnik seje sveta
53.	člen
(1)	O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
(2)	Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
(3)	Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca občinske uprave.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1235
(4)	Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(5)	Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
(6)	Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način.
(7)	Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
54.	člen
(1)	Potek seje se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema.
(2)	Zvočni posnetek seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje do potrditve zapisnika.
(3)	Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni posnetek seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca.
(4)	Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega posnetka seje, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom.
55.	člen
(1)	Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2)	Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
(3)	O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo.
56.	člen
V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ima vsak pravico do vpogleda v vse spise in gradivo občine.
6.	Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
57.	člen
(1)	Za strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
(2)	Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
(3)	Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge javne uslužbence.
7.	Delovna telesa sveta
58.	člen
(1)	Svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
(2)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane.
(3)	Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
•	svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij;
•	opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije;
•	svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta;
•	pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta;
•	obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi svet.
(4)	Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
59.	člen
(1)	Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge.
(2)	Komisije in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.
60.	člen
Stalna delovna telesa sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisije:
•	odbor za javne finance,
•	odbor za gospodarske dejavnosti,
•	odbor za negospodarske dejavnosti,
•	odbor za okolje in prostor,
•	odbor za gospodarsko infrastrukturo,
•	statutarno-pravna komisija.
61.	člen
(1)	Odbor za javne finance ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju javnih financ, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za javne finance lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju javnih financ.
62.	člen
(1)	Odbor za gospodarske dejavnosti ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarskih
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1236
dejavnosti in gospodarske infrastrukture, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za gospodarske dejavnosti in gospodarsko infrastrukturo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
63.	člen
(1)	Odbor za negospodarske dejavnosti ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarskih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališča s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za negospodarske dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
64.	člen
(1)	Odbor za okolje in prostor ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju okolja in prostora, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališča s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za okolje in prostor lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
65.	člen
(1)	Odbor za gospodarsko infrastrukturo ima 5 članov.
(2)	Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarske infrastrukture, ki so svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(3)	Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta.
(4)	Odbor za gospodarsko infrastrukturo lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.
66.	člen
(1) Statutarno pravna komisija sveta ima tri člane.
(2)	Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov. Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
(3)	Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem predlog statuta občine in poslovnika sveta, spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine.
(4)	Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta.
67.	člen
Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
68.	člen
(1)	Člane odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov, lahko pa tudi največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2)	Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov.
(3)	Prvo sejo odbora skliče župan.
(4)	Nezdružljivost članstva v delovnih telesih občinskega sveta s članstvom v drugih organih ali delom je določena z zakonom.
69.	člen
Svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje sveta.
70.	člen
(1)	Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v svetu.
(2)	Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(3)	Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4)	Delovno telo dela na sejah. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5)	Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(6)	Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo sveta.
71.	člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci oziroma javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
VI. Akti sveta
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1237
1.	Splošne določbe
72.	člen
(1)	Svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
•	poslovnik o delu sveta,
•	proračun občine in zaključni račun,
•	planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
•	odloke,
•	odredbe,
•	pravilnike,
•	navodila,
•	sklepe.
(2)	Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3)	Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine.
73.	člen
(1)	Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan.
(2)	Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
(3)	Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
(4)	Vsak predlog splošnega akta, skupaj s pozivom k sodelovanju javnosti, se objavi na spletni strani občine najmanj 30 dni pred obravnavo na seji sveta.
74.	člen
(1)	Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
(2)	Izvirnike aktov sveta se žigosa in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
2.	Postopek za sprejem odloka
75.	člen
(1)	Predlog odloka mora vsebovati pravno podlago, naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2)	Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka ter povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo.
(3)	Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
76.	člen
(1)	Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
(2)	Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
77.	člen
(1)	Predlog odloka se pošlje članom sveta deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
(2)	Občinski svet razpravlja o predlogu odloku na dveh obravnavah.
78.	člen
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predlaganega odloka.
(2)	Po končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(3)	Če svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4)	Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči svet s sklepom.
(5)	Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
79.	člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
80.	člen
(1)	V drugi obravnavi razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
(2)	V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo spremembe in dopolnitve člani sveta v obliki amandmajev.
(3)	Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
(4)	Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
(5)	Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(6)	Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
81.	člen
(1)	Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo.
(2)	O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
82.	člen
(1)	Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
(2)	Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
(3)	O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
83.	člen
(1)	Svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2)	V primeru, da postopki niso zaključeni, svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1238
84.	člen
(1)	Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2)	Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3)	Če svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4)	Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5)	Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(6)	Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
4.	Skrajšani postopek za sprejem odlokov
85.	člen
(1)	Svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
•	za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
•	prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z zakonom,
•	uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
•	spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča.
(2)	Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predloga.
(3)	V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
86.	člen
(1)	Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2)	V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi svet.
5.	Postopek za sprejem proračuna
87.	člen
(1)	S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
(2)	Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
88.	člen
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta.
(2)	Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3)	V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave svetu:
•	temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
•	načrtovane politike občine,
•	oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
•	okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
•	načrt razvojnih programov
•	načrt nabav.
(4)	Po predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
(5)	Če svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
(6)	Če svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
89.	člen
(1)	Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
(2)	V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3)	Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način.
90.	člen
(1)	V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, vaški odbori ter zainteresirana javnost.
(2)	Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3)	Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
91.	člen
(1)	Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala.
(2)	Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Za pravočasno vložen amandma se šteje amandma, ki prispe na naslov občine najkasneje tri dni pred sejo sveta.
(3)	Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1239
92.	člen
(1)	Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2)	V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3)	Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4)	Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
93.	člen
(1)	Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2)	Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3)	Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4)	Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5)	Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
(6)	Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
(7)	Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(8)	Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
94.	člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka
95.	člen
(1)	Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2)	Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3) Rebalans proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
96.	člen
(1)	Zaključni račun obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(2)	Zaključni račun sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odlokov.
6.	Postopek za sprejem obvezne razlage
97.	člen
(1)	Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2)	Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3)	Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži svetu v postopek.
(4)	Svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
(5)	Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu.
7.	Postopek za sprejem prečiščenega besedila
98.	člen
(1)	Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni akt.
(2)	Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka.
99.	člen
(1)	Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
(2)	Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet.
(3)	O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
(4)	Uradno prečiščeno besedilo se objavi. VII. Volitve in imenovanja
100.	člen
(1)	Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2)	Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
101.	člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1240
črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
102.	člen
(1)	Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(2)	Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(3)	Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
103.	člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1.	Imenovanje članov delovnih teles sveta
104.	člen
(1)	Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)	Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
(3)	Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
2.	Postopek za razrešitev
105.	člen
(1)	Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja.
(2)	Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev.
(3)	Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev.
(4)	Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta.
3.	Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
106.	člen
(1)	Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2)	Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
(3)	Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(4)	Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega kandidata.
(5)	Svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(6)	Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
(7)	Sklep o prenehanju funkcije podžupana se vroči županu.
(8)	Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata.
VIII.	Razmerja med županom in svetom
107.	člen
(1)	Župan predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2)	Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3)	Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed javnih uslužbencev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
108.	člen
(1)	Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poda pisno poročilo o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
(2)	V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3)	Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4)	Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(5)	Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX.	Javnost dela
109.	člen
(1)	Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)	Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3)	Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1241
(4) Svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
110.	člen
(1)	Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2)	Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3)	Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4)	Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X.	Delo sveta v izrednem stanju
111.	člen
(1)	V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.
(2)	Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.
XI.	Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika
112.	člen
(1)	Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2)	Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
113.	člen
(1)	Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2)	Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija.
(3)	Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet.
XII.	Končna določba
114.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06, 26/09, 41/10 in 2/13)
115.	člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0006/2017 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
932. Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Markovci
Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-ZUDE, 55/92-ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94-Odl. US, 8/96, 31/00-ZP-L, 36/00-ZPDZC in 127/06-ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-UPB5, 118/06-ZU0PP, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09-popr., 20/11, 40/12-ZUJF, 57/12-ZPCP-2D, 2/15-Odl. US, 47/15, 46/16, 49/16-popr. in 25/17-ZVaj) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 17. redni seji dne 27. 9. 2017, sprejel naslednji
ODLOK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA MARKOVCI
1.	člen
V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/10, 20/10 in 15/13; v nadaljevanju: odlok) se v 32. členu doda nov tretji odstavek, ki glasi:
»Predlog ekonomske cene programov Vrtca zavoda obravnava in o tem sprejme ustrezen sklep občinski svet občine ustanoviteljice najkasneje v 60 dneh po predložitvi predloga, ki ga pripravi zavod. Predlog cen mora vsebovati izračun cen in obrazložitev.«.
2.	člen
Prvi odstavek 33. člena se spremeni tako, da glasi: »(1) O presežku prihodkov nad odhodki zavoda odloča občina ustanoviteljica v letni pogodbi o sofinanciranju dejavnosti.«.
3.	člen
Ta odlok začne naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0010/2007 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
933. Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci
Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 20. člena in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05-UPB2, 25/08, 98/09-ZIUZGK, 36/10, 94/10-ZIU, 62/10-ZUPJS, 40/11-ZUPJS-A, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO) ter v skladu s petim odstavkom 25. člena Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14) in 16. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 17. seji, dne 27. 9. 2017, na predlog župana sprejel naslednji
PRAVILNIK
O DOPOLNITVI PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V ENOTO VRTEC PRI OŠ MARKOVCI
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1242
1.	člen
V Pravilniku o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/11) se v 1. členu za besedo 'določa' doda besedilo »poslovni čas vrtca, najmanjše število otrok za začetek in konec poslovnega časa vrtca,«. Doda se nov drugi odstavek 1. člena, ki glasi: (2) Enota Vrtec pri OŠ Markovci začne poslovni čas vrtca ob 5.30 uri, ob prisotnosti najmanj enega (1) otroka ter ga konča ob 16.30 uri, ko vrtec zapustijo vsi otroci.«.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0004/2011 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
934. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci
Na podlagi drugega odstavka 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 110/02-ZG0-1 in 15/03-Z0PA), Nacionalnega programa športa v RS (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00-popr.) in 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 17. redni seji dne 27. 9. 2017, sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SOFINANCIRANJU LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MARKOVCI
1.	člen
V	Pravilniku o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/11, 5/12, 28/12-popr. in 68/15, v nadaljevanju: pravilnik) se v prvem odstavku 12. člena črta besedilo »najkasneje do 31. julija tekočega leta podati polletno poročilo o izvajanju programov,« in beseda »pa«.
V	drugem odstavku se beseda »polletno« črta in nadomesti z besedo »letno«.
2.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0002/2008 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
935. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF) in v skladu s 7. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in
26/09) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 17. redni seji, dne 27. 9. 2017, sprejel
PRAVILNIK
O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI PRAVILNIKA O ENKRATNEM PRISPEVKU ZA NOVOROJENCE V OBČINI MARKOVCI
1.	člen
Drugi odstavek 2. člena Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/10 in 4/11) se spremeni tako, da glasi: »Enkratni prispevek za novorojenca znaša:
•	za prvega otroka 250 EUR,
•	za drugega otroka 450 EUR,
•	za vsakega naslednjega otroka 500 EUR.«. Doda se nov tretji odstavek, ki glasi:
»Enkratni prispevek v skladu z drugo oziroma tretjo alinejo prejšnjega odstavka se dodeli v primeru, če imajo vsi otroci upravičenca stalno prebivališče v Občini Markovci.
2.	člen
Te pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0002/2010 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
936. Sklep o subvenciji vrtca v Občini Markovci
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 17. seji, dne 27. 9. 2017, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O SUBVENCIJI VRTCA V OBČINI MARKOVCI
I.
Dvo-starševskim in eno-starševskim družinam, ki vložijo na pristojni CSD vlogo za znižano plačilo vrtca, se plačilo vrtca dodatno zniža za en plačilni razred, če ima družina najeti stanovanjski kredit.
II.
Plačilo vrtca se dodatno zniža za en plačilni razred tudi v primeru elementarne nesreče, ki jo je družina utrpela v zadnjem letu do dneva vložitve vloge za znižano plačilo vrtca in v primeru težje bolezni v družini.
III.
Pojem družine po tem sklepu se nanaša le na člane ožje družine in sicer na starše, tj. na očeta in mamo oz. zunajzakonskega partnerja, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in na otroke oziroma posvojence.
IV.
Z dnem začetka uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o subvenciji vrtca (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/12).
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1243
V.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2018 dalje.
Številka: 410-0075/2012 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
ukinitvi statusa javnega dobra lokalnega pomena, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju.
IV.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-0018/2017 Datum: 27. 9. 2017
Občina Markovci Milan Gabrovec, župan
937. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) in 74. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06, 26/09, 41/10 in 2/13) je Občinski svet Občine Markovci, na svoji 17. redni seji, dne 27. 9. 2017, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Status javnega dobra lokalnega pomena se ukine pri nepremičnini parc. št. 340/5, k.o. (415) Bukovci, v izmeri 35 m2.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status javnega dobra lokalnega pomena in postane last Občine Markovci do celote - 1/1.
III.
Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o
OBČINA MISLINJA
938. Odlok o 1. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2017
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09 in 51/10), 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJF-UPB4) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 05/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 19. seji, dne 05.10.2017 sprejel
ODLOK
O 1. SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE MISLINJA ZA LETO 2017 1. člen
V Odloku o proračunu Občine Mislinja za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št.66/2016) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi : Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV		
	Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2017		
			v evrih
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)		5.827.591
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)		3.672.158
70	DAVČNI PRIHODKI		3.090.757
	700 Davki na dohodek in dobiček		2.781.363
	703	Davki na premoženje	160.198
	704	Domači davki na blago in storitve	149.096
	706	Drugi davki	100
71	NEDAVČNI PRIHODKI		581.401
	710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	478.171
	711	Takse in pristojbine	3.013
	712	Globe in druge denarne kazni	4.761
	713	Prihodki prodaje blaga in storitev	456
	714	Drugi nedavčni prihodki	95.000
72	KAPITALSKI PRIHODKI		163.106
	720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	19.900
	722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	143.206
73	PREJETE DONACIJE		650
	730	Prejete donacije iz domačih virov	650
	731	Prejete donacije iz tujine	0,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI		1.991.677
	740	Prejeta sredstva iz državnega proračuna	862.218
	740 740 741 741	Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti Prejeta sredstva iz javnih skladov Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz strukturnih skladov Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz	10.000 1.044.282 75.177
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1244
	Ikohezijskega sklada		
78	PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE		0,00
	780	Prejeta sredstva ISPA	0,0
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43)		7.806.374
40	TEKOČI ODHODKI		1.493.631
	400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	341.492
	401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	47.988
	402	Izdatki za blago in storitev	995.715
	403	Plačila domačih obresti	23.266
	409	Rezerve	85.170
41	TEKOČI TRANSFERI		1.730.717
	410	Subvencije	35.667
	411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	1.002.476
	412	Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	181.312
	413	Drugi tekoči domači transferi	511.262
	414	Tekoči transferi v tujino	0,00
42	INVESTICIJSKI ODHODKI		4.408.608
	420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	4.408.608
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI		173.418
	431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	173.418
	432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	0,00
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.)		-1.978.783
	|(PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)		
B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB		
Skupina/Podskupina kontov Rebalans1 Proračuna leta 2017			
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA		
	KAPITALSKIH DELEŽEV		
	(750+751+752)		
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV		0,00
	750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
	751	Prodaja kapitalskih deležev	0,00
	752	Kupnine iz naslova privatizacije	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV		0,00
	(440+441+442+443)		
	440	Dana posojila	0,00
	441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA		0,00
	IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV		
C.	RAČUN FINANCIRANJA		
Skupina/Podskupina kontov Rebalans 1 Proračuna leta 2017			
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)		1.729.208
	(500)		
50	ZADOLŽEVANJE		1.729.208
	500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri poslovnih bankah 500 Domače zadolževanje- najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih		1.600.000 129.209
VIII.	ODPLAČILO DOLGA		17.000
	(550)		
55	ODPLAČILA DOLGA		17.000
	550 |Odplačila domačega dolga		17.000
IX.	POVEČANJE (ZMANJSANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH		-266.575
	(I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII)		
X.	NETO ZADOLŽEVANJE		1.712.208
	(VII.-VIII.)		
XI.	NETO FINANCIRANJE		1.978.783
	(VI.+X.-IX)		
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA		402.729
3. člen
Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 80.754 evrov.
4. člen
Občina Mislinja se bo v letu 2017 zadolžila za 1.729.208 evrov. 129.208 evrov bo občina najela brezobrestni dolgoročni kredit pri državnem proračunu za sofinanciranje investicij po 23. členu ZFO. 1.600.000 evrov pa bo dolgoročni kredit najet pri poslovni banki za izgradnjo večnamenske športne dvorane z nazivom
»Center za zdravje in šport Mislinja«.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 410-04/2016 Datum: 5. 10. 2017
Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1245
OBČINA RUŠE
939. Javni razpis za podelitev koncesije na področju zobozdravstvenega varstva odraslih, otrok in mladine
Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (koncedent) na podlagi 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05-UPB in nadaljnji, v nadaljevanju ZZDej), Odloka o mreži javne zdravstvene službe na primarni ravni v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/17), Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/17) in Zakona o javno zasebnem partnerstvu (Ur. l. RS, št. 127/06) objavlja:
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENEGA VARSTVA ODRASLIH, OTROK IN MLADINE
1.	Naročnik - koncedent: Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše
2.	Predmet in obseg razpisa: Predmet javnega razpisa je podelitev ene (1) koncesije na področju zobozdravstvenega varstva odraslih, otrok in mladine v obsegu:
•	0,65 programa zobozdravstvenega varstva otrok in mladine in
•	0,35 programa zobozdravstvenega varstva odraslih.
3.	Koncesijski akt: Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Ruše
4.	Območje izvajanja dejavnosti: Dejavnost se bo opravljala na območju Občine Ruše.
5.	Začetek in čas trajanja koncesije: Koncesijsko razmerje se sklepa za določen čas 15 let z možnostjo podaljšanja. Koncesijsko razmerje se prične opravljati v najkrajšem možnem času, najkasneje pa v roku 90 dni od dneva sklenitve pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS).
6.	Postopek izbire izvajalca: Na podlagi tega javnega razpisa bo ob upoštevanju meril izbran izvajalec, ki izpolnjuje pogoje določene z ZZDej in z razpisno dokumentacijo. Vloge bo obravnavala razpisna komisija, ki jo sestavljata predsednik in dva člana in jo imenuje župan Občine Ruše. Koncesionarja bo izbrala občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga komisije.
7.	Kraj in čas dviga razpisne dokumentacije: Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh Občine Ruše (www.ruse.si), zainteresirane osebe jo lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni vsak delovni dan v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8:00 in 12:00 uro ter v sredo od 13:30 do 16:30) na naslovu Občine Ruše, Trg vstaje 11, Ruše. Razpisna dokumentacija je na voljo zainteresiranim osebam brezplačno. Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati pri ga. Trudi Vene preko elektronske pošte, naslov e-pošte: truda.vene@ruse.si.
8.	Kraj in rok za predložitev vlog: Ponudbe so lahko oddajo po pošti ali osebno v vložišču na naslovu Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše, v času uradnih ur do roka določenega za oddajo ponudb. Ponudbe morajo ne
glede na način dostave (osebno ali po pošti) do vložišča prispeti do spodaj navedenega roka, sicer bodo štele za prepozne (prejemna teorija). Rok za oddajo ponudb je 6.11.2017 ob 10.00 uri. Vlogo morajo kandidati oddati v zaprti ovojnici, na kateri mora biti vidna označba »Vloga -ne odpiraj«.
9.	Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati: Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa, morajo kandidati izpolnjevati splošne pogoje, kot jih določa 35. člen ZZDej ter pogoje določene s 6. členom Odloka o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Ruše ter dodatne pogoje določene v razpisni dokumentaciji in sicer:
•	da je kandidat registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega razpisa,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje zobozdravstvene dejavnosti,
•	dodatne pogoje določene v razpisni dokumentaciji,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti predpisana z zakonom.
10.	Merila za izbiro najugodnejšega kandidata: Prijave kandidatov bodo ocenjene v skladu z naslednjimi merili: strokovna usposobljenost, strokovne izkušnje, delovni čas, strokovna usposabljanja.
Če dosežeta dva ali več kandidatov na podlagi postavljenih meril pri razpisani koncesiji enako število točk, bo izbran kandidat, ki je dosegel večje število točk pri merilu strokovna usposobljenost, če bo tudi po upoštevanju tega merila še vedno več kandidatov imelo enako število točk, bo imel prednost kandidat, ki je zbral večje število točk pri prvem izmed spodaj naštetih meril po vrstnem redu kot so našteti: strokovne izkušnje, delovni čas, strokovna usposabljanja. Če bo tudi upoštevajoč dodatna merila število dveh ali več najvišje rangiranih kandidatov enako, bo koncedent izbral koncesionarja z žrebanjem.
11.	Pogoj za veljavnost vlog: Kandidati morajo za veljavnost vloge predložiti finančno zavarovanje za resnost vloge, in sicer bianco menico in menično izjavo v višini 2.000,00 EUR.
12.	Kraj in čas odpiranja vlog: Javno odpiranje ponudb bo 6.11.2017 ob 12.00 uri v prostorih Občine Ruše, Trg vstaje 11, Ruše.
13.	Rok v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa: O izidu razpisa bodo kandidati pisno obveščeni predvidoma najkasneje v 30 dneh od roka za oddajo vlog.
14.	Prijava na razpis: kandidati lahko prijavo na razpis oddajo samo na originalni razpisni dokumentaciji ali dokumentaciji, ki ji je po vsebini enaka, na kateri je lahko samo ena kandidatura. Razpisno dokumentacijo je potrebno dosledno izpolniti in priložiti vse zahtevane priloge.
Občina Ruše Uroš Razpet, župan
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1246
OBČINA ŠENČUR
940. Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 108/09 in 70/2008 - ZVO 1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/12, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 76/2014 - odl. US in 14/2015 - ZUUJFO), in 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/11), je Občinski svet Občine Šenčur na svoji 22. seji, dne 27.09.2017 in 04.10.2017 sprejel
ODLOK O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠENČUR
I.	Uvodne določbe
1.člen
(predmet sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2011, 35/2014, 68/2015; v nadaljnjem besedilu: SDOPN).
2.člen
(vsebina sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta)
(1) Predvidene SDOPN se nanašajo na izvedbena določila tekstualnega in grafičnega dela na kartah z zaporedno št. 3, 4, 6, 7, 9, 10, 11 in 12 OPN Šenčur v merilu 1:5000 oziroma na enote ali dele enot ter podenoti urejanja prostora z oznakami H0-02, H0-04, H0-05, H0-07, KE-08/12, KE-27/17, LU-01, 0L-02, PR-04, PR-12, PR-13, SV-07, ŠE-02, ŠE-12, ŠE-17, ŠE-18, ŠE-31, ŠE-32, ŠE-34, ŠE-39, ŠE-41, ŠE-43, ŠE-50, ŠE-62, ŠE-68, ŠE-71, TR-02, TR-08, TR-10, TR-13, TR-15, VG-02, VG-04, VG-09, VI-01, VI-07, VI-08, VI-10, VI-11, V0-01, V0-04, ŠE-52/1, ŠE-52/2, ŠE-53/1, ŠE-53/2 ter parcele oziroma dele parcel 625/1, 629/3 k.o. Visoko, 179/1, 180, 346/1 in1007/4 k.o. Šenčur, 44/9, 46 in 53 k.o. 0lševek ter 721/2 k.o. Luže.
II.	Spremembe in dopolnitve tekstualnega dela odloka
3.člen
(1)	V prvem odstavku 3. člena se v 5. točki na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Dvojček je oblika strnjene stanovanjske gradnje.«.
(2)	V prvem odstavku 3. člena se nadomesti 26. točka z naslednjim besedilom: »Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se mansarda šteje za etažo.«
(3)	V prvem odstavku 3. člena se v celoti izbriše 38. točka, vse nadaljnje se ustrezno preštevilčijo.
(4)	V prvem odstavku 3. člena se za 20. točko doda nova 21. točka, ki se glasi: »Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 30 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih
parcel objekta, če so te določene, ne glede na to ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.«. Sedanja 21. točka in vse naslednje se ustrezno preštevilčijo.
4.člen
(1)	V 52. členu se dodata za drugim odstavkom dva nova odstavka, ostali se ustrezno preštevilčijo. Nova, tretji in četrti odstavek se glasita:
»(3) V posameznih območjih urejanja morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati najmanj 70% vseh površin. Spremljajoče dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(4) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« in »Prikaz stanja prostora« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC-površine cest.«
(2)	Na koncu 52. člena se dodata nova odstavka, ki se glasita:
»(10) Za gradnjo večstanovanjskega objekta z več kot štirimi stanovanji je potrebno izdelati OPPN. (11) Za gradnjo skupine več kot 10 individualnih prostostoječih ali povezanih (vrstnih, atrijskih, verižnih) stanovanjskih hiš je potrebno izdelati OPPN.«
5.člen
Dopolni se zadnja alineja prvega odstavka 53. člena tako, da se glasi: »izravnava, oziroma nasutje kmetijskih zemljišč do max. višine 1 m, s čimer se ne sme zmanjšati kvaliteta kmetijskih zemljišč. Ostale kmetijske ureditve se izvajajo po veljavni zakonodaji.«
6.člen
Dopolni se zadnja alineja drugega odstavka 54. člena tako, da se glasi: »Na legalno zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev objektov oziroma sprememba namembnosti v skladu z namensko rabo, ter podrobnimi in posebnimi določbami tega odloka.«
7.člen
V 58. člen se nadomestijo prvi, tretji in deveti odstavek z novimi, ki se glasijo:
»(1) Nove manj zahtevne stavbe morajo biti, merjeno od gotovega zunanjega zidu oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4 m in skrajna točka manj zahtevnega ter nezahtevnega in enostavnega objekta oddaljena minimalno 1,5 m od meje sosednjih parcel, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno črto obstoječih objektov določeno drugače.
(3)	Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel in stavb manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov, ter ob soglasju soseda.
(9) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od cestnega sveta 0,5m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev.«
8.člen
Na koncu 58. člena se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Manjši odmiki od zgoraj navedenih odmikov so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.«
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1247
9.člen
V	četrtem odstavku 60. člena se nadomesti besedilo: »s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem« z novim besedilom »v katerih se nahaja zavarovano območje naselbinske dediščine ali neposredno nanj meji«
10.člen
V	60. členu se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »Prizidava objekta samo v kletni etaži ima praviloma ravno streho lahko obdelano tudi kot zelena streha. Vendar vidna površina plašča takšnega prizidka ne sme biti nad terenom za več kot 10% skupne površine plašča prizidka.«
11.člen
V	62. členu se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Kadar na funkcionalni parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 250,00 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.«
12.člen
V	prvem odstavku 63. člena se nadomesti razpredelnica za izračun potrebnega števila parkirnih mest glede na dejavnost z novo, ki se glasi: »
Namembnost objekta		Število parkirnih mest (PM)
Stanovanja in bivanje		
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe		2 PM/stanovanje
11221 Tri-in večstanovanjske stavbe	za stanovanje do 35m2 koristne stanovanjske površine	1 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
	za stanovanje od 36m2 do 100m2 koristne stanovanjske površine	1,5 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
	za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine	2 PM + 1PM na tri stanovanja za obiskovalce
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi in ipd.)		1 PM/12 postelj + 5% za obiskovalce
11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati)		1 PM/4 postelje + 5% za obiskovalce
11302 Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)		1 PM/5 postelj + 20% za obiskovalce
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)		1 PM/stanovanje + 10% za obiskovalce
Poslovno trgovske dejavnosti		
12201 Stavbe javne uprave		1 PM/40 m2 BTP
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)		1 PM/30 m2 BTP
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)		1 PM/35 m2 BTP
12301 Trgovski lokal (trgovski lokal pod 100 m2)		1 PM/35 m2 BTP Ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m2)		1 PM/40 m2 BTP ne manj kot 4 PM
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)		1 PM/70 m2 BTP ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2)		1 PM/30 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2)		1 PM/25 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)		1 PM/30 m2 BTP
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)		1 PM/25 m2 BTP
12303 Bencinski servisi		1 PM/25 m2 prodajnih površin ne manj kot 3PM
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne...)		1 PM/25 m2 BTP ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (avtopralnice)		3 PM/pralno mesto
Družbene dejavnosti		
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo		1 PM/5 sedežev
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1248
Namembnost objekta	Število parkirnih mest (PM)
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija)	
12620 Muzeji in knjižnice	1 PM/60 m2 BTP
12620 Stavbe za hrambo arhivskih gradiv	1 PM/500 m2 BTP
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov	1 PM/10 sedežev
Športne dejavnosti	
24110 Športna igrišča - stadion	1 PM/250 m2 BTP od tega 20% PM za avtobuse
24110 Športna igrišča - igrišča za tenis	4 PM/igrišče
24110 Športna igrišča (javna kopališča)	1 PM/110 m2 površine javnega kopališča
12650 Športne dvorane s prostori za gledalce	1 PM/30 m2 BTP od tega 20% PM za avtobuse
12650 Športne dvorane	1PM/20 m2 BTP
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)	
12650 Športne dvorane - kegljišče	4 PM/stezo
Posebne dejavnosti	
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)	1 PM/3 sobo
12112 Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 PM/4 sedeže + 1PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 5PM
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)	1 PM/10 sob
Družbene dejavnosti	
12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)	1 PM/10 postelj
12640 Stavbe za zdravstvo	1 PM/20 m2 BTP
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)	ne manj kot 2 PM
12640 Stavbe za zdravstvo	1 PM/150 m2 BTP
(zavetišče za živali)	ne manj kot 2 PM
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)	1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)	1,5 PM/učilnico
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v	1 PM/7 učencev
razvoju)	in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)	1 PM/25 m2 BTP
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)	2PM/oddelek + 1 PM/ oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev
Proizvodne dejavnosti	
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe	1 PM/250 m2 BTP
12713 Stavbe za spravilo pridelka	minimalno 1 PM
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2)	1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2)	1 PM/60 m2 BTP
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča	1 PM/150 m2 BTP
(skladišča s strankami)	
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča	1 PM/250 m2 BTP
(skladišča brez strank)	
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča	1 PM/100 m2 BTP
(razstavni in prodajni prostori)	
12510 Industrijske stavbe	6 PM/popravljalno mesto
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1249
Namembnost objekta	Število parkirnih mest (PM)
(delavnice za servis motornih vozil)	
Drugo	
24204 Pokopališča 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti	1 PM/600 m2 ne manj kot 10 PM
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)	1 PM/600 m2
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt)	1 PM/600 m2 od tega 20% PM za avtobuse
12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev)	1 PM/100 m2
12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe)	1 PM/50 m2* *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa
13.člen
V	64. členu se dopolni drugi odstavek z novo alinejo, ki se glasi: »strehe so praviloma ravne; dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za obravnavano EUP.«
14.člen
Drugi odstavek 65. člena se dopolni z novo alinejo, ki se glasi: »- na kmetijskem zemljiščih (K1 in K2),.«
15.člen
(1)	V tretjem odstavku 66. člena se briše besedilo, ki se glasi »SSe« in besedilo »SSs«.
(2)	V 66. členu se nadomesti osmi in deveti odstavek z novima, ki se glasita:
»(8) Parcelo objekta je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovati kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je parcelo objekta evidentirati v zemljiškem katastru oziroma predložiti potrdilo o oddanem zahtevku za uvedbo postopka evidentiranja parcele na GURS. Elaborat parcelacije mora vsebovati vse predpisane sestavine in podatke o novih mejah parcel, da bo GURS lahko izdal odločbo o evidentiranju parcelacije.
(9) Določila o minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za tiste parcele, ki jih v celoti obdajajo zazidane parcele obstoječih objektov ali parcele, na katerih gradnja objektov ni dovoljena (npr. kmetijska zemljišča, zelene površine, javna infrastruktura).«
16.člen
V	četrtem odstavku 70. člena se za tabelo doda besedilo, ki se glasi:
»- Na podlagi omejitvenih ravnin letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, prikazanih na kartah Prikaza stanja prostora, veljajo naslednji pogoji po območjih omejitve v okolici letališča:
•	območje A: Za postavitev trajnih ali začasnih objektov na območju A je obvezna pridobitev projektnih pogojev in soglasja pristojnega ministrstva za civilno letalstvo.
•	Območje B: Na območju B je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov katerih najvišji deli (vključno z antenami, dimniki, klimatskimi napravami, reklamnimi panoji, ipd.) presegajo nadmorsko višino 408 -m.n.m . ali pa njihova skupna višina presega 25 m.
•	Območje C (območje izven omejitvenih ravnin): Na območju izven omejitvenih ravnin letališča Jožeta Pučnika Ljubljana je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo za postavitev trajnih ali začasnih objektov katerih skupna višina presega 25m.
•	Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva za civilno letalstvo oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.«
17.člen
V	75. členu se nadomesti četrti odstavek z novima, ki se glasita: »Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
•	decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije;
•	soproizvodnja toplotne ali električne energije;
•	daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo;
•	toplotne črpalke;
•	druge naprave in tehnološki sistemi, ki predstavljajo zadnje stanja tehnike in ki so skladne s tehnološkimi standardi in predpisi ter predpisi na področju varstva okolja.«.
18.člen
V	82. členu se nadomestita osmi in devetnajsti odstavek z novima, ki se glasita:
»(8) Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine, ki so bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege je treba pridobiti tudi za poseg v EUP PR-05 ter druge posamezne EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za objekte in naprave za oglaševanje v vplivnih območjih
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1250
registriranih enot dediščine s čimer se potrdi upoštevanje varstvenega režima, ki velja za vplivno območje. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. (19) Pri posegih v vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine. Posebno pozornost je treba posvetiti legi, gabaritom, materialom, vegetaciji ter splošnemu oblikovanju fasad in strešin.«
19.člen
V	85. členu se nadomesti prvi odstavek z novim, ki se glasi: » (1) Pri gradnji objektov, urejanju površin ter obratovanju objektov je treba upoštevati določbe predpisov s področja varstva voda.«
20.člen
V	94. členu se nadomestijo prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek z novimi, ki se glasijo:
»(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(2)	Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(3)	Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(4)	Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5)	Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.«
21.člen
V	96. členu se doda novi peti odstavek, ki se glasi: »Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov. Na območju obrambe, prikazanem v kartah Prikaz stanja prostora, je treba za vsako novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za področje obrambe.«
22.člen
V	97. členu se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah, v skladu z veljavno zakonodajo.«
23.člen
V	99. členu se nadomesti drugi odstavek, ter dodajo novi tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo: »(2) Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3)	Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I in II stopnja varstva pred sevanjem.
(4)	I stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko poslovno - stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(5)	II stopnja varstva pred sevanjem velja za II območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I območje.
(6)	II stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(7)	Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.«
24.člen
V	100. členu se nadomestita prvi in drugi odstavek z novima odstavkoma, ki se glasita:
»(1) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje je za varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstvo bivalnih
Št. 44/15.9.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1251
prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje, treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.
(2) Namestitev novih obcestnih svetilk izven strnjenih območij naselij je treba omejiti na nujno potrebno. Uporabljajo se lahko samo svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji.«
25.člen
Dopolni se 101. člen z novima drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
»(2) Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže
obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45° od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
(3) Drugi odstavek tega člena ne velja, kjer je prepoznavna strnjena struktura gradnje, kot so stara mestna in vaška jedra, oziroma ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča.«
26.člen
Drugi odstavek 102. člena se dopolni z novo alinejo, ki se glasi: »- gradnja na mestu predhodno odstranjenega objekta,«
27.člen
V drugem odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SS stanovanjske površine« po posameznih členitvah namenskih rab, nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da se glasi: »
Členitev podrobne namenske rabe	SSa stanovanjske površine	SSe prosto stoječa individualna gradnja	SSs individualna strnjena gradnja	SSv večstanovanjska gradnja
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	11100 enostanovanjska stavba, 11210 dvostanovanjska stavba, 11221 tri in več stanovanjske stavbe 12420 garažne stavbe 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	11100 enostanovanjska stavba, 11210 dvostanovanjska stavba, 12420 garažne stavbe 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	11100 enostanovanjska stavba, 11210 dvostanovanjska stavba, 12420 garažne stavbe 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	11221 tri in več stanovanjske stavbe 12420 garažne stavbe 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
	Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.			
28.člen
V	drugem odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SS stanovanjske površine« v vrstici »maksimalni gabariti« nadomesti alineja, ki se glasi: »Podolgovat tloris min 1:1.4« z novo, ki se glasi: »Praviloma podolgovat tloris osnovnega kubusa v tlorisnem razmerju min 1:1.4. Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris«.
29.člen
V	drugem. odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SS stanovanjske površine« v vrstici »strehe« nadomesti alineja, ki se glasi: »simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 38° do 45° stopinj« z novo, ki se glasi:
»minimalno 60% manj zahtevnega objekta mora biti prekrito z dvokapno streho, naklona 38° do 45°, preostali del je lahko prekrit praviloma z ravno ali izjemoma drugače oblikovano streho; izjeme je potrebno strokovno utemeljiti. To določilo ne velja na območjih naselbinske dediščine. Na teh območjih je za drugačno oblikovanje streh potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje;«.
30.člen
V drugem odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SK površine podeželskega naselja, SKj vaško jedro in SP površine počitniških hiš« po posameznih členitvah namenskih rab, nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako da se glasi: »
Podrobna namenska raba	SK Površine podeželskega naselja	SKj Vaško jedro	SP Površine počitniških hiš
Vrsta	11100 enostanovanjska stavba	11100 enostanovanjska stavba	11100 enostanovanjska
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1252
objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	11221 dvostanovanjska stavba, 1121 tri in več stanovanjske stavbe, 12420 garažne stavbe, 24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe	11221 dvostanovanjska stavba, 1121 tri in več stanovanjske stavbe, 12420 garažne stavbe, 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe	stavba (počitniške hiše) 24110 športna igrišča (na prostem) 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
	Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.		
31.člen
V	drugem odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SK površine podeželskega naselja in SKj vaško jedro« v vrstici z naslovom »Merila in pogoji za oblikovanje« nadomesti besedilo, ki se glasi: »parceli stavbe« z besedilom, ki se glasi: »grajenem območju kmetije«, ter pri podrobnejši namenski rabi »SP površine počitniških hiš« v vrstici z naslovom »Merila in pogoji za oblikovanje« nadomesti besedilo, ki se glasi: »parceli stavbe« z besedilom, ki se glasi: »parceli objekta«.
32.člen
V	drugem odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SK površine podeželskega naselja, SKj vaško jedro in SP površine počitniških hiš« v vrstici »maksimalni gabariti« nadomesti alineja, ki se glasi: »Podolgovat tloris min 1:1.2« z novo, ki se glasi: »Praviloma podolgovat tloris osnovnega kubusa v tlorisnem razmerju min 1:1.2. Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris.«.
33.člen
V	drugem odstavku 105. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SS stanovanjske površine« in razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »SK Površine podeželskega naselja« prva alineja v vrstici z naslovom »strehe«, ki se glasi: »- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 38° do 45° stopinj;«, nadomesti z novo alinejo: »minimalno 60% manj zahtevnega objekta mora biti prekrito z dvokapno streho, naklona 38° do 45°, preostali del je lahko prekrit praviloma z ravno ali izjemoma drugače oblikovano streho; izjeme je potrebno strokovno utemeljiti. To določilo ne velja na območjih naselbinske dediščine. Na teh območjih je za drugačno oblikovanje streh potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje;«.
34.člen
V	drugem odstavku 107. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »CU Osrednja območja centralnih dejavnosti« nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da se glasi: »
Vrsta	1121 dvostanovanjske stavbe
objektov,	1122 tri in več stanovanjske stavbe
zahtevnih	121 gostinske stavbe
in manj	122 upravne in pisarniške stavbe
zahtevnih	123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12420 garažne stavbe 126 stavbe splošnega družbenega pomena 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas, Vrtec, otroška igrišča, druga odprta igrišča Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.
35.člen
V	107. členu se pri namenski rabi »CU Osrednja območja centralnih dejavnosti«, v vrstici »maksimalni gabariti« nadomesti alineja, ki se glasi: »Podolgovat tloris min 1:1.2« z novo, ki se glasi: »Praviloma podolgovat tloris osnovnega kubusa v tlorisnem razmerju min 1:1.2. Tlorisna oblika objekta je lahko v obliki črk »I, L, U,T« oziroma lomljen tloris.«
36.člen
V	107. členu se nadomesti v razpredelnici z podrobnejšo namensko rabo »CU Osrednja območja centralnih dejavnosti« alineja v vrstici z naslovom »strehe«, ki se glasi: »- simetrične dvokapnice z naklonom v smeri daljše stranice, naklon 38° do 45° stopinj;«, z novima alinejama:
prekrito z dvokapno streho, naklona 38° do 45°, preostali del je lahko prekrit praviloma z ravno ali izjemoma drugače oblikovano streho; izjeme je potrebno strokovno utemeljiti; - za objekte večjih tlorisnih dimenzij, nad 600m2 v največji etaži, so dovoljene ravne strehe, če niso v nasprotju z varstvenim režimom glede oblikovanja;«
37.člen
V drugem odstavku 107. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »CD Druga območja centralnih dejavnosti« po posameznih členitvah namenskih rab, nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da se glasi: »
Členitev	CDi	CDz	CDk
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1253
podrobne namenske rabe	dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa	zdravstvena dejavnost	kulturna in verska dejavnosti
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	1263 stavbe za izobraževanje 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 1262 muzeji in knjižnice, vrtec 12420 garažne stavbe 241 objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas	12640 stavbe za zdravstvo 12420 garažne stavbe 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene	1261	stavbe za kulturo in razvedrilo 1262	muzeji in knjižnice 12420 garažne stavbe 1272 Stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe
	Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.		
38.člen
V drugem odstavku 108. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »I - območja proizvodnih
dejavnosti« po posameznih členitvah namenskih rab, nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da se glasi: »
Podrobna namenska raba	IG Gospodarske cone	IK Površine za kmetijsko proizvodnjo
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	123	trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 124	postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 125	industrijske stavbe 12420 garažne stavbe (za potrebe cone) 12303 bencinski servisi	1271 nestanovanjske kmetijske stavbe 125 industrijske stavbe, če služijo kmetijski proizvodnji
	Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.	
39.člen
V 108. členu se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »IG gospodarske cone« se v tabeli nadomesti v vrstici z naslovom »Zelene površine« nadomesti: »FZP=0,20« z novim tekstom, ki se glasi: »FZP=0,01«, ter dopolni vrstica z naslovom »Maksimalna dopustna izraba« tako, da se za tekstom:« ki se glasi: »Višina: 12m« doda tekst, ki se glasi: »oziroma do višine obstoječih objektov enake namembnosti«.
40.člen
V drugem odstavku 109. člena se v razpredelnici s podrobnejšo namensko rabo »B - posebna območja« po posameznih členitvah namenskih rab, nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da se glasi: »
Podrobna namenska raba	BT Površine za turizem	BC Športni centri	BD Površine drugih območij
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	121 gostinske stavbe 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 12650 športne dvorane 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 12420 garažne stavbe (za potrebe cone)	12650 športne dvorane 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 12112 gostilne, restavracije, točilnice 12420 garažne stavbe (za potrebe cone)	123 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12112 gostilne, restavracije, točilnice 1261 stavbe za kulturo in razvedrilo 12650 športne dvorane 241 objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 12420 garažne stavbe (za potrebe cone)
	Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.		
41.člen	nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta objektov,
V drugem odstavku 110. člena se v razpredelnici s	zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da se glasi: »
podrobnejšo namensko rabo »Z - območja zelenih površin« po posameznih členitvah namenskih rab,
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1254
Podrobnejša namenska raba	ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport	ZD Zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo	ZK pokopališča
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	24110 športna igrišča 24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	24122 drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča na prostem)	12722 pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 24204 pokopališča
	Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.		
42.člen	»Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo
V drugem odstavku 111. člena se v razpredelnici s	tako, da se glasi: »
podrobnejšo namensko rabo »O - območja okoljske infrastrukture« nadomesti celotna vrstica z naslovom
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih
2212 prenosni vodovodi in pripadajoči objekti
2222	distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti
2223	cevovodi za odpadno vodo, čistilne naprave 24203 odlagališča odpadkov
Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka._
43.člen	objektov, zahtevnih in manj zahtevnih« z novo tako, da
V drugem odstavku 112. člena se v razpredelnici s	se glasi: »
podrobnejšo namensko rabo »P - območja prometnih površin« nadomesti celotna vrstica z naslovom »Vrsta
Vrsta objektov, zahtevnih in manj zahtevnih	211	ceste 212	železnice 214 mostovi, viadukti, predori, pregrade 124 stavbe za promet 12303 bencinski servisi Dopustna je gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture, objektov, ki so v javnem lokalnem interesu ter gradnja drugih objektov ali delov objekta, ki služijo dopolnjevanju osnovne dejavnosti in izhajajo iz dovoljenih spremljajočih dejavnosti. Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1 in prilogo 2 ter splošnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji tega odloka.
44.člen nadomesti celotna vrstica z naslovom »Dopustna dela in V drugem odstavku 115. člena se v razpredelnici s druge prostorske ureditve« z novo tako, da se glasi: » podrobnejšo namensko rabo »K - kmetijska zemljišča«	
Dopustna dela in druge prostorske ureditve	-	Agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. -	Ureditve za potrebe lova in ribolov (dopustne samo opazovalnice) -	Vzdrževanje in odstranjevanje objektov. -	Dopustne so raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. -	Sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja. -	Gradnja občinske javne infrastrukture v skladu s točko l in m splošnih smernic s področja varovanja kmetijskih zemljišč. -	Gradnja malih čistilnih naprav do 50PE. -	Dopustne so gradnje in ureditve, skladne z ZKZ. -	Dopustne so gradnje v skladu s prilogo 1.
45.člen
V drugem odstavku 120. člena se nadomesti beseda »Dopustni« z besedo »Dopustne«, ter nadomesti tretja alineja z novo tako, da se glasi: »-Posegi in gradnje na
parceli legalno zgrajenega objekta ali predhodno porušenega legalno zgrajenega objekta (nadomestna gradnja)«.
46.člen
V celoti se nadomesti priloga 1 z novo prilogo 1, ki se glasi:
»PRILOGA 1 - DOPUSTNI NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI
Za posamezne nezahtevne in enostavne objekte, ki jih je dopustno graditi po posameznih rabah je oznaka v razpredelnici »+« oziroma številka pogoja opredeljenega na koncu priloge od 1 do 50. V primeru, da v razpredelnici nI nobene oznake (je prazno polje), takšnega objekta v tej rabi nI dovoljeno graditi kot nezahtevni oziroma enostavni objekt.
1. MAJHNA STAVBA (stavba ma		hnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namen										ena prebivanju, obje				kti v javni rabi)															
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	+	+	+	+	2	+	+	+	1	2	2	2	2		+	+	+	+	25		+	+	+	+	+	+					
2. MAJHNA STAVBA KOT C	OPO	LNITEV OBSTOJEČE P				□ZIDAVE (stavba maj				hnih dimenzij, v			Pritlični, enoetažni izvedbi, samostoj							na al	pris	onjena k stavbi, objekti v javni rabi)									
VRSTA OBJEKTA /NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	+	+	+	+	2	+	+	+	1	2	2	2	2		+	+	+	+	25		+	+	+	+	+	+					
3. POMOŽNI OBJEKT V JAVNI RABI
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
Stavbe	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	42	42	13		
Gradbeno Inženirski objekt	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9	9			13		
Pomožni cestni objekti	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	14	+	+	+	+	+	41	41	14		
4. OGRAJA
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD I	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	O	K1	K2	G	VC	VI
	20,	20,	20,	20,	20,	20,	m	20,	20,	20,	20,	20,	20,	OA		20,	20,	20,	4,		4,	J T.		Al							
	15	15	15	15	15	15	01	15	15	15	15	15	15	¿4	¿4	15	15	15	24		24	40	40	4 O	40	40					
5. PODPORNI ZID (konstrukcija med dvema višinama zemljišča, ki preprečuje premik (zdrs) zemljine. Pri računanju višine podpornega zidu z ograjo se upošteva le merilo za podporni zid)
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	O	K1	K2	G	VC	VI
	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	8	37	37			
6. MALA KOMUNALNA ČISTILNA NAP			RAVA (naprava za čiščenje					komunalne odpadne vode z zmogl						ivostjo, manjšo od 2000 PE)																	
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	O	K1	K2	G	VC	VI
	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	3	10	10	10		
7. NEPRETOČNA GREZNICA (vod o tesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo)
VRSTA OBJEKTA / NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	C Di	CD k	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	3	3	3	3		3	3	3	3				3	3	3	3	3	3	3	3	3				3	3					
B. REZERVOAR (objekt, povezan s tlemi ali vkopan, s priključki in z inštalacijami)
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	C Di	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	16	16	16	16	+	+	+	16	16	16	16	16	16	+	+	16	16	16	16	16	16	+	+	+	+	+	46	46	46		
9. VODNJAK, VODOMET
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	C Di	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	39	39	39		
10. PRIKLJUČEK NA OBJEKTE GOSPODARSKE JAVNE INFRATSRUKTURE IN DALJINSKEGA OGREVANJA
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	C Di	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	35	35	+		
11. SAMOSTOJNO PARKIRIŠČE
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	43	48	48	48	48	48	48	48	48	48	48	489	48	+	+	48	48	33	48	48	48	+	+	+	+	+					
C/)<
(—H
<35
o
¡•o o
03 Q.
O CQ 03
O
O
cB tn
o cr
o<
12. KOLESARSKA POT, PEŠ POT, GOZDNA POT IN PODOBNE
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	36	36	+		
13. POMOL
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
																			+	+										+	+
14. ŠPORTNO IGRIŠČE NA PROSTEM (grajena ali utrjena površina, ki ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objektov ali tribun)
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
	45	45	45	45	45	45	45	45	45	45	45	45	45	45	45	+	+	+	+	45											
tt> i—K -5
03
ro cn 05
15. VODNO ZAJETJE IN OB	JEK1	ilZAAKUM		JLAC	JO VODE I		N NA	MAKANJE																							
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
Prostornina razlivne vode	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46	46		
Bazen	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+					
Namakalni sistemi	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	17	+	+	17	+	+
16. OBJEKT ZA OGLAŠEVANJE
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
Oglasne površine	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	19	10		19	19	19	19	19					
c -i
Qi O.
O CQ 03
O
o

18. POMOŽNI KMETIJSKO - GOZDARSKI 0				BJEK1	(objekt, nameni			en kmetijs		d prid	elavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju								, ki ni namenjen pre				jivan	u)							
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
Stavbe						+	+	+							+												11, 12	11, 12	31		
G rad benoinžen irski objekti						+	+	+							+												27	27	49		
Zbiralnik gnojnice ali gnojevke						+	+	+							+												+	+			
Stolpni silosi						+	+	+							+												28	28			
Gozdne prometnice																													+		
(—H -5
03
ro cn
17. OBJEKT ZA REJO ŽIVA
I (enoetažen objekt, namenjen reji živali)
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
Stavbe						22, 29	22, 29	22,3							+	23	23										29	29	29		
Ribogojnice								+							+															+	+
19. OBJEKTI ZA KMETI J SK	E PROIZVODE IN			DOPOLNILNO D			EJA VNOSI		(objekt, ki ni namenjen pre					bivanju)																	
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CDi	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	0	K1	K2	G	VC	VI
						+	+	+							+																
20. POMOŽNI KOMUNALNI OBJEKT
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	O	K1	K2	G	VC	VI
	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	+	47	47	47	47	47
21. POMOŽNI LETALIŠKI, PRISTANIŠKI OBJEKT IN POMOŽNI OBJEKTNA SMUČIŠČU
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CDz	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	O	K1	K2	G	VC	VI
Stavbe																			+				+						43		
Gradbenoinženirski objekti																			+				+						43		
																															
22. POMOŽNI OBJEKT NAMENJENI OBRAMBI IN VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER POMOŽNI OBJEKT ZA SPREMLJANJE STANJA OKOLJA IN NARAVNIH POJAVOV																															
VRSTA OBJEKTA/NRP	SS	SSa	SSe	SSs	SSv	SK	SKj	A	CU	CD	CD z	CD i	CDk	IG	IK	BT	BC	BD	ZS	ZD	ZK	PC	PL	PO	T	O	K1	K2	G	VC	VI
Stavbe	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	+	18	18	18	18, 22	18. 22	18, 22	18. 22	18, 22
Gradbenoinženirski objekti	13	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	18	+	18	18	18	18. 22	18. 22	18, 22	18, 22	18, 22
-	1 - izključno ria servisnem delu parcele; ne pred ulično fasado,
-	2 - dovoljeni objekti: uta, senčnica, kolesarnica,
-	3 - v primeru, ko ni možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in ob soglasju pristojnega upravljavca,
-	4 - izključno ograje namenjene potrebam športnih površin (zaščitne, varovalne ograje),
-	5 - parkovnih površin se praviloma ne omejuje. Če se zaradi varovanja oziroma zaščite parkovne površine omeji, se prvenstveno uporabljajo žive meje. Druge vrste ograj morajo biti transparentne, s čimer omogočajo pogled na zeleno površino. Maksimalna višina 1,5 m. Zidovi niso dovoljeni,
-	6 - le kot varovalna ograja pokopališča. Ograjevanje znotraj območja pokopališča nI dovoljeno,
-	7 - dovoljeni objekti: nadstrešek, uta
-	8 - Višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami, ko to nI mogoče pa se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi.
-	9 - lokacija se določi skupaj z občinsko strokovno službo,
-	10 - samo za potrebe objektov v A In SK v primeru, ko nI možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje In ob soglasju pristojnega upravljavca, v kolikor znotraj A In SK nI mogoče najti ustrezne lokacije za objekt, v oddaljenosti največ 50 m od roba stavbnih zemljišč; pri malih ČN do zmogljivosti 50 PE, pri nepretočnlh greznicah do 30 m3,
-11 - pritličen, enoetažni objekt; V kolikor znotraj SK ali A gradnja nI izvedljiva, je gradnja možna tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s kmetijo. Objekt ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč. Zazidana površina objekta za potrebe kmetijskega gospodarstva lahko doseže največ 40 m2. Gradnje niso dovoljene na območjih agrooperacij.
-	12 -objekti, površine do vključno 150 m2 in višina do vključno 3 m; - Gradnje niso dovoljene na območjih agrooperacij.
-	13 - skladno s funkcijo gozda, površina do vključno 40 m2 in višina do 3,5 m,
-	14-vsi razen cestni silos,
-	15 - za vse ograje znotraj naselij je potrebno pridobiti mnenje občinske strokovne službe,
-	16 - samo vkopan ali do velikosti 50 m3
-	17 - le v primerih zagotavljanja povezanosti namakalnega sistema,
-	18 - samo objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	19-objekti za oglaševanje površine do vključno 12 m2 in višine do vključno 5 m. Objekte za oglaševanje se prednostno namešča na javnih površinah, pri čemer se ne sme prekinjati kvalitetnih vedut in dostopov do drugih javnih površin. Pred postavitvijo objektov je potrebno pridobiti soglasje občinskega oddelka, pristojnega za prostor. Dopustna je postavitev oglaševalskih objektov izven javnih površin, pod pogojem, da so postavljeni znotraj zemljiške parcele poslovne enote, katere dejavnost se oglašuje, da so prilagojene pešcu in počasnemu prometu. Objektov za oglaševanje se ne sme umeščati na strehe stavb.
-	20 - dovoljena višina 2 m, ograja mora biti nad višino 1.50 m transparentna, razen na območjih kulturne dediščine, kjer ne smejo biti višje od 1,2 m s parapetom do 40 cm nad terenom ali brez parapeta.
-	21 - dovoljeno ob obstoječih kmetijskih stavbah,
-	22 - le do 20 m2 površine.
-	23 - samo za potrebe konjeništva,
-	24 - Ograje ne smejo prekinjati javnih poti. Ograje morajo biti transparentne
-	25 - v skupni površini do 150 m2
-	26 - samo en objekt
-	27 - višina objektov do 5 m. grajene ograje niso dovoljene, grajena gozdna prometnica ni dovoljena.
-	28 - višina objektov do 5 m
-	29 - dopustna le: - čebelnjak kot lesen enoetažnl pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2.
-	staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši. tlorisne površine do vključno 100 m2
-	31 - samo krmišča, površina do vključno 40 m2
-	32 - dovoljena tudi parkirna mesta In garaže za avtobuse, tovorna vozila in delovne stroje, ki presegajo 3,51 i m za priklopnike teh motornih vozli,
-	33 - dovoljene tudi parkirne površine, namenjene avtodomom
-	34 - višinske razlike na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinaml, ko to ni mogoče pa se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi.
-	35 - dopustni vsi. razen priključek na cesto, ki je dopusten le, če gre za dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt:
-	ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih ,
-	kije prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
-	ki gaje dopustno graditi na površinah razpršene poselitve
-	36 - dopustna je rekonstrukcija kolesarskih poti, pešpoti in podobnih poti, če so kategorizirane v skladu z zakonom, ki ureja ceste {npr. kategorizirana državna kolesarska pot, kategorizirana občinska kolesarska pot)
-	37 - dopustno le v primeru agromelioracije
-	39 - vrtina ali vodnjak za lastno oskrbo s pitno vodo, globine do 30 m ali za raziskave
-	40 - samo zbiralnik za kapnico ob obstoječih stavbah, vkopan ali do velikosti 50 m3
-	41 - le ob rekonstrukciji lokalnih cest, vsi razen cestni silos, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave
-	42 - ob rekonstrukcijah lokalnih cest, do velikosti 15 m2 in višine 4 m - samo čakalnica na postajališču In kolesarnica
-	43 - dovoljena višina do 3 m, nad višino 1,5 m mora biti ograja transparentna
-	44 - samo zmogljivost do 50 PE
-	45-do 1000m2
-	46 - zajem pitne in tehnološke vode (prostornina razlivne vode do 250 m3) In vodni zbiralnik za potrebe namakanja (prostornina razlivne vode do 2000 m3)
-	47 - razen ekološki otok
-	48 - parkirna mesta in garaže za osebna in tovorna vozila do 3,5t,
-	49 - kot zaščitne ograje pred divjadjo samo na meji med gozdom in obdelanimi površinami, ter za varovanje območja vodnih virov in ostale komunalne infrastrukture. Zidane ograje niso dovoljene. Postavitev ograj za pašo živine dovoljena le, če je paša določena v gozdnogojitvenem načrtu
-	50 - dovoljeno je vzpostaviti smučarsko progo dolžine do 200 m za čas smučarske sezone, postavljanje montažnih žičniških objektov.)
-	51 - višina ne sme presegati 1.2 m, brez parapeta (živa meja, les) oziroma z zidanim parapetom do višine 40 cm (kamen, beton, omet)«
Enota urejanja	Naselje	Podrobna namenska raba	Opis podrobne namenske rabe	PIA	FZ	Fl	Usmeritve za OPPN	Posebni PIPP
HQ-02 SSe	HOTEMAŽE	SSe	stanovanjske površine	PPIP			Na delu, ki leži v poplavnem območju; je treba pri načrtovanju upoštevati 94. člen odloka o OPN.	
H0-04 SSe	HOTEMAŽE	SSe	stanovanjske površine	PPIP				Na delu, ki leži v poplavnem območju; je treba pri načrtovanju upoštevati 94. člen odloka o OPN.
PR-12	PREBAČEVO	IK, SK	površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in kmetijo	PPIP				Območje je namenjeno preselitvi kmetijskega gospodarstva. Na območju je dovoljeno graditi en objekt namenjen bivanju lastnika kmetije ter graditev gospodarskih objektov za potrebe te kmetije. Gradnja stanovanjskega objekta je pogojena z predhodno oziroma sočasno gradnjo kmetijskih objektov. Višinski gabariti posameznih objektov ne smejo presegati objektov enake namembnosti v najbližjih sosednjih območjih.
							Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo ter v	
							pasu ob glavni cesti gradnji za potrebe mirne obrti	
							In poslovne ter storitvene dejavnosti. V pasu	
							namenjenemu poslovni, storitveni In obrtni dejavnosti je dovoljena višina objektov P+2N z	
ŠE-32 SS	ŠENČUR	SS	stanovanjske površine	OPPN			upoštevanjem enotne gradbene linije določene z rezervatom glavne ceste, stanovanjski del območja pa se po gradbenih masah zgleduje po sosednjem območju (ŠE-31 SSe}. Zasnova naj se po strukturi prilagaja terenu, oblikovno pa se lahko umeščajo tudi sodobno oblikovani objekti. Na območju je potrebno urediti primerno otroško igrišče. Pri Izdelavi OPPN je potrebno upoštevati Idejno zasnovo oziroma ureditve za potrebe ureditev glavne ceste G2-1 04; odsek 1136 Kranj - Spodnji Brnik, ter OPPN načrtovati tako: da ne bo posegal	
Enota urejanja	Naselje	Podrobna namenska raba	Opis podrobne namenske rabe	PIA	FZ	Fl	Usmeritve za OPPN	Posebni PIPP
							v predlagane rešitve širitve glavne ceste.	
ŠE-39 IG	ŠENČUR	IG	gospodarske cone	PPIP				V območju so dovoljene tudi ureditve za potrebe zdravstvenih dejavnosti ter vzgoje in Izobraževanja.
ŠE-43 BD	ŠENČUR	BD	površine drugih območij	PPIP	0,6	0,8		Območje je namenjeno ureditvam za potrebe trgovskega centra (1230 - Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti) ter ureditve za potrebe mirujočega prometa oziroma garaž (12420 garažne stavbe ), znotraj objekta je možna ureditev manjšega gostinskega objekta. Na območju so dopustne tudi gradnje objektov oziroma spremembe namembnosti objektov s klasifikacijo 122 - Poslovne in upravne stavbe: 124 - Stavbe za promet in stavbe za Izvajanje komunikacij, 125- Industrijske stavbe in skladišča, 126 - Stavbe splošnega družbenega pomena, ter vrste stavb za to ramensko rabo iz 109. člena OPN. Oblikovanje objekta: -	maksimalna višina slemena objekta je 10 m; -	oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin In drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni In poenoteni po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; -vsi pomožni objekti in naprave naj bodo locirani na vidno nelzpostavljenih mestih oziroma primerno zakriti; -	dovoljene so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in večkapne strehe na objektih manjših tlorisnih in višinskih gabaritov, z nameščenimi moduli solarnih in fotovoltaičnih sistemov. Potrebno je zagotoviti minimalno 20 % zelenih primerno hortikuitumo urejenih površin območja. Glede na predvideno dejavnost je potrebno zagotoviti eno parkirno mesto na 50 m2 BEP objekta. Postavitev reklamnih panojev in totema je
C/)<
(—H
p5
o
¡•o o
03 Q.
O CQ 03
O
O
cB
C/)
O CT
O«
(—H
03
ro c»
Enota urejanja	Naselje	Podrobna namenska raba	Opis podrobne namenske rabe	PIA	FZ	Fl	Usmeritve za OPPN	Posebni PIPP
								možna do maksimalne višine 20 m oziroma do maksimalno 5m nad slemenom objekta, ob pogojih in soglasju Ministrstva za promet, Direktorata za civilno letalstvo.
ŠE-50 CU	ŠENČUR	CU	osrednja območja centralnih dejavnosti	PPIP				Na območju so dovoljene obstoječe dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje.
ŠE-62 IK	ŠENČUR	IK	površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo	PPIP				Na območju so dopustne obstoječe dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje, ter ni dopustna gradnja objektov za rejo živali.
ŠE-63 SSe	ŠENČUR	SSe	stanovanjske površine	PPIP				Zasnova pozidave naj se po strukturi in obliki prilagaja terenu in prvotni strukturi gradnje v podeželskem naselju. Dvojčki, vrstne hiše ali večstanovanjske stavbe niso dovoljene. Pred pričetkom gradenj na tem območju se predvidi končna prometna in komunalna ureditev, ter izvede parcelacija. Oblikovanje objektov naj sledi kvalitetni arhitekturni dediščini na tem območju.
ŠE-71 CU	ŠENČUR	CU	osrednja območja centralnih dejavnosti	OPPN			Predviden OPPN. Pred pričetkom gradenj na tem območju se predvidi končna prometna in komunalna ureditev ter izvede parcelacija. Oblikovanje objektov naj sledi kvalitetni arhitekturni dediščini na tem območju.	
TR-10 BC	TRBOJE	VC, K2	športni centri in površina celinskih vod	OPPN			Predviden OPPN na območju Trbojskega jezera za ureditve namenjene športu in rekreaciji. Natančnejša opredelitev načrtovanih vsebin (postavitev žičnice za smučanje na vodi s pomožnimi in spremljajočimi objekti) bo podana z OPPN. V čim večji meri je treba ohranjati obrežno vegetacijo. Izvajanje dejavnosti in gradnja žičnice sta sprejemljivi le v času med 1. aprilom in 1. septembrom. Zaradi varstva prezimujočih ptic naj se v času, ko žičnica ne obratuje (od 1. septembra do 1. aprila), žice označi tako, da se ptice ne bodo zaletavale	
C/)<
(—H
p5
o
¡•o o
03
o.
O CQ 03
O
O
cB
C/)
O CT
O«
(—H
03
ro c» ro
Enota urejanja	Naselje	Podrobna namenska raba	Opis podrobne namenske rabe	PIA	FZ	Fl	Usmeritve za OPPN	Posebni PIPP
TR-13 0 TR-15BT							vanje. Pri določanju načina označevanja naj sodeluje strokovnjak za ptice Gradnja mora potekati na način: ki najmanj poškoduje obalo in dno jezera; vse nastale poškodbe pa je treba takoj po končani gradnji sanirati. Pred izdajo naravovarstvenega soglasja k OPPN se pridobi tudi mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo o ustreznosti kvalitete vode za izvajanje omenjene dejavnosti. V postopku priprave OPPN je potrebno pridobiti mnenje Direkcije RS za vode in Zavoda za ribištvo Slovenije.	
	TRBOJE	0	Območje okoljske infrastrukture	PPIP				Območje centralne čistilne naprave občine Šenčur. Ob gradnji čistilne naprave je treba gozdno vegetacijo ohranjati v največji možni meri. Zagotoviti je treba dostopnost do sosednjega gozda za gospodarjenje z njim. Objekte je treba načrtovati izven priobalnega pasii razen izjem: ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja s področja upravljanja z vodami.
	TRBOJE	BC	površine za turizem	PPIP				Na območju so dovoljene ureditve za potrebe obstoječe turistične dejavnosti brez nastanitvenih kapacitet (hostla, turističnih sob...}. Ob razpelu je treba zagotoviti odprt prostor, s katerim bo ohranjen prostorski kontekst razpela. Za vsak poseg v prostor na območju enote urejanja prostora je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Na območju je potrebno v čim večji meri ohranjati avtohtono obvodno vegetacijo. Objekte je treba načrtovati izven priobalnega pasu: razen izjem: ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja s področja upravljan a z vodami.
Enota urejanja	Naselje	Podrobna namenska raba	Opis podrobne namenske rabe	PIA	FZ	Fl	Usmeritve za OPPN	Posebni PIPP
								Dejavnost mora biti organizirana tako: da zadosti zakonsko predpisanim pogojem emisij v bivalno okolje. Poslovni objekti ali deli objektov ne smejo presegati višine najvišjega objekta v območju.
VG-09 SS	VOGLJE	SS	stanovanjske površine	OPPN			Predviden OPPN za enodružinsko stanovanjsko gradnjo. Zasnova naj se po strukturi prilagaja terenu, oblikovno pa se lahko umeščajo tudi sodobno oblikovani objekti.	
VI-08 S5e	VISOKO	SSe; ZD	stanovanjske površine	OPPN			Predviden OPPN za enodružinsko stanovanjsko gradnjo. Zasnova pozidave naj se po strukturi in obliki prilagaja terenu in prvotni strukturi gradnje v podeželskem naselju. Dvojčki, vrstne hiše ali večstanovanjske stavbe niso dovoljene. Pred pričetkoiri gradenj na tem območju se predvidi končna prometna in komunalna ureditev ter izvede parcelacija. Oblikovanje objektov naj sledi kvalitetni arhitekturni dediščini na tem območju. Na območju namenske rabe ZD je dovoljena hortikulturna ureditev in postavitev otroških Igral in urbane opreme.	
VI-11 SSe	VISOKO	SSe	stanovanjske površine	PPIP				Na območju se ohranja avtohtona obvodna vegetacija ter zagotavlja zadosten odmik ureditev do vodotoka. Objekte je potrebno načrtovati izven priobalnega pasu.
5E-52/1 PO	ŠENČUR	PO	ostale prometne površine	OPPN			Območje počivališča navezano na avtocesto.	
5E-52/2 PO	ŠENČUR	PO	ostale prometne površine	OPPN			Območje bencinskega servisa navezano na avtocesto.	
ŠE-53/1 PO	ŠENČUR	PO	ostale prometne površine	OPPN			Območje počivališča navezano na avtocesto.	
ŠE-53,'2 PO	ŠENČUR	PO	ostale prometne površine	OPPN			Območje bencinskega servisa navezano na avtocesto.	
C/)<
(—H
p5
o
¡•o o
03 Q.
O CQ 03
O
O
cB
C/)
O CT
O«
œ
(—H -Î
03
ro c»
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1265
(2) V prilogi 2 se črtata vrstici z naslednjo vsebino: »
Enota urejanja	Naselje	Podrobna namenska raba	Opis podrobne namenske rabe	PIA	FZ	FI	Usmeritve za OPPN	Posebni PIPP
ŠE-66 PC	ŠENČUR	PC	avtoceste in hitre ceste s priključki	DPA			Območje se ureja z državnim prostorskim načrtom.	
ŠE-67 PC	ŠENČUR	PC	avtoceste in hitre ceste s priključki	DPA			Območje se ureja z državnim prostorskim načrtom.	
III. Prehodne in končne določbe
48.člen
Spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur so stalno na vpogled pri občinski službi za urejanje prostora Občine Šenčur.
49.člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 350-0085/2013-119 Datum: 4. 10. 2017
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
941.
Sklep o določitvi javne infrastrukture področju kulture v Občini Šenčur
na
Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 17. člena Statuta Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, 2/11) je Občinski svet Občine Šenčur na 22. seji, dne 27. 9. 2017 sprejel
SKLEP
O DOLOČITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI ŠENČUR
1.	člen
S tem sklepom se določi javna infrastruktura na področju kulture na območju občine Šenčur.
2.	člen
Javna infrastruktura na področju kulture postanejo nepremičnine oziroma deli nepremičnin ter oprema v teh nepremičninah, katera služi kulturnim dejavnostim.
3.	člen
Kot javna infrastruktura na področju kulture na območju občine Šenčur, se s tem sklepom določi:
V naselju Šenčur:
1.	Blagneča hiša, Pipanova 2, 4208 Šenčur,
ki stoji na zemljišču parc.št. 310/1, katastrska občina 2119 Šenčur;
2.	Dom krajanov Šenčur, Kranjska cesta 2, 4208 Šenčur,
ki stoji na zemljišču parc.št. 112/1, katastrska občina 2119 Šenčur;
V	naselju Trboje:
Kulturni dom Trboje, Trboje 39, 4000 Kranj,
ki stoji na zemljišču parc.št. 119/6, katastrska občina
2126 Trboje;
V	naselju Visoko:
Dom krajanov Visoko, Visoko 67, 4212 Visoko,
ki stoji na zemljišču parc.št. 972/2, katastrska občina
2106 Visoko;
V naselju Voglje:
Dom vaščanov Voglje, Na vasi 21, Voglje, ki stoji na zemljišču parc.št. 7/2 in 8, občina 2125 Voglje;
4208 Šenčur, vse katastrska
4.	člen
Nepremičnine iz 3. člena tega sklepa se kot javna infrastruktura na področju kulture zaznamujejo v zemljiški knjigi.
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Republike Slovenije.
Številka: 350-0085/2013-119 Datum: 4. 10. 2017
Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan
942.
OBČINA VITANJE
Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2017 - 2
Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09,51/10 IN 40/12-ZUJF), 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -UPB,14/13-POPR. in 101/13) in 16. člena statuta Občine Vitanje-UPB1 (UGSO št. 20/2012) je Občinski svet Občine Vitanje na 17. redni seji dne 28. 9. 2017 sprejel
ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VITANJE ZA LETO 2017 - 2
1. člen
Z Odlokom o Rebalansu Proračuna Občine Vitanje za leto 2017 - 2 se spreminja in dopolnjuje Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) v 2. členu.
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1266
2. člen
2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) Odloka o rebalansu nproračuna Občine Vitanje za leto 2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/2017) spremeni tako, da se glasi:
»V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
Konto	Naziv	Znesek v EUR
	A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
I.	SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74)	2.084.625,59
	TEKOČI PRIHODKI (70+71)	1.730.334,00
70	DAVČNI PRIHODKI	1.678.495,00
700	Davki na dohodek in dobiček	1.550.290,00
703	Davki na premoženje	71.315,00
704	Domači davki na blago in storitve	56.890,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	51.839,00
710	Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	42.540,00
711	Takse in pristojbine	1.000,00
712	Globe in druge denarne kazni	400,00
713	Prihodki od prodaje blaga in storitev	600,00
714	Drugi nedavčni prihodki	7.299,00
72	KAPITALSKI PRIHODKI	125.000,00
720	Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	5.000,00
722	Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev	120.000,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	229.291,59
740	Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	184.296,48
741	Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	44.995,11
II.	SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45)	2.280.405,33
40	TEKOČI ODHODKI	799.047,89
400	Plače in drugi izdatki zaposlenim	123.330,28
401	Prispevki delodajalcev za socialno varnost	18.350,00
402	Izdatki za blago in storitve	600.691,50
403	Plačila domačih obresti	13.000,00
409	Rezerve	43.676,11
41	TEKOČI TRANSFERI	781.363,13
410	Subvencije	21.200,00
411	Transferi posameznikom in gospodinjstvom	516.999,00
412	Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam	61.625,00
413	Drugi tekoči domači transferi	181.539,13
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	647.166,23
420	Nakup in gradnja osnovnih sredstev	647.166,23
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	52.828,08
431	Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	25.624,00
432	Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	27.204,08
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-195.779,74
	B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(750+751+752)	5.197,50
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV	5.197,50
750	Prejeta vračila danih posojil	0,00
751	Prodaja kapitalskih deležev	5.197,50
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443)	0,00
44	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
440	Dana posojila	0,00
441	Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	
	(IV.-V.)	5.197,50
	C. RAČUN FINANCIRANJA	
VII.	ZADOLŽEVANJE (500)	135.770,48
50	ZADOLŽEVANJE	135.770,48
500	Domače zadolževanje	135.770,48
VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550)	101.207,00
55	ODPLAČILA DOLGA	101.207,00
550	Odplačila domačega dolga	101.207,00
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-156.018,76
X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	34.563,48
XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	195.779,74
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA	164.861,90
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1266
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Župan, Nadzorni odbor, Upravni organ), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vitanje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.«
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-007/2017-004 Datum: 28. 9. 2017
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
943. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Vitanje
Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/2006, UPB1; Uradni list RS, št. , 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US:, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZF0-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009-ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16) , 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št.94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO in 76/16-odl.US);17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11, UPB 21/13, 111/13, 74/14; -odl. US, 92/14, -odl. US, 32/16 in 15/17-odl.US); 3. in 7. člena Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPP0, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011-0RZGJS40); Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št.98/15) in 16. člena Statuta Občine Vitanje UPB1 (UGSO št. 20/2012) je Občinski svet Občine Vitanje na 17. redni seji dne 28. 9. 2017 sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE VITANJE
I. Splošne določbe
1.člen (namen)
(1) Ta odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Vitanje (v nadaljevanju: odlok), ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
•	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
•	pogoje izvajanja javne službe,
•	izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo,
•	izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo,
•	pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
•	financiranje javne službe,
•	meritve in obračun,
•	vrste in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe,
•	nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe in
•	druge elemente potrebne za izvajanje javne službe.
•	Namen odloka je:
•	zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
•	uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
•	zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Internem pravilniku o tehnični izvedbi ter uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini Vitanje. (v nadaljevanju: Interni pravilnik).
2. člen (pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1)Izvajalec	gospodarske javne službe (v nadaljevanju: izvajalec) je Komunala Vitanje javno podjetje, d.o.o., ki ima v najemu objekte in naprave za izvajanje
gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje
komunalnih in padavinskih odpadnih voda in jih vzdržuje.
(2)Upravljavec	javnega kanalizacijskega omrežja je pravna oseba, ki zagotavlja pogoje za izvajane gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na njenem oskrbovanem področju.
(3)Uporabnik	javne službe je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je lastnik objekta ali
zemljišča, kjer nastaja odpadna komunalna voda.
(4)Komunalna	odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih.
Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v
stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 Pe in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, predpisane v veljavni zakonodaji.
(5)Padavinska	odpadna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(6)Ločen	kanalizacijski sistem je sistem, ko odvajamo komunalno odpadno vodo posebej v kanalu za komunalno odpadno vodo in padavinsko odpadno vodo posebej v kanalu namenjenem padavinskim odpadnim vodam.
(7)Javna	kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1267
kanalizacijo. Je v lasti Občine in v upravljanju pri izvajalcu javne službe. Javna kanalizacija so tudi infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.
(8)Interna	kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno
greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(9)Kanalizacijski	priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška, ki se praviloma nahaja ob parcelni meji nepremičnine, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka od zunanje stene stavbe pa do prvega jaška sekundarne kanalizacije.
(10)Primarno	kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode.
(11)Sekundarno	kanalizacijsko omrežje je sistem kanalov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje.
(12)mKčN	je mala komunalna čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, skladno z zakonom, ki ureja male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN).
(13)Obstoječa	greznica je obstoječa greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in je obratovala na dan uveljavitve tega odloka.
(14)Zbirni	kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju kataster GJI) je sistem zbirk prostorskih podatkov, katere na nivoju države vodi GURS. Občina pooblasti IJS za vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, posredovanje podatkov državnim organom v skladu z zakonodajo in plača stroške povezane s tem.
(15)Kataster	izvajalca javne službe (v nadaljevanju kataster IJS) je sistem zbirk podatkov, ki vsebuje vse spremembe na javnih vodih in hišnih priključkih, ki so posledica posegov v komunalno infrastrukturo.
V primerih novogradenj in vzdrževanja komunalne infrastrukture stroške povezane z vpisom sprememb v kataster IJS, poravna lastnik voda.
(16)Aglomeracija	je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo.
(17)Populacijski	ekvivalent (v nadaljevanju PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)).
II. Vrsta in obseg storitev ter prostorska opredelitev javne službe
3.	člen (javna služba)
(1)	Javna služba na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
•	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
•	vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
•	odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo,
•	vodenje evidenc v skladu z veljavno zakonodajo,
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 1OO m2 in pripadajo stavbi, iz katere se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh.
(2)	Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(3)	Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
(4)	V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
•	redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
•	prevzem blata iz MKČN in obstoječih (pretočnih) greznic ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta,
•	izvedbo prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene obratovanja za MKČN v skladu z Uredbo, ki ureja monitoring in izdelavo ocene obratovanja,
•	evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo.
4.	člen
(izvajalec in uporabnik javne službe)
(1)	Občina Vitanje je lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine Vitanje v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2)	Izvajalec javne službe ter upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občine Vitanje je
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1268
Komunala Vitanje, javno podjetje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec).
(3) Uporabniki javne službe so lastniki oziroma najemniki oziroma posestniki stavb, dela stavb, gradbeno inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavci javnih površin, za katerega se zagotavlja izvajanje javne službe.
5.	člen
(program odvajanja in čiščenja)
Občina Vitanje zagotavlja izvajanje storitev javne službe na svojem območju v skladu z veljavno zakonodajo, izvajalec pa javno službo na navedenem območju občine Vitanje, izvaja skladno s predpisi in s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program). Program izdela izvajalec skladno z Uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in ga sprejme župan.
6.	člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne odpadne vode na območju občine se prostorsko zagotavlja:
•	v čistilni napravi Vitanje za komunalne odpadne vode, ki se vanjo odvajajo prek javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena,
•	v MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik.
7.	člen
(prevzem vsebin greznic in blata MKČN)
Odvoz blata iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic zagotavlja Komunala Vitanje, javno podjetje d.o.o..
III. Pogoji izvajanja javne službe
8.	člen (javna pooblastila)
(1)	Izvajalec ima javno pooblastilo za vodenje katastra in posredovanje podatkov iz katastra javne kanalizacije.
(2)	Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k izvedbi priključkov na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov in prostorskem načrtovanju, Internem pravilniku in tem odloku.
(3)	Izvajalec je dolžan izdati soglasje za priključitev najpozneje v 30-ih dneh od prejema popolne vloge.
(4)	Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičeni interes.
(5)	Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja se posredujejo v skladu z veljavno zakonodajo.
(6)	Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture ter priključkov povezanih z javno infrastrukturo.
9.	člen
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1)	Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje izvajalcu.
(2)	Medsebojna razmerja med izvajalcem in lastnikom javne kanalizacije glede razpolaganja s to komunalno infrastrukturo in druga, s komunalno infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi o najemu, vzdrževanju in uporabi javne infrastrukture.
10.člen (sistem odvajanja)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja se morajo praviloma graditi v ločenem sistemu.
IV.	Objekti in naprave za izvajanje javne službe
11.	člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
(1)	Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje.
(2)	Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(3)	Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do objektov in naprav javne kanalizacije z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(4)	Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v najkrajšem možnem času po izvedbi del.
12.	člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave uporabnikov so:
•	kanalizacijski priključek,
•	objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj,
•	interna kanalizacija,
•	interno črpališče,
•	nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in enako ali večjo od 50 PE za nestanovanjske stavbe v skladu z Uredbo in niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda.
V.	Izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo
13.	člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1)	Na območju aglomeracije, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, obvezna.
(2)	Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na teh območjih komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v MKČN z zmogljivostjo pod 50 PE ali nepretočno greznico, če so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, ki jih zagotavlja Občina in upravlja izvajalec javne službe, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za
priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1269
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje.
(3)	V kolikor je preračunana obremenitev na 1 m dolžine kanalskega voda večja od 0,02PE, odvajanje pa je možno s prečrpavanjem, je uporabnik dolžan izvesti interno črpališče.
(4)	V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje.
(5)	Priključitev na javno kanalizacijo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni obvezna, ko bi bile tehnične rešitve, ki bi le to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik dolžan vgraditi MKČN.
(6)	Izvajalec mora v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo oz. po njeni izgradnji, obvestiti lastnika objekta, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi, razen če ni z odločbo o odmeri komunalnega prispevka ali drugim pravnim aktom določeno drugače.
(7)	Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
(8)	Izvajalec lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Internem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(9)	Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu s predpisi in zahtevami izvajalca javne službe.
(11)Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu.
14. člen (način priključitve)
(1)	Za vsak objekt je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objekta, se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja več priključkov.
(2)	V primeru ločenega sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda se mora izvajati dosledno priključevanje odpadnih vod na sanitarni kanal in padavinskih vod na meteorni kanal.
(3)	Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz objekta, pri katerem je iztok odpadne vode nižji od temena javne kanalizacije se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo
zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. Podrobnosti so določene v Internem pravilniku.
(4)	V primeru priključitve preko hišnega črpališča mora biti le-to zasnovano tako, da ne povzroča prekomernega zastajanja odpadne vode.
(5)	Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik.
(6)	V primeru, da priključek v celoti ne poteka po zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, po katerem poteka.
(7)	Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz 12. člena in iz prvega odstavka tega člena, ki se morajo graditi po enakih določilih kot veljajo za javno kanalizacijo, bremeni uporabnika. Uporabnik je s temi objekti dolžan gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode v javni kanalizaciji.
15.	člen (pogoji priključitve)
(1)	Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
•	da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije,
•	da je izdelan projekt priključka,
•	da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
•	da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca. Lastnik objekta je dolžan podati vlogo za priključitev in
izvajalca obvestiti o fizični izvedbi priključka najmanj osem dni pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, se novega uporabnika vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
(2)	K vlogi za priključitev na javni kanalizacijski sistem uporabniku ni potrebno predložiti projekta hišnega priključka v primeru, da se gradi nova ulična kanalizacija in je priključek že obravnavan v projektu nove ulične kanalizacije in je za celotno območje izdelan projekt priključkov.
16.	člen (izvajanje priključkov)
(1)	Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede:
•	izvajalec,
•	drug, za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca.
(2)	Priključitev na javno kanalizacijo izvede izvajalec.
(3)	V primeru iz druge alineje prvega odstavka, nadzor nad deli pri gradnji priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika. V ta namen izvajalec pred pričetkom del opravi ogled za izvedbo priključka.
(4)	Izvajalec ob pregledu priključka izdela izvedbeno skico ali geodetski načrt. Tehnični podatki kanalizacijskega priključka se vnesejo v bazo kanalizacijskih priključkov. Stroške izdelave izvedbene skice ali geodetskega načrta in vnosa podatkov nosi uporabnik priključka v skladu z veljavnim cenikom izvajalca.
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1270
(5) Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco priključenih uporabnikov.
17.	člen
(material kanalizacije priključkov)
Priključek uporabnika mora biti grajen iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SISt EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Internem pravilniku.
18.	člen (spremembe na priključkih)
(1)	Sprememba dimenzije ali trase priključka, izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način kot za nov kanalizacijski priključek.
(2)	Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta ali spremembe mesta priključitve. Za izvedbo ukinitve se smiselno uporabi prvi in drugi odstavek 16. člena.
(3)	Vsaka sprememba priključka se evidentira v interni bazi priključkov na stroške uporabnika.
19.	člen (padavinske in tuje vode)
Javna kanalizacija je namenjena odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode. V javno kanalizacijo, ki mora biti vodotesna, ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice, vod odprtih vodotokov, meteornih vod, kjer jih je mogoče speljati v ponikanje ali v vodotok, vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov. Ravno tako ni dovoljeno odvajanje kemikalij, olj, organskih odpadkov in jedkih snovi. V javno kanalizacijo se sme odvajati samo komunalno odpadno vodo v skladu z veljavno zakonodajo.
20.	člen (industrijske odpadne vode)
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo, pod pogoji, ki jih določa ta odlok in soglasje izvajalca.
VI. Izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo
21.	člen
(način odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
(1)	Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MkčN ali izjemoma nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati vsem veljavnim predpisom. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije; za upravljanje s temi objekti pa morajo lastniki izbrati in pooblastiti odgovornega upravljavca - vzdrževalca naprav.
(2)	Skladno z veljavnimi predpisi izvajalec na stroške lastnika ali uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma oceno obratovanja MKČN.
(3)	Ob izdelavi ocene obratovanja je potrebno preveriti:
•	način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKčN, v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
•	MKČN,
•	način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
•	izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN,
•	- zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
•	skladnost MKČN s standardi navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v MKČN, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
•	vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
22.	člen (pogodba o praznjenju)
Investitor, ki namerava graditi na območju kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, mora pred izdajo soglasja z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju malih komunalnih čistilnih naprav oziroma greznic.
23.	člen
(prevzem in ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
(1)	Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz nepretočnih greznic, MKČN in obstoječih greznic na celotnem območju občine. Praznjenje individualnih greznic se izvaja na podlagi programa praznjenja greznične gošče oziroma na podlagi predhodnega naročila uporabnikov (najmanj enkrat na tri leta). Uporabniki morajo v ta namen omogočiti dostop do greznic. Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami in količino načrpane greznične gošče.
(2)	Izvajalec je uporabnika dolžan obvestiti o obveznosti in datumu dejanske izvedbe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode 14 dni pred izvedbo storitve elektronsko ali po pošti. V kolikor praznjenje ni izvedeno v predpisanem roku in ali se uporabnik ne odzove na obvestilo se uporabniku določi nov termin. Obvestilo o izvedbi storitve z novim terminom se posreduje s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(3)	Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
(4)	Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(5)	Uporabnik ni dolžan plačati stroškov iz prejšnjega odstavka v primeru, ko zaradi daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega opravljanja storitve.
(6)	Občina za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
(7)	Praznjenje greznice ali MKčN je obveznost izvajalca.
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1271
(8) Izvajalec lahko odda storitev praznjenja in čiščenja blata iz greznic in MKČN po pogodbi drugim podizvajalcem.
24.	člen (obstoječe greznice in MKČN)
(1)	Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN, izvajalec javne službe na območju občine, zagotavlja iz prostornine prvega usedalnika, merjenega v m3.
(2)	V primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu s predpisi, je izvajalec javne službe dolžan izprazniti do 6 m3 vsebine iz obstoječe greznice ob enkratnem praznjenju v obdobju treh (3) let za enostanovanjsko stavbo.
25.	člen
(ravnanje z blatom znotraj kmetijskega gospodarstva)
(1)	Blato iz MKČN ali greznic znotraj kmetijskega gospodarstva se lahko zmeša skupaj z gnojevko oz. gnojnico in mora biti skupaj skladiščena najmanj šest (6) mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav. Kmetijsko gospodarstvo je izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja blata iz greznic ali MKčN. Izvajalec v tem primeru kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo prve meritve in obratovalni monitoring, oziroma oceno obratovanja za MKČN. Uporabnik te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe.
(2)	Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu ob začetku, prenehanju ali kakršnikoli spremembi, v zvezi z opravljanjem te dejavnosti vložiti zahtevek za oprostitev plačila storitve, povezane z greznicami in MKČN do 50 PE, ki nastaja v kmetijskem gospodarstvu na območju občine Vitanje za dostaviti obrazec o kmetijskem gospodarstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šest (6) mesecev, ter predložiti pisno izjavo, da je ravnanje z blatom namenjeno za gnojilo v kmetijstvu skladno s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(3)	Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu ne dostavi ustreznih potrdil oziroma ne sporoči sprememb skladno s prejšnjim odstavkom, mu izvajalec zaračuna stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe uporabniku za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z greznicami ali MKČN, merjenih po m3 dobavljene pitne vode.
VII. Monitoring
26.	člen
(obveznost opravljanja periodičnih meritev)
(1)	Izvajalec v soglasju, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in kvalitete odpadne vode in izgradnje merilnega mesta.
(2)	Naprave, s katerimi uporabnik izvaja meritve, vzdržuje na lastne stroške.
27.	člen (izvajanje meritev)
(1) Prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, določene v soglasju, izvaja uporabnik sam pri za to
pooblaščenem izvajalcu, ki je pridobil zahtevano pooblastilo.
(2) Izvajalec predpiše način vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre.
28.	člen
(način merjenja, obseg meritev in poročanja)
(1)	Izvajalec lahko v skladu z veljavno zakonodajo določi način merjenja količin, stopnjo onesnaženosti in pogostost meritev odpadnih voda.
(2)	Izvajalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne v manjšem obsegu kot predpisuje Uredba o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(3)	O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati izvajalca v skladu z določili v soglasju, oziroma najmanj enkrat na leto, najkasneje do 31.1. tekočega leta za preteklo leto.
29.	člen (merilno mesto)
(1)	Uporabnik mora izvajalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
(2)	Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. Uporabnik mora izvajalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav. Merilno mesto mora biti dostopno izvajalcu 24 ur na dan.
(3)	Kadar izvajalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja tega mesta nesorazmerno draga, lahko izvajalec predvidi druge načine za določitev količin in kvalitete odpadnih voda.
30.	člen
(stroški)
Vse stroške za meritve plača uporabnik.
VIII. Pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov
31.	člen (obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje obveznosti:
•	zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno zakonodajo,
•	zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
•	zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ter manjše od 1OO m2, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture,
•	zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN,
•	- zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
•	izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno zakonodajo,
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1272
•	na poziv Občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
•	izdajati ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
•	obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
•	voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture,
•	voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence,
•	izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje,
•	redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
•	izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
•	izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
•	uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku,
•	iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,
•	izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
•	voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov,
•	izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih,
•	izvajati dežurno službo,
•	izvajati druge obveznosti tega odloka.
32. člen
(vzdrževanje in izvajanje investicij)
(1)	Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2)	Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je Občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije.
(3)	Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti.
(4)	V primeru rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije mora projekt nove kanalizacije predvideti mesto priključitve vseh obstoječih in predvidenih objektov. Mesta priključitve morajo biti vrisana v situaciji
in podolžnem profilu. V projektu za izvedbo morajo biti v situaciji vrisani hišni priključki v celoti z vsemi višinskimi kotami za vsak obstoječ objekt, od mesta priključitve na javno kanalizacijo do iztoka iz objekta.
(5)	V primeru vzdrževanja, rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije se v sklopu izvedbe izvedejo odcepi za hišne priključke do parcelne meje oziroma roba cestnega telesa tako, da je možna kasnejša izvedba priključka brez posega v cestno telo.
(6)	Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
33. člen (obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije skladno s soglasjem za priključitev in projektno dokumentacijo;
•	omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa;
•	redno vzdrževati (pregledovati, čistiti,...) interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, ter voditi dnevnik obratovanja posamezne MKČN in lovilca olja;
•	redno kontrolirati sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu;
•	pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji;
•	obveščati izvajalca o vseh spremembah pogojev za priključitev;
•	redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov;
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih v uredbi, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
•	prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete komunalne odpadne in padavinske vode;
•	spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode;
•	pri odvajanju odpadno tehnološke vode v javno kanalizacijo najmanj štirikrat letno oziroma pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu z Uredbami Vlade RS;
•	preprečiti spuščanje odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo in ne smejo odpadne vode pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno) da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
•	v primeru, da naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja;
•	od izvajalca pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo;
•	ne smejo preprečiti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
•	upoštevati, da ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko:
• povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1273
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja,
•	povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, o stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
•	povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala, da nastaja neprijeten vonj,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi
•	pisno obvestiti upravljavca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja, če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov;
•	poravnati stroške in odpravo škode zaradi nepravilnega ravnanja.
34.	člen
(posegi v območju kanalizacije)
(1)	Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti izvajalca in izvajati dela tako, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravila.
IX. Prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode
35.	člen (prekinitev odvajanja)
(1) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje in čiščenje odpadne vode v naslednjih primerih:
•	če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod;
•	če odpadna voda ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije;
•	če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih strupenih, gorljivih, eksplozivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav;
•	če je bil priključek na kanalizacijsko omrežje izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju z njim, ali če uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni način izvedbe priključka;
•	če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem izvajalca odčitavanje, zamenjavo in pregled merilca pretoka;
•	če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na merilcu pretoka ali kako drugače spremeni izvedbo priključka;
•	če uporabnik izvajalcu onemogoči izvajanje nujnih vzdrževalnih del;
•	če je prostor, kjer se nahaja obračunski vodomer nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati količine porabljene vode;
•	če uporabnik ne vzdržuje merskega mesta in v njem instalirane merilne opreme;
•	če uporabnik v sanitarni sistem nedovoljeno odvaja padavinsko, drenažno ali izvorno vodo;
•	če uporabnik, ki mora izvajati redni monitoring, izvajalcu ne predloži analize odpadne vode ali če te analize ni opravil pooblaščeni laboratorij;
•	če uporabnik ne plača računa niti v roku 7 dni po prejemu pisnega opomina.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
36.	člen (povrnitev povzročene škode)
Uporabnik je dolžan povrniti škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, ki jo je povzročila njegova odpadna voda s tem, ko je zaradi njegovega ravnanja prišla v omrežje.
37.	člen (začasna prekinitev)
(1)	Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora v času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
(2)	V primeru intervencije na objektih in napravah lahko izvajalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
X.	Prekinitev odvajanja odpadnih in padavinskih voda v primeru višje sile
38.	člen
(prekinitev v primeru višje sile)
V primeru višje sile kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitji škodljivih snovi v kanalizacijo, ima IJS pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda, vendar mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
XI.	Financiranje in plačevanje storitev
39.	člen (viri financiranja)
(1) Viri financiranja javne službe so:
•	cena odvajanja odpadne komunalne in padavinske odpadne vode;
•	cena čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
•	komunalni prispevek;
•	okoljska dajatev za onesnaževanje odpadnih voda;
•	cena storitve, povezane z greznicami in MKČN;
•	sredstva občinskega proračuna;
•	lastna sredstva občanov in pravnih oseb;
•	sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1274
•	sredstva Evropske unije;
•	različne dotacije ali subvencije;
•	druga sredstva, namenjena izgradnji javne kanalizacije.
(2) Cene odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, potrjuje Občinski svet Občine Vitanje.
40.	člen (obračun)
(1)	Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje glede na količino v javno kanalizacijsko omrežje odvedene vode. Enota za obračun je m3.
(2)	Uporabnik ima lahko padavinske odpadne vode s streh speljane v javno kanalizacijo preko urejenega zadrževalnika ( zbiralnika deževnice). Zbiralniki deževnice so objekti in naprave na interni kanalizaciji objekta in so namenjeni za zbiranje strešne padavinske vode, ki v gospodinjstvu lahko nadomestijo porabo pitne vode za potrebe: sanitarnega izplakovanja, pranja perila, zalivanja vrtov ipd.
(3)	Če ima uporabnik padavinske odpadne vode s streh speljane v javno kanalizacijo preko ustrezno urejenega zadrževalnika, plača samo 50 % količin padavinskih odpadnih voda s strehe.
(4)	Za delno - 50 odstotno oprostitev plačila komunalnih storitev iz predhodnega odstavka tega člena mora imeti uporabnik ustrezni volumen zadrževalnika, in sicer najmanj :
•	3 m3 za padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine do 250 m2
•	6 m3 za padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine nad 250 m2
(5)	V primeru, ko se za zadrževalnik oz. zbiralnik uporablja opuščena greznica, mora uporabnik ustreznost volumna iz prejšnjega odstavka dokazati upravljavcu z gradbenim dovoljenjem oz. z načrtom iz PGD dokumentacije. Če uporabnik z navedeno dokumentacijo ne razpolaga (velja za objekte zgrajene pred letom 1967), poda izjavo o velikosti greznice. V tem primeru ima izvajalec možnost, da navedbe uporabnika preveri na terenu.
(6)	Količina meteorne vode se določi in obračuna v skladu z veljavnimi predpisi.
(7)	Velikost strešnih in zasebnih utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.
41.	člen
(obračun na podlagi porabe vode iz lastnega vodnega vira)
(1)	Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali vodovodov plačajo stroške odvedene vode v količini kot jo načrpajo. Količina porabljene vode se meri z internim vodomerom. Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi.
(2)	Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, plačujejo povpreček za količino kot jo določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja (0,15 m3 odvedene vode na osebo na dan).
42.	člen
(obračun na podlagi nemerjene porabe vode)
(1) Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun
povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
(2) Če še ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se obračuna porabo na podlagi standardov porabe.
43.	člen (oprostitve)
(1)	Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračuna odvajanja, stroška čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje vode, pod naslednjimi pogoji:
•	da se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
•	da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa soglasja za objekte za katere se zahteva.
(2)	Nosilci dejavnosti, ki vodo uporabljajo v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov odvajanja, stroškov čiščenja in okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda za nosilce dejavnosti po 43. členu Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Vitanje.
XII. Nadzor
44.	člen (nadzor)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo inšpektorji Medobčinskega inšpektorata in redarstva, katerega soustanoviteljica je Občina Vitanje.
45.	člen
(obseg inšpekcijskega nadzorstva)
Občinski inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
•	ali se kanalizacijska omrežje uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
•	ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge posege v območju javnega kanalizacijskega omrežja po tem odloku;
•	ali se priključki na kanalizacijsko omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem odloku in predpisi izdanimi na podlagi tega odloka;
46.	člen
(vodenje inšpekcijskega postopka)
(1)	Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2)	V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
47.	člen
(prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov)
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega odloka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1275
48.	člen (splošni inšpekcijski ukrepi)
Pristojni občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1.	odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
•	z vzdrževalnimi deli na javnem kanalizacijskem omrežju v nasprotju z odlokom ali izvedbenimi predpisi;
•	s priključki na javno kanalizacijsko omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje;
•	z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja v nasprotju s soglasjem;
•	z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja;
•	z ukrepi kjer se posega v kanalizacijsko omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku. );
2.	odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve
pogojev iz izdanega soglasja ustavi:
•	gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na kanalizacijsko omrežje brez soglasja;
•	gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja;
•	gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja;
3.	odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela vezana na posege v javno kanalizacijsko omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4.	prepove izvedbo priključka na javno vodno omrežje:
•	ki je zgrajen brez soglasja;
•	ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
•	ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
5.	odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala s katerimi se posega v območju javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
6.	odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega kanalizacijskega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.
49.	člen
(začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode)
(1) Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bilo ogroženo odvajanje odpadne vode in bi lahko nastale škodljive posledice za kanalizacijsko omrežje izvesti začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode, ter druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda na kanalizacijskem omrežju.
(2)	Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3)	O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni občinski inšpektor obvestiti Občinsko upravo, upravljavca in policijo.
XIII. Kazenske določbe
50.	člen (globe za izvajalca)
(1)	Z globo 1.400,00 € se kaznuje izvajalec, če:
•	prekine odvod odpadnih vod brez predhodnega obvestila uporabnikom (37. člen),
•	ne izda soglasja kot to določa 8. člen,
•	ne dopusti priključitve, kot to določa 15. člen
•	ne izpolnjuje obveznosti iz 23., 31. in 57. člena.
(2)	Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca.
51.	člen (globe za fizične osebe)
Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
•	se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (13., 14. In 15. člen),
•	ne izprazni opuščene greznice in ne odstrani MKČN (13. člen),
•	ne prazni greznice in MKČN v okviru javne službe in posreduje netočne podatke MKČN (21. In 22. člen),
•	ne izključi greznice iz sistema odvajanja odpadne vode (54. člen),
•	ne evidentira spremembe priključka v interni bazi priključkov (18. člen),
•	dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec (23. člen),
•	nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23. člen).
52.	člen
(globe za pravne osebe - tehnološke vode)
(1)	Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki pri odvajanju tehnoloških odpadnih voda:
•	ne obvesti upravljavca javnega kanalizacijskega omrežja o izpustu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo (33. člen),
•	ne zaprosi za pregled merilnega mesta oziroma ne omogoči dostopnosti do le-tega v vsakem času, ter ne obvešča o rezultatih meritev (28. in 29. člen),
•	prekine odvajanje odpadne vode drugemu uporabniku oziroma s svojim ravnanjem onesnaži vodo v omrežju (33. člen),
•	ne izpolnjuje pogojev iz 33. člena,
•	ne evidentira spremembe priključka v interni bazi priključkov (18. člen).
(2)	Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori
prekršek iz prvega odstavka tega člena.
53.	člen
(globe za pravne osebe - ostalo)
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki:
•	ne poskrbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest ali ulic in trgov ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen),
•	pri opravljanju del na svojih objektih ne zagotovijo, da ostanejo objekti in naprave javne kanalizacije v prvotnem stanju (34. člen),
•	ne opravljajo meritev, predpisanih v soglasju (26. člen),
Št. 48/13.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1276
•	dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec (23. člen),
•	nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku (23. člen).
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XIV. Prehodne in končne določbe
54.	člen (ukinitev greznic)
(1)	V naselju, kjer obstaja javna kanalizacija se morajo nanjo priključiti vsi povzročitelji odpadnih voda, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(2)	Objekt, iz katerega se je do zgraditve centralne čistilne naprave komunalna odpadna voda odvajala v kanalizacijo preko greznice, mora greznico v roku šestih mesecev, izključiti iz sistema odvajanja odpadne vode, če ni prejel s strani izvajalca drugačnih navodil.
55.	člen (evidenca uporabnikov)
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti izvajalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
56.	člen
(lokacija deponiranja blata in greznične gošče)
Izvajalec javne službe gošče iz greznic, ter blato iz MKČN odvaža na drugo, za to usposobljeno čistilno napravo. Vse stroške prevoza in čiščenja krije uporabnik.
57.	člen (Interni tehnični pravilnik)
(1)	Izvajalec je dolžan v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka sprejeti Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini Vitanje in ga objaviti na svoji spletni stani.
(2)	Do uveljavitve novega Internega pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini Vitanje se uporablja Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema, ki je v veljavi.
58.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine Vitanje (Uradni list RS, št.4/2000).
59.	člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Glasilu slovenskih občin.
Številka: 9000-007/2017-005 Datum: 28. 9. 2017
Občina Vitanje Mirko Polutnik, župan
OBČINA ŽETALE
944. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Žetale
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10-odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16-odl. US) je Občinski svet Občine Žetale, na svoji 14. redni seji, dne 02. 10. 2017, sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE ŽETALE
1.	člen
V	Statutu Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/17) se v 9. točki prvega odstavka 7. člena besedilo »vodnih virov« in vejica črta.
2.	člen
V	četrti alineji drugega odstavka 24. člena se besedilo »organov občinske uprave in« črta.
3.	člen
Tretji stavek tretjega odstavka 32. člena se črta.
4.	člen
35., 36, 37. 38, 39. in 40. člen se črtajo, ostali členi se ustrezno preštevilčijo.
5.	člen
V	prvem odstavku 76. člena se besedilo »ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela,« črta.
6.	člen
V	drugem odstavku 81. člena se za besedo »uprave« doda besedilo »odloča župan«, beseda »ali« se nadomesti z vejico in doda besedilo »o izločitvi«.
7.	člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0014/2017-8 Datum: 2. 10. 2017
Občina Žetale Anton Butolen, župan
945. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/17) je Občinski svet Občine Žetale, na svoji 14. redni seji, dne 02. 10. 2017 sprejel naslednji
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 1621/3, k.o. (506) Žetale (ID 5192065), zemljišče v izmeri 1147 m2.
II.
Nepremičnina iz I. točke tega sklepa postaneta last Občine Žetale, Žetale 4, 2287 Žetale, matična številka: 1357999, do 1/1 do celote.
Št. 48/13.10.2017_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1277
III.
Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa se na podlagi pravnomočne odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena v zemljiški knjigi predlaga zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0014/2017-13 Datum: 2. 10. 2017
Občina Žetale Anton Butolen, župan
946. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 92/05 -ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11-odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 15. člena Statuta Občine Žetale (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/17) je Občinski svet Občine Žetale, na svoji 14. redni seji, dne 02. 10. 2017 sprejel naslednji
SKLEP
O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
Nepremičnini parc. št. 1623/3, k.o. (506) Žetale, zemljišče v izmeri 177 m2, se ukine status javnega dobra.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičnina iz I. točke izgubi status javnega dobra in postane polna last Občine Žetale.
III.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 032-0014/2017 - 12 Datum: 2. 10. 2017
Občina Žetale Anton Butolen, župan
Št. 47/6.10.2017
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1278
OBČINA DUPLEK
926.	Pravila za izvolitev predstavnika Občine Duplek v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta
OBČINA KIDRIČEVO
927.	Pravilnik o uporabi večnamenskega šotora
928.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
OBČINA LJUTOMER
929.	Obvezna razlaga Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v delu območja EUP LJ 32
OBČINA MARKOVCI
930.	Statut Občine Markovci
931.	Poslovnik Občinskega sveta Občine Markovci
932.	Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Markovci
933.	Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o sprejemu otrok v enoto Vrtec pri OŠ Markovci
934.	Pravilnik o spremembah Pravilnika o sofinanciranju letnih programov športa v Občini Markovci
935.	Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o enkratnem prispevku za novorojence v Občini Markovci
936.	Sklep o subvenciji vrtca v Občini Markovci
937.	Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra
OBČINA MISLINJA
938.	Odlok o 1. spremembi proračuna Občine Mislinja za leto 2017
OBČINA RUŠE
939.	Javni razpis za podelitev koncesije na področju zobozdravstvenega varstva odraslih, otrok in mladine
OBČINA ŠENČUR
940.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta Občine Šenčur
941.	Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Šenčur
OBČINA VITANJE
942.	Odlok o rebalansu proračuna Občine Vitanje za leto 2017 - 2
943.	Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine Vitanje
Stran	OBČINA ZETALE
1213	Stran
944.	Spremembe in dopolnitve Statuta 1277 Občine Žetale
945.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega 1277 javnega dobra
946.	Sklep o ukinitvi statusa javnega 1278 dobra
Stran
1214
1215
Stran 1215
Stran 1216 1229
1241
1241
1242 1242
1242
1243
Stran 1243
Stran 1245
Stran 1246
1265
Stran 1265
1267