Raznoterosti.
99
Stanje ni baš sijajno, vendar se opaža napredek, četudi še neznaten. Društvo si misli napraviti tudi društveno hišo, vendar tega do sedaj še ne dopušča gmotno stanje. Ni pa, menim, umestna ona misel predsednikova, da bi društvo katerikrat tudi po katero knjigo manj izdalo, samo da se prej napravi hiša. Kaj bi gladnemu trgali kruh od ust, dajmo narodu dobrih in koristnih knjig, katerih tako potrebuje. Hiša že še počaka. »Danica« se bode tiskala v 32.000 iztisih, druge knjige se pa niso še odločile. Vseh členov ima društvo 8 325, za 20 več od lani. A društvena imovina šteje 108.778 gl. 13 kr.
Do sedaj ni posebnih novostij na hrvatskem književnem polju. Od novega leta ni izšla nobena knjiga, katera bi bila zanimiv pojav v hrvatskem slovstvu, izšlo je res nekoliko prevodov, največ v »Hrv. biblioteki«, a izmed drugih naj omenim le Harambašičev prevod Tolstojevega velikega romana: „Vojna i mir", kateri izhaja v snopičih in Badaličev-Shakespeare-ovega: »Koriolan".
Stari književnik, Dubrovčan Matija Ban, je počel izdajati svoje zbrane spise. To bode ogromna zbirka, katera bode obsegala 25 knjig. Dosedaj je izšla prva knjiga, v kateri so drame : „Mjerima", „Milenka" in „Dobrila".
(Daljo.)
ČEŠKO    SLOVSTVO. (Piše S. Z-g-c.)
Slavnega pisatelja in pesnika Svatopluka Cecha, kateri je čitateljem »D. in S.« že od lani znan, izšli sta nedavno dve krasni deli. V zalogi Edv. Valečka so izšle ,.Nove pisne" — poetickych besed čislo XXXVII. (urednik Jan Neruda), katere so z »jutranjimi pesmimi« neka celota. — V njih se nam rišejo prav pesimistično razne prigodbe iz javnega in zasebnega življenja. V teh.pesmih je bolj lirik nego epik, tu sodi in kaže subjektivno sedaj to, sedaj drugo, med tem, ko je bil v prejšnjih delih mirnejši opazovalec. —   Drugo najnovejše njegovo
Naše slike nam kažejo nekatere jugoslovanske obraze in noše. SI. 1. in 2. nam kažeta Morlakinjo in Morlaka, to je Dalmatinca ImoŠcana (Imoski), po rodu Slovana, ki pa rabi tu in tam italijanščino, zlasti po otokih dalmatinskih. SI. 3. nam kaže kmeta iz okolica šibeniške. Ta okolica je jako zanimiva; okoličani lepega Šibenika se pečajo z ribištvom in vinstvom SI. 4. Krivošijanka. Krivošija je iz zadnjih bojev dovolj znana. SI. 5. in 6. nam predstavljata srbsko nošo. — Slike so povzete iz knjige »Balkanhalbinsel«, spisal A. E. Lux, izdal Herder v Freiburgu (ocenjena v našem listu str. 49), čitateljem v veselje, poznavalcem slovanskega juga v presojo.
f Anton Mažuranič, eden izmed prvakov ilirskih preporoditeljev, umrl je dne 18. decembra pr. 1. v Zagrebu. Pokojnik se je rodil v Novem
delo je „Novy epochalni vylet pana Broučka, ten-tokrat do XV. stoleti", illustroval V. Oliva, v zalogi Topiča v Pragi, zvezek 1—4. — Lani je napisal Čech slično humoristično povest, kjer je poslal Boučka na mesec; toda mnogo zanimivejši in poučnejši je ta izlet v XV. stoletju v Prago. Delo je pisano zelo duhovito, osoljeno z neusahljivim humorjem. Tu je pokazal Cech, da ni samo izvrsten pesnik, nego tudi učenjak. Je-dino, kar bi mogli grajati, je, da hvali preveč husitstvo.
Znani Ed. Jelinek je napisal »Slovanske črtv" ze života společenskeho, literarniho a umeleckeho. — Salonni biblioteka č. IX. — Tu je trinajst razprav, v katerih se opisuje vse, kar meri na kulturo Slovanskih narodov. Zastopani so Busi, Poljaki in Hrvati. Pisan je v lahkem slogu, kakoršnega smo pri njem vajeni, razodeva se velika ljubezen do ostalih Slovanov. — V istej biblijoteki št. LIX. so izšle J. Konrada. veščega pripovedovalca, »Dalmatinske povidkv". — Na vrlo zanimiv način podaje K. nekoliko lepih slik iz življenja naroda z obrežja jadranskega morja.
V zalogi Topiča sta izšli tudi vrlo zanimivi knjižici: „Vybrane bachorky a narodni pohadkv Boženv Nemcove" in »Narodni pohadkv a povesti" K. Jar. Erbena, znamenitega nabiratelja narodnega blaga. Obe knjigi sta okrašeni z lepimi illustracijarni Viktorja Olive. —
Med prvake na češkem parnasu spada i A. Hevduk. »Salonni bibl. štev. LXVIII.« jeprinesla njegove najnovejše pesmi: „Šipy a paprskv" basne. — Poleg ostre satire nahajamo v tej zbirki čvrsto in vzvišeno rodoljubno navdušenost. H. je pravi lirik. Vroča ljubezen do domovine in vera v njeno bodočnost, predočevana s posebno natančnostjo in nežnostjo, očara vsakega. Tu se zrcali cela osebnost Hevdukova. — Izda-vanje zabavnih spisov J. K. Tyla lepo napreduje, izšel je že dvajseti zvezek. Spisi Tvlovi imajo trajno vrednost, človek jih rad vedno čita.
(Dalje.)
v Vinodolu na Primorskem, kjer je obiskaval prve šole; srednje pa in višje je izvršil v Zagrebu. kjer je postal profesor hrvatskega in latinskega jezika. 1. 1861 pa je postal ravnatelj na Reki. Služboval je preko 30 let ter se je, ko je leta 1868 stopil v pokoj, preselil v Zagreb.
Z bratom Ivanom pesnikom, banom hrvatskim, bilje čvrst pristaš Gajev in boritelj za narodne stvari. Gaju je pomagal v »Danici« in v »Novinah«. Pisal je več jezikoslovnih sostavkov, izdaval šolske knjige (»čitanke«). Leta 1859 je izdal prvo hrvatsko slovnico, katero je izdelal na podlagi svoje jezikoslovne razprave »Temelji ilirskoga i latinskoga jezika«; zapazil je edinstvo naglasa v govoru narečja čakavskega in jezika ruskega; priredil je več dubrovniških pesnikov za tisek; v zagrebškem  programu je  priobčil:
Raznoterosti.
100
„DOM IN SVETS' 1889, štev. 4.
»Pregled, povjesti zagrebške gimnazije« in »Pregled stare hrvatske literature«, in v časopisu »Kolo« je obelodanil in razložil imenitni »Vino-dolski zakon«.
Telo položili so mu dne 20. decembra pr. 1. v rakev med preporoditelje.
»Ne samo Hrvatska,« kakor je rekel v nagrobni besedi vseučiliščni profesor dr. Fr. Mar-kovič, »nego sva slavenska jezikoslovna znanost upisala je medju zlatnimi imeni i ime Antun Mažuranič!«                                    Lešnički.
Vadnica.
3. Svet. Nebrojno pisanih cvetek Na polju širocem duhti', Med cvetkami   bujnimi   v   travi Pa dete neskrbno sedi.  —
In trga si cvetko za  cvetko Sadeč si jih na srce, Zdaj  boža jih nežno in gladi, Zdaj meče jih zopet  od se. —
In svet — kot dete cvetlice, — Na srce si vsaja  ljudi, Zdaj boža jih nežno in   gladi, In zdaj  z obupom mori. —
Primera: svet — dete je prisiljena. Primerjati moremo sploh le predmete, kateri se ujemajo se svojstvi, pri katerih se nam prav zategadelj primerjanje samo usilja; a svet nam pomenja nekaj velikega, mogočnega, dete je mladostno, šibko. Dete trga cvetove brez namena; brez vsake misli je gladi in meče od sebe, s kratka: igra se ž njimi v otroški svoji preprostosti; svet ravna z ljudmi nekoliko drugače. Dete sedi sredi cvetov, potemtakem bi moral biti svet sredi ljudij, ali v tem primeru ravno ljudi v njihovi celoti imenujemo svet; dete cvetove meče od se — da bi svet metal ljudi od sebe, tega seveda niste mogli reči, zato pravite, da jih z obupom mori — kje je tukaj podobnost? — O nedostatkih, kateri sicer kaze Vašo pesem, samo nekaj primerov: Priloga »bujne« cvetke in »neskrbno« dete ne značita ničesar; po bujnih cvetkah bi morali o detetu povedati podobno svojstvo, ali ker tega ne morete, nasprotno svojstvo,  torej   »bujne   cvetke«
—   »nežno (šibko) dete«. — Saditi si cvetke na srce ni dobro rečeno; božati in gladiti je jedno.
—  Ne vemo, ali se nalašč niste držali vseskozi istega ritma, ali ste v 1., 6., 9. in 12. vrstici izpustili po jedno stopico nevedoma! — Pesem ni brez vsacega čustva in tudi verzifikacija je dosti spretna, samo krepkih rim pogrešamo: duhti, sedi; srce, se; ljudi, mori —¦ take rime sicer niso slabe, ako se ne ponavljajo prepogosto, vendar mislimo, da so krepke možke rime kakor »hrast, čast; vas, glas« lepše in boljše od tacih rim na naglašen samoglasnik.
4. Oltrap.
Na nočno gledal  sem  nebo, Opazoval je v mesečini, Padhi je zvezda na zemljo, Se izneverila množini.  —
To zvezda jasna ni bila, Bilo je vbogo srce moje, Ki je zgrešilo pota vsa Do nedosežne sreče svoje! —
Samo dve, tri vprašanja: Zakaj ste postavili pesmi naslov »Obup«? Zakaj pravite, da se je zvezda, ki je padla na zemljo, izneverila »množini« ? In naposled: Kako morete tej zvezdi primerjati »ubogo« svoje srce, ki je zgrešilo vsa pota do nedosežne (?) sreče svoje ? A tako, zdaj pač umejemo: hoteli ste povedati, da se je to srce dvigalo k sreči, da pa je palo z višine; hm, bodi — ali pa je pala zvezda tudi zategadelj? Recimo odkritosrčno: pesnik, kateremu resnično, ne umišljeno gorje razdvaja srce, nikdar in nikoli ne more zapeti take pesmi; prav zategadelj pa tudi vemo, da je Vaše srce še zdravo in veselo — daj Bog, da bi nikoli nobena bolest ne potrkala nanj! —
4*5. Cvetlici  in  ptiček.
Dve kitici od vseh desetih bodeta menda dovolj. Ptiček poje:
»Oh, ljudje so obdolžili Nezaslišanih  hudob In brezčutno položili Na zatožno so me klop.«
»Češ, to je prekanjen ptiček, K cvetkam kratko   več ne sme; Vrh drevesa je vršiček, Tam drži naj  ptiček se.«
Bridka resnica, ali dober svet! Mi samo še želimo, da bi se tako nikoli več ne oglasil ta ptiček v pesniškem logu slovenskem, ker smo živo prepričani, da bi ga ljudje znova in po vsej pravici položili na zatožno klop! Kaj hočete: vsakdo ne more biti slavec; kure in race so tudi potrebne ptice! —¦ »TrioleU je prav navadna erotična pesem brez vsacega pesniškega vzleta; dikcija okorna, rime pa naravnost grozovite. Ne moremo! —                                               F.
Cena: Za celo leto 2 gld.; za pol leta 1 gld. Uredništvo in upravništvo
je v Marijanišču.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.