Dva nova zakona. Sedanja vlada, ki ima cilj, da iz tepielja preuredi razmere v državi, razviJa veliko delavnost. V poedinib ministrstvih se pripravljajo zakoni, ki bodo prinesli določila in prcdpise za vse patioge javnega in družbenega življenja. Dne 14. marca se sestane vrhovni zakonodajni svet, ki je prideljen predsedništvu vlade, da izreče svojo sodbo o pred loženih mu zakonskih načrtih. Zadnje dni sta izšla dva zakona, o kojih vsebini je treba obvestiti čitatelje. Razširjenje zakona o zaščiti države. Na predlog predsednika rninistrskega sveta in minlstra notranjih zadev je NJ. Vel. kralj 1. marca podpisal zakon o spremembi in spopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državl bo. 6. januarja 1929. Po členu 2. tega zakona pridejo kot člani 3., 4., 5. in 6. te-le določbe: Čl. 3. Kdor s pisanjem, tiskanjem, obJavljanjem ali razpečevanjem knjig, no Vin, lepakov, objav in slik, ali na kak drug način vrši propagando ali stremi za tem, da se ustvari prepričanje ali rar. položenje pri drugih, da bi se nekateri deli kraljevine SHS oddvojili iz celoto kot samostojna država, ali da bi se spojili s kako drugo državo, ali da bi se izpremenila sedanja državna ureditev ali da se izpremeni politični ali socijaltii red v državi, se kaznuje s težko ječo Uo petih let, v kolikor tako dejanje ne spada pod točko 1. 61. 1 tega zakona. Čl. 4. Kdor s pisanjem, tiskanjem, raz pfc&evanjem spisov ali slik vobče ali dru gač« iznaša ali prenaša lažnjive trditve V name.iu, da izpostavlja zasmehu ali preziranju državne ustanove, zakone, uredbe ali kake oblasti ali političen ali socialen red v državi, ali kdor na omenjeni način kaj iznaša ali razširja v namenu, da povzroči norazpoloženje proti državnim ustanovam, zakonom, uredbam ali naredbam oblasti ali proti političnemu ali socialnemu redu v državi, Be kaznuje z zaporom do enega leta ali globo do 20.000 Din. Cl. 5. Kdor s tiskom ali na kak drug način cfcaži k razdoru, ali kdor na isti način izziva razpolo_.enje za plemensko razdvojenost ali plemenski i"azdor, se kaznuje z zaporom do cnega leta ali z globo do 10.000 Din. Čl. 6. Kdor na način, omenjen v 61. 5., vr§i propagando ali ustvarja razpoloženje ,da se državne ali samoupravne oblasti ovirajo v izvrševanju njibovih na- log ali sploh v njihovem delovanju, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali z globo do 6000 Din. Odstavek 3. čl. 4. se izpremeni in se glasi: Kdor postane ali ostane član takega društva ali take politične stranke, ali ga podpira ali kdor s tiskom ali drugače kaj stori, kar kaže nepriznanje naredb oblasti, izdanih po 1. odstavku tega elena, se kaznuje z aaporom do 6 mesecev in globo do 6000 »in. Za postopanje o kaznjivih dejanjih iz novega člena 3. je pristojno državno sodišče za zaščito države, za dejanja iz novih členov 4., 5. in 6. pa so pristojna vedna sodišča. Ngv zakon o pokojninah in odpravciuah državnih nameščencav. Istega dne 1. maica je Nj. Vel. kralj podpisal na predlog ministra pravde tale zakon: § 1. Uradniki in ostali uslužbenci civilnega reda ter uslužbenci državnih prometnib ustanov dobe pravico na oosebno pokojnino, ko dovrše 10 let efektivno službe v aktivni državni službi ali v službi državnih prometnih ustanov. V ta čas se ne računa doba, ki so jo prebili v državni službi ali v službi državnih prometnih ustanov kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji. Po desetih letih cfektivne državnc službe jim pripada na ime osebne pokojnine 50% osnovne pokojnine. Za vsako nadaljno leto, .i se štoje v pokojnino, se računa 2%, tako da dobe s 35 leti Uslužbenci prometnih v čl. 125. zakona o pr, celo pokojnino. -.stanov, našteti aetncm osobju, dobc po desctih letih za v.sako nadaljno leto 'ZX%, tako da dobe s 30 leti celo pokojnino, a onim, ki so našteti v 61. 120 zakona o prometnem O3obju, pripada po desetih letih za vsako nadaljno leto, ki ga prevedejo v drž. službi, omenjeni v 61. 26 istega zakona 3.333 odstotkov pokojnine, tako da dobe s 25 leti celo pokojnino. Za6eta druga polovica leta se računa kot celo leto. § 2. V slučaju odpusta iz državne službe, odnosno iz službe pri državnih prometnih ustanovah, prlpada uslužben- cem, ki imajo najmanj eno leto efektlv« ne aktivne službe, na ime odpravnin« (odpustnine) enomesečna plača (redna plača in draginjska doklada). Uslužben ci, ki imajo nad eno leto efektivne clržavne službe, pa še niso pridobili pravica na osebno pokojnino, dobe za vsaki nadaljni dve leti neprekidne državne službe, odnosno službe pvi državnih prometnih ustanovah, po eno mcsečno pristojbino, tako da se zaceto peto dvoletj« smatra za celo. Celokupna svota odpravnino ne sme v nobenein slučaju presagati šestmesečnib dohodkov. Za odpruv nino so računa tudi doba, ki jo je probil uslužbenec v državni službi neposiedno pred stalnim nameščenjem kot pogodbeni uradnik ali dnevničar. § 3. Pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki so bili v državni službi ali v službl državnih prometnih ustanov ncprctrgoma najmanj eno leto, dobc pri odpustu na ime odpravnine cnomesečno plačo. Ako so prebili v državni službi najmauj pet let, dobe na ime odpravnine dvoniesečno plačo, če pa so bili v državni službi nad pet let, pa trimepcčno plačo, m kolikoi' glede pogodbenih uradnikov n_ bilo drugače določeno v pogodbi. V ta čas so računa tndi doba, prevedena neposredno pred tem v državni službi. Državni upokojenci, ki so v državni službi kot pogodbeni uradniki ali dnevničarji, nimajo pravice na odpravnino. § 4. Odpravnina se izplača v mesečnih zneskih prvega naslednjega meseca po odpustu in sicer tako, da so vsakega prvega izplača po enomesečna plača do končnega odplačila celokupne odpravnine. V slučaju smrti se izplača odpravnina osebam, ki imajo po zakonu pravico do rodbinske pokojnine. § 5. Na odpravnino nimajo pravice o* ni državni uslužbenci, ki so odpuš6en! kazenskim potom. § 6. Ta zakon stopi v veljavo z dnemko se objavi v »Službenih Novinah«. Od redbe 61.1 dobe obvezno mo6 z istim dne vom ter prenehajo obenem veljati odred be § 336 finan6nega zakona za leto 192829, kakor tudi odredbe zakona o državnih uradnikih in ostalih državnih uslul bencih in odredbe zakona o prometnena osobju, ki so v nasprotju z dolo6baml t« ga zakona. Členl 2., 3., i. in 5. tega zakona dobe obvezno mofi od 6. jan, 1929.