183. Stnllta. i iMiim, i Htati, n. muti im. L Isto. .Slovenski Narod" T*lja po pottt: xs Av»tfo-Ogrsko: za NcmCTjo: celo lcto skupa] naprej , K 30-— I cclo leto naprcj . . . , K 34'— Strtle^ta I r ." • I ^-ŠO I za Amcrik<> ta vse druge dežele: na mesec m m . . , 2-50 | ćelo leto naprej . . . . K 40.— VpraSanjem glede tnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpravnUtro (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica ftt 9, telefon it 85. I&ha]a Talk 4an it«6*t Uvftomtl aođelje U pratalke. Inserati se računajo po porabljencm prostoru in slcer: I mtn visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 ♦In., trlkrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vira., p.irte in zahvale (enak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah pa dogovoru. Na pismena naro::!a brez istodiJie vnoslatve naro*n!ne se ne ozlra. „Naroda3 ttskarna" ttlolom it SS. UpravnlStvu naj se po5ilja,j narjc line, reda nacije, inserati i. t. đ., to je administrativne stvarL »Slovenski Narod" velja t Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodt po nj ; celo lcto aaprcj . . . . K 28*— I Četrt leta w . . . . . 7*— no" liU....... 14-— I na mesec „ ..... 2*30 Pdsa mazna številka veli a 12 vi nar je v. Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflora nlicm aL 9 (v pritličju levo), telefon it 34. Polipa razmišlievanja o novi iDooslovaoski poiti. (Glej .Slov. Narod- štev. 181, 182.) 5. Štajersko. Tuđi tu je izza srede 19. veka boj za meščanstvo. ki je bilo domala ravnotako slovensko, kakor po Kranjskem. O nemškem na-cijonalizmu tedaj še ni bilo govora. — Glasom »Detailkonskription der Volksschulen im Jahre 1S65« izdane od c. kr. statistične centralne komisije na Dunaju, je bilo na javni ljudski soli v Lučanah 76 Slovencev in nobenega Nemca. v Konjieah 352 Slovencev, noben Nemec; v Lju-tomeru 331 Slovencev, noben Nemec; St. Lenart 172 Slovencev, noben Nemec; Marenberg 159 samih Slovencev; Maribo - Graško pred-mestje - Sv. Marija 179 Slovencev; Slov. Gradec 125 Slovencev, 72 Nemcev; Vojnik 187 Slovencev, nič Nemcev; Rogatec in Ormož sami Slovenci; Slov. Bistrica 254 samih Slovencev itd. Vsi ti kraji bi se po kratkem boju zavedli slovenske krvi, da ni prišel stari nasprotnik, — dunajska vlada, ki je napela vse sile, da spravi meščanstvo v nemški tabor. Vladi se je to p o -s r e č i 1 o, ker smo imeli v ^raskem deželnem zboru brezupno stališče kot stalna manjšina. Da ie bila vlada objektivna, bi na južnem Stajerskem imeli ravno taka središča, kakor jih imamo na Kranjskem. Le kdor vć, da kmetski narod absolut-no rabi mestnih središ č, bo ocenil, kako škodo nam je zadala vlada z germanizacijo naših mest in trgov. Zdaj, ko se širi po mestih nemški duh in ko je vse polno privi-legijev, ki ščitijo z umetnimi meja-mi ta mesta, je seveda boj veliko težji. Pri tem stori vlada z nastavljanjem Nemcev vse, da podpre to Nemštvo, ki mu živa slovenska kri iz kmečke okolice zaliva korenine. V celjskem sodnem okrožju je le 5% Nemcev in vendar imajo uradniških mest od sodnika navzgor 65fc, med njiml prezidij sodišča in celo državno pravdništvo. V mariborskem sodnem okrožju je Nemcev po ljud-skem štetju od leta 1910 19% (de facto jih ni več kot \2Tc) in vendar imajo 85% sodniških mest, med nji-mi ševe prezidi], celo državno pravdništvo in službe v vseh onih mestih intrgih,kjer se nemštvo umetnoše drži. V grašfcem okrožju so naše manj-šine v sodnih okrajih Ivnica, Lipnica, Arvež, Cmurek in Radgona sploh brezpravne. Pri stajerskem namest-ništvu je razun ene konceptne sile 50 Nemcev, na Južnem Stajerskem ni nobeno važnejše politično-upravno mesto zascdeno po Slovencu. Ista je pri finančnem ravnateljstvu in pri poštni direkciji. Rekli šino že, da v graškem deželnem zboru ne dosežemo nič, dasi je naša davčna moč velika. Obsojeni smo na večne čaše, da pobiramo drobtine z miže, ki jo po-Krinjajo z našim novcem. Za eno majhno kmetijsko solo smo se borili deset let, bila nam je politična koncesija! Med tem pa nam mesta kakor pijavke sesajo kri: V Mariboru je bilo po uradnem štetju leta 1900. pristojnih v slovenske občine 71'03rc, v Celju 69*63 7c. v Ptuju 6o*12^r prc-bivalcev. S to u^otovitvijo so ovr-žene vse nernške trditve o staro-nerriškern značaju teh mest. Jezikov-na meja se nam krči. 2e smo potis-njeni iz dolin Bele Sulpe in Sagove, skoro decela so nam odtrgali Gomi-Hco v lipniškem okraju, pri Spiel-feldu hočejo zgraditi most do Maribora, pod Cmurekom rinejo čez Mu-ro in pri Radioni bi nam radi izne-verili vrle Prekmurce. Se stojimo na crti Golica (Koralpe) - R a d e 1 j in pred durmi Arveža in Emaža, še nas strnži Mura in ogrski Slovenci nam zaslanjajo naše predstraže se-vero - vstočno Radgonc, t^da živo mejo nam razjeda črv vladnega sistema. Ce ne priđe do popolne pre-membe sistema, izdubimo v vojni s c. kr. \ic*Ju t idi iiiiK"; z.i s!"*."'-1 ^ e gorice in Muro. Kakor ne more-mo odnehati glede mest in trgov, brez kojih nam ni bodočnosti, tako ne more mo dopustiti, da se Nemštvo pririne do Drave, ker nam je sicer ta naravna prometna žila pretrpana. 2e danes vć vsak kmet, da iz Gradca še nikoli nič dobrega ni prišlo. Tam dele naš davek za nemško kulturo in gornještajersko revščino. Ker se nič ni storilo za naše gospodarstvo in nam manjka duševnega impulza iz mest, mora z naše bogate zemlje na tisoče deklet služit, še več tisočev fantov pa robotat v tujino. V tem obupnem stanju vidimo Ie eno rešiiev: uresničenje deklaracije. Namah bo odrezan tok ponemčevanju v mestih, ki se bodo potem kmalu zavedla svoje krvi. In na naši Iepi zemlji borno s svojimi sredstvi na vso moč povzdignili kulturo. Ne bo treba ne nam, ne naši intel'genci iz dežele, ki po svoji ro-dovitnosti in Iepoti postane lahko ena prvih dežela na slovenskem jugu. Boja z vlado ne bo več, ker homo vladali sami. ufi liifslva js JcoQs!ovonsfva. (Dr. Srgjan Budisavljević, narodni zastopnik na hrvatskem saboru v »Hrvatski Njivi«.) Ko so silni valovi velike franco-ske revolucije tridesetih let minule^a stoletja dospeli tuđi do naših krajev, se je tuđi v našem narodu začela budili narodna zavest. Kakor pri drugih narodih, se je začela tuđi pri nas poiavljati najprej v inteligentnih slojih. Tedanje razumništvo je začu-tilo, da je narod, ki živi na severo-vzhodni strani Jadranskega morja — eden narod istega jezika, ali raznih ver in plemenskih tradicij. Zato so tuđi Ljudevit Gaj in tišti, ki so se zbirali okoli njega, dali krajem, kjer žive Slovenci, Hrvatje in Srbi, eno ime: Ilirija, ves narod pa, ki je živel v tej Iliriji, so imenovali z enim imenom: ilirskim, in ravno tako ludi njegov jezik: ilirski. Toda vse ilirsko gibanje, ki je v prvi vrsti šio za kulturnimi cilji, ni bilo dovolj narodno izrazito. Zato se ni čuditi, da so ga njegovi stvoritelji krstili z breznarodnim zgodovinskim imenom. Naravna posledica te neopre-deljenenosti je bila, da duševni voditelji ilirskega gibanja, kolikor naj bi bilo rabilo stvari narodne enotnosti, nišo znali misli narodnega edinstva zauesii % široke ij.^bc naroda, in to je bilo vzrok, da je ilirsko gibanje, ki je hrvatskemu delu našega naroda prineslo velike narodne priiobitve, kot gibanje za narodno skupnost na slovanskem jugu kmalu zastalo in zamrlo. Pripomogel je k temu tuđi težki absolutizem, ki je v petdesetih letih skozi celih deset let skušal za-dušiti vsa zdrava narodna gibanja. Takoj po padcu absolutizma se je začela pri nas oživljati tuđi jugo-slovanska ideja. Le-ta je bila sedaj nacijonalno mnogo izrazitejša in je dobivala svoje pravo jugoslo-vansko ime. Glavni nositelj te ideje je postal eden največjih biož našega naroda: vladika Strossma-y e r. Pod njegovim vodstvom in vplivom je začela jugoslovanska ideja dobivati krepkejšo vsebino. Akcija za ostranitev te ideje se je zanesla tuđi v hrvatski sabor. Sabor leta 1861. je sklenil. da se mora v javno življenje uvesti narodni jezik in ta jezik da se mora imenovati jugoslo-vanski. Isti sabor je razpravljal o nstanovitvi |uc:oslovanskega gleda-lisča in ju5r~slovanske akademije; saboru je bil predložen tuđi predlog na ustanovitev jugoslovanskega vseučilišča. Vse to so bili kulturni cilji jugo-slovanske misli, ki pa je začela sedaj prehajati tuđi na politično polje. Me-seca decembra I. 1870. so se v Ljubljani sešli politični predstavite!]! Slovencev, Hrvatov in Srbov in so sto-rili sklep, s katerim so proglasili edinstvo južnih Slovanov in st obvezali, da bou^ z vsemi zakonitiml sredstvi delovali n? ostvarifev tega edinstva. Ivan Vončina je istega leta v Sisku ustanovil list v nemškem je2iku: »Siidsiauisehe Zeitung'. Iz yseg:a tega se v^di, da je akcija za jugosiovansko idejo v sedem-desetih letih postala veliko živah-nejša. Toda tuđi ta akcija je imela isto napako, kot jo je imela akcija za ilirstvo: ostala je rned razummštvom in ni zašla v široke mase naroda. Zato je jugosiovansko gibanje šest-desetih let zadela ista usoda, kot oni del ilirskega gibanja, ki je šio za narodno edinstvo slovanskega juga. Da je to gibanje zastalo, je kolikor-toliko krivda tuđi v političnih razme-rah, ki so nastale po sklenitvi nagodbe z Ogrsko, zlasti pa v dvajset-letni Khuenovi vladovini, ki je z že-lezno roko objela vse javno življenje na Hrvatskem in s silo skušala uni-čiti vsako zdravo narodno gibanje. Ta vladavina je podpirala hudo reakcijo, ki je nastopila v vprašanju jugoslovanskega edinstva. V sedem-desetih letih je prišlo do spopada med Hrvati in i>rbi, is.i se je Končno izrodil v odkrit boj. V tem strasrnem boju je na hrvatski in srbski strani prevladalo mnenje, da se hrvatska narodna misel protivi srbski narodni misli in narobe. Pozabilo se je pri tem, da obe ti dve narodni misli iz-popclnujeta druga drugo in da se iz-ravnavata in zedinjata v jugoslovan-ski narodni misli. V tej dobi zgodovine gibanja za narodno edinstvo pa je vendar en svetel pojav. V trenotku, ko se je boj med Hrvati in Srbi poostril do skraj-ne srditosti, je stopila pred javnost zedinjena hrvatska in srbska omladina (Jovan Ba-njanin, Milan Kostić, Ivan Lorković, Dušan Mongjer, Lav Mazzura in Svetozar Pribičević) in je leta 1897. izdala knjigo »Narodna misao«, v kateri je ponosno in smelo razvila v tem času zavito zastavo narodnega edinstva Hrvatov in Srbov. Ta nastop omladincev leta 1897. pa ni zaustavil boja med Hrvati in Srbi. Ta boj se je nadaljeval in je do-segel svoj vrhunec leta 1902. v sep-temhrskih nemirih proti Srbom v Zagrebu. Tvor, ki je rastel na zdra-vem narodnem organizmu, je dozo-rel in počil. In rana, ki je nastala po tvom, se je začela celiti in sicer v hi-trem tempu. 2e leta 1903. se je v, Dalmaciji, ki je že večkrat v naši zgodovini dala pobudo za marsikate-ro zdravo narodno gibanje, pojavilo* gibanje za sporazumno delo Hrvatov in Srbov, temelječe na podlagi na-. rodnega edinstva. To gibanje! je še istega leta prešlo v Hrvatsko, kjer se je hitro razširilo. Na ta način se je ustvarilo med Hrvati in Srbf razpoloženje, ki je omo-gočilo leta 1905. hrvatsko resko in srbsko zadrško resolucijo. Obe ti resen luciji sprejemata kot osnovno podla-go narodne politike narodno ecuiH stvo Hrvatov in Srbov.Z zanašanjeni zdrave misli narodnega edinstva y zdrave narodne mase, je končno začela zmagovati misel narodnega edinstva Hrvatov in Srbov. In zato se ž njo ni moglo več zgoditi tako, kot se je zgodilo z Gajevim Ilirstvom in Strossmaverjevim Jugosfovan-i stvom. Misel narodnega edinstva Hrvatov in Srbov je zašla v narodno dušo, živi krepko v narodu in nič je na svetu ne more več izriniti iz na** rodne duše. Vzporedno s politično akcijo za narodno edinstvo je šla tuđi akcijaf naših kulturnih in prosvetnlh delav-cev. Književnik! in umetniki Slovenci, Hrvati in Srbi stopa jo v tesnci medsebojne zveze, prišlo je do zvezei jugoslovanskih ui..ciL:iik-'T", do pri-, rejevanja jugoslovanskih umetniškiti razstav itdL Od leta 1906. dalje pa Je mlsd narodnega edinstva hrvatsko - srb-s skega vladajoča misel našega naroda nega življenja. Junaško je vzdržalai težke izkušnje, zadane ji po takoime-i novanem srbskem veleizdajniškem procesu leta 1908. in 1909. z.a časa in pod vplivom dogodkov na Balkantf leta 1912. do 1913. se je razširila mh sel narodnega edinstva hrvatsko-srbskega tuđi na slovenski del na* šega naroda, kjer se je že prej za-: čela vkoreninjati ideja hrvatsko-slovenskega edinstva, ter je jela za^ vzemati obliko narodnega edinstval slovensko - hrvatsko - srbskega. Prva se je oprijela te oblike narodnegaf edinstva slovenska, hrvatska in srb^ ska omladina, kateri je postal jugo-: slovanski nacijonalizem glavno izho-dišče njenega delovanja. Za časa svetovne vojne je rnisel narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov ih Srbov zašla z elementarno silo med najširše sloje naroda, tako da so da-» nes parlamentarni predstavitelji ju-goslovanskega narednega edinstval samo tolmači želja in teženj širokih narodnih mas. In zato je od danes LISTEK. Revež. Manica Komanova. (DaJJe.) »Kako neki? Postopač kakor je bil, se je nekoč iz dolgega časa mimogrede obesil na voz mesarj'u, ki se je peljal k Merkušu kupovat živino. Gotovo je tedaj poizvedel od mesarja, da ima Katra lepo premo-ženje in od tedaj je vohal okrog Mer-kuša kakor stekel pes. Jaz sem sicer parkrat prav resno vprašal Katro, kaj to pomeni, toda ona mi je rekla, da rudi njej nišo ljubi Slibarjevi obi-ski, a dokler se on dostojno vede in je ne nadleguje z nikako ženitno po-nudbo, dotlej mu še ne more kar na-ravnost pokazati vrat. No, jaz sem potrpeK čeravno mi je bilo to kaj malo všeč. Knialu potem pa mi je zače! namigavati ta in oni, čc sem res č:sto šlep in če bon. še đolgo igx*l vlogo kuika. Sedaj me je pa zagrabfta jeza. Stopi! sem pred Katro in jej rekel odločno: »Katra, eden mora izostati! Sedaj govori! Ali Šlibar, ali jaz!« Katra je tedaj jdasno zaihtelar »Jernej. kaj vendar misliš? Ne pusti me! Naj se zgodi po tvoji želji. Pri prvi priliki mu zabičim, naj ne prestopi več našega praga.« Jaz sem se pomiril. Katra je meni dano obljubo že morala izpolniti, kajti kmalu potem ni bilo Šlibarja več videti v naši vaši. Ampak ta sleparski prekanjenec je hitro zavohal, kedo mu je zastavil pot in prekrižal njegove umazane na-mere. Vsled tega je kuhal strašno ie-zo do mene. Pa bi jaz pra/ nič ne rekel, ko bi bil ta zanikrnež stopil rred me in mi rekel v obraz: »Jaz in ti ljubiva eno dekle. Ona pa ne bo vzela obeh. Udariva se zanjo!« Nič bi ne rekel, pravim. Ampak pograbil bi ga kot mlado mačko in mu tako prerahljal njegove grešne kosti, da bi ga za vedno minile sko-mine laziti okrog Merkuševine. Toda ta strahopetna kukavica ni imel poguma do odkritega boja. Pač pa se me je hotel iznebiti na uprav toio-yajski način. Ko sem Sel nekega ve- čera, nič hudega sluteč. veselo žviž-gaje od Merkuša domov, je skočil izza neke vereje za menoj, hotec me na mestu ubiti. Ko me je z neko že-lezno stvarjo z vso močjo udaril za-daj po Rlavi. sem padel in dobro se še spominjani, ko sem že ležeč na tleh videl in spoznal tega vraga. Nato me je udaril drugič, na kar sem izgubil zavest. Le čudno se mi zdi, zakaj me ni pobil do smrti. Moral ga je kedo pregnati ali je pa mislil, da sem že mrtev.« »Torej te je res on? Čuj, Jernej, zakaj ga nisi naznanil sodišču?« »Beži, beži, kedo bo pa verjel meni, norcu! Pa tuđi radi Katre ni-sem hotel tega vleči na dan. Gotovo bi imela tuđi ona sitnosti in nepotrebna pota, ljudje bi pa iznova brusili jezike nad njo.« »Ali si po bolezni še kaj hodil k Merkušu?« »Nikoli več. Po kaj naj bi šel? Ce bi me tuđi Katra še rada imela, ne bi se jaz z njo poročil. Ona rabi moža, ki bi jej bil v pomoč, ne pa v nadlego. Prej že, prej. Po bolezni pa ni bilo več misliti, da bi bil jaz kje za gospodarja. Šlibar, ta pošast, me je pripravila ob pamet in ob vse.« Tu je Kurent nekoliko prejenjal in nanovo globoko vzdihnil. »Katro sem imel takole na skrivaj še vedno toliko rad, da sem ji želei dobrega moža. Se celo smilila se mi je včasih, ker sem slutil, da jo peče vest. Nekega večera sem se, kakor po navadi, zaril v seno, hoteČ sladko zaspati, a ni Šio. Začela me je tako močno boleti glava, da sem vstal, se za silo oblekel in začel hoditi po vrtu gori in doli, prav tja doli do pota. Noč je bila jasna in mesečna. Kar zagledam človeka, ki se mi hitro bliža po stezici, ki drži tam za vrtovi. Mislil sem, da mora biti to gotovo kak sosed, ki se je zakasnit po opravkih. Da bi se ne bilo treba razgovarjati, sem stopil za obširno hruševo deblo. Tedaj je švignfl mimo mene. Pa kedo je bil — strela božja — ali ves, kedo je bil? Nihče drugi kot Šlibar, ta živi vrag. Noge so se mi tresle, ko sem stopil izza debla in gleda! za njim. Šel je naravnost pod okno Merkuševe Katre. Čudno, da se mi ni tedaj razpo-6i!a že ftak vsa razmesarjena glava. Da bi jaz kaj tacega pričakoval od Katre, ne, nikoli. SaJ mora vendar dobro vedeti, da me je on tako tolo-vajsko napadel in me pahnil v naj-. večjo nesrećo za vse življenje. O, prav dobro ve Katra vse to In vendar še vedno občuje s tem tolova-jem in ubijalcem. Fej, malovred-nica! Prokleti Šlibar, sem se za!ćlel, naj me pri priči zadene strela iz neba, ako ne boš nocoj zadnjič sleparlf okrog Merkuša. Nocoj bova napra-: vila račun in ta bo strašen! Vedel sem, da se bo vrača! "đo* mu čez Savo, zato sem se takoj od-pravil k mostu. Tam sem dolgo časa pohajal sem in tja, slednjič sem ga pa le dočakal. Pri bledi meseČIni sem ga spoznal že od daleč. Urno sem smuknil na drugi kone? mostu in se j-opet zaobrnil nazaj. Na sredini mostu sem mu prišel naproti. Stopil sem predenj in ga trdo prijel za roke. »AH me še poznaš,« sem ga vpraSal. »Glej. '\ si me takrat napadel zahrbrno in me pobijal z že-leznim orodjem. Jaz pa stopam praznih rok pred tvoj obraz. Sedaj je prišla ura, da podpiševa račun!« (Konec prthodnjlC.) Stran 2. »SLOVENSKI NAROD*, one II. avgusU ii*I7. 183. Stev. misel jugoslovanskega edinstva ml-sel - voditeljica vsega našega narod-nega življenja. Na tej misli slone da-nes naše narodne zahteve, na pod-lagi te misli se niorajo ustvari ti naši narodni ideali. Politična ppjaoja v Dataiji. Dalmatinski državni poslauec Juraj B i a n k i n i je imel v poslan-ski zbornici dne 15. julija govor o političnih preganjanjih v Dalmaciji. V zadrskem »lNarodnem List ut je bil Biankinijev govor zaplenjen, ali Biankini se je pritožil pri ministrstvu in »Narodni List« je dne 4. avgusta obelodanil govor v celoti. Iz govora posnemamo: Neko noč meseca junija se je čul iz stotin in stotin hiš v Dalmaciji krik bolesti in obupa. Joćejo starci, žene in otroci. Kaj se je zgodilo? Žandarji in vojaki so vdrli v njihove hise in zvezali njihove očete, sinove, brate in sestre, kakor navadne zlo-ćince v verige in jih odpeljali v zu-pore. Zakaj? Tega še danes nihče ne vć. Potem so te nesrečnike poslali na razne strani sveta. Največje skupine so šle preko Reke v Budimpe-što, od iam pa v Maribor. V tej skupini so bili štirje državni poolanci, 5 deželnih poslancev, 16 duhovnikov katoliskih in pravoslavnih, 1/ odvet-nikov, o zdravnikov, 33 trgovcev, bankirjev in obrtnikov, 13 profesor-jev in učiteljev, 14 privatnih uradni-kov, 7 časnikarjev. 10 državnih in drugih uradnikov, 32 posestnikov, 12 dijakov, več deklet in žen, med terni dve z dojenčki, in nad 200 kmetov. Vso to množico so pahnili v vagone, kakor živino in pod grožnjo smrtne kazni nišo smeli nikjer izstopiti. Po-tovali so do Maribora tri dni in štiri noći in med tem časom so jim dali jedii le po malem. Mesto tega pa so jih povsodi, zlasti na Ogrskem, psovali in pljuvali nanje. Življenje njihovo je bilo pogostoma v nevamo-sti in mnogo jih je padlo v nezavest. Eden teh nesrečnikov je skočil skozi okno vlaka in tako storil konec svojemu trpljenju. Onemogli, lačni in žejni so prispeli v Maribor, mnogo so jih morali n e s t i v zapore. Nekatere so zaprli v kaznilnice, druge v neki konjski hlev. kjer so morali mežati na nečisti slami. Dva sta umrla tam v kratkem času. Tam so čmeli več mesecev, pa ni bilo nobene preiska-ve, niti jim ni bilo povedano, zakaj so zaprti. Izmed velike množine areti-rancev je bilo komaj proti desetorici uvedeno kazensko postopanje, pa so vendar vsi na leta ležali v zaporu. No, usoda onih, ki so ostali v Maribora, še ni taka. kakršna je bila onih. ki so bili zaprti v A r a d u, k j e r je p o g i n i 1 o 3400 interni-rancev iz Bosne, pa tam v Kotoru. V M a m u 1 i, mali trdnjavici v Boki Kotorski, so imeli zaprtih ne-kaj južnodalmatinskih veljakov. Ko je došlo franeosko brodovje, so bile v zaporih vsem, tuđi ženam, zvezane roke in noge in prisilili so jih, med Hjimi drž. poslanca dr. V u k o t i ć a, da ležejo na trebuh. vojaki pa so naperili nanje puške, da bodo ubili vsa-kega, ki bi se zganil. Tako so morali ležati eno uro, dokler je trajalo bombardiranje Francozov. Trdnjava je ostala ćela, po takih neznosnih mu-kah pa so se kenčno mogli zganiti,ne da bi bili postreljeni. In koliko so pretrpeli talci, dasi mednarodno pravo pozna talce samo proti podanikom sovražne države. V Bosni in Dalmaciji pašo jemali lastne državljane z a t a 1 c e in te se je mučila, grdilo in napadalo in sv jih držali več mesecev y smrtnih mukah. Talce so jemali tiavadno potom javnih oglasov. P a ćelo žandarji so jemali s seboj talce, ko so šli na obhod Gotovo neverjetno. da se je to dogajalo v 20. stoletju. Končno je bilo ustavijeno jemanje talcev, ali oni, ki so bili vzeti, so bili vrženi v 4emnice ali internirani. Tako so skozi nekaj mesecev držali štiri talce dan in noč ob nekem municijskem skladišcu pri trdnjavi Mamuli. Med temi je bil tuđi neki stari kapitan LIovda, oče petero otrok, neki bolni dijak, neki tesar in neki kmet. Kako bo država opravičila te javne zločine, katere so stvorile oblasti na lastnih državljanih vTega nikdar ne bo mogla, zato pa aretacije, jemanje talcev in vislice, na katerih so mnogi v Dalmaciji končali svoje življenje, ostanejo večna sramota te države. Pa tuđi po treh letih še ni bilo dovolj preganja-nja. Na stotine onih, katere so končno izpustili iz zapora, je bilo nato zopet interniranih in konfini-ranih v severnih državah in ti nišo še niti danes puščeni domov. Evo, tu je pismo nekega dalmatinskega delav-ca iz Sitzendorfa, pa čujte, kako opisuje svoje muke, glad, nevoljo, zlo- stavljanje in udarce, ki jih je tam prejel. Ćloveku se koža ježi, ko čita zakijuček tega pisma, ki se glasi: »Porabite, gospod posla-nec ves svoj vpliv, da nas puste na svobodo, al! pa naj nas postrele.« Komu naj izročim to pismo kot dokument o barbarstvu? (Olasovi: Ministrom!) Prav, ministrom. Evo ga. Najnera-zumttvejša in najnepostavnejša odredba je ona glede interniranja in konfiniranja. Ta je provzročija mili-jone škode. No, ne ustvarjajte si ni-kakili iluzij glede Dalmacije. Ona trpi i n m o 1 č i, ali ne pozab-I j a krivice, ki se jej godi. Nikdar ne pozabi, kaj je trpela in kaj še vedno trpi s strani onih krogov, ki so pozvani, da ščitijo to nesrečno zemljo in njen narod. No, ko še vsega tega ni bilo do-sti, Dalmacija trpi še g!ad ... Na fronti srno nrvi, ali doma smo pro-gnancl, jetiitki, talci. konfiniranci in iiitemi^iii heiotje. Pričakujemo pomoč od kralja, od njega Dalmacija caka rešitev od glađu in smrti. Hrvatski sabor. V popoldanski seji dne 8. avgu->:a je prišlo v saboru do burnih pri-zorov. Govonl je poslanec dr. Ivica Frank, eden izmed voditeljev fran-kovske stranke, s takim cinizmom, da je skoro vsak njegov stavek izzi-val tako pri koaliciji, kakor pri Star-čevićancih bučne proteste, Uvodoma je dr. Frank (pravaš) zatrjeval, da so Madžari naravni zavezniki Hrva-tov. Treba je nagodbe le repari-r a t i. Nikakor pa hrvatski narod ne srne na pot pogibelji, kamor ;;a vodi jugoslovanska ideja. Govornik brani znano izjavo svojega somišljenika dr. Horvata, ki se je v >Pester LIoj'du« izjavil za dualizem, češ, Horvat je hotel le pred vsem svetom odbiti v imenu hrvatske"-ator in infonna-tor je bil Srb Dimović. (Nova silna buka. Burni medkiici.) Njegove informacije pa so neistinite, kar dokazuje intervie\v z generalom Sarko-tićem. (Ponovni burni protesti. Posl. Vilder: Vam je premalo, da je pojci-nilo ćelo po Sarkotičevih navedbah 20j ljudi od tdadu!) V splešnem raz-hurjenju končuje dr. Frank svoj govor s klicem: ^Živcla Hrvatska, doli Jugoslavija!« V četrtkovi seji sta najprvo na kratko govorila posl. Vilder in oddelni predstojnik B a d a j, ki je protestira! proti temu, da se brez dokazov govori o persekucijah frankovcev. Nato je govoril posl. pl. Hrvoj (Starčevićeva stranka), hrvatski in vsi ostali slavanski narodi si žele miru. Sedanja vojna narodov proti narodom je vojna za svobodo. Proti svobodi se v naši monarhiji borita đva privilegirana naroda: Nemci in Madžari. Mi stremimo za tem, da se v monarhiji ustvarijo take razmere, da bodo vsi narodi srečni in zadovoljni. Pred-vsem se morajo odstraniti vzroki ne-zadovoUstva. Slovani nismo krivi* ako inozemstvo israblja prilike v monarhiji v svoj prid. Mi nismo krivi procesom v Lvovu in Aradu. Vedno smo naglašali, da se naj monarhija preuredi po švicarskem vzoru; to je hotel dr. Kramaf, to hoče Krek, isto sta priporočala princa Schwarzen-berg in Lichtenstein. Orof Ti«xa dol-ži češke in nekatere ogrske politike, da hoćejo uničiti monarhijo. To so hinavske besede voditelja onega naroda, ki je leta 1848. deposediral dinastijo ter leta 1859. so Madžari dezertirali v masah, ker da se ne mo-rejo boriti proti Francozoni in Italija-nom, leta 1866. zbiral legije proti Av-striji. Bivši zunanji minister grof Ju-lij Andrassy je bil v svoji mladosti radi veleizdaje obsojen na smrt, njegov sin pa sedaj dolži Slovane veleizdaje. Govornik ne vć, zakaj bi se ne mogel pečati mirovni kongres tuđi s preuredbo monarhije. Po vsaki veliki vojni so se na mirov-nem kongresu urejevale tuđi notra-nie zadeve držav, n. pr. v \vestfal-skeni miru, na dunajskem kongresu (sveta alijanca!). Wilson ni sovražnik ne Ncmcev ne Madžarov. Dokler ima on veljavo v ententi, smo si svesti, da se niti nam, niti Madžarom ne bo zgodilo nič hudega. Mi zahtevamo pravo svobodo in smo proti kakršnikoli hegemoniji. Tem idejam sta se pridružila tuđi plemenita naroda češki in slovenski. To so tuđi ideje Jugoslovanskega kluba. Pozdravljam izjavo dr. Paz-mana, da naj Jugoslovanski klub prevzame vodstvo jugoslovanske politike. Med današnjim in nekdanjim jugoslo-vanstvom je velika razlika. Jugoslavija pomeni. da smo Slovenci, Hrvati in Srbi e n narod, toda da ostanemo Slovenci, Hrvati in Srbi, da noč crno, naj se drug raztopi v drugem, da naj pripade enemu hegemonija nad drugim. Mi Hrvati zahtevamo v monarhiji svojo hrvatsko državo. Dualizem .pomenja hegemonijo Nemcev in Madžarov, in ako frankovci trde, da hrvatska državna mise! ne nasprotuje madžarski državni misli, potem vedoma ali neve-doma pozabijajo, da zahteva madžarska ideja madžarsko državo od Karpatov do morja. Govornik priznava koaliciji poštenost in narodni patrijotizem, meni pa, da je njena politika zagrešena. Njen oportunizem gre predaleč. Zapomnimo si vsi: brez borbe ni uspeha, brez krvi ni Golgate in ni vstajenja, brez žrtev ni muk in svobode. (Burno odobravanje.) Posl. pl. Hr e I j a n o v i ć (koalicija) poudarja, da sta vlada in ve-čina odločeni spraviti v o 1 i I n o reformo še v jeseni pod streho. Obširno razpravlja govornik o intrigah frankovcev v Budimpešti. Ako pravijo frankovci, da interpelacija radi Bosne ne temelji na pravilnih informacijah, naj vprašajo svojega klubovega tovarisa posl. Zagorca. (Ćujte!) Posl. Zagorac je bil nedavno v Sarajevu. Ko se je vrnil, je rekel govorniku: To, kar je v interpelaciji, ni niti deseti del tega, kar se je v Bosni godilo! (Burni medkiici.) Na koncu svojega govora posl. Hreljanović najostrejše obsoja proti-narodno. iadajalsko početje frankovcev, pri čemur mu koalicija in Star-čcvićanci opetovano burno pritr-jujejo. Posl. M i 1 e u s n i C (frankovec), znani enfantterrible hrvatskega sabora, pravi, da proti vladi nima nič, koalicija pa je grešnica. Na Hrvatskem je preveč Židov, ki sede po ka-varnah in se bogate, v strelske jarke pa ne marajo. Ko sem bil v Belgradu, sem govoril z nekim kočijažem, ter sem mu rekel, da sem brat Hrvat. Srbin je od^ovoril, dobro in da noče ra Hrvate, temvcč na Bolgare. Mi smp šli prvi v Belgrad, Madžari so nam vzeli zastava z grada, p^tem I«a so eni na drugega strcljali. Govori o pekih in o Jugoslovanih, o tem kaj sodijo njegovi prijatelji o saboru in svari svoje frankovske tovariše, naj l'oda boij pametni. (BuČen smeli.) Mileusnićev govor postaje vedno bolj zmešan, poročevaTci zapuste v znak protesta dvorana In Dredsednik mu končno vzame beseda. V se:^ dne 9. avgusta protestira posl. dr. F r a n k proti očitanju, da je hotel organizirati ubojstvo neka-terih članov koalicije in da je hujskal, naj se predsednika sabora dr. Meda-kovića obesi. Res je le, da ga je šef policije Mraović pova-bil. naj preizkusi nacrt nekega nezna-nega mu individua, kako bi se dalo najlaije ubiti odlične srb-ske elane koalicije Pribiče-viča, Popovića, Budisavljevića. On (Frank) da je to odklonil, karmu je Mraović hudo zameriL Tuđi ni res, kar trdi poslanec Hre-Ijanović, da je prišel v^ sabor z r e -volverjem. (Burni medkiici.) Posl. dr. Horvat (frankovec) trdi, da ni res, da je on sestavil na pričetku vojne seznam tistih, kiše jih naj obesi. Podban K i i š k o v i ć fzjavlja: Zavračam vse insinuacije, da naine-mvMmo preganjati katerokc4i poliUC- , no stranko. Izjavljam pa: na pro-tihrvatsko, nenarodno in nepošteno politiko se bo tuđi službeno reagiralo. (Burno odobravanje.) Politični boj se mora vrSiti vmejah morale in poštenost i. Poznal bom samo zakon in ničesar drngega. (Ponovna burna pohvala.) Sabor je nato razpravljal o raznih interpelacijah. KuKor se govor\ se bo sabor v torek cdgodil do sreJ-2 septembra. Rova bitka na Flanilentei. NASE URADNO POROCILO. Dunaj, 10. avgusta. (Kor. urad.) U radno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Armadna fronta general-feldmarš. von Mackensena. Severno Focsanov so pridobile zavezniške čete po ijutetp borenju s ponovnim odbitjent težkih rusko-romnnskih protisunkov sevemi breg Sušite. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. ' Na obeh straneh Oltožke ceste so siiiuli predvcerajšnlem avstro-Offrski in nernškl polki generalober-sta von Rohra proti močno okloplje-nim pozicijam pri Kerestavi. Z žilavim napadom smo vrgli včeraj so-vražnika z vlšln južno inienovanega kraja. Poleg težkih krvavih izgub je vtrpei sovražn?k tuđi izgubo nad 1400 vjetnikov in 30 strojnih pušk. Tuđi severovzhodno Ilolde ob romunski Bistrici so morali Rusi našim jurišajocim honvedorn prepustiti žilavo branjene pozicije. V Bukovini smo napredovali pri So!ki m jugovzhodno Črnovic. Pro-tinapadi po kozak ih pognane ruske infanterije nišo mogli provzroclti ni-kake izpremembe. Armadna fronta general-feldrnarš. princa Leopolda Bavarskega. Pri Brodih so vzele avstro-ofirr-ske in neinške napsdalne čete 200 vjelnikov iz ruskih jarkov. ITALIJANSKO BOJIŠČE. Pri iMori na južnem Tlrolskem so vdrli naši oddelki v sovražno crto, zavojevaH eden farek in vieli enega oficirja in 53 mož. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE-Neizpremenieno. Šef generalnega §taba. • . • DOGODKI NA MORJU. V noči 8. na 9. le vrglo okoli 25 sovražnih letai na Puli približno 90 bomb. Provzročene nišo nikake vo-jaške škode in v mestu le malenkost-ne. 2 osebi ste lahko ranfeni. Šef admiral, štaba mornarice. NEMŠKO URADNO POROCDLO. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. Armadna fronta prestolo- naslednika Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskem se je menjavalo včeraj fcojno delovanje artiljerij ob menjajočem se svitu v svoji moči. Zvečer je sploh narastlo, je trajalo ponoći in se le zvlšalo danes v naj-zgodneiših zjfuirajšnfih urah med Vsero in Lysom do najpopolnej. bob-na.fočcga ognja. Na širokih odsekih vzhcdno in jiigovzhodno Yperna so se pričefi moćni sovražni infanterij-ski napadi. V Artoisu je bil artiljerijski boj na obeh strar.eh Lensa in južno Scarpe jako živahen. Zvečsr so na-padli Angrleži od poti Monchy - Pel-ves do ceste Arras - Cambrai v go-si?fi masah. Naš unlčujoč? ogenj }e udari! po^ubonosno v njihove pri-pravljalne prostore. Jurišajoči valovi so vtrpeli v obrambnem ognju in v Hižinskem boju z našimi preizkuše-uimi polki n2*težje izdube in so bili povsodi vrženi nazaj. Severno St. Quentina so iztrgali brsndenburški bataljoni Francozom nekaj črt jfarkov na Širini 1200 m. So-vražnikovi protinapadi so se izjalovili. Nad 1S0 vjetnikov je ostalo v naši roki. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Med Soissonsom in Reimsom, v zapadni Champagni in na obeh bregovita Može je dosegel ogen] od časa do časa znatno silo. Eden franeoski iz vidni oddelek, U je ob cesti Laon - Soissons vdrl v naš jarek, }e bil pregnan s protisun-kom. Vzhodno Mose so vdrie baden-ske napadalne čete v franeosko pozicijo severno VacherauviĐe in so od-▼eđle številne vjetnike. Poročnik Gootoman Je sestreU dva sovražna privazaa zrakoplova. VZHODNO BOJIŠČE. Armadna fronta general« feldmarš. princa Leopolda Bavarskega. Ožlvelo bolno delovanje pri Dvlnskem, južno Smorgona in pri Brodih. Tu je podjetje memških in avstro - ogrskih čet dalo nad 200 vjetnikov. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Jugovzhodno Crnovic se Je vršilo trdovratno bojevanje. Naše čete so vdrle na več točkah v obmejno pozicijo Rusov. Tuđi v seretski ravnini to ob Solki so bile po odbltib sovražnih protisunkih dosežene prednosti Med dolinama Trotus in Putna so zajuri-šale zavezniške čete kljub žilavemu odporu Romunov več visinskih po-zicij. Zadnja dva dneva je bilo na OJ-tožkem odseku vjetih nad 1400 mož in vplenjenih 30 strojnih pušk, Armadna fronta generaN feldmaršala von Mackensena, Na obeh straneh železnfee Foc-sani - Adjudul - Nou so izsflile nem-ške divizije na široki fronti prehod čez Sunitu. Z besnimi protistinkl so poskiislli sovražniki v moćnih masah ovirati naše prodiranje. Vsi njihovi napadi proti fronti In proti boku so se ponesrečiii z najtežjimi iz-gtibami. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Ničesar posebnega. Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludendorft m NEMŠKO VEČERNO POROCILO. Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. avgusta zvečer. Davi na Flandrskem med železnico Ypern-Rou-lers in Hollebeke privrell močni napadi Angležev so se izjalovili V dolinah Casinu In Ojtoz v zapadni Moldavi uspešno prodiranja naših čet ________ Izjalovljenje rusko-romunske razbremenilne ofenzive vedno očitnejše. Iz vojnih poročiL Vedno očitnejše se kaže izjalovljenje rusko - romunske razbremenilne ofenzive. Dočim so izkrvavele proti Sedmograški poslane napadalne mase v brezuspešnih sunkih, se je ofenziva zaveinikov znova ojačila na vsej crti od severne meje Bukovine do prostora pri Foc-sanih in dala lepe uspehe. Seveda ni bilo pričakovati naglega tempa y napadanju na gorovju, ki je pokrito s pragozdovi, na katerem sedaj prodi-rajo avstro - ogrske in nemške Čete od vrha do vrha, kajti brezštevilni so tu zapahi, ki pospešujejo obrambo sovražnika. Samo nekateri prelazi, ki segajo globoko v gorovje, vodijo na crto Folticeni - Neamtu - Piatra Očna. katere bodo Romuni in Rusi skušali držati z vsemi silamL Njihova obramba se je izredno okrepila, odkar vidijo Moldavo ogrožena Neprestano mečejo nove rezerve v bes^ ne protisunke, ne da bi mogli ustaviti prodiranje zaveznikov. Na sedmo-graški meji je segel napad Rohrovo armade včeraj daleč na jug. Na prostoru dosedanje sovražne ofenzive so izvršili c. in kr. polki protiudarec, ki je potisnil sovražnika od zapada proti izvirkom Sušite. Ob gorenjem toku te reke so bili Romuni pregnani z južnega brega. Za sovražne oddel-ke na OjtoŠkem prelazu pomeni ta sunek na severni breg Sušite težko ogroženje zaledja in ne preostane jim nič drugega nego umik v severo-vzhodni smeri skozi gorovje za Očno. Avstro-ogrske čete pri F o c s a n i h. Iz vojnoporočevalske-ga stana. Bojev severno Focsana se udeležujejo od 6. avgusta dalje :udi avstro - ogrske čete. Tako so včeraj tuđi avstro - ogrske čete srečno odbile ljute šunke z boka proti krilu napadalne skupine. V trdetn boju smo dosegli cesto T. 8. Tisita - Bal-taretu. Hrabri honvedi so zajurisali važne pozicije južno Ojtoške ceste in jih držali kljub mnogim protina-padom. Ob 6. popoldne so napadli honvedi še enkrat in so prebili sovražne pozicije. Istotako so zajurisali honvedi visino Mazanain vzhodno Ilolde. V Moldavski dolini se je sovražni odpor nekoliko utrdil. Tuđi pred mestom Seretom še ni končno zlomljen. Med Seretom In Prutom je poskusil sovražnik z ljuto protiofen-živo ustavljati naše prodiranje. Tako je napadel v smeri na vas Prevorok-je osemkrat. Pri napadih žene ruska kavalerija infanterijo pred seboj. Pri Brodih se je posrečilo podjetju na-padalnih čet vjeti 8 oficirjev in 205 mož ter vpleniti 8 strojnih pušk in en mLnomet 183. Stev. .SLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgusU 1917. Stran 3. Nemško poročilo o bo-Jih na vzhodu. Wolffov urad poroča: Na vzhcdu so se trudili Rusi dne 9. avgusta na prostom med Prutom in Sučavo, da bi z vso naglico pripeljanimi močnimi četami zavez-nike vigli zopet nazaj. Ali vsi njihovi napori so bili zamar.. Z veliko hrab-rostjo izvršeni protinapadi so bili vsi odbiti z visokimi sovražnimi izguba-mi. Enaka usoda je doletela ruske protinapade na obeh straneh Molda-ve in vzdolž Bistrice. Po premaga-nem žilavem odporu zavezniki na-predujejo. Severno M. Cleja in zapadno tovarne za steklo severno Casinu, je bilo sovražniku iztrganih već visinskih pozicij. Sovražni šunki na severnem bregu Ojtoza so bili za-vrojeni Na prostoru pri Focsanih smo prekoračili odsek Susita na obeh straneh poti po dolini od Fccsanov proti severu. Vsi sovražni-kovi poskusi, da bi zopet zavojeval izgubljene pozicije, so se izjalovili z nenavadno visokimi sovražnimi iz-gubami. Ćeli napadalni valovi so ob-ležali v našem ognju. Z italijanske fronte. Iz vojnoporočevalskega stana. Na soški fronti so obložila naša pomorska le-tala sovražne tabore v Dolu in vojaške naprave v Tržiču z bombami. V Adižki dolini nam je dalo podjetje na-padalnih Čet vjetnikov: 1 oficirskega aspiranta in 53 mož. Angleško priznanje i t a 1 i j a u s Je i h v o j ni h c i 1 j e v. [talijanski zunanji minister Sonnino je v Londonu govoril. V Queenshallu je v angleškem jeziku razlagal italijanske vojne cilje. Poročila pravijo, da so Angleži z navdušenjem sprejeli Sonninov govor, iz česar »Corriere della sera« sklepa, da je sedaj dose-žen popoln sporazum med Italijo in Anglijo glede italijanskih ciljev. No, končno vendar, po dveh Ietih vojne bi bili Angleži priznali italijanske cilje in bi bil dosežen popoln sporazum! Čuditi pa se ne bo treba, ako bo isti »Corriere« morda že čez nekoliko dni tožil, da Anglija omalova-žuje Italijo in se ne meni za njene vojne cilje. Istočasno, ko se »Corriere« veseli angleškega priznanja, pa razglašajo italijanski socijalisti, da ako zborovanje v Londonu ne sklene konca vojne pred eetrto zimsko vojno, proglasijo po vsej Italiji generalni štrajk. ITALUANSKO URADNO POROClLO. 10. avgusta. Preeej veliko delovanje na vsej fronti. Dva napa-dalna poskusa sovražnika včeraj zjutraj na naše pozicije v dolini Ca-olva, Brenta in severno Sv. Katarine pri Gorici sta se zlornila v našem ognju. Sovražne jurišajoče patrulje so bile uničene in preostalih 20 mož Je bilo vjetih po naših oddelkih, ki so jih šli zasledovat. V noči 8. na 9. avgusta so obnovile nekatere naših učinkovitih letalskih skupin napad na vofeške naprave v Pulju ob ugodnih svitnih pogojih. Naši letalci so za-deli sovražni arzenal in dobro vidno zasidrano brodovje z eno tono tomb velike eksplozivne sile. Vsi naši aparati so ubežali močnemu sovražnemu odbijalnemu ognju, so odbili sovražne hidroplane, ki so se bili vzdignili, in so se vrnili na svoja letališča. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) \Volffov biro javlja: Na Flanderskem so se na bojnem ozemlju 31. julija vzhodno in jugovzhodno Ypema za-čeli 10. avgusta novi močni angleški napadi. Samo en del za napad pripravljenih angleških čet je mogel na-stopiti za juriš, ker se je nemški uni-čevalni ogenj na angleške priprave začel pravoeasno. Kar je pridrlo iz angleških jarkov, je propadlo v za-piralnem in obrambnem boju ali je bilo odbito s težkimi izgubami v bližnjem boju. Napadene pozicije so ostale vse v nemški posesti. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 9. avgusta ob 3. popol-dne. Obojestransko artiljerijsko delovanje v okolišu Pantheon in Cheb-regnvja. Nagli napad Francozov vzhodno dvorca Moisy jim je dal vjetnike. V oklišu Eparges, severno Faux - les - Palameix je eden naših oddelkov vdrl v nemške jarke in sto-rivši nasprotniku velike izgube in razdrši napravo, se polnoštevilno vrnil v svojo linijo. Z drugih front ni ničesar poročati. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. 9. avgusta popoldne. Francoske čete so zopet napredovale severno Bixschoota, Včeraj je so^ vražen oddelek poskusil se približati našim Iinijam severno Roeuxa? pa je bil po našem ognju z izgubami nazaj pognan. 9. avgusta zveče r. Blizu Lensa je bil izvršen uspešen pohod, na katerem smo napravili nekaj vjetnikov in ubili mnogo Nemcev. Po razdrtju sovražnih obrarnbnih na-prav so se naše čete vrnile. Tinele so male izgube, Sovražna artiljerija je bila v odseku Nieuport delavnejša kakor navadno. Ruska kriza. Berolin, 11. avgusta. »8 Uhr Blatu javlja z ruske fronte: Iz Pe~ trograda in iz drugih ruskih mest pri-hajajo vesti o težkih nemirih. V Kijevu, Kazanu, Sarasinu in v Moskvi so vojaške žene priredile velike demonstracije za takojšnji mir in za zvišanje podpor. V Kijevu je 30.000 žena vjelo vojaški sovjet in so g* Sele izpustile, ko je vojaškim ženam nakazal poldrugi milijon rubljev. Pri krvavih izgredih v Kazanu je bil on-dotni vojaški poveljnik general Ko-rovičenko težko ranjen. Na železni-ški vlak, s katerim se je peljal novi namestnik v Kavkazu in višji poveljnik kavkaske armade, general Preževalski, sta bili vrženi dve bombi in je vlak skočil s tira. General je bil le lahko ranjen, težko ranien pa je zapovednik francoske vojaške misije general Bonnet. Petrograd, 9. avgusta. (Kor. ur.) Agentura. Začasna vlada je priznala .georgijsko eerkev. Lugano, 9. avgusta. (Kor. urad.) *\lessagero« javila iz Petrograda: Znani avsrnjski socijalist Ot. Bauer, ki je bil vojni vjetnik, je bil na prošnjo izvršilnega odbora vojaškesa in delavske,&ra sovjeta izpuščen in je pri^el v Petrograd, kjer ga je Metrov predstavi! članom odbora in sta pa pozdravila tuđi ministra Skobelev in Ceretelli. Atentat na generala Kornifova. Kodanj, 10. đVgusta. »Novoe Vremja« javlia, da je neki podčastnik iz revolverja ustrelil na generala Kcmilova. katerega je krokija ranila na rami. Oficirji so stnrilca na me-stu ustrelili. Odstavljen ssrisra!. Bern, 10. avgitsta. »Berner Bund-.: poroča: Ocneral B^lkovič je bil g!asom »Rrskih Vednmosti« zaradi strategičnih napak odstavljen od poveljstva 7. ruske armnde. Njegov naslednik je general Selivačev. Razne vojne yes!L Kriza v enteni". Bern, 9. avgusta. (Kor. urad.) Glasom »Times« je Bon?.r La\v v po-slanski zbornici rekel: Nahajamo se danes v nevarai krizi. Ruski "dogodki so provzročili veliko premembo položaja. Vsi na boju udeleženi narodi omahujeio pod tem udarcem. Neprerncstna nasprotja. Amsterdam, 10. avgusta. Po iz-javah liberalnih članov angleške poslanske zbornice je londonska konferenca entente, ki bi se bila morala tri dni baviti z mirovnim vpra-šanjem, odgođena zaradi nepremost-nih nasprotij med delegati. Nemški parn;k torpediran znotraj švedske vodne rae^c. Slsckhoim, 9. avorusta. (Kor. u.) >--Svenska Telegram Bvrau^ poroča, da je bil nemški parnik »Friedrich Karro«, ki je plul včeraj iz Rostocka proti severu, potopljen izven izliva Skelefftea - Elfa. Drugo poročilo pravi, da pomeni potopitev težko ža-litev švedske nevtralnosti. Lotsen navaja, da je bila ladja 800 m znotraj švedske vodne meje torpedirana. Sovražni podmorski čoln je šel po storjenem činu čez vodo. ni pa tmel nikakih znakov. — Reka Skelefftea se izliva v botniški morski zaliv v najsevernejšem delu švedske vzhod-ne obali. Španska. Madrid, 10. avgnsta. Vlada je dala sedem milijonov peset novc&a kredita za obrambo španskih pri-stanov. Nemiri na Španskeoi. Madrid, 9. avgusta. (Kor. urad.) »Agence Havas«: Ministrski svet je imel danes dcpoldne sejo. V noti, ki pojasni vladno stališče in stališče že-lezničarjev, bo ministrstvo naložilo stavkujočim železničarjem odgovornost za škodo, ki bi zadela Spansko. Madrid, 9. avgusta. (Kor. urad.) Ministrski svet je sklenil zopetno uvedbo cenzure za časopise. Amerika. Bern, 10. avgusta. Glasom poro-čila iz Novcga Jorka je vlada prepo-vedala izhajanje desetih socijalistič-nih listov zaradi hujskanja proti vojni. Na socijalističnem strankarskem shodu je bila resolucija proti vojni sprejeta z desetkratno večino. Venlzelos diktator. Atene, 9. avgusta. (Kor. urad.) »Agence Havas«: V živahni seji zbornice je imel Venizelos govor, v katerem je obsojal spletke proti se-danjemu položaju. Rekel je, da izda izredne odredbe, in če treba, se proglasi za diktatorja, da prepreci, kar bi moglo motiti njegovo delo. Kon-čal je z zagotovilom, da ima brez dvoma veliko većino naroda na svoji strani. Angleika za Srbijo. London, 8. avgusta. (Kor. urad.) Reuterjev biro: S'bska družba na Angleškem je na čast srbskeinu mi-nistrskemu predsedniku P a s i ć u priredila Zdiiitrek, katerega so se udeležili tuai državni podtajnik za zunanje zadeve lord Robert Cecil, poslanika Orške in Rumunske in dru-i;i. Lord Cecil je rekel v svojem govoru: Zgodovina Srbije med vojno je bila slavepolna tragedija. Naložila je svojim zaveznikom obveznosti, ki nišo manjše kakor y slučaju Belgije. Doseći moramo za njena trpljenja njeno popolno obnovitev. Od-govarjaje na izvajanja lorda Roberta Cecila je ministerski predsednik Pa-sić izrekel zahvalo srbskega naroda angleškemu narodu, ki sq bori za svobodo malih narodov. Po triletni vojni prihaja Nemcija zopet do raz-sodnosti in govori o častnem miru, castnem v neniškem zmislu. časten mir se da sprejeti, če bo časten za vse udeležene narode. Časten mir se da zagotoviti samo, če se osvobode vsi v jarmu Avstro-Ogrske se naha-jajoči se narodi, če dobi Francija po-vrnjcno Alzacijo in Lotaringijo, če izvrše Italijani združenje s svojimi se nerešeninii brati, če bo izvršeno združenje Srbovt Hrvatov in SIo-venezv. čc bodo zedinjeni in neodvisni Čehi in Siovaki, če bo reseno poljsko in malorjsko vprašanje.tedaj sumo tedaj, bo zac^otovlien časten mir za vse narode. Ministrski predsednik Llovd-George, ki je prišel po zajutreku, je rekel: Popolna obnovitev brez zadržka je prvi mirovni po-goj. Ancclcži podajajo Srbom še en-krat prijateljsko roko. Skupno ho~ ćemo hoalti skoz vojno do konca. P©i?Sicn€! v&tti. = Drž£vno2borsk8 seje pričnejo najbrž 15. septembra. =^ Nercsfcj NćLfionalverfcand proti duziatski poJItični družbi. Na Duri a ju delu je v zadnjem času prav intenzivno za mir »politična družba« (Politische Gesellschait«), v katerl igrajo glavno vlogo veletržec MeinI, ki ima jako intimne zveze z grofom Czerninom) ter znani izdajatelj »Armeezeitiing« Danzer. Politična družba, v kateri se nahaja nekaj mož, ki so Z'inanjepolitično prav dobro orijentirani, je priredila že več sestankov, na kaierih se Je poudar-jalo, da mora monarhija vse storiti. da čim preje dnsežz časten mir. Kot predpogoj za uspešno mirovno akcijo se je v »P. dr.« ponovno označe-valo korenito razrešonje narodnost-nega problema, kai se js v raznih debatr.h vse govorilo, scveda ne ve-mo. Nen:ški Nationalvorband pravi sedaj, da je zlasti prvak »Pol. družbe« MeinI nastopil proti Neinčiji tako, da so bivši minister B-Irnreither in razni norrški parlamcntarci sejo zapustili. Tuđi nastop posl. Redliclia, ki je član Nationalverbanda, se Ncmcem absolutno ne dopada. Rcd-lich je bil pokaran in povedali so mu, da so podobni nastopi nezdružljivi s članstvom pri Nationalverbandu. — Postanci nemskega Nationalverban-da, ki so bili elani »Politische Ge-scllschaft«f, so iz t3 dnv.be Jzstopili. Pravijo, da jih je bilo 22. Nemški radikalni li^ti hudo napadajo poslanca prof. Rcdlieha. ki da je nepobnljšljivi intrigant in lonspirator. = SDori mpd krščanskJmi so-ci alci. Med kršćansko-socijalnim dr-žavnozborskim klubom in dunaiskim kršč. soc. vodstvom so se pojavile resne d'fcrepc , ki izvirajo pač odtod, dn hoče župan dr. VVeisskirchner komandirati kršćansko socijalno politiko ludi v parlamentu. Posebno vlonro igrajo tuđi interesna nasprot^va med (po večini km?čkimi) poslanci in du-najsko (mestno) stranko. = Nemškr? sociialno demokratična strsnka v Avstriji skliče na 28. septembra strankarski zbor, ki bo raz-pravljal o reviziji ustave. = Noo vodstvo vojnoga nad-zoro afne^a urad?. Dosedanji predstojnik vojnoga nadzorovalnega urada fcm. Leopold von Schlevei- je od-stopil. Za njegovega naslednika je imenovan fml. Schmied von Georgcn-berg. Kakor znano vojni nadzorovalni urad nima nobene zakonite podlage in vlada več ali manj jasno odklanja odgovornost za njegovo delovanje. = Avstro - osrska uraetniska razstava bo prirejena v mesecu septembru v Stockholmu. Češki umet-niki se razstave ne udeležijo. Odbor društva čeških umetnikov »iManes« v Pragi je odklonil tozadevtio pova-bilo. Kdor ve, kako se podobne pri-reditve zlorabljajo in kako se pri tem zapostavljajo slovanski umetnl-ki (spominjamo se na razstavo v Rimu), se temu koraku čeških umetnikov ne bo čudil. = »Hrvatska Država«, glasilo Starčevićeve stranke prava, prične izhajati kot dnevnik 1. septembra. Glavni urednik bo dr. B. S. Angieli-sovjć« = Preganjanje pesn&a Iva con-te Vojnovića ustavljeno. Končno je ustavljeno preganjanje pesnika in bivšega dramaturga zagrebškega gledališča Iva conte Vojnovića, ki je bil obdolžen veleizdaje. Za preganja-nje ni nikakih veljavnih dokazov. Vojnović se nahaja v zagrebški bol-nišnici usmiljenih sester že nad leto dni, kjer je bil operiran na enem oče-su, katero je izgubil. = Zveza med Nemčijo in Av-strijo. Monakovo, 9. avgusta. »Bay-risclie Staatszeitung« pojasnjuje na čelu lista poskuse entente, pridobiti Avstro - Ogrsko za odpad in proti novi zvezi z Nemčijo ter izrečno pri-znava zvezno zvestobo obdonavske monarhije. List pravi: Zveza sloni na realnih interesih obeh delov. Ce gradi ententa svoja upanja na ekstremne slovanske skupine v Avstriji ali na rnale opozicijonalne stranke na Ogrskem. ki so nasprotne zvezi z Nemčijo, se bo kmalu prepričala, da je tem domnevanim nasprotnikc.m nemško - avstrijsko cgrskega bratstva njih stališče le sredstvo za čo-sego notranjepolitičnih ciljev, ne pa njih pešteno prepričanje. (No, no, ne bo take sile.) = ItahVani in jugoslovanski državni projelit. Povodom londonske konference, katere se udeležujeta tuđi Pašić in Sonnino, razpravljajo italijanski listi o potrebi sporazuma med italijo in Pašić - Trumbičevim »Hrvatsko - slovensko - srbskim kraljestvom« tako glede skupnega postopanja proti Avstro - Ogrski, kakor glede razdelitve tistega avstro-ogrskega ozemlja, ki ga zahtevate Italija in Srbija za se. = Konferenca v Potsdamu. Po-ročali smo o konferenci v Potsdamu v juliju 1914., na kateri je bil dosežen sporazum med Avstrijo in Nemčijo glede ult;mata Srbiji, kakor se to trci z izvestne strani. »Nord. Allg. Zeitung« je odgovorila na to, da Nemčija ni sodelovala pri ultimatu, marveč prepustila vso stvar Avstriji in Srbiji. Ako bi bila tuđi Rusija ostala na tem stališču, bi najbrže sploh ne bilo prišlo do vojne. Sedaj pa poročajo listi v Baslu. ela ima ameriška vlada dokaze, da, je Nemčija vendarle poznala ultimatum Avstro - Cgrske na Srbijo, Državni tajnik dr. Zimerman je izđal to nekemu ameriškeiTiLi diplomatu v trenotku razdražonosti. Nadalje poroča iz Bacla »Rheinisch Westfal. Ztg.«, da je prejšnji agent ameriškega posla-ništva v Carigradu Einstein v pismu ria »Times« povedal, da mu je nemški poslanik VVangenheim 15. julija 1914., ko se je vrnil iz Berlina, rekel, da je prisostvoval konferenci pod predseđstvom cesarja, na kateri je bila sklenjena vojna. Marchese Ga-ronne, ta-zratni italijanski poslanik v Carigradu, je pripovedal ta slučaj pri svojem dohodu v Italijo. — Bivši zunanji minister grof Berchtold objav-Ija nastepno izjavro: »Times« so pri-občile pred kratkim vr zavezniškem časopisju ponovno natisnjeno in tuđi v nevtralnem inozemstvu večkrat cbravnavano vest. da se je vršil 5. julija 1914. v Potsdamu kronski svet z udcle^bo feldmaršala nadvojvode Friderika, dalje šefa generalnega štaba barona Conrada, ogrskega min. predsednika grofa Tisze in z mojo prisotnostjo. Morem ugotoviti, da to poročilo in vsi komentarji k istemu ^o povsem izmišljeni. Leopold grof Berchtold. = Krali Nikita in Pašić-Trum-bićeva jugoslovanska država. »Cor-rjerc della Scra« javlja iz Pariza: Crnogorski kralj Nikita se nikakor ne namerava odreci prestolu v korist Pašić-Trumbićevi ujedinjeni Jugoslaviji ter zaupa v bodoči samostoj-ii! razvoj Crne gore kot zveste za-veznice Italije. = Vojni cilj Angfije. Novi angle-ški municijski minister Winston Churcill je v govoru v Dundeeju izjavi!, da vlada Llovda - Georgeja sploh za zdaj ne sklene miru. Naj-prej hoče vse nevtralce pripraviti do tega, da nastopijo proti Nemčiji. Čas za mir bo sele tedaj, ko bo nemška svetovna trgovina tako potlačena, da sploh ne bo imela nič upanja več na nov razvoj. = LIovd Georgesovo »vzpo- stavlianje«. »Corriere della sera<* navaja »Manchester Guardian«, ki razlaga zahtevo Lloyd Georgesa po vzpostavljanju kat temelj mirovnih pogajanj tako. da morajo centralne države opustiti Belgijo, Srbijo, Crno goro in Romunijo in se odreci vsake-mu političnemu in gospodarskemu vplivu tamkaj in vzpostaviti v njih svobosčine iz leta 1914., neodrešene ozemlje pa se odstopi Franciji, ozi-roma Italiji. = Lloyd - George proti jugo-slovanski državi? G e n e v a, 10. avgusta. Lloyd-George se je glasom pariškega »Joumala« izrekel tuđi na londonski konferenci proti sprejetju po Srbiji nameravane jugoslovanske države v program entente. češ, da ententa ne moče sklepati ta&h 4o- = Angleška delavska stranka je s 541 proti 184 glasovi sklenila, da se udeleži stockholmske konference. = Leonld Andrejev^ ruskemu narodu. Slavni ruski pisatelj L. An-drejev je izdal po zadnjih ruskih poraz ih poseben oklic na ruski narod, v katerem pravi: »Ne obupujte. Ne izgubite vere na rusko revolucijo. Gotovo, grozno je videti, kako zdravi, dobro ohranjeni vojaki z mirno vestjo ubeže na prvi strel in kako puste na cedilu svoje lojalne tovarl-še. Teh bojazljivcev, ten zločincev in sužnjev, ki pripoznavajo samo na^ gajko, ni ustvarila ruska revolucija. Naša revolucija je stara samo štiri mesece, dočim je vladala avtokracija tisoč let in v tej dobi je spačila ruski narod, potlačila čut dolžnosti, ustvarila na tisoče sužnjev in napolnila Rusijo s tropo konfidentov, špijonov, izdajalcev in banditov. Danes je gro-zen. Bodočnost nič manj, starci pla-kajo. če danes berejo časopise. Smehljanje je izginilo v nesrečnem mestu, ali v svojem trpljenju in v svojih sclzah najde Rusija zopet po-gum in silo. Samo poštenost zamore resiti Rusijo. Združite se, pošteni ruski državljani in poženite z vsemi si-lami iz svoje srede izdajalce in lopove, največje sovražnike mlade ruske svobode.: = Oddaja premoženja ali novi davki. V Nemčiji in v Avstriji se ba-vijo mnogo z vprašanjem, kako pokriti velikanske stroške sedanje vojne. Iz Nemčije poročajo, da se on-dotna vlada že bavi z nacrtom, pokriti vojne dolgove z enkratno o d -dajo premoženja. Vojni dol-govi Nemčije se cenijo že danes na ćelo tretjino vsega narodnega premoženja in pokritje tega dolga je seveda vprašanje, ki đela državnikom in finančnikom sive glave. Stro* kovnjaki zastopajo mnenje, da nastane ali državni ali ljudski bankerot, če se ne posreči pokriti te stroške. Tako je sprožen v Nemčiji predlog, naj vzame država vsakemu eno tretjino njegovega premoženja. Pri delniš. družbah se da ta izpelja-ti. tako ali tako, težko pa pri kmetskih in drugih posestnikih. Z davki v taki visočini, da bi bili pokriti vo}-^ ni stroški bi ljudstvo bilo tako obre-menjeno. da bi na tisoče ljudi prišlo na nič. Kako se to resi, ni se mogoče vedeti. Na jesen bo avstrijski državni zbor imel priliko, se baviti z vpra<-šanjem o pokritju vojnih dolgov fcj tedaj se bo kaj več govorilo o tef stvari. Begunska podpora. Kako se bo računala begunsta podpora po vladni naredbi z dne 23. julija, se razvidi najlepše iz pri-. inerkov. Na primer: Begunka Ama-« lija Vodopivec s sinčkom H i 1 a r i j e m. Mož je pri vojakih. Vodopivčeva opravlja stalno delo in dobiva 21 kron na teden ter vojaške podpore za otroka 1 K 35 vin. na dan. Dobivala bo od 2L julija dalje 1 krono 35 vin. vojaške podpore, 3 K dnine in 4 K begunske podpore, torej skupaj 8 K 35 vin. na dan. Begunec Ivan Brajnit z ženo in Štirimi otroci. Oče zasluži 5 K, en sin 3 K, drugi sin 2 K na dan. Družina bo dobivala: 10 kron (5 + 3 f 2) zaslužka in 12 K begunske podpore; skupno 22 kron, na dan. Begunec Peter Pavšičs sinom. Oče zasluži 7 K na dan. Družina bo dobivala: 7 K zaslužka, begunska podpora pa se zračuna tako - le: 2 + 2 = 4; 7—4 = 3; 3 : Z = 1 K 50 vin.; 4—1 K 50 vin. = 2 K 50 vin. Torej skupaj 9 K 50 vin. (7 t-H 2 K 50 vin.) na dan. Na kratko povedano, se računa begunska podpora tako - le: 2 K za osebo, kolikor oseb torej, tolikokrat po 2 K, da vsoto A. Dohodki članov družine dajo vsoto B. (Med dohodke se ne šteje vojaških podpor, vojaških pokojnin itd,). Ako je vsota B večja od vsote A, se odšteje vsoto A od B in d i f e r e n c a se deli z 2, ki da vsoto C. Ta vsota C se odsteje od vsote A in dobi se znesefc begunske podpore. Ako je vsota B manjša ali enaka vsoti A, dobi družina (poleg vojaške podpore ali vojaške pokojnine itd., ki se nič ne upošteva pri računanju begunske podpore) vso vsoto B in vso v s o t o A. Torej ćelo begunsko pod-poro. Po tem si lahko vsak izračuna, koliko podpore mu pritiče in ako mn sploh pritiče. Kdor nima stalnih do-hodkov, se mora pač izkazati, da je njegovo premoženisko stanje tako, da ne bo mogel živeti ob svojem, torej ga je smatrati, da je brez sred-stev in mora dobivati ćelo podporo. Tostvarno naj poklicani činitelji po-skrbe, da se razvozlja sicer sploh precej zagonetna ministrska naredba o begunski podpori. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgusta 1917. 183. štev. Deset let dela za M n. Drila ifl Metoda v LjotljaĐi. Dne 6. avgusta 1907 na XXII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je vršila v Bohinjski Bistrici, prvomestnikom voljeni vladni svetnik Andrej Seneko-v i č praznuje te dni desetletni jubilej svojega delovanja pri družbi sv. Cirila in Metoda. Čut hvaiežnosti zahteva, da se javno spominjarno tega za našo družbo velevažnega jubileja, V nekakem mrtvilu nahajala se je naša družba tedaj, ko je prevzel Senekovič predsedništvo naše družbe. Let svojih boljsih polovica imel je za seboj, ko je stopil naši družbi na krmilo. Z mladeniškim ognjem, z navdušenostjo in globoko domovinsko ljubeznijo poprijel se je dela. V dobo njegovega plodovitega delovanja spada ustanovitev šol v Krminu in Gorici, otroskih vrtcev v Kolonji, Krminu, Ormožu, pri sv. Jakobu v Trstu, pri sv. Mariji Magdaleni zgornji v Trstu, na Verdeli po-leg Trsta. V tej dobi pa se je tuđi zgradilo monumentalno poslopie sole pri sv. Jakobu v Trstu, ki bo za večne čaše priča slovenske rado-darnosti in zavednosti in nova šola na Blanći v Gorici, razširila se je šola na Muti na Štajerskem, v Trstu pa se je ustanovila slovenska me-ščanska šola. Kot priznani šolnik sk.bel je za to, da se dospeli družbeni zavodi na višek popolnosti in dosegli velike uspehe. Ni čuda, da je občinstvo pridobilo zopet zaupanje v našo prepo-trebno šolsko družbo in radodarno prispevalo k njenim težnjam. Posle-dica temu zaupanju so bili radovolj-ni prispevki naših mecenov Pola-ka, K o t n i k a, JVL V i 1 h a r j e v e, Iv. F a b i a n č i č a, Anton P o 1 j -šaka in drugih, ki so se v svojih oporokah plemenito spomnili naše družbe, ter jej naklonili velike svote za njene namene. V tej meri pa so se začele množiti tuđi družbene podružnice. Dočim je štela družba sv. Cirila in Metoda leta 1907. 155 po-družnic, Štela jih je z letom 1916 27S. Družba sv. Cirila in Metoda je tedaj v tej dobi velikansko napredovala. Za to se pa danes našega prvo-mestnika in njegovega plodovitega delovanja spominjamo hvaležno vsi, ki vemo ceniti veliki pomen naše šol-ske družbe za procvit našega naroda, želimo, da bi se mnogo let nače-loval tej naši družbi ter deloval za njo. Za to slava Senekoviču! fešti \i iitenl M. Poslanec dr. Smcdlaka, zastop-nik Splita na državnem zboru, se je za dobo vojne preselil v Zagreb. Poroka. Danes se je porocil go-spod Rudolf Vidi č, pristav državne železnice, z gospodično Marico Podgornikovo iz Gorice. Poroka je bila na Brezovici pri Ljublja-ai. Novoporočencema vse najboljše! Split brez plina. Splitska plinar-na naznanja. da bo s 30. avgustom ustavila obrat Kdo ve kaj? Iz niskega vjetništ-va se je ogrlasil Vinko B a t i s t i č iz Mirna pri Gorici. Njegov naslov je: Vinko Batistič, vojni plen. robotni 87. bat. 8. Rata, Smolensk, Rusija. Vpraša po svoji ženi, otrocih in materi. Pisal je družini Beltram v Ljubljani. Kdor kaj ve, nai sporoči. Begunski novoroje^iček. Neka služkinja begunka, je porodila krep-kega, zalega dečka. Ker pa nima sredstev, da bi zanj skrbela, se obraća do usmiljenih ljudi, ki hi otro-ka vzeli za svojega. Pojasnila daje »Posredovalnica za goriške begun-ce« v Ljubljani, Dunajska cesta 38/1. Dneyne yesti- — Odlikovanie. Nadučitelj na Idriji pri Baci, sedaj na Slapu ob Idriji, Viktor Vuga, je za svoje neumorno delovanje v korist Rdečega križa odlikovan s srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo. — Poziv k prijavi v vojni po-grešanih vojakov, ali vojakov, ki so prišli v vo no * etništvo. Ker je vsled nepričakovane dolge vojne število po-grešanih izredno narastlo in se po iz-kušnjah z gotovostjo lahko sodi, da velik del prljav pogrešanih sloni na napačnem popisovanju imen, na po-raanjkljivih navedbah osebnih podat-kov, na pomanjkanju naznanil iz voj-nega vjetništva, na potvorjenih mrliš-kih zapiskih iz sovražnih dežel itd., je 10. oddelek vojnega ministrstva sklenil, da naj se pozove prebivalstvo k sodelovanju pri popravljanju napačnih naznanil in sicer tako, da zbira nazna-nilne liste s katerimi naj se naznani: Ime in priimek, Šarža, vojaški oddelek, rojstni kraj in letot pristojnost in leto, katerega je bil pogrešani potrjen, na katerem bojišču se je nazadnje nahajal, katere bližnje okoliščine so o njem znane, kedaj in od kod je zadnjic" pisal. Za naznanila pogrešanih vojakov določeni naznanilni listi se dobe brez-plačno pri občinskih uradih, v Ljubljani pri mestnem magistratu. Po iz-polnitvi naj jih občinski uradi pošljejo Rdečemu križu pod uradno kuverto z naslovom r „Rote Kreuz-Auskunftsstelle, Dunaj, I. Stock im Eisen-Platz 3/4". Na občine je bil izdan poziv, po mož-nosti pomagati strankam pri izpolnitvi, oddaji in odpošiljatvi naznanilnih listov. Naznanitev vsch pogrešanih vojakov je tembolj v interesu njih svojcev, ker so vojaška poveljstva in oblastva na bojišču, ki so pristojna za nadaline poizvedbe, na razpolago samo se med vojno. Občinstvo naj se torej te naprave kakor hitro mogoče in v kar največji meri poslužuje. — Dva člana krali, hrvatske opere iz Zž»reba na Ijubljanskem odru. Vcerajšnji operni večer v našem deželnem gleda išču sta izpolnila dva člana kralj, hrvatske opere: Mira Ko-rošec in Robert Primožič. S početka malo nesigurna pred polnim gledališčem neznanega občinstva sta tekom proizvajanja izbranega programa oživela in pela vztrajno, sveže, občin-sivo vedno bolj naše vežoče. Z ljub-Ijanskega odra s? je čulo že obilo lepega petja, tuđi sinočno ni zaostalo za njim. Na vsporedu so bile nelabke točke iz slovečih del Lecncavalla, Maverbeera, Puccinija. Čajkovskega, Saint - Sa"ensa, in iz Zajčeve vedno krasne opere „Zrinjski*. Gospodična Koroščeva in £ospod Primožič sta ab-so!virala svojo nalogo v polni meri zadovoljivo. Priznana je pevska sila Mire Korošeeve, ki je žela uspehe že na raznih velikih odrih in katere se tuđi Ljubliana iz nekdanjih krasnih časov, hvaležno spominja, lepo zveni njen krepki glas v vseh legah in pri-kupljiva je po svoji zunanjosti. Zato pa se je hitro omilila občinstvu, ki jej je burno ploskalo in jo pozivalo opetovano na oder. Izročen jej je bil tuđi šopek cvetja. Med točkami, katere je pela, so bili tuđi grenki vzdihi Gre-gorčičevi „Domovini", ki je krasna še kot ogromna solza, trnjev je njen ve-nec in rod je rod mučenec, domovina, ki bol poznaš le, nič dobrot.... S čut-stvom je bila peta pesem in vzbudila je čutstva. Robert Primožič nam je bil povsem nov. Sloka, visoka postava, južni tip. Po Italiji je potoval in se navzel italijansk'h manir. Poln je njegov bariton, svež, globok, prednašanje temperamentno, mestoma je bil tekst sicer nesl!?en, ali ves nastop njegov je tako priv^ačljiv, da je zagrebškemu gledališču le čestitati na pridobitvi tržaške^a Slovenca. Občinstvo mu je navdušeno ploskalo. Posebno je uga-jala zadnja točka: dvospev iz opere Zrinjski. Prijeten je bil operni večer, kateri s*a nam priredila Koroščeva in Primožič; ljubljansko občinstvo bi bilo zadovoljno, da bi ju večkrat čulo. — Gostovanjs poliskih g sda-liških umetnikov. Jutri, v nedeljo ter pojutrišnjem, v ponedeijek, gostujejo na odru dež. giedališča v Ljubljani odlični člani poljskega mestnega gle-daHšča v Krakovu v dveh poljskih veseloigrah, in s'cer jutri v trodejanki wGrube rybya (Dvoje mastnih rib), napisal M. Batucki, pojutrišnjem pa v trodejanki „Maz z grzecznošci" (soprog iz vljudnosti), napisal Ruszkowski. Ensemble, ki se vrača s soške fronte, ker je z ve^kimi uspehi vedril svoje roiake-voj?ke, tvorijo pod vodstvom režiserja g. Nowakowske^a dame Cza-pinska, Pawlovv\ska, Rozwadowska, Strycharska in SwIendzicAa ter go-spodje Bieganski, Brzeski, Konarski, Mierzejewski in Trzywdar. Odličnost sodelujočih umetnikov obeta izreden gledališki užitek. Tako nam je vojna omogočJa, da pozdravimo na la^tnem odru ugledne zastopnike velcrazvi.e gledališke umetnosti viteškega slo-vanske^ra naroda. ZaČetek predstav vsakikrat ob 9. uri zvečer. Vstopn;ce po 5, 4, 3*50, 3, 1-80 ter po 1 K, za stojisče po 60 v, se v predprodaji dobe danes popoldne in zvečer ter jutri od 10. do 12. ure dopoldne pri blagajnici v dež. gledališču. — „Slovenska Matica" prosi vse nekdanje poverjersikc, naj se nemudo-ma oglase in ji sporočc, če so voljni opravljati poverjeniške posle. Ako nišo, jih prosimo, naj nasvetujejo primerne narednike. — Umetniš'o razstava. Slovenski umetniki, ki se žele vdeležiti letošnje razstave in še nišo priglasili svojih del, naj stori to čim preje. Prijave naj se pošiljajo na naslov: R. Jakopič, Ljubljana, Turjaški trg 2., umotvori pa na n egov umetniški paviljon, Ljubljana, Pod tumora, najkasneje do 25. t. m. — „Prijeti tihotapci." Slavno uredništvo „Slov. Naroda" v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 5. Z ozirom na no-tico »Prijeti tihotapci* v .Slov. Narodu* z dne 3. avgusta 1917 št 176, zahtevam v zmislu § 19. tisk. zakona, da priobčite sledeči popravek: Ni res, da razdeljuje Karol Pollak v za-meno pridobljena živila med svoje znance. Res pa je, da je tvrdka Karol Pollak nabavila živila potom samcu* z nevojaškim usnjem edinole za svoje delavstvo, kojega število znaSa več stotin. Ktemu je bila tvrdka prisiljena, ker je bila preskrba delavstva z živili nezadestna in ker bi delavstvo ne moglo vršiti svojega napomega dela, če bi ne dobivalo tečne hrane v zadostni množini. Vsc to se je vršilo na željo delavstva in sporazumno z vojaškim vodstvom tovarne, ker je bi!o delo v tovarni za vojaške namene silno važno in nujno potrebno. Delavstvo je od-klanjalo lastno preskrbo z živili ob zvišaniu plače, ker mu kuhinja v tovarni daje mnogo tečne hrane za raz-merno nizko ceno. — V Ljubljani, dne 9. avgusta 1917. — C. Pollak. — Wird bestatigt: Laibach, am 10. avgusta 1917. Der milit. Leiter: Theiss, Obstlt, — Op. uredništva: Ta stvar se bo že pred sodiščem pojasnila. — Tuđi v Dobrnič3h. Poročali smo, kako je vojaški p.vtomobil v Št. Lovrencu na Dolenjskem prejemal — ne v vojaške namene — od kmetov žito, jajca, mast za podplate iz Karola Pollaka tovarne. Zadeva je itak v preiskavi. Toda tuđi v Dobr-ničah je župnik kar z lece oznanjal, da priđe avtomobil s podplati in naj prineso blago na kolodvor. Kmetje so pripravili toliko blaga, žita, jaje, masla, da ga niti v pripravljeni že-lezniški vagon nibilo mogoče spraviti! Kakfna mora biti tam oblastvena kontrola nad postavno zadržanim blagom, ako ga imajo kmetje še danes skritega take neverjetne množine. Po mestih pa stradamo! — Fran Rozman f. Po dolgem bolehanju je umri v Ljubljani v starosti 73 let c. kr. kontrolor deželnega plačilnega urada gospod Fran Roz-man. Pokojnik je bil odličen uradnik in kremenit naroden značaj, ki je tuđi v najtežjih časih zvesto in neustrašeno stal na slovenski strani. Več let je bil tuđi jako vesten in marljiv blagajnik slovenskega gledališča in si pridobil za gledališče resničnih zaslug. Ostane mu ohranjen blag spomin! — Begunci se ponovno opozar-jajo, da se, kdor ni dosedaj prišel na vrsto, zaradi begunskih podpor zglase v mestnem popisovalnem uradu (na magistratu), ker bi se pozneje ražen tehtnih vzrokov ne moglo nanje ozi-rati. Oglašajo naj se pa le oni, ki stanujejo v Ljubljani. — C kr. posredovanica za delo -o nim invalidom, Deželni urad Liubl ana. Iščejo se: 1 hlapec, več-vevarjev: 1 portir, 1 urarski pomočnik, 1 korespondent in 1 upravitelj neke glavne trafike. Oddati je trafike v Kranjski gori, Dolenji Dobravi pri Škofji Loki in Vinici pri Ribnici. Pojasnila daje c kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom, ki se nahaja v ravnateljski pisarnt c. kr. državne obrtne sole, Gorupova ulica 10 L, vrata 33. Uradne ure od 9.—11. in od — Dobava dr\/. Mestni magistrat ljubljanski reflektuje še vedno na dobavo drv za preskrbo mesta s kuri-vom. V to svrho je tuđi v položaju izpcslovati pri c. in kr. vojnem mini-strstvu oproščenje glede vojaške službe takih de^avcev in voznikov, ki nišo sposobni za službo na fronti in ki so čez 38 let stari. Ponudniki za dobavo drv naj torej v svojih ponudbah na mestni magistrat vselej obenem tuđi predlože seznam svojih delavcev in voznikov, ki pridejo tu v poštev za oprostitev vojaščine potom pristojne oblasti. — Oddaja usnja čevljarskim mojstroTj v Ljubljani in sodnem okraju ljubljanska okolica. Čevijarski mojstri v Ljubljani, ki si hočejo kupiti u?n;e, naj se oglase zaradi tiskovin za potrdila o prejemu usnja pri zadruž-nem načelniku g. Karlu Kordeliču v Ljubljani, Rimska cesta 5, čevljarji iz sodnega okraja ljubljanska okolica pa pri g. Ivanu Kranjcu v Spodnji Šl^ki št. 4 (tik cerkve). Usnje se bo prociajalo od torka dne 14. avgusta 1917 dalje. — Shod ćebefarje/ bo dne 15. avgusta 1917 ob pol 10. un dopoldne v Marijanišču v Ljubljani. Razgovor o važnih gospodarskih vprašanjih za če-belarje. Ker je preskrba glede hrane v Ljubljani težavna, nai si vsak jed preskrbi. Pristop je dovoljen vsem če-belarjem brez ozira na število. Prosi se obilne udeležbe. — Odbor Sloven-skega osrednjega čebelarskega društva v Ljubljani. — Poljske tatvine za Bežigra-dorn, na travnikih, katere je dal mestni magistrat ljubljanski družinam z več otroki na razpolago, se vedno bolj množe. Tako je bilo eni sami družini ukradeno čez 50 kg krompirja i. dr. Želeti bi bilo, da bi se prišlo tem dolgoprstnežem na sled, da se tako ohrani tem družinam s težkira trudom pridobljeni sad. — Umrla fe na Sv. Petra cesti št. 52 deset mesecev stara hčerka Jožica družine Lavrenčičeve. Oče se nahaja pri vojakih. — Saniomor učiteljice. V Savo je skočila učiteljica P. C. iz Ljubljane in izginila v valovih. Sole pred kratkim je prišla iz deželne mno-JboJiiišiiicc« — fz magistrata. ZglaŠevalni urad ostane tuđi v ponedeijek in torek za stranke zaprt. Tatvine. Josipu Zavrlu v Brezo-vem je bilo ukradenih 2800 kron. Te dni se je posrećilo orožnikom dobiti osebo, ki je vzela denar. To je bila dekla, ki je vmila sedai ves denar. — Katarini Pivk na Zirovskem vrhu je bil ukraden mlad vol. V Lanišču je zmanjkalo Ivanu Kočarju 842 kron. Iz Ljubnega na Gorenskem nam pišejo: dne 4. augusta umri je v Ljubnem, po ćeli Gorenjski dobro ■nani gostilničar in lesni trgovec g. Anton Pezdič. Rajni Anton Pezdič je bil do zadnjega diha vri Slovenec naprednjak, neustrašeno je stal vedno kot prvi ob vsaki narmanjši priredbi napredne stranke, bil je eden prvih somišlienikov, ko se je stranka pričela sele razširjati po Gorenjskem. Bil je dolgo vrsto let podžupsn podobčine Ljubno občinski svelovalec, ter bode njegovo dc!ovanje ostalo še dolgo v spominu. Po pokliču je bil mizar, ter se je vsled svoje nadarjenosti, prid-nosti in podjetnega duha do širom znanega obrtnika, posial dober pose-stnik, gostilničar na Posavcu in Brez-jah. Pokojni je bil eden onih mož, ki je vsako gospodarsko pod'etje na pod-lagi zadružništva z veseljem podpiral in videl vse le od dobre strani; ali usoda je hoteli, da ga je ravno za-družništvo v največji meri pahnilo v pogubo in je zs^ubil vse svoje premo-ženje. Navidezno je bil vzlic svoji nesreči vesel, do zadnjega družaben, ter je vedno sanjal o Iepši in boljši bodočnosti slovenskega naroda po vojni. Žal mu ni bilo usojeno je do-čakati, moral je v prerani grob. Tako si zatisnil, dragi tovariš in prijatelj za vedno oči, ali ostaneš nam v neizbri-snem spominu. JužnoŠta'erska hranilnica v Celju bode oddala podpore iz jubi-lejske ustanove „Cesarja Franc Jožefa I." in „Spodnještajerske jubilejske ustanove" dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in na mesto sole, katero obiskujejo. Prosilci za podpore iz „Cesarja Franc Jožefa I." jubilejske ustanove morajo biti pristojni v okraje: Šmarje pri Jelšah, Gorenjigrad, Šoštanj, Sevnica ali Vransko, oni za podpore iz „Spodnještajerske jubilejske ustanove" pa smejo biti tuđi iz drugih krajev. Prošnje je vložiti do 1. septembra 1917 pri „Južnoštajerski hra« nilnici v Celju ter priložiti njim ubožno spričevalo, domovnico in spricevalo o zadnjem minolem šolskem tečaju ter mora imeti prosilec najmanj prvi na-predovalni razred. VisokoŠolci pa se morajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh docen-tov glavnih predmetov v povoljnih pri njima opravljenih zasebnih izkušnjah, z indeksom, ki svedoči pohajanje pre-davanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tuđi dobiti za-četniki v javnih službah. Na privatnom učnem zavodu Legat v Mariboru na Dravi se pri-čno z 2. okt. t. I. novi tečaji za ste-nografijo, strojepisje, pravopisje, na-stavek, računstvo in lepopisje. Traja-jo 6 mesecev. Prospekti zastonj, Pojasnila od 11—12 dop. Maribor Vik-tringhofova ul. 17 I. nadstropje. Nekaj o Md"Nersdorfu. „Slovenski Narod" je poročal zadnje dni mar-sikaj o Moiiersdorfu. Naj dodam res-ničen prigodek v ilustracijo, ki mnogo pove: V nedeljo sem moral nekoga spre-mljati v Mollersdorf. Z električno želez-nico Dunaj-Baden je do Mčllersdorfa eno uro. Ko greva s postajališča skozi vas, ne opaziva nikjer v blizini kakega poslopja, ki bi se bolj odlikovalo. Zato vprašam neko gospo, ki je prišla nasproti : w Entschuldigen gnadige Frau . . . Kam morava iti, da prideva do Militarstrafanstalt?" Iznenadila me je s takim odgovorom: „Prosss-nm pane, tuhle malko dol, a potom kned (koj) na pravo!41 In srne-jala se nama je v obraz z neko hudo-mušnostjo, ki je vzbudila glasen smeh vseh tren. „Dekuji zdvofile, milostiva pani! — Ali kako ste uganila, da ni-sva Nemca?- „Ale pro Pana krista! Kdor tu vprašuje po militer-štraf-anštaltu, ta gotovo ni Nemec!" g. Zaradi za^lembe moke ozlovo-Ijena branjevka. Predvčerajšnjem sta prišla po uradnem naročilu dva tržna stražnika k neki branjevki na Starem trgu, da ji zaplenita večjo množino moke, katero je imela nakupljeno, da jo posije nekam iz Ljubljane. Ko sta ji povedala svoj namen, je začela vpiti, se z njima trgati ter metati po tleh denarnico. Ker je naposled le uvidela, da ne pomaga nič, se je vdala usodi ter šla s stražnikoma v stanovanje, kjer sta ji zaplenila moko, ki je bila baje napravljena za Trst. „Tajna pota \ krirninalen roman v 5 dejanjih iz velike znamenite serije se predvaja od danes do ponedeljka v Kino Idealu. Od torka: „Če frak dobro pristoja" po istoimenski veseloigri z repertoarja josefstadtskega gledališča na Dunaju, v glavnih ulo-gah najboljši budimpeštanski igTalci. Spremljevanje orkestra na vrtu ob 9. ori, v nedeljo ob 7*8. Najden je bil pred šentjakobsko 5olo bankovec. Kdor ga je izg^ibil, ga dobi nazaj pri gospej Kankelj, 2abjek štev. 3, II. Mlade matere In doječe žene, kl trpe na zaprtju in zagatenju, dobe najhitrejše olajšanje z vporabo na-ra\iie Franz - Josef grenčice. Aprovizacija. + Razdelitev kromplria. Mestna aprovizacija ljubljanska bo prihodnji teden pričela razdeljevati iz svojega skladišča pri Miihleishu na Dunajski cesti krompir po 50 v 1 kg. Na osebo odpade po 2 kg in se je strankam pri prejemu krompirja izkazati z rod-binskimi izkaznicami, katere so dobile pri zadnji krušni komisiji. Dolo-ča se naslednji red: V p on d e 1 j e k, dne 13. avgusta, dobe krornpir od 8. do pol 10. ure odjemalci peka-rije Dolinar, Pred škofijo, od pol 10. do 10. ure odjemalci pekarije Bizjak, Poljanska cesta, od 2. do 4. odjemalci voj. prodajalne v Šol. drevoredu, od 4. do 5. odjemalci pekarije Žužek, Sv. Florijana ulica, od 5. do 6. odjemalci pekarije Zalaznik, Stari trg. — V torek, dne 14. avgusta, dobe krornpir od 8. do 11. ure odjemalci vojne prodaialne na Starem trgu, od 2. do 3. odjemalci pekarije Lesko-vec, Opekarska cesta, od 3. do 4. odjemalci konsumne prodajalne na Krakovskem nasipu, oi4. do 6. ure odjemalci vojne prodajalne na Rimski cesti. Stranke naj pripravijo denar. Razpored krompirja za druge okraje se objavi prihodnje dni. + Razdelitev mesa na rumene izkaznice D. V nedeljo, dne 12. avgusta bo mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa dopoldne od 8. do 9. ure razdeljevala na rumene izkaznice, zaznamovane z veliko crto D, goveje meso po 2 K 80 v 1 kg. Družine do 3 oseb dobe pol kg, s 4 in 5 osebami V4 kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami I1/4 kg. Prinesti je s seboj na^ kaznice za meso in pripraviti denar. — Razdelitev čebule. Mestna aprovizacija je nakupila večje množine čebule, katere dobi koncem pri-hodnjega tedna. Čebula se bo razde-ljevala tuđi vsem onim, ki nišo ude>-leženi pri nobeni ubožni akciji. + Krušne komisije. Og. načel-niki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje krušnih komisij, ki se vrši dne 13. avgusta ob 11. ure v mestni posvetovalnicl -r Petrolej. Vse one stranke, katere imajo za mesec julii in avgust nakazan pri določenih trgovcih petrolej, se tem potom obveščajo, da imajo sedaj trgovci za oba meseca blago že v zalogi. -r Vojna kuhinja. Na pritožbo* da je v vojni kuhinji predrago, nam pišejo iz krogov poseinikov: Vsa-kdo, kdor količkaj razmere pozna, uvidi, da najemnica vojne kuhinje vodi v očigled sedanjim tezkim časom to akcijo naravnost vzorno. In če povzamemo iz suhih Številk, katere ona rade volje nudi vsakomur na razpolago, da mora živež — če ga sploh more dobiti — tri- do štirikrat dražje plačevati, kakor ga je plače-vala v začetku, se pač ni čuditi, da je primorana pri nekaterih porcijah dvigniti ceno za nekaj vinarjev. + Prodaja sladkorja na slad-korne izkaznice št. 25 in 147. Na sladkorne izkaznice št. 25 se dobi sladkor v trgovini gos. Vrtačnikove, Tržaška cesta št. 19, in na sladkorne izkaz. št. 147 v trgovini g. Premkove, Pred igriščem št. 1. Trgovci se napro-šajo, da v razglasu 1.) popravijo pri št. 25 novi naslov g, Vrtačnikove in 2.) vpišejo pod št. 147 novo proda-jalno sladkorja g. Premkove. -p Krompir s Poljskega. Uradno sporočajo, da zasebniki na Poljskem sploh ne smejo nakupovati krompirja in da prošnje za dovoljenje za naku-povanje krompirja, oziroma za odka-žanje krom pirja nimajo nikakega us« peha. Kar se bo dobilo krompirja iz Poljske, ga razdeli urad za ljudsko prehrano. 4- Malo sena in malo slame. V upravnem odboru Zveze kmetijskih zadrug na Dunaju so se 9. t m. po-svetovali o dajatvi slame in sena iz letošnje žetve. Sklenjeno je bilo izro-čiti vladi posebno spomenico ki opo-zarja, kako malo sena in slame se je letos pridelalo. Dr. Krek je opozarjal, da je treba pri vojni upravi zlasti pri višjih poveljstv h in pri oficirjih zmanj-šati število konj. Da se odpomore pomanjkanju krme, naj bo letos do-voljeno pasti živino tuđi v zasebnih gozdih. -J- Romunska let na. Uradno po-ročajo, da je bilo v območju vojaške uprave na Romunskem obdelanih letos 2 ljt milijona hektarjev zemlje. Letina je srednje dobra. Pšenice, koruze in drugega žita se bo pridelalo približno 2*8 miiijonov ton, 1*55 milijonov ton se bo porabilo za armado na ro-munski fronti ter za domaće prebivalstvo, približno 1.25 milijonov ton pft se bo izvozilo v centralne države. 183. itev.___________________ .SLOVENSKI NAROD*, One II. avgusU 1917. Stran 5. Razne stvori. * Dr. Friderik Adler, ki je ustrelil ustavolomnega ministrskega predsed-nika grofa Stflrgkha, je v ječi obolel na pljučniti in razširjenju srca in je njegovo stanje opasno. * Dvojne porcije za novoporo-čence. Mestna aprov izaći ja v Stras-burgu daje novoporočencem v tkzv. medenih tednih, t j. šest tednov od dne poroke, dvojne porcije živi!. * Trije ženski plaSći so bili mi-noli teden ukradeni konfekcijski tvrdki Ch. Drecoll na Dunaju. Ti trije plašči so vredni — 40.000 K! Tak luksus si morejo pač le dovoliti žene vojnih li-ferantov. * Pristop na polja je v Moravski Ostravi in okolici dovoljen le proti — legitimaciji. To vsled tega, ker se množijo poljske tatvine na naravnost neverjeten način. Kdor nima legitimacije, ne sme na njivo. * Premog za Prago. Češki listi javljajo, da je delavsko ministrstvo obljubilo zastopnikom praških predmestij, da bode pozimi dobivala velika Praga namesto 20 vagonov premoga na dan 40 vagonov. * Nemške gledališke predstave. V Budimpešti je gostovalo osobje berolinskega Lessing - g'.edališča. En del madžarskega časopisja je proti predstavam tako sovražno pisal, zla-Sti »Az Est«, da je morala družba svoje gostovanje nagloma prekiniti. * Levi so costali cene«š». Londonski listi pišejo, da so postali levi za 80 odstotkov cenejši. Pred vojno je veljal lep lev povprek 1000 K, zdaj se ga dobi za 200 K. Tuđi cena tigrov in slonov je padla. Posestnikom me-naierij je pač zmanjkalo obiskovalcev. * Pruski orinc pod varuštvom. Dne 27. avgusta 1895. rojeni princ Friderik Leopold pruski je zaradi za-pravljivosti postavljen pod varuštvo. On je mlajši sin princa istega imena in brat v angleškem vjetništvu umrlega princa Friderika Karla. * Obhubljena je naredba, da se bodo smeli v zdraviHšeih muditi in hraniti s posebno tako izdatno in dobro hrano le taki Ijudje, ki jim uradni zdravniki potrde, da so tega potrebni. Ta naredba pa še vedno ni izšla, pač pa poročajo listi, da se je naselilo v sanatorijih na tisoče in tisoče zdravih ljudi, ker dobivajo tarn za svoj denar tako sijajno hrano, da bi si je drugod sploh ne mogli preskrbeti. Nekateri U* sti predlagajo, naj se imenovanje zdra-vilišče premeni v pitališČe. * Velearistokrat in velegoluf. Poročali srno pred tedni, da je bil prijet ogrski magnat knez Odeschalchi zaradi velikih goljufij na Škodo vojne uprave in da se je usmrtil. Zdaj je preiskava dognana in izkazalo se je, da je knez Odeschalchi ogoljufal vo-jaški erar za dvanajst milijonov kron. Tuđi njegov glavni knjigovodja se je ustrelil. Na zahtevanje vojnega ministrstva je bilo zdaj aretiranih deset oseb, ki so knezu pomagale pri njegovih sleparijah. Med aretovanci sta tuđi dva advokata. * General Suhomlinov pred so-diščem. Nekdanji ruski vojni minister general Suhomlinov, ki je s svojimi poneverjenji in goljufijami največ kriv, da je Rusiji 1. 1915. zmanjkalo orožja in municije in je bila ruska armada prisiljena, nastopiti katastrefalen umik, priđe dne 23. avgusta pred sodišče. Zaeno ž njim sta obtožena tuđi bivši minister ruskega carskega dvora 80ietni grof Fredericks in bivši zapovednik carskih palac v Petrogradu general Volajev. Ta dva sta med drugim tuđi obtožena, da sta vse polno ljudi oprostila vojaške službe. Darila. Za šlepa to jake. V ta namen so portali deielnemu odboru darove: Marija Bonač iz Bezuljaka pri Cerknici 10 K, Frančiska Mc-kinda iz Cerknice 20 K, Dežehio mesto za vnovčevanje Živine v imenu župana Omahna iz Dedendola pri Vilnji gori 25 K; upravništvo .Laibacher Zeitung* prispevek g. Mavro FQrst-a per 50 K, g- nadinženirja Adalberta Gertsdier per 100 K in g. gozd. mojstra Morica Hladik per 20 K; zadnja dva mesto venca na krsto pok. g. Fridcriki Gcrtschcr. Pod Imenom „SorodiĐOV", je daroval ' blag človek 1OO K za goriške begunce, za kar se .Posredovalnica* najtopleje zahvaljuje. Banka „Slavlja11 v Ljubljani je darovala za goriSkc begunce znesek 100 K. Za veliko-dušen dar se „Posredovalnica" najtoplejc zahvaljuje. Upravništvu naJih listov so poslali: Za Jlac—4 trn v wmM ade**!« v*. fakt" Franc Novak, oroi. strazm. v OaflaJd 5 K in Etna Urtič abitor. trg. teč. U Unke Bistrice 20 K. Skupaj 25 K. Za »Clril-Netoteve «ret»a* Terezija Svetec iz Litije 20 K, prejete odškodnine iz neke kazenske obravnave. Srčna hvala! lzđa|ateff In odgovorni nredalk: Valeatlo Kopitar. Lastnlna In tlsk »Narodne tiskara««. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega soČutja povodom prezgodoje smrti našega preljubljubljenega si neka 2649 £lll oVKbla za darovane prelepe šojrke I t^r za mneg brojno udeležbo | i pri pogre. u nepozabnega, se i iskreno zahvaljujeta Zdravko in #na filk. . / utvoJoJ I^^H«ayNajaJaW\ I AMMJTičHoJmggm** mentol I KAKVO* _$■£■ ** I Sem zelo zadovoljen z Vašim cremom uuhohe t posebno s perabo, ko sem obrit, polt ohiani prozno in nežno. R. Hfeailk, operni pevec na Kral. Vinogradih. fzdeluj - L*b oratori f Hori. Praga-Vrftovice, Halek. oX 35, teL 8443. Veliki lonček 3 K, srednji K 1 5Q, za poskušnio 60 vin. — PoSilja se po poSti rrott VDOslatvi cneska z dodatkom 60 vinarjev za porto. Zaloga v Ljubljani: Lekarna U. pL Trnkoczj. 2O84-1X. i i Brez poselPflB" obfestfU. Ba^BBBl Nsstni pogrebni zavod v Ljubljairi. Potrti ^I< boke iato«ti na^ninjpmo, da ie n-iš i )^rt, iskreno gubljeni s^prog, ozirema cče, stari oče, bi at, stric in svak, ^ospod c. Nr. Noniro?or dež. pla^iSnega ura da v pokoju danes cb 6 uri zjutraj po dolgotranem trpljenju, previđen s sv. za^ramenti za umirajoče, v 73 letu svoje dobe izdihnil svujo bla^o dušo. Pcgreb bo t ponrHeljek dne 13. avgusta t. 1. ob 4 uri popoldne iz hiše smrti, Resljeva cesta št 1. na pokt pahšče k sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 11 avgusta 1917. 2661 ŽaluioZi ostali. i^ BerolinsKo hfnosenzocijo v k'fHfl fFNIRUr 7 Mel oledaiD ■1 i a3 SS I I II I 11II I ■ UliLuK UluUUllJlU. 5ijojn« f lm! ^'j°jn1' filnrtI 5©n«ta v mrzlici ali Zlato materinsko srce. Filmska žafoigra v petih de ja njih. Friderik Zelnili in Lotte Heumimn v glavnih vlosah« preplave se vrše 5 nes v sob:to ob 4.9 pol 6.9 1. in 9. zvečer. Pozor! Jutri, V nedeljo •• *ri* predstava »aun* mb pol 11. dop., ob 3., pol 5., 6. 2a pol 8. uri svečer- (#artri ▼ nevoljo ob 9. zvečer si ScIoopreiUtavej ker takiat Igra w §le- daliića pol]wo gledalliče te ErakOFA. V ponedellek predstave saoie ob 4* pol t. bi ob 7. zvefter. , Mroda m •nonaclstropn« nova : VILA. : Kje. pove upravn. »Slov. Naroda«. _______________2615________________ Saradi aalmpa obrtnih delavnle HF" prodam ~WU 2650 vilo z vrtom v llabfcjaal, Ctsta na Rožnlk, vila 41. Ba^" IŠ5e se "VI stanovanje in hrano sa dva dlfaka, »ventuelno sa da tudl Bekrnf liveia. — Kdo pove upravn. »Slov. Naroda«. 2652 Sfirefme se gospodična za blagainicarko in nji primerna dela. 2634 Zglasiti se je od !. do ?. ure ropolđne ftubićtva nUcm it 3, prillićfe na leve. Štiri dijaki dobe hrano po oriaasrai cenl in zdravo zraćao stmaovsn{e z vrtom. Naslov: A. Dmlo«k«f Trst-Rofaa, Scala santa 263. 2§29 Na prodaj je veliko 2660 stavbišle na Dolenjski cssti la sicer od glavne cesto do ielesnUke proge. Vprašanja (le rismena) na upravništvo »Slov. Naroda« „parcele 2650". ISče se xa fakof ali poznojo prostor za DinefD.-ofirlDO dpfavnico. Vpoštev pridejo : podstrešje, remiza, Supa, hlev etc. Po^oj: obljudena lega v srediSču me?ta. — Ponudbe pod „Kunstwerkstatt 265541 na uprav. »SI. N.« 2655 Proda ;e hotel „TORisr na Bohinjski Bistrici par minut od kolodvora s 16 sobami za tujce, 2 kleti, salon, 2 gostilniški sobi, ku-h;nja »n jedilna shramba, z vrtom in veliko njivo. — Resnim kupcem (posredovalci iz-kijučeni) daje nafančna pojasnila Iastnik Badol! Eokalf. Lfubl ana, Preiernova olica št 54. 2641 %ož;Ši obrtnt/c j ne^aj premo-yenjem, yeii v svrko ženitue znanja f gospodično ne Čc$ 25 lei staro, nekoliko naohrafeno, dobre vjgro/e r neomadefevano preieklosijo, koiera bi imela veseiie do obrti in go$po-dtnistva* 6253 /e resne ponudbe na uprav-n&tvo „Stov- /tezreda" pod „Pri' hodnhst 2653U Naznačilo. Useiaaa si tem petom nazna-nit!, da nadaljnjem sllKarsbo obrt. NajnovejSi vzorci na ra/.polago, Dclo kakor cene solidne. Pismene po-nudbe za mesto in deželo. Priporočam se za dela najtoplejc LJUBLJANA, 12. avgasta 1917. S odličnim spoštovanjen Adolf Perko, Ljubljana, Stari trg 9. I ff VII0 KITP nafbolfie kakovoatl po 8, 109 12, 14 in 16 kron} lasne podloge Erepp ali Pjtfaoa In lasne mre-iiee ▼ vseh barvah; „NEBIL11 barvs zs lsse In brado od Dr. Đrallea rjava, teznnor]sva sli erna po 2 In 4 S ltd., vse še solidno, zsnesljlvo blage onporoča Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo U. 1. p«x«r! Saradi vvektloaafa ▼ volaako almtbovanl« |e lokal ođprt saaao sa predafo blaga ta aleer vsaki dan samo ! ei S de V21 la v aodoife od S de 11 aro depeldaa. J fnlm SS kup!. — Ponudbe na LOlll naslov L. KREMA, fote-gral, Ljubljana, Franoa Jožela o. 3. Trgovski pomoinik zmo2en slovenskega in nemškega jezika v govoru in ptsavi, ao iprejme takof pri Sonsnanem đastvn v Bropl, kantor ao naslonu toiadavao proteie. 2580 Okrog 4OO belih 2635 literskih steklenic je na prodaj v Sodni ulici it 1. S 1. novembrom se odda hleu za 5 do E Bon]. Kolodvorska ulica Si. 7, L]nbliana. ___________________2637_____________ Salatf ix - steklenice se sprejmejo v povrnitev še do konca tega meseca. Sodna ulica 1 26 ;6 Stranka brez otrok lš?e meblotano ali prazu STANOVANJE 2 eno ali dvema sobama in kuhinjo 2a takoj ali Dozneje. — Ponudbe pod „Uradnlk 30/ 2623a na upravn. »Slov. Naroda«. 2628 Kupim dobro obranjeno stanovanjsko opravo tudl posamezne meblje« Ponudbe pod „poblfttvo 2654" na upr. »SI. N.« Uienka se sprejme takoj pri Šivilji Pa?« Uni Roiman, Satlika ulioa 1, tu« 2626 JlDilUlOlllL vio otiirbopri boli« VlUUUffUUJU Sl rodbini, pod strogim nad2orstvom- — Ponudbe pod „A. A,/ 2579" na upravništvo .Slov. Naroda« 100 K nagrade onemu, kateri priskrbi stalni stranki (3 osebe) stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in vsemi pritiklinami. — Pojasnila se dobe v upravn. „Slov. Naroda«. 2622] ___________________________________^3 Blagajničarka ki je vešča slov. in nemščine v govoru io. pisavl, dobi takoi trajno alntbo. Istotam se sprejme ludi prođafalka pap. široko; in aćenka z lastno oskrbo. Ponudbe nai upravn. »Slov. Nar.« pod ,lpo*teno»t/l§21i*j Gospodinja vešča hišnega, kuhinjskega in poljskega gospodarstva, brez otrok, ao aprejmo takof pod ugodnimi pogoji v blizini Celja. Ponudbe pod „gospodinja 2847" na upravn. »Slov. Naroda«. 3547 Probkoue zamn^be nove in rabljene a K 650 za kg kupi; B. Mflller, Gradec, Sohmledt- ajaaae 11» Posije se lahko tuđi po povzetjo. 2692 Lepa prilika! V lepem kraju na Gorenjskem zgrajena vila 2 10. sobami, dvema kuhinjami, dveml kletmi, hlevom za živali, enim oralom vrta, vodovodom, električno razsvetljavo, v blizini velike tovarne, pripravna tuđi za hotel ali trgovino, ao proda. 2639 Naslov se izve v upravi »Slov. Naroda«. ------------------------------------------r-fi ajaF* H9oj se sa nakup '^Hi iiiša z vrtom v Ljubljani. Kupna cena po dogovoru se izplača takoj pri sklepu pismene kupne pogodbe. Ponudbe, katerim je priložiti kolikor mogoCe natančni popis lege hiše in pa zemljeknjižne podatke/ sprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod „nakup 2631". 2631 Mol ali Ua if za biro, s večletno prakso ter preda« lelee z dobrimi izpričevali se iščeta Iza neko večjo tukajšnjo ^alanterijsko trgovino. Ponudbe pod „Ebrllell1* na apravn. »Slov. Naroda«. 2651 Delnški kapital S 60,200.000-—. ^^ - HQi m »roje aea. mg na bran. Knjižice 31. on. 1916: Reierve „ 17,000.000-. C* ***. JJF pMVt S: K 143,241.140-—. 88 Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na 2>nuaj«. — Ustaiotljau 1864. lipi IV$i t^Jl. Mi CBtl (f MH JttnM iOmOiL Kstutvljeu 186*. — 33 počruziic Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje mmmrmm yief na hnnilne kniifire brez rentne^a davka. kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-"tovanfem ~ Denar se lahko dvlga vsak dan brex odpovedi. - Kupovanje in prodajanje iffiaeaaiall iapI^eT stTogo i^ okviru uradnihgkunnih poročiL - Shranjevanje ta upravljanje (depoti) vrednostmh raniripv in nnsniila nanie. Najkutantnejie iivrSevanje aenaih aarećfl na vseh tuzemskih in inozemsldh mestlh — Izplačevanje ku-ponov ia izžrebaoje vređnostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaj* varnih predalov samosorambe (aafes) za ognjevarno shranjevanje vređnostnih papirjev. I »sti u, dragotin itd. pod lastni zaklepora stranke. * OaravfflMe a. kr. rasr. leteii|e Brezplačna revizija izžre-banib vrednostnlb Daoiriev. — Promese za vsa f rebania. Isalaćlla la nakamlla ¥ Amerike In Is Amarik« U,tmtn. |n pl.mtna pojasnila I« Mtvttl • mah w Ummhmm tMt ■■■«■!• olai ImaafcoVaa «Mktfar U**mpMm&m: W-lneIavket Froaaotea taaka L|«liljana. - Telelea Sttv. 41 Stran 6___________________________" _ ____________________„SLOVENSKI NAROD", dne II. avgusta i*l7,___________________________________________________________183. stev. JUgijeni&u JK^^fck mann/akttn HL^<^> W% Jollf SInger zŠS&^lMm Bnai I. WiKiugw5tr. 8 F. ^3WRf^ Zaprto, 30 vinarjev v znamkah. 134 ter emajl, kuhinjsko posodo razpošilia dokler kai zaloge Osvald Dobeic, LJubllana, Martinova ces, 15. 2461 a^* ^^LSP^ Vam plačam, ako moj unl-■■—a**™«*** čevalec korcnln Hia baliam ne odpravi v " dnev trez t^o'ečin Vaših kurjih otes, brada vic, cbttićancer. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.75 &% S lončki B 4-50, 6 lončkov K 7.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. ataneiiv, — RoHcefKassa) Pcstlacb I 12 307,Ogrsko. 3663 ^T^k^ Vozna Sotoa ^P^* %L> pritik(inef == poprave, ===== emajliranje in poniklanjs izTršnte točno ia ceoo 1311 A. Weissberg, Dunai II, Untero Donanstrasse 23/3. |y Cenik otld. 1 zastonj. Slamnate šalne sa dom 1» slamnate podplate za v infe! sem začel izđelovatl ▼ toliko, da lahko ustretem vsakt zahtevi in Jih prlporočam kot aađosiestilo *a drago nsuieno obutev, posebno za d«lo v »obah. _35 PMkulte, ao bode Van žal. tavama slamaikov ▼ Stolra, pošta Domiale pri L|ubijani. Hafcevtejle dežnlike in solnčnike domaćega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčniko? JoSi VMmar Ljubljana Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4. PopraviUinpreobleke :; točno lu ceno. 2 Popravila in preobleke :: točno in ceno. :: Ivan Bizovičar Bmetni in trgovski vrtnar ' Ljubljana "-' Kolezijska ulica št. 16 I priporoča svojo bogato 6premljeno rrtoarstro ter okosno izdelane vence, Sopke in trakove. :: Izposoievanie ob Hrtraftktk odrth drevesne cvetUce, kakor tndl najfi-nejse dekoraeiiake cvetlice za dvorane n In balkone, s Vsakovrstne sadike do najžlahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejetnam narobila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno. Brxo|STk«: I. Blzorttar, P fte, H«M|hm. a dMaigiliii! \\__W fffc^ vseh vrst za urade, ^^SSk^N^ društva, trgovce itd \ ^cž^M jp jffaton Ccnic, ^^^Nfcx==^«^^7 grtver ia izdelovatelj ^^*rr<^ kiffnkovih itimpilij LJU83M5. DvoRHi trg itei. 1. j Franc Furlan i gas'idiik Fastlunguo vdave ; I kljućavničarstvo ■ in : zaloga šfedflnikov ^ se nahaja: 125 j ^mbrožev trg štey. 9. r-^fc" ' "^-->-.V --^V"1 M~ 1 ■! !■ hl liB a^ ■■ 1 «u^& 9b «8 **^ t? ^fl ■■) aV al aV aai aai aV I aaa ^^L_^B ^^ ^H VM S^^JEn ^B JU ^^L«aV aaa^l^Bi bbl v Pisni Dnnnjska cesta 11 Velika zaloga steklenine, porcela- ^s. s^ettlk, zrcal, šlp, koj.arcev- vrčkov i. t. d. gostilniška in kavarnar-ska namizna nosoda po nainiž|Sh cenah. I parno barvarstvoi ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apreiura sukna. M RFIPrl uo. ALiun I Poljani! nasip - Oiha alka št. 4. | SprejemališČe I Selenburaova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. tlsipopolnejše oaHnio za (štirko) da se brez pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vsak ovratnik in manšete. Dobiva se povsodL Glavna zaloga pri tvrdki Milan Hočevar Ljubljana Sv. Petra cesta 28. i —— ««» —----- ; tatotam doMU krtače za ribanje. Uobražen trgovce sprejme za čas vojne <»«•«• m*mf kot poslovodja, blagajnik ali primerno. Kavctja na razpolago. — Prijazne ponudbe pod „MaiMite referesM ItS3M na u prav n. »Slov. Naroda*. 2623 PoJkovalnc žeblie in zcblje za gorske čcvlje ročno kovane, en grot-, ter TarO-ValCO f)Odp1atOV dobavlja V. S. STEIN, tovarna žebliev Praga, Sr. Vinogradi 1120. i Gonokiein. i * Najnovejše, izkušeno sredstvo proti kapavcu (triperju) beiemu toku, \ črevesnenm in mehurnemu katarju itd. i i GONOKTE1N ie upeljan na češki ! kliniki dvor. svetnika vseuč proi dr. \ t V. Janovskega. Na praSki nemški kli- I niki vseuč prof dr. K. Kreibicha. TodIo ! ga priporočajo vseuč prof. dr J. Bu-kovsky, vseuč prof. F. Samberger, vseuč. docent dr. J. Odstrčil Itd. M. U. Dr. Heinrich, ordinarij Eli-^abetne bolnice v Praci piše: G «nok- j em sem izkusil v mnogih slučajih, \ , posebno v 4 slučajih akutnih — 2 do t > 3 dni po infekciji - in v 2 slučajih i kroničnih 1 leto starih. V akutnih slu- ■ ' ča*ih je nenadiano hitro ponehalo ! peči pri vodi kakor tuđi huda voda ' (Urindrang), kar se često ni dalo z j drutrim tekom ublažiti. Gnojno odte- j kanje je bilo redko in hitro nehalo. Vse štiri slučaje sem v kratkem času i ropolnoma izlečil. Posebno v enem i slučaju — kožo sem mikroskopiČno ; opa^oval — po treh tednih rišem I mocel najti niti enega gonokoka. V nobenem slučaju ni bilo komplikacij, niti v žlezah, niti ni bilo vnetia moSnje. Kronične slučaje sem opetovano j i pozival in pre^ledal 4 mesece po izle- | i čen;u, a v vsem tem času ni bilo ' exacerbace zjutraj, (kaplje gnojenja) : kakor tuđi ne neugodnosti pri vodi, I vlakenca v vodi so po dvomesečni I vporabi Gonokteina popolnoma izgi- • nila. Skratka, Gonoktein je pred vsemi preparati, posebno izvtsten v akutnih ! in kroničnih slučajih. 2130 j Dobi se no vseh večiih lekarnah. i Skatljica K6-. ! Zahtevajte literaturo in prospekt. i Ljubljana: Lektrna Trnk6czy, — Zagreb Lekarna „Sahator*. S. Mittelbach. Jela-; Ćićev trg. — Split: Lekarna „k Oospi : Sinjskoj". J. Bacan. \ ' Proizvaji: FarmtkoloSko-kemiČni labort- ! torij „HERA* Priga-VrS©Tlce 552. Dobavltol] volnega ministarstva In I Vofno - zdravstvenegm zdrvienla. I Kupim hišico * poli«m za prereditev cne krave in dveh praSičev v blizini železnice v kaki večji vaši. Ponudbe pod „ HUlca 1 / ittSu na uprav. •Slovenskega Naroda«. 2562 IMe te ia notarilat na »pod- fttajarakui Iiurjao 2620 ko ncipijenta Plača po dogovoru. Vstop takoj. Kje, pove uuravntštvo »Slov. Naroda«. Vinski kamen anbe 90b«, knmno, med, vosek, avefe In suho sadie, smrekove atorte, sploh vse deteine in gozd-nt) pridelke, kakor tuđi vinske sode in vse vrsta praznih vreč, kapi vsako množino po na|vi6Jih cenah veletrgovina 2482 Anton Kolenc, Celje. DlfisiAfi so tak0' aprolmo. kl flMllDr se razume pri polie-IIlUUtjL bistra In koa|ih. Već " se poiz^e pri Mariji Jelen 16, LJablfana, Stara pot fitev. 1, (pri Majarončlni). 2534 1 JW u Sol Mi poleg hoteia »Triglav«, 7 sob, 2 kuhinje, z gospodarskim poslopjem z 2 sobama in hlevom za 6 koni ter vrtom, se takoj za 30.0C0 kron proda. Električna luč in vodovod vpeljana. Terezlfa teroTC, Mlino 3, Bled 265a Trgovci! GostilnKaril 1 KOCKE za juho! zelo dobre vrste, 1000 za 27 K, HajboljSe kocke za gotaS, 1000 kock 40 K. Naiboliše kocke za kimel-iuho, 1000 kock 40 K. poštlja proti povzetju ali predplačilu t\rrdka IVAN UREK, Ljubljana, Mastni trg itv. 13. 2596 -^9 ČEBULA — ČESEN •*- Makovsko - ogrske pokra|ine veleurlma kafeovoit, dobro dozorol, trpeten za zimske mesece oddata n razpo&llia ▼ vsaki množini od 100 kg dalje (prevoza prosto tuđi izwen Krantsre detele) na trgovce, zavode In bolnice, tako! ter v teku meseca aigosta po v prisiern postavno ogrske vlade maksimlranlh cen, prosto Iiiabliana, solidno kalkulir. v vrećab po 50 kg franko vreće, veletrgovina Iv. A. Hartrcanna nasl. Avg. Toma2iC9 Ljubljana. 2597 Zavod za promet z žitom ob iasu vojne, po« I družnisa v Ljubljani IV "Sce pisariiiske prostore ODsto|e€e Iz 10—12 10b. — Ponudbe na| se blagovolijo na« sloviti na gornji naslov. saa? /UBERDERJ ^SALBE KL Srbetko, poteDjejnpeko, imenle kože, li* oTiote. kožne tolezoi. tore. otekline io rane ozdravi hitro In sigurno iantarsko mazilo. Me umaže in ne diši. Mali lonček 3 K, veliki Ion ček 5 K, družinski lonČek 9 K x navodilom. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. Gero Sandor, lekarnar, Nagy Kdrds 30. Počastite spomin umrlih mm ^oveKinDjiiil Povećanja Ia unetaliko lzvr-Utew illk v TsaU voU^oatl pa miftra**^ ooaah z jamstvom za točno po originalu posneto reprodukcijo prevzema risarski in umetniSki zavod Ferd. Ludv. Chamrada, Dunai XV, UVurmsergasse 43, odd. 18. Ceniki na zahtevo. 2630 Zastopniki za vsepovsod se iščejo. Spretnega, vojasčine prostega banuiega nradnlka \\. prskUa sprejme pod ugodnimi pogoji tukajšnji zavod. Prošnje naj se vloži pod „Banka 1917/2659" na ^ upravništvo „Slov. Naroda". l85' ****'_____________________________________________________ »SLOVENSKI NAROD«, dne 11. avgusU 1917,___________________________________________________________stran 7 fiujtina vllg - «: i^z Ponudbe pod Malima vfU t»7f na upravniStvo »Slov. Naroda«, 2572 I*č« se dobro aosoMraa rate. viIioSoIk ali profesor za poduk dveh etcsternistovljubljanske rcalke drugom čctrtoSolec, kot domači učitelj na jug, za Solsko leto 1917 18. Pogoj prosto potovanje, stanovanje, hrana ter rrimerna p.a^a. Interesenti naj blagovolijo roslati ponudbe na naslov: Jullf MazeUe. Kala. Dalmacija. 6^ ključavničanki vajenec Glino« itanr. 9. 2&\4 Vojnopošfae doplnrice. 10O0 kosoT vol mm»ađUiaga plsiaiiMi paolrfa sa ft — krca. ^ K 3-50 za 1000; 100 vojaSkih ali ljub«en*kih K 5—; umetmSkih razglednic K 6 razpoSilja po povzetju 2<>69 ScMsfep. fava Ealoga razglGiHIc. Bena] XVI15, Braaatagascd C7. Ako ne ugaja, denar nazaj. kupi vtako množino franko vagon 255 Strojilna tovarna Samsa & Cg, v Ljubljani. Vpošteva se le pismene pooudbe z navedbo cen rmillltC, MuHIjC, in harmonije. S. KMHTBTZ LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26. ^o sci'i at:** 1 i o -* In UStniCO izravne lepote pri vporabi dr. A. R xa edino dobre, neškodljive 54^ „roliie rose" C^oser.ža«) fse opere\ Nkdo je ne spozna Klub krasnrrr.u učinku 1 stekT. K3* | Kosir. dr. A. &ix labcrat, DuaaJ IS, LnMercri^sse 6 S. PoSiljatev diskretna po ^ovzetju a:i trf^:< vro?!?tv: z.-r-.!;:?. -- /a'o're v L'ubl ani : Parf. fi. Kmc In Mri« drcg. Nerilior Ickar.: kmitztngsi. Mar. pam. in parf. Volfram, v Tirfo parf. findfeual Cor:o 5. odpnvi kar najhitrejšc „Dr. Flcsc;:a oricinaino ru«avo mazilo". Mali »onček K 1 fcO. veliki K 3—. dru2:nski 1853 n»rciia K 9'—. Dobiva se v fekami „sr! il^tsm iefersu'% Mariji?! tn, L?»b!iana. «Byr^ia^ ^sasacBi ^^^ MHMKKg rdecif4O na obrazu in rćeč nos, ogrci, pri-^^Šp^ --^-aic^ ^^JTaJti^ ~^» gubs in chbpno kožo vse napake I polti odpravi zajam, staropreiskušena ' dr. A. flixa p^si«2 Pcr^p^dota^. Porolioma neškodljivo. Poizku^na K 1 5o, velik; lončsic K 4 —. Dr. A. R»xa biserko mlck^, tckoč ruder, ro2nat, be! in naravno ni-nen, ste-k'enica K 4 —. Diskretno .azoošitja Dr. A. B4z kaaa. preparate. Don*! SJL, Lahie-rergasse 6L 7a)o%e v Ljubljani: droc A. Kare, droc.. A.' -i. v .V^r boru : Lckarn >Pri Angeiju varhu«, »Pri Manji romoćnici« in drog. VVolfram, v Trstu : rar'umeriia Andreuzzi, Kerso 5. 2-99 Zajamčen uspeli. Tisoee S^et ^56171 JB u|B.e, TL c* -p © prs? dobite ob rabi med. 1556 Rr W3 B*Y5 1'rMllff V0* Itre? garantirano ne>kodJi!v.- ^ 1*1» J:. TteAa uURl^ ^t: pi5- vsako starost, xano«liiv cspeži. Rabi se zunanje. Hdina krema zz prsi, ki jo vs!ed čudovttega učinka pn.dajajo lekarr.arji, dvorne parfumerije itd. Poizkusna pusica K 4 —, velika pusica, za-cfostna za uspeh K 9*—. Razpo?'';anje strofo diskretno. Sos. d?. A. Ris preparati, Esn&i IX., Lakierargasse 61. Zalof« v Ljubij^al: dro«. lUrc ta .^drtja". Zai^ć v ^snbftm: isćar. SdruUengel, PUr. pom. i« peri. H^ifrta. y Trsta: P*-f. irJrenai, Corso 5. | Ivan Jax k sin j v Ljubljani, Dnnajska cesta 15 j priporrča svojo bogato zalogo W\ Slffll! sa rodbino ut olirt SKZ33K Uni 23 mm y liilL ^ Pisalni stroji ^ „ADLER'S JHetUm stroji vseh velikostl -' SOBE — ♦• ■■!■! s kaklala, !••• avsd tf*krl pladl iaka«sal par iras atrak sa araate avaaata mM L aaptaa^ar. Ponudbe pod » Mraska arat atrafc / iStS " na upravn. »Slovenskcga Naroda«. 2595 laitida zaloga pnrtah li Kjfiiijm otroških vozičkov 1b aavatfae «• MfHiMtte zime. > M. Pakič v LI«»!]mL Hnitrti ■tnfifkf« si h^Ii i ?iTz;fjea. Šablona s 1S monograml, pH« naerna 1a namiine prte* »erwl- ete, žepna robe« lit vseh vrst pertlo se dobiva pri Cjcb'iasa, Ziiovsta ulica šttv. 5. : za gospode : LfubSfana, Franca Jožefa cesta 3. :unifoB*2iie: pv^ po meri ^m v najkrajšem času. LHIKUJCff Ljubljana, Mestni trg 15 rrroioča svojo veliko izber dežsiifcov in solnČnikov. Popravila 5c izvrtU'Cjo točno in solidno Wr iHi ali Hfica i irtm )najljubše z dvemi stanovanji) v L|aalfaal aM ihaiH afeaUat m UmmL Ponudbe pod »Maftaa vlla/SM«« na uprav. »SI. Nar«. Zamahe no?e in stare, kupi TSallO množino tvrd ka „ L|nbl|anaka Industrija prtfckOTlli samaikov JEIAĆIIf A ________Ko, ijabllana. 2278 Pisalni stroj amerik. sistema z vidno pisavo, se proda •vaataka aaata §, dvorlaee iaro. Ravnotam se proda tuđi 2625 9 garnitnr Qos) n zaveie. ft Absolventinja ki f« dovriiU trffovskl tvcaf z odliko, vetća mh kaatoarakih dal, aloreaaka ia aemak« stoBoaraflla far atrajaplala, teU slnlbenega mosta v kaki plsarai, gre tuđi na dataio. 2616 Kdo, pove upravn. »Slov. Naroda«. v doblfh ia we|ah od 10 cm debelostl auipre{ kupi po najvfSfi cenf Jnlins Žigan na Polzell v Savinskl dolini. Na debelo! Na debelo! Baterije, svetiljke, žamice. Mlđo Bratovi, Ljybljana9 ______Stari trg štev. A._____„, Strofi za strlženfe las a 10 K. Britve ođ 2—10 K. Brlvskl aparati, brivske kline [ ns|bol]ie kakcvostf po najaiijlh oeaah pri A. WE9SSB£^QV Dunai II, Untere Donaustrasse 23IS. Ipet!!a!!;i cenik o* 1B,eOftđOO kr»m. m Stl*itall*jeVJI llllCS ŽtCV« 2a »•»•rwwl tmnM okroglo 1,800.000 hrmn. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. --------------------------------------------Sprmimmm----------------------------------—— l upak kj fntm tm wrte vradaostalfe paplrlev, flnaadn ararilne dobava in dovoijnje vloge na knjiiice In tekoCi rmlun I ek**T>o*rla5£kCli&l=:& lc*»«3ciit«^ Stran 8.________________________________________________________.SLOVENSKI NAROD', dne 11. »vgusto 1917.______________________________________________________ftfl. stev. Priporočamo našim z gospodinjam " KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske tovarne v Ljubljani Jlaž 3ancar ple^ar^i mcjjtcr već let pri tvrdkl Eberl, se pri- poroča slavnomu občinstvu kot Invalid za r>i5 stavbena in pobfštvena { pleskarska de!a. Delavnita: Oražem, Breg št. 6. Zabtevajte slovenski cenik! Naslov: JOS. PETELINC Ljcbljau a. Mn usip 7. Priporoca se tvrdim JOS. PETELINC tovarniška zaloga šivalnih strojev. Stroj i « raznih opremah in sistemih, priproste ka kor tuđi luksus opreme vedno w zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen. LJUBLJANA, blizu ffraniiSkanskega mostu, levo, ob vodi 3. hiša. 1C!e2na pism«ns garancijs. lOletna piimena garancija. Kupujem in prodajam: bođisi poltUtvo, steUenlno, ie-Iezo» sulico, porcelan, oroije. podobc, star deaar9 splola vso, kar je nalmani 50 let staro. Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišna itđ. Albert Derganc brivec in kon česi fon! rani starinar Ljubljana, Frančiškanska ulica 10. Najlepši kras ženske so lepo oblikovane, bajne, trda grudi. Gospe, ki ^^ v tem oziru ne Čutijo popolne, naj piSejo na ldo Krause, ki jim posije brezplačno na podlagi od nje preiskušene metode, diskreten svčt v svrho pridobitve idealnih okroglih oblik. 1S5I Ida Krause. Požari, (Presrburg), ©grsko, Schansstrassa 2. oc?d. 41. od 1 m dolgosii, 10 cm debelosti naprej v deblili in pole« nih kupi po najvišji ceni tvrdka: 96 I. Pegačnik, Ljubljana^ Msr. Tsrezife cesta 13. Pijeteti Ha^rimerne^s na umrle 2450 zadobitno a povečaajess njihovih slik. Pove čaDJe in umetn'ško iz-ieavo foto^rafij v vsaki vcli- kosti za Zmerns COne z iamstvom za izvrŠitev natančno po oricpnalLi o^krbi risarski in umetniški zavod Ferd. Ludv, Chamrada Ban a i XV., Wanr8e?gasse 43, odd. 18. Ceniki na zahtevo. - Zastopniki vsepovsođ se sprejmejo. ^e ohranijo, če se na nove ali mat9 po-nošene 2evl]e pritrdijo nafoitki ez usnja. Za en par z tcbljički cena 232 za otroke za dame in dečke za gospode K 1*20 K 1-50 K 1-30 Dobe se v zaJogi ževliev „PEKO44 PETER KOZINA & Ko., Ljubljana. Breg, nasprofi Sv. Jakoba mostu. ^^ v"^. ^^ JY(estni trg št 10. ^ 'O \rmadne zapestne s ure : natan^no regu.:rane iz mklja ali jekla K 25, 30 35 ; z la-dijskim svetilnikom K 3n, 35, 40; v srebr okrovju K S0, 60, 14 kar. v zbtem nkmvju K 130, 160; 3 le-tna pismena parancija. Pošilja se po pov-zetju Nikakepa rizika. Zai^ena dovođena a!i se d^nar povrne »Prva totarna ur JM MffiAB. l i. \j. dior. donviitl. Most (Brax) U67, Cefta. Brerplačna poilijatev mojega gi.kttalogi na Jfijo vsalemn. rra!TiyaOI mlajenje las, ki &h* rdeče, svetle in sive lase in t^jJ hrado za trajno temno pobarva. |*8|w 1 steklenica s poStn. vred K 2 70. ^L Rydyol \ \j&&( -e rotnata reda, kt 2ivo ^fij^ pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. I steklenica s poštnino vred K 2*45. Naslov za dsročila: Jan. GA, tw\ - Droseris. Brao, tiev. 839, Moravsko. Preiv C Ralja! Preiv Gorici. I. DCllJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg št. 28. (^^^(^p dvokolesa ^'-ll^> '* ■'t'r" s staro pn«vraatiko, Sivalni stroii. gramofoni, električne tepne svetUke že komp'et'ie od 2 K. Najbolje baterife. Poiebno niska cena sa preprodajalc* J(tchanicna dclavnica m Starem trsa št. 11 v >Ihaciče»>t hiš* poleg goriike kleti. Bi. Schnbert preje Bilm- ° Kasch, Ljabljana, I dovs '• -*". 5. pnrvorcča vcli!:o »,tgo **»a^*al IO flaoo • rekavlOf medno ^ gospode in dame, raznovrstn*- flBO partaino, rota« dola in matorifal, kimrflteo predmete. 413 Moderna pred tiskari ja. IidelOTSJiie preobledenihfnm >O¥. vseh dežela Jzposluje in2enir B42 1^9.« OME9L