Postnina plačana v gotovini LETO II., ŠTEV. 9 Koper, peiek 11. februarja 1953 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN ¡\eynogoče je oceniti ob neposreilnih zaključkih IV. kongresa Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije globok pomen dela kongresa, tako za našo stvarnost kakor za napredne pokrete po svetu. Analiza mednarodne situacije in vloga socialističnih sil v svetu, ki nam jo dajeta zlasti referata tovarišev Tita in Kardelja, potrjujeta našo trditev o ogromnem pomenu sprememb, ki nastajajo v Ljudski fronti in v njenih nalogah v mednarodnem naprednem gibanju. Spremembo imenu iz Ljudske fronte v Socialistično zvezo delovnih ljudi narekujejo naše potrebe, narekuje dosežena stopnja zavesti graditeljev socializma pri nas, zahteva združitev vseh naprednih socialističnih sil v svetil in medsebojno sodelovanje. Socialistična zveza predstavlja in bo predstavljala važen faktor za zbližan je vseh napredni'i sil v svetu, za razkrinkavanje in izolacijo kominformističnih sovjetskih agentur po svetu kot najbolj reakcionarnih in največjih sovražnikov miril, hkrati bo delovala za široko mednarodno sodelovanje vseh naprednih sil v vztrajni borbi za mir in za ustvaritev boljših pogojev življenja, ¡\adalje bo Socialistična zveza delovala na tem, da se reakcionarni krogi na Zapadu, ki skrivajo svoje sovraštvo proti -vsemu, kar je naprednega, v plašč borbe proti komunizmu, razkrinkajo kot prav nevarne za mir in svobodo narodov. Socialistična zveza bo razkrinkavala tako težnjo kot poskus razdelitve sveta na dva ideološka bloka, kot zelo ■nerarno za mir in tako, ki dejansko daje podporo osvajalnim apetitom ruskih birokratskih poglavarjev. Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije spoštuje in ho spoštovala vsa napredna gibanja na svetu, nikomur ne bo vsiljevala siojih receptov, niti se vmešavala v interne zadeve posameznih gibanj, ki se lahko in morajo razvijati samo po lastili zakonitosti, stopnji družbenega razvoja in produkcijski 'i sil. ¡S aša zveza zavrača sovjetsko prakso direktnega poseganja v življenje posameznih narodov, ki ječe pod njenim škornjem. Smatra, da je vsako vmešavanje v interne zadeve posameznih narodov nedopustno in škodljivo za razvoj naprednega gibanja, kot za škodljivo vsiljevanje svoje lastne prakse. Brez dvoma bo zelo koristna izmenjava misli in pogledov na različne />ro-bleme borbe za socializem. Pse to bo pospeševalo združevanje socialističnih sil in napredka v svetu. Socialistična zveza delovnih ljudi Jugoslavije stoji danes v prvih vrstah borbe za socializem s svojo ogromno prakso in doseženimi rezultati. In če se danes socialistična gibanja različnih dežel pohvalno izražajo o naših doseženih uspehih, o enotnosti, jugoslovanskih narodov, o požrtvovanju in o iskanju novih poti bolj humanih in bolj demokratičnih v procesu socialistične izgradnje, je to vsekakor priznanje našemu vodstvu in našim narodom. In v našem okraju, kjer je množičnost udeležbe in aktivnost članstva na predkongresnih zborovanjih dokaz privrženosti, socializmu, dokaz visoke politične zavesti in pripravljenosti še naprej premagovati težave v boju za socializem, je članstvo ponovno dokazalo, da ne. zaostaja za drugimi okraji Jugoslavije in da je zahteva po spremembi imena S1AU v Socialistično zvezo, kot tudi njena formalna vključitev. povsem zaslužena. Z norim imenom, z novo vsebino Socialistične zveze prihajajo tudi nove, še večje naloge. Te nal-oge. ki jih zmore višja, že dosežena politična zavest naših delovnih ljudi, bomo izvršili s še večjo aktivnostjo članstva, z večjo širino in demokratičnostjo ter množičnostjo kol doslej. Zlasti je važno množično politično delo v Fronti in v drugih organizacijaii .delo. ki ga morejo člani Socialistične zveze opravljati vsak dan individualno in na vsakem koraku. Preiti je treba iz diskusije n> ožjem krogu med komunisti na široko bazo organizacij Socialistične zveze o vseh problemih, ki zadevajo našo. vas. podjetja, ustanove. Le tako bomo politično usposabljali Fronto kot družbeno politično organizacijo za nadaljnje naloge izgradnje socialistične družbe. Brez dvoma obstoja resna pomanjkljivost naše Fronte prav v pomanjkanju političnega in izobraževalnega dela. Premalo se poglabljamo t problematiko vasi in mesta, premalo čitamo. premajhen je krog udeležencev na kmetijskih in izobraževalnih tečajih. prenizka je udeležba na študijskih sestankih, ki se vršijo i>o VI. kongresu KPJ. Prav tako, kot je vsak sektaški odnos škodljii: in zuvira razvoj socializma in socialistične zavesti, prav tako je škodljivo prizanašali je sovražniku, ki tu in tam kvari ugled članstva z nemoralnimi dejanji s tem. da dovolimo j>osameznikom, da se zaradi materialnih interesov prodajajo sovražniku, ki tako vdira v naše vrste s podkupovanjem in korupcijo. Taka zaspanost in nekritičnost briše vsak kriterij za članstvo v Fronti, ki ne vzgaja in ne dviga dostojanstva in ponos človeka ter njegovo poštenje, In da zaključimo z besedami tovariša Kardelja: »Vse to bomo lahko obvladali z enotnostjo svojih vrst in vztrajnostjo t našem boju in r naših prizadevanjih. Ker živimo danes v svobodi, polagamo z navdušenjem in z novim revolucionarnim gibanjem temelje dejanski socialistični družbi in se veselimo ustvarjalnega poleta milijonov naših delovnih, ljudi, ki je ponovno zajel vso našo državo. Pri delovnih ljudeh ponovno oživljamo vero, da socializem in osebna svoboda ne samo da nista antipoda, temveč da drug brez drugega ne. moreta obstajati. Priliko imamo pokazali, da je vrednost, ki jo ustvarja svoboden človek v svobodnem ustvarjalnem delu neprimerno večja, kakor ona, hi jo more dati suženj najemn.iškega dela, kajti kot borci za socializem in kot ljudje, ki hočejo dobro svojemu ljudstvu in vsemu delovnemu človeštvu, svobodno dihamo na svobodnih tleh. « J. B. V nedeljo se je začel v Beogradu IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije. Nad 2,1)00 delegatov iz vseli krajev- Jugoslavije in številni domači in tuji gostje so navdušeno pozdravili prihod maršala Tita. ki je kot predsednik Ljudske fronte Jugoslavije začel kongres. Kongresa so se med drugim udeležili predstavniki naprednih strank Velike Britanije, Burme, Francije, Zahodne Nemčije, Norveške in Švedske, predstavniki Slo- Torariš Edvard Kardelj je imel na kongresu glavni referat. vensko-italijanskc ljudske fronte Tržaškega ozemlja ter predstavniki goriških in koroških Slovencev. V svojem uvodnem govoru je maršal Tito n;tglasil, da je Ljudska fronta Jugoslavije nastajala bi se razvijala v najusodnejšem razdobju zgodovine jugoslovanskih narodov in bila tisti organizirani oimitelj. ki je že v začetku vojne omogočil združevanje vseh poštenih rodoljubov v boju proti okupatorjem. Po osvoboditvi je dobivala Ljudska fronta vse širšo množično podlago in postala na ta način nujni politični organizem za pravilni razvoj socialistične države. Maršal Tito je nadalje dejal, da se je pri sedanji stopnji razvoja pokazala potreba, da Ljudska fronta spremeni svojo organizacijsko obliko in dol« ustrezni naziv, ker je nastala potreba po novi vsebini njenih nalog. Dobiti mora tako organizacijsko obliko, ki bo dovolj prožna, da bodo v tej organizaciji zbrani vsi delovni ljudje maše države, ki na kakršen koli način delajo v korist graditve socializma. V tej novi organizaciji bodo imeli člani ZKJ veliko in odgovorno nalogo idejnega vzgojitelja ¡m nosilca resničiiega socialističnega duha tudi med članstvom te milijonske socialistične organizacije. Ob zaključku svojega govora je maršal Tito naglasi),d a se bo Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije posvetila tudi delu na mednarodnem področju v sodelovanju z vsemi naprednimi gibanji. ^ zlasti so- . cialističnfiimi, da bodo zmagale napredne sile nad mračnimi, ki si vztrajno prizadevajo, da bi pahnile človeštvo v novo katastrofo. Po govoru maršala Tita so pozdravili kongres predstavniki naprednih inozemskih strank. Od tujih gostov je prvi govoril predstavnik laburistične stranke Velike Britanije Sam Watson, ki je poudarili, da v Veliki Britaniji verjamejo v napore Jugoslavije za demokratizacijo in da so prepričani. da bo novi statut Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije največji dar, ki ga lahko dobi država v vsej svoji zgodovini. Govor je zaključil z besedami, da noben drug gost ne bo v Veliki Britaniji tako lepo sprejet kot maršal Tito. ki bo v kratkem prišel na obisk v Veliko Britanijo. V nadaljevanju dela kongresa je v ponedeljek dopoldne govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj o vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. V začetku svojega govora je poudaril, da smo v Jugoslaviji v relativno kratkimi času dosegli pomembne rezultate v razvoju proizvajalnih sil in postavili solidne materialne temelje za nadaljnji razvoj socialističnih odnosov, temelje socialistične demokracije. Ko je govoril o odnosih ZKJ in LF je Kardelj dejali, da Zveza komunistov ne sodi, da je politična linija borbe za izgradnjo socialističnih odnosov v Jugoslaviji samo njen monopol. Politična linija borbe za socializem mora biti rezultat zavestnega in aktivnega sodelovanja dele nah ljudi, organiziranih v Soeiiallstie-ni zvezi, medtem ko se morajo komunisti boriti, da se ta linija dosledno izvaja. Socialistična zveza delovnega ljudstva mora postati množična javna tribuna socialistične politike in miselnosti. V njej se bodo v široki diskusiji vsi državni, družbeni in samoupravni organi podrejali stalni kontroli množic. Socialistična zveza delovnega ljudstva mOTa po svoji metodi dela imeti značaj vseljudskega parlamenta, ki stalno napreduje in v katerem laliko vsak dobronameren državljan pove svoje mišljenje o vseh vprašanjih družbenega življenja. Med osnovnimi nalogami socialističnega delovnega gibanja — je poudaril Kardelj — jc borba za množice, borba za nijhovo zavestno in aktivno sodelovanje v izgradnji socialističnih odnosov, odločna borba proti komiuformizmu kot ]>olitične-mu zastopniku restavracije državno-kapitalističnili odnosov in despotije birokratiizma in borba proti političnim zastopnikom stare Jugoslavije. Po govoru tov. Kardelja je poročal o organizaojjskem delu-Ljudske fronte Krsto Popivoda, nato pa jc bila o obeh referatih diskusija, ki so Se je med drugim udeležili delegati Tone Eajfar. dr. Aleš Bebler. Vladimir Simio in Vladimir Pedijer. Posebno pozornost, zlasti tujih delegatov. je izzval referat Vladimira De-dijera o sodelovanju Socialisti ene zveze Jugoslavije z napredni ki gibanji v svetu. Dedijer je poudaril, da je Jugoslavija vzpostaivilu številne zveze z naprednimi gibanji v L v ropi in s socialističnimi strankami Azije. Te zveze so se razvijale in se razvijajo po naravni poli in na temelju enakopravnih odnosov. Ko je govoril o jugoslovanskem vplivu na množice v državah Vzhodne Evircipe, je naglasi!, da je v zadnjem času opaziti v teh državah globoko ogorčenje množic proti sovjetski dominaciji. Kongresna dvorana je bila ponovno priča številnih ovacij. ko so se na govorniški tribuni pojavili zastopnik OF Trsta dr. Jože Dekleta, zastopnik Demokratične fronte Slovencev v Italiji Viljem Nanul in zastopnik Demokratične fronte koroških Slovencev Karel Pru.šnik, ki so izročili kongresu pozdrave zamejskih Slovencev in demokratičnih množic svojih krajev. Po končani diskusiji so delegati sprejcli resolucijo, nato pa statut Socialistične zveze in deklaracijo o nalogah te organizacije. S sprejetjem načrta deklaracije o ciljih in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, s čimer je Ljudska fronta dobila novo ime in program, je bilo delo IV. kongresa zaključeno. Tik pred zaključkom kongresa je na željo delegatov govoril maršal Tito, ki jc med drugim dejal, da jc bilo na tem kongresu opravljeno zgodovinsko delo in da so bili še bolj utrjeni temelji, na katerih sloni Federativna ljudska republika Jugoslavija. Takoj pa zoključku kongresa je bila prva plenarna seja zveznega odbora Soria Hastien e zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Člani so z burnim orobravanjem sprejeli predlog Aleksandra Bankovira, da za predsednika zveznega odbora Socialistične. .zveze izvolijo tovariša Tita, za generalnega sekretarja pa Edvarda Kardelja. Za člane predsedstva so izvolili 23 najvidnejših predstavnikov našega političnega življenja. Po seji zveznega odbora se je sestalo predsedstvo, ki je izvolilo komisijo za mednarodne zveze, organizacijski sekretariat predsedstva zveznega odbora in komisijo za kulluruo-prosvetno delo. Delegati p a kongresu pozdravljajo prihod maršala Tita odpisan sp@rcigym m®d \ torek se je. zač.e.l drugi del sedmega zasedanja glavne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Zasedanju predseduje kanadski zunanji mimiistei' Lester Pearson, naj-resnejši kandidat za bodočega glavnega tajnika Združenih narodov, ki •pa bodo volili na sedajijem zasedanju. Glavna točka dnevnega reda je zopet korejsko vprašanje, o katereni so razpravljali tudi na prvem delu zasedanja, ki je prekinilo s svojim delom derenibira mesec a. Kakor smo takrat poročali, so največ časa izgubili «krog vprašanja re.palriae.ije vojnib ujetnikov. Sovjetska zveza je zastopala stališče, da se morajo vsi ujetniki vrniti ne glede na njihove želje, medtem ko so ostale dTŽave zagovarjale stališče prostovoljne vrnitve, ujetnikov v domovino. Končno je predložila Indija svoj kompromisni predlog, ki bi zadovoljil obe zainteresirani strani, toda sovjetski delegat je vztrajal na svojem stališču. Indija predlaga tudi na sedanjem zasedanju isti predlog ter bodo o njem na dolgo razpravljali. Indija je namreč predlagala, da bi vsi ujetniki prišli na nevtralni otok. kjer hi se pod nadzorstvom mednarodne komisije opredelili za ali proti vrnitvi v domovino. V komisiji bi bile zastopane tako kominformovske kakor tudi ostale države. Glede tega vprašanja je tudi Mehika predložila svojo resolucijo, po kateri bi vojne ujetni- ke začasno sprejele nekatere državo kot priseljence in jlli zaposlile. Peru je pa .predložil .ustanovitev petčlanski- komisije, ki hi takoj poskušala sodelovati .pri repatriaciji vojnih ujetnikov v skladu z njihovo svobodno izraženo željo. O korejskem vprašanju bodo razpravljali tudi še v drugih točkah delovnega sporeda. Amerika namreč zahteva, naj glavna skupščina razpravlja o obtožbah, po katerih naj bi bile čete Združenih narodov uporabljale na Koreji bakteriološko orožje. Poljska pa predlaga takojšnje prenehanje korejskega spopada s pogojem prisilne ropalniaeuje vojnih ujetnikov. kar je v resnici predlog Krem-lja. Na otvoritvenem zasedanju v torek je Lester Pearson opozoril delegate na korejsko vprašanje ter pripomnil, da sta Kitajska in Severna Koreja zavrnili indijsko resolucijo, ki jo je sprejela glavna skupščina. Poudaril je. da bo njegovo poročilo o tem predstavljalo izhodišče za nadaljevanje razprave o Koreji. Ves svet se zanima za sedanje zasedanje, ker bodo na njem sodelovali novi ameriški predstavniki, ki so prevzeli vodstvo ameriške zunanje politike šele januarja meseca. Številni opazovalci menijo, da bo to zasedanje predstavljalo svetovno pozorni 00 za pni neizogibni diplomatski spopad med Eiscnhoiverjevo vlado in povjeL-ikim blokom, zlasti glede Kore- je. Prevladuje, splošno prepričanje, dji ameriška delegacija ne bo predložila nič posebnega ter da se bo držala (indijskega predloga že zaradi tega, ker je jasno, da Sovjeti ne želijo končati korejske vojne in ker indijski predlog predstavlja voljo ol držav, ki so ga odobrile. Domnevajo tudi. da bodo prišla na dnevni red vprašanja Tunizije in Maroka, ki jih bodo postavile arabsko-azijske države. Izrael bo pa verjetno načel vprašanje preganjanja Zidov v državah sovjetskega bloka. Ni izključeno, da ne bo kdo postavil tudi vprašanja dcnevtralizacije Formozc. Obrambna konferenca V Rimu zasedajo te dni zunanji ministri šestih držav Evropske obrambne skupnosti. Predvsem morajo proučiti francoske dodatne predloge k protokolom sporazuma. Zdi se, da bo- » '--------- ---- -------- ----------- Italiji in vsa zatrjevanja italijanskih vladarjev o namišljeni sreči blagostanju ter svobodi, ki jo uživajo Slovenci v Italiji, so naletel, pni vseh naših ljudeh na ogorčenje ,im proteste. Dokaz nam je med drugim: »Je slabo napisano, ker sem kar vrgla na papir v trenutku. ko sem brala o napadu in sem se v resnici razburila«. \ -i primorski Slovenci smo se ob tn o vini bombnega napada na sloven-tko šolo v Gorici pošteno zamislili. Nihče n.i mogel ravnodošno mimo tega dogodka, ker je Gorica naša, slovenska, im si ne moremo misliti, kako more biti italijanska manjšina v Gorivi podlo predrzna in tako grobo napadati osnovne narodnostne pravice Slovencev v Italiji. Ta dogodek nas je prepriča! o trpljenju naših bratov v Italiji in nas živo popeljal v dobo, ko smo saimi prestajala najrazličnejše oblike narodnega zatiranja. Ali bom morda kdaj pozabila, da sem bila za nekaj dni izključena iz šole samo zato. ker sem si upala popraviti profesorju svoj priimek .po slovensko. .Ali •prizor, ki sem ga doživela na davkariji,ko je italijanski uradnik nabrali! 60-letne.ga starčka, ker si je drznih plačati davke s slovenskimi besedami ? Ne, nihče od nas ne bo pozabil lijvljenja. ki nam ga je zadajala fašistična Italija vsak dan znova in preganjala našo narodno besedo in zavest. Prav zato danes globoko čutimo z našimi Slovenci onstran meja naše države, kajti nihče od nas si nc želi živeti pod italijanskim kapitalističnimi kopitom. Kdo pa more mimo živeti v državi, kjer z bombami napadajo slovensko kulturno ustanovo? Kdo ne bi s strahom pričakoval, da pa spet odnesejo na zloglasno liišto«. katere sedež bo morda prav kmalu v Gorini? In kdo ne bi s Mn-ohom pričakoval, da ga spet postavijo pi-ed sodišče samo zato, ker je Slovenec ? Dogodek z bombo v Gorici se je odigral prav v času, ko poteka deset let. odkar je policijski inšpektor v Tirstu uvedel srednjeveški način mučenja iam sem takrat prvič okusila to zločinsko nkišto«. Prav zato sem se ob tem bombnem atentatu tako zamislila. Spomnila sem se tudi naslednjega dogodka: Pred dvema letoma je prišel k meni človek iz moje. vasi, ki je pripoved oa-al, da je dem a (v Italiji) «rečaJ orožnika, ki me. jc nekoč aretiral, odvcdcl v klet in na ukaz Co-Jjotri-ja prisostvoval mučenju v »kišti« Po tem Taščami mj je sporočil, da ne bo cUtega prizora mkoli pozabil ¿m da me prosi oproščenja, ker se te-mvu ukazu mi upal upreti. A to je bil gledilce. ki se ga nisem niti spomnila. Ob tem 'pripovedovanju pa me jc presunido spoznanje, da so v Italijan-tkem narodu vendarle tudi poštenjake. Obenem pa sem ["omislila, kje so danes te poštene, italijanske množice, da bi preprečile narodnostno zatiranje Slovencev? .Ali so tudi one Spet tako zasužnjene aLi si .ne upajo spregovoriti in da se ne upajo upreti ? Omenjena orožnik se. je opravičil, čeprav me mi mučili. Kje. pa so tisli, ki so me mučili po več ur skupaj v »kišti« ? Vemo, kje so! V Italiji se klatijo, po našem slovenskem ozemlju. organizirajo bombne napade, pred sodišče postavljajo borce iz NOB. Zato lahko upravičeno trdimo, da je današnja Italija do pdčice enaka tisti, ki je bila preti vojno, oziroma še pred kapitulacijo. Prav zato pa tudi opravičeno trepetamo za naše brate, ki so krivično odtrgani od svoje domovine. M. K. Italijani ne zamude prav nobene priložnosti visokih obiskov v Rimu. da ne bi moledovali za imeosvobojena ozemlja«. »Hej, stric, samo Trst, Zader, Pulj. Boko . . ,« je delo konference v Atenah potekalo v duhu popolnega medsebojnega razumevanja rim prijateljstva. Te izjave zanikajo pisanje reakcionarnega tiska, ki je zadnje dni poročal, da so naslajle težave s podpisom sporazuma, da je prišlo do zastoja v pogajanjih itd. Takšno pisanje je bilo samo jalov poskus sovražnikov miru in sodelovanja med narodi, ki je propadel ob odločni volji voditeljev treh balkanskih držav. Na Zapadu in na Vzhodu se morajo zavedati, da ne more nihče ve? preprečiti želje balkanskih narodov, da bi živeli v miru in prijatel jstvu. Balkanski narodi hočejo biti sami gospodarji v svoji hiši i,11 ne potrebujejo niti slabih pri-šepetalcev, niti zlonamernih posredovalcev. To so dokazali tudi razgovori v Beogradu in Atenah kakor tudi sedanji obisk jugoslovanskega državnega tajnika v Ankari. Koroški Slovenci po Kakor smo že v prejšnjih člankih slišali in predvidevali, se je avstrijska Socialistična .stranka na nedeljskih volitvah znatno ojačala. Po dokončanih uradnih rezultatih je celo dobila po vsej Avstriji največ glasov, toda zaradi volivnega sistema je dobila v zbornici en sedež manj kakor Ljudska stranka. V parlamentu bo imela 73 poslancev. Zelo značilno pa je, da je Socialistična stranka zmagala na Koroškem z veliko večino im je dobila v deželnem zboru 18 sedežev, Ljudska stranka, ki ji načelu je bivši nacist Sleitvaeher, samo 11 sedežev, nacistična stranki neodvisnih 6 sedežev, komi nform isti pa samo en sedež. Tudi v občinskem svetu v Celovcu je podobno razmerje sedežev kot v deželnem zboru. Brez dvoma je treba pripisati tako visoko zmago socialistov na Koroškem odločnosti. zavednii.il Slovencev, ki so vsi glasovali za socialiste. Zanimivo je, da krščansko-demokrat-ska stranka, ki jo vodijo ubegli belogardisti in ki je preprečila enoten nastop vseh Slovencev, ni dobila niti enega sedeža. To je brez dvoma dokaz visoke zavesti slovenskega živi j a na Koroškem, ki se je organiziralo v svoji Demokratični fronti delovnega ljudstva in noče ničesar več slišati o sovražnikih nove socialistične Juso-slavije. Belogardisti, ki jih podpira Vatikan in reakcionarni del Zapada. so torej doživeli popoln poraz. Praktike so doživeH poraz t«di komin-formisti, saj so dobili samo en sedež. Jill Ftssler Dulles ustvarjalec Mirite iiinp pellfShe. John Foster Dullesa, novega ameriškega zunanjega ministra, so imenovali, še predno je nastopil novo visoko funkcijo v Eisenhovverjevi vladi, »ustvarjalca ameriške zunanje politike na Daljnem vzhodu«. ko te v današnjem svetu pomembne države, čeprav njegova stranka ni bila na vladi. Sedaj, ko ima v rokah vodstvo ameriške zunanje politike, ga mnogi upravičeno 'imenujejo ustvarjalca te politike. To tem Tako so sprejeli Dullesa v Evropi Znano je, da je predsednik Truman svoj čas usvojil večji del njegovih zamisli za sklenitev miru z Japonsko. Največjo pozornost so vzbudile lani njegove zahteve, da naj da A-rnerika v svoji zunanji politiki prednost Aziji pred Evropo. Kot vidimo, je Dulles, še predno je postal zunanji minister, vplival na politi- bolj, ker se že v enem mesecu, kar vodi ta važen resor v ameriški vladi, čutijo marsikatere spremembe. Dulles je bil do sedaj odvetnik, od časa do časa tudi diplomat, v prvi vrsti, pa »businessman«, to je poslovni človek. V prejšnjih letih, zlasti še pred vojno, je veliko krožil po svetu, od posla do posla. Mno- go let je bil član uprave kakih dvajsetih nemških podjetij, ki so bila pod vplivom ameriškega kapitala. Dulles je bogat človek. V New Yorku ima v 91. ulici hišo. Na deželi ima vilo. Je posestnik jahte, štirih avtomobilov in ima celo svoj lastni otok na jezeru Ontario. Njegov smisel za »business« — kupčijo — ga ne moti, da ne bi bil velik kristjan. Od leta 1941 je predsednik zelo vplivne protestantske organizacije »Federal Council of Churches«. Iz dobe njegovih dobrih zvez z Nemčijo — to je bilo v času, ko je bil nacizem že na oblasti — obstojajo' podatki, iz katerih je razvidno, da je bil Dulles občudovalec »dinamike« Nemčije in Italije in to tudi še leta 1939, ko se je začela druga svetovna vojna. Takrat je govoril, da ne bodo Nemčija, Italija in Japonska nikoli napadle A-merike, in je smatral ameriško vmešavanje v vojno kot »nasprotovanje statičnih sil dinamičnim«. Dulles smatra za potrebno, da prevzame Amerika pobudo v hladni vojni in da tolče Sovjete na njihovem lastnem terenu. V tej zvezi je znana njegova ideja, da je treba delati — seveda le z mirnimi sredstvi — na tem, da bi Sovjeti zapustili dežele takoimenovanih ljudskih demokracij. Do Evrope pa je treba voditi politiko pritiska, da pride čimprej do združitve zapadno-ev-ropskih držav. Kar se tiče Italije, so zanimivi zaključki milanskega tednika »Evropeo« 3. decembra lani : »Položaj Italije v novi ameriški politiki' Fostera Dullesa«, je pisal »Evropea« »je odvisen od prednosti, ki jih bodo dajali Amerikanci Nemčiji ter od psihološke važnosti Titove Jugoslavije... Dulles ceni De Gasperija, imel pa je neprilike z Rimom. Njegov najmlajši sin Avery je prestopil v katoliško vero, kar je bilo za Dullesa največje razočaranje v njegovem življenju«. Pa poglejmo, kaj je napisala o isti stvari milanska revija »Tempo« 14. tega meseca: »Dullas ne pripada k tistim številnim ameriškim politikom,« piše revija, »ki so že večkrat odsvetovali tako Trumanu, kot Eisenhowerju, da bi dala prednost jugoslovanski armadi pred italijansko v obrambi Spodnje Donave, Ljubljanske kotline in Zgornjega Jadrana, če bi prišlo do ruskega napada... Trumano- vi svetovalci so h o teh, da bi imela Italija na balkanskem pozorišču važen položaj, dočim so generali a-meriškega glavnega štaba stalno poudarjali, da mora igrati Júgosla-vija na tem področju najvažnejšo vlogo. Ce bi Dulles svetoval Trumanu, bi bil zelo verjetno istega mnenja kot generali. Dal bi prednost Jugoslaviji.« Za Italijane je to precej grenka ugotovitev... Dulles je nekje napisal, da si morajo Združene države ustvariti tako imenovano »veliko silo za represa-lije«, zelo gibljivo, oboroženo predvsem z atomskim orožjem, z modnimi letalskimi in pomorskimi silami, ki bo sposobna, da bo lahko intervenirala v najkrajšem času kjer koli po svetu. Vprašanje je, ali bo ta njegova ideja vplivala na sedanje strateške zamisli ameriških vojaških strokovnjakov, v prvi vrsti na škodo dosedanjih načrtov o evropski obrambi in o evropski vojski. Bližnja bodočnost bo pokazala, ali bo Dulles uresničil vse svoje ideje in zamisli, o katerih je toliko pisal v času, ko še ni bil zunanji minister. Morda pa je pogled na razne probleme iz visokega ministrskega položaja precej drugačen. ljudskih odborov n postojnskem okraju Občinski ljudski odbori bodo imeli v svoji mandatni dobi mnogo posla -in dela za gospodarski, komunalni, in kulturni dvig dejavnosti na občinah. Mnogo oo recitirali nekaj borbenih sestavkov, pevski zbor SKUD je zapel dve pesmi, nato pa so ob burni aklamaciji poslali kongresu pozdravni telegram. s katerim so frontovri Postojne želeli kongresu največji uspeh. Telegrame so poslale tudi druge mno-•arižiie organizacije in delovni kolektivi večjih podjetij. —r— Lepi uspehi turizma w IBo^cu Turizem je za bovško občino važnega gospodarskega pomena. Temu posveča občina primerno pažnjo. Že lani so v tem pogledu dosegli lepe uspehe. Dogradili so hotel »Planika« v Trenti, adaptirali pa hotela »Orel« v Trenti in »Gnintavec« v Bovcu, Preuredili so tudi veS drugih goMin-ikih obratov. Za nadaljnji razvoj turizma jc predvidena gradnja visečega mostu nad slapom Boke pri Žagi, poletno letovišče v Logu pod Mangartom, kopališče v Čezsioči in ureditev drevoredov ter povečanje mestnega parka. Predvidenih je še več manjših del. za kar je določenih 5,000.000 din, Tako n. pr. bi moral gospodarski svet na območju občine Loška dolina razpravljati, kako in kdaj bodo popravili 4 mostove, ki so izredno slabi in jim grozi, da se bodo vsak čas porušili. Prav tako bi moral razpravljali. kaj bo z osnovno ljudsko šolo. ki je že stara več kot 200 let in ne, odgovarja več higienskim in kulturnim predpisom sedanjosti, da ne govorimo več o vprašanjih popravila različnih občinskih potov, regulacij, in napravi vodnjaka v Iga vasi. Gospodarski svet in občinski liudski odbor r občini Knežak bi se morala tudi pobrigati, kaj bo z javnimi zgradbami, ki čakajo popravila že 7 let in se nobeden ne zgane. Prav tako občinski ljudski odbor oz. gospodarski svet i> Jelšanah bi moral razpravljati in sklepati, kdaj bodo popravili občinska poslopja in osnovno ljudsko šolo. ki razpada. In tudi kaj bodo pokreniU z zanikrnimi posestniki, ki ne. osnažijo svojih sadovnjakov. V občini Nova vas bodo morali tudi razpravljati, kdaj in kako bodo sezidali svoj prosvetni dom, za katerega so temelji že postavljeni, kjer se bodo uhajale razne družbene organizacije. Tudi. gospodarski svet pri občinskem ljudskem odboru Prem bo moral razpravljati, kako bo z občinsko stavbo, ki je v zanikrnem stanju. Gospodarski, svet pri postojnski občini bo pa predvsem razpravljal o vprašanju začetne gradnje vodovoda, ki je najbolj pereče v mestu Postojna. o vprašanju gradnje stanovanjskih hiš, ker je stanovanjsko vprašanje. r Postojni izredno pereče. Gospodarski svet bo moral v občinskem ljudskem odboru Begunje rešiti vprašanje gradnje šole in druge gospodarske dejavnosti na območju občine. Saj je znano dejstvo, da spadajo kmetje, na območju begunjske občine v listo vrsto, ki imajo še največje lesne mase v gozdu — saj ima baje - KZ v Begunjah 19 milijonov dobička v letu 1932 in bo lahko mnogo pripomogla h komunalni dejavnosti občine same. /Ve mislim pri tem na dolgo in široko popisovali — razlagati naloge in dolžnosti dela gospodarskih svetov pri občinskih ljudskih odborih. Dejstvo pa je, da bodo gospodarski sveti pri občinskih ljudskih odborih morali proučevati vsa gospodarska vprašanja in temeljito izdelali, predloge in jih stavljati občinskim ljudskim odborom v reševanje in sklepanje. Razumljivo pa je pri tem, da bodo morali predvsem poiskati vse lastne finančne, vire, ki bi zadostovali gospodarskim ukrepom občine. S skrajnim varčevanjem pa uporabljati finančna sredstva, ki bodo odobrena od okra jne skupščine in se bodo uporabljala kot investicijski krediti. MATEVŽ IIACE (Konec prihodnjič) Malo papirja je bilo popisanega o deilu trgovinske 'inšpekcije, pa čeprav ile ta drlV.ije na enem važnejših siktorjev družbene dejavnosti. Kratko rečeno: »Trgovinska 'inšpekcija čuva zeko.nr.oat. v trgovini, in gostin-•itvu«. NI naš namen v to.m članku podrobneje razpravljali o delu trgovinske inšpekcije, prihranimo to za drugič, moramo ipa osvetliti nekatere napake in škodljive pojave, ki so se zadnji čas pojavili pr,; trgovski in goiitimski mreži. Upoštevajoč izredne poiVi rčne in ekonomske pogo je v okraju Koper, je Gospodarski svet Vlade FLRJ dnlločil za Koper in Bilje nižje uvozne faktorje zaradi česar so nekateri artikli široke potrošnje. kakor Hudi artikli, ki sn nujni za napredek kmetijstva, relativno cenejši. To razliko v cenah pri nas in izven naših okrajev so nekatera podjetja, ki se ba.vijo s trgovinsko aktivnostjo, izkoristila ter hotela na ta račun nelojalno doseči plan prometa in preko tega plačni linnd, Če vemo, da so ta podjetja pri. tem oškodovala narodni dohodek za več sto tisoč din, je takšen način trgovanja nedopusten ter po splošnem delu kazenskega zakonika kazniv. Poglejmo nekaj primerov: Kimeia*jitvo igra izredno važno vlogo v narodnem dohodku našega okraja. Zaradi tega je. kmetijstvo od ljudske obla-ti tudi stimulirano. Na-raivno je, da sn oblike stimulacije različne, sigurno pa spada med nje tudi znižanje c.e.n artiklom, ki so za napredno kmetijstvo nujno potrebni. Med ite a.ifliikle spada tudi žveplo. Cena žveplu v okrajih Koper - Buje jc 55—60 dim za kilogram, dočim znaša cena 'izven omenjenih okrajev 100—120 diin za kilogram. Torej znaša absolutna razlika', vzemimo povprečje, ccia dim 53 pri kilogramu. Nedvomno lepa prilika za zaslužek, ali vsaj nelojalno oatvaritov plana prometa. To razliko v cenah je izkoristila Kmetijska zadruga žvepla po cemii 60 diin a» kilogram. Napravimo kratko kalkulacijo: izkupiček z-a prodano žveplo znaša 150.000.-diim, podjetja izven omenjenih okrajev ga bodo pTodala po cena, vzemimo srednje, diin 110.— za kilogram, kar znaša 825.000.— dim. Sledi', da so Z mestne frontne konference v Kopru FRONTNE ORGANIZACIJE ne smejo čakati samo na direktive od zgoraj podjetja, ki so pri nas kupila žveplo, neupravičeno zaslužila, odštevsi sliroške prevoza cca. 360.000.— din. In rezultat: 'Kmetijska zadruga Izola jc nelojalno povečala plan pro-moja, podjetja, izven okraja Koper-Buje, neupravičeno, je zaisluž.ila 360 tisoč dinarjev in narodni dohodek tudi oškodovala za isto vsoto. Zgledu prve je sledila tudi Kmetijska zadruga Koper. Ta je podjetjem izven -okrajev Koper - Buje prodala 5870 kg žvepla ter toku pil a 352.000.— din, podjetja, ki so žveplo kupila ga bodo prodali a za 615.700.— diin ter pni tej transakciji zaslužila cca. 260.000,— diin. V obeh pulim e.nih je bil narodni dohodek oškodovan za cca. 690,000.—■ di-n arjev. Obstojajo predpisi, ki pravijo, da se gostinska podjetja • načelno ne smejo (barviti s trgovinsko aktivnostjo. Gostinsko podjetje Palače Hotel pa se. je držalo starega reka »izjema potrjuje pravilo« im postavilo sebe v izjemen položaj. Seveda podjetje ni trgovalo z žveplom temveč »samo« s pomarančami. Podjetje jc od 5. 12. 1952 do 31. 12. 1952 kupVlo z.a »svoje« potrebe. 321 kg pomaranč po ceni 180.-- do 200 din za kilogram. Od le količine, ki jo jc podjetje nabavilo za »sebe«, je Palače odstopil podjetjem izven okraja Koper in Bu je 299 kg pomaranč. Res je, da podjetje pri tem ni zaslužilo. Lop 'neupravičen zaslužek pa so imela podjrtja izven omenjenih okrajev, saj so cene tam za cca. 70 Vo višje ■kakor pri nas. Upra.v.a hotela trdi, da ni ved nI a za sklep Gospodarskega sveta OI.O Koper z dne 20. novembra 1952, ki pravi, da se artikli ši.rope potrošnje, ki se za potrebe pretbival-rva okrajev Koper in Buje uivažaijo po nižjih faktorjih, ne smejo .prodajani ter da pri tej 'transakciji ni ničesar zaslužilo. To je tudi res, priporočamo pa upravi hotela, da bolje occ.n.i lastne potrebe po pomarančah ter se s tem izogne zailo-pi,rm pokvarljivega »nekurenilnega blaga«. Navedli smo tri primere nedovoljene trgovine, kaže pa se 'tendenca tudi ostaiVili podjeViij k takemu »načinu« trgovanja. Sporočamo jim samo. V soboto je bila v Koprni občinska konferenca mestne frontne OTganizaei-je, ki se je je udeležilo 70 izvoljenih delegatov osnovnih .frontnih organizacij. Konferenci jc prisostvoval tudi tov. Julij Bcltram. Tajnik mestne fronte organizacije Matteo Skoči r je v svojem referatu najprej orisal zgodovinsko vlogo OF v osvobodilnem boju im po osvoboditvi ter analiziral vzroke, ki so privedli do predlogu za preimenovanje. Fronte v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Ta predlog je pozdravilo tudi .prebivalstvo Kopra z velikim odobravanjem. Nato je tajnik mestne organizacije govoril o nekaterih pomanjkljivostih v delu osnovnih organizacij. Poudarili jc. da je treba po bazah razviti širšo aktivnost in ne samo čakati na direktive. od zgoraj. Vse naloge ne smejo ležati samo na ramenih sekretarjev in predsednikov, temveč morajo odboru pomagali vsi člani. Izkušnje množičnih prexIvolilnih sestankov so pokazale, da so tiste baze, ki so opustile prejšnji način dela, dosegle že lepe uspehe. Pred.vsem velja to z,a VIII. in IX. bazo. Na bazah se tudi premalo disku tir a o tem, kdo je vreden nositi častni naziv člana Fronte. Polivale vreden je primer na V. bazi1, kjer so -vzeli člansko izkaznico učiteljema Brunu in Lidiji Stradi, ki sta priznala, da sta prejemala razen svoje plače še eno plačo v Trstu. Zakaj dobivajo neka-leti učitelji in profesorji italijanskih šol Še eno plačo v Trstu, je jasno. Tovariš Skočir je zatem dejal, da sc nekatere osnovne organizacije ne sestajajo, oziroma so njihovi sestanki povsem formalni. Tudi pobiranje članarine je zelo meredaio. Osnovne organizacije se premalo zanimajo tudi za idelo strelskih skupin in je razen na III. in IV. bazi za to povsod premalo zanimanja. Ob zaključku je tajnik mestne organizacije omenil še lepe uspehe, ki so jih dosegle front- da je za izvoz artiklov, ki se uvažajo po nižjih faktorjih potrebno dovoljenje Sveta za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper. Ker srno že v prvem odstavku povedali, da bomo o celotni vsebini dela trgovinske inšpekcije govorili prihodnjič, naj za danes končamo. T. ne organizacije lani, predvsem orga-niizaaij-o spontanih demonstracij proti sklepom londonske konference. V diskusiji 80 delegati razpravljali o preimenovanju Fronte in poudarili, da ne gre tu samo za spremembo imena, temveč predvsem za spremembo vsebine dela. V prihodnje bodo osnovne organizacije aktivneje delale pri prirejanju tečajev o protiletalski zaščiti lin prvi pomoči, pri ustanavljanju strelskih skupin, predvsem pa pri utrjevanju socialistične zavesti članov. 'Izvolili so tudi 4 člane za IV. kongres OF Slovenije, in sicer Julija Beltrama, Leopolda Caharfjo, Giuseppa Borisrja in Eirsilio Benus-sija. Ob koncu so delegati sprejeli z velikim odobravanjem pozdravno brzojavko IV. kongresu LF Jugoslavije ter protestno resolucijo proti obsodbi partizanov Grudna' im Pertota, ki so jo poslali tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu. IVIAREZIGE V nedeljo so bile v koprskem okraju zaključene občinske konference Ljudske fronte, na kateirih so delegati vseh osnovnih organizacij obravnavali vprašanje preimenovanja organizacije v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije ter se pogovorili o prihodnjem delu pri politični vzgoji ijlanstva. Na občinski frontni konferenci v Marezigah so izvolili dva delegata za kongres OF Slovenije, in sicer tamkajšnjega domačina Branka Babica, bivšega sekretarja CK KP STO, ter predsednika občinskega ljudskega odbora Marezige Silva llrvatina. Občinska frontna konferenca Koper - okolica V nedeljo je bila v Kopru občinska frontna konferenca Koper-okolb ca, katere se je udeležilo 39 delegatov. Večjo ištov.ilo delegatov je bilo neupravičeno 'odsotnih, kar nedvomno kaže, da se ti delegati nc zavedajo svojih odgovornosti do fronltov-cev, ki so jih izvolili. O vlogi Fronte kot množične politične organizacije in o njeni 'borbi za socializem je govoril tajnik občinskega odbora Anton Brajnik. Po njegovem referatu so delegati kritično pregledali delo organizacije v zadnjih mesciih in sprejeli več sklepov za prihodnje delo. V diskusiji so med drugim ugotovili, da so žene še da; nes ponekod zapostavljene in da ob raznih volitvah ni dovolj žena na kandidatnih listali. Sklenili so, da bo frontna organizacija nudila letos izdatnejšo pomoč ženam pri pripravah za proslavo 8. marca. Glede elektrifikacije Sv. Tomaža so delegati menili, da je nemogoče vse vasi v občini naenkrat elektrifioiratl, ker primanjkuje instalacijski in drugi material, da pa bo v bližnji prihodnosti tudi ta vas prišla na vrsto. Za to vas so tudi dejali, da bo treba čimprej najti prostor za .sestanke, sicer bo delo osnovne fronte organizacije težko napredovalo. Kritizirali so l.u-di delo 'osnovne organizacije rv Man-žanu, ki je pasivna in ne zna poiskati načina za aktivizaeijo članov. Nekateri delegati so menili, da bo potrebno v frontnih organizacijah .večjega zanimanja za strelske akcije in za tečaje za prvo ¡poinoč. S konference so poslali pozdravno brzojavko IV. kongresu Ljudske fronte v Beograd, v kateri so med drugim dejali: »Obljubljamo vam, da se bomo še naprej borili za uresničitev ciljev Zveze komunistov Jugoslavije in za dokončno združitev z našo domovino Jugoslavijo, v kateri vidimo jamstvo za nadaljnji razvoj socializma, blagostanja, nacionalne enakopravnosti.« Na konferenci so izvolili tudi tri delegate za kongres OF Slovenije, ki bo marca v Ljubljani1, in sicer Katarino Veharjevo, Antona Brajniika in dr. Staneta Kovačiča. M 1MI Jk - /♦ - "i 'mm i // >— - -■M M £: .. -J komu n kači j r Ljubi jani. Na Postojnskem so sprejeli okrainï družbeni plan V petek in soibato jc v Postojni zasedal okrajni ijudjki odbor ia sicer sta se.na skupni) soj.i sestali obe predstavništvi : okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Ljudski odborniki so razpravljali o mnogih važnih problemih javnega življenja, zlasti gospodarske-g-i!. Sprejet jc bil okrajni družbeni plan za letošnje lleto, potrjen okrajni proračun, zaključni račun za leto 1951, potrdili so nekatere izpre-jnemhc v tdržavnih podjetjih in kmetijskih posestvih, odobrili so .ustanovitev šiviljske šole v Ilirski Bistrici, potrdili ko imenovanje novega upravnika Gledališča za Slovensko Pri-morje, sprejela so poročilo o delu okrajnih sodišč v Postojni in Ilirski Bistrica, razrešili so stare in postarvili Kove porotne sodnike in sodnike, sprejeli so poročilo okrajnega sodnika za prekrške, ustanovili so okrajni edravstveni dom in mu postavili upravnika, imenovali so upravnike tudi okrajnim lekarnam v Postojni, Pivki, Ilirski Bistrici in Cerknici ter reševalni postaji v Postojni, ki je .postala ustanova s samostojnim financiranjem, imenovali so posvetovalne odbore .pri podružnicah Narodne banke v Postojni, na Rakeku in -v Ilirski Bistrici, potrdili so statut okrajnega zavoda za socialno .zavarovanje, izvolili so oblastne arbitre, potrdili so nekatere odločbe OLO o volilnih imenikih, razveljavili so odlok o nazivih in plačah okrajnih logarjev, imenovali so delegate za Vodno .gospodarsko upravo LRS ter določili po katastrskih občin ali vre dnostne razrede skladov za obnovo gozdov. Posebno zanimanje je vladalo za razpravo o 'družbenem planu za letošnjo leto. Že poprej so .bila znana nekatera nasprotja v glediščih posameznih podjetij, zlasti Icsno-indu-strijskega iz Cerknice ter med okrajnim ljudskim odborom. To je prišlo do izraza tudi na tem zasedanju, ko so Cerkničani neupravičeno branili svoje, stališče v odnosu na stopnjo akumulacije, kar so jim gospodarski strokovnjaki tudi dokazali. Zato sta oba zbora1 sprejela predlog okrajnih gospodarskih .izvedencev in 'določila stopnjo akumulacije za LIP Cerknica 155, namesto 150, kolikor so oni hoteli v svojem egoističnem gledanju na stvar utrditi. Predstavniki Narodne banke so jim točno "dokazali, da imajo še .poleg tega dovolj skritih re-Ecrv za svoje razpolaganje. Vsi ljudski odborniki so se aktivno udeleževali dela zasedanja, ki je res dobilo značaj ko:nstruktiivnega graditelja vsega našega življenja, zlasti pa gospodarskega. Zasedanje ni bilo več samo enostavna telovadba z dviganjem rok, marveč živa razprava o vseh problemih našega življenja in so prišla do izraza različna gledanja. ga proračuna za kritje izdatkov 3,127.000. Odborniki so v ¿lavnem razpravljali o tem, da bi morali bolje skrbeti za pravočasno izterjavo davkov, razpravljali so tudi o 'otroških vrtcih, za katere je predvideno iz proračuna milijon dinarjev. Nadalje so razpravljali o gTadnji nove oljarne in mlina, za katera jc iz okrajnega proračuna predvidenih 14 milijonov din. OSP V ponedeljek smo imeli prvo predavanje strelske zveze, na katerem je bilo prisotnih okrog 15 mladincev. Predaval je tov. Valentin Primožič. Odslej bomo imeli redno taka predavanja. Mladinci so pokazali za predavanje in tudi za upravljanje z orožjem veliko zanimjinje. Prosvetno društvo se pripravlja na spomladansko prireditev in na nastop ob Prvem maju. Dogovorili so se za nastop pevskega zbora, kaj bodo igrali, pa bodo še določili. ffz&ia Na sestanku predstavnikov simlikn-nih in delavskih upravnih vodstev podjetij ex Ampelea, Airigoni, Bdi-lit, Elte in Ruda so razpravljali o perečih vprašanjih - zdravstvene službe. Ugotovili so, da je zdravstvena služba za zavarovance v Izoli nevzdržna in so sklenili, da jc treba nujno dobiti zdravnika, ki bo na razpolago izključno zavarovancem. V zvezi s tem bodo intervenirali pri upravi Zdravstvenega doma v Izoli, pri Svetu za zdravstvo OLO tetr pri upravi Zavoda za socialno zavairovanje. Ustanovni občni zbor trgovinske in gostinske zbornice koprskega okraja V torek je bil v Kopru ustanovni občni zbor trgovinske in gostinske zbornice koprskega okraja, katerega se je udeležilo 50 predstavnikov trgovskih, industrijskih in gostinskih podjetij okraja. Po porodilu iniciativnega odbora in daljši diskusiji so sprejeli statut zbornice in proračun. Za predsednika so izvolili Marcela Rožanea, dosedanjega predsednika iniciativnega odbora, 11 članov upravnega odbora ter člane nadzornega odbora in častnega razsodišča. . 0 predvojaški vzgoji mladine v koprskem okraju Predvojaška vzgoja mladine je v tem letu ena najvažnejših nalog mladine našega okraja. V FLRJ je že to uivedeno kot obveznost, za -kar se mladina zanima in se udeležuje predavanj. Pri nas se sedaj pripravljajo inštruktorji, ki so že določena po posameznih terenih, da bodo predavali mladimi o predvojaški vzgoji. To so demobilizirani oficirji in podo-fficirj i JLA, ki poznajo osnovno vojno gradivo. Poleg obdelarve vojaških predavanj bodo tudi predavanja o znanstvenem razvoju modernih orožij -ni drugo s tem v zvezi, ki ho mladino še posebej zauitm.alo in ji .bo lahko služilo za splošno izobrazbo.. Zato bodo morale, -mladinske organizacije skrbeti za mobilizacijo vse mladine in (pmipraivlti tako, da ne bo enega mladinca .ali mladinke, ki bi izostala od predvojaške vzgoje. Poleg mladinske bo 'tudi naloga organizacije Zveze borcev, -da pomaga mladini v normalnem in organizacijskem pogledu, da se bo ta redno udeležila navedenih predavanj. ZB mora sodelovati v tesni povezavi z odbori mladinskih organizacij in biiti na tekočem o njeni udeležbi pri predavanjih. Predavanj -se bodo udeležili -mladinci in mladinke od 16 do 25 let starosti in tudi ostali, če bodo želeli. A. P. Portorož Na seji -občinskega ljudskega odbora v Portorožu so sprejeli občinski proračun za loto 1953. Po tem proračunu bo imela občina 24.667.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov. 80 odstotkov dohodkov bodo dobili iz gospodarstva. Največ proračunskih dohodkov (66 odstotkov) bodo poTabilli za investicije, drugo pa za presvetlo, zdravstvo, socialno skrbstvo in za upravne stroške. Prestranek V nedeljo je gostoval v Prestran-ku s pevskim koncertom KUD »Srečko Kosovel« iz Pivke. Na sporedu so bile narodne, partizanske in umetne pesmi, ki jih je izvajal mošk- ženski in mešani Jjoi. Or-čino. ki je zasadi o dvorano do zadnjega kotička, je bilo navdušeno nad dobrim izvajanjem. Pohvaliti moramo tudi domače KUD >;Ivan Vadnjal«, ki je gostom iz Pivke požrtvovalno pomagalo pri organizaciji koncerta. M. C. Šmarje .Prejšnji teden je občinski ljudski odbor sprejel proračun, ki znaša 10 milijonov 191 tisoč din. Za prosveto in kulturo jc predvidenih 931.000, za socialno zaščito 2,750.000, za javno upravo 1.178.000, proračunska rezer-va 374.000 in obveznosti iz preteklih let 510.000. Dohodki so pa predvideni takole: davek od kmečkih gospodarstev 4:100.000 davek od obrtnikov 200.000, davek -iz prejšnjega leta 1,900.000, davek na dediščine in darila 216.000, razno 600.000 in dotairija iz okrajne- fz Matih Loč Odločil sem se, da napišem nekaj vrstic o življenju naših vašČanov. Od tu se še nismo nikdar javili v kakšnem časopisu. Se lansko leto so nameravali izsušiti precejšnjo površino lik za vasjo. Te mlake nam ne dajejo nobene koristi -razen nekaj kisle krme. Zelo smo se veselili, da bodo to ozemlje izsušili, saj bi tako pridobili okrog 40 ha odlične zemlje. Čas je tudi, da bi dobili električno luč. Prepričani smo, da se ne bodo na nas in na sosednjo vas Javorje na zadnje spomnili, saj smo bili med .\OB med prvimi. Zorislav Basa V občini Sežana so v sredo izvolili novo vodstvo ZKJ Prejšnjo sredo je bila v Sežani letna občinska konferenca Zveze komunistov, za katero so v osnovnih organizacijah izvolili 115 delegatov od skupnih 646 članov v občini. Konference se je udeležilo 90 delegatov. Dosedanji organizacijski sekretar občinskega komiteja tov. Mo-rel Alojz je podal letno poročilo o delu in problemih Zveze komunistov v sežanski občini. Po mednarodnih problemih so obravnavah delo občinskega komiteja in osnovnih organizacijah. Zveza komunistov beleži v letu 1952 lepe uspehe posebno v Sežani, kjer so komunisti z vztrajnim delom in s sodelovanjem v vseh organizacijah uspeli dobro aktivizirati skoro vse množične organizacije posebno pa društvo »Partizan« in »Svobodo«, kamor se je vključila skoro vsa mladina iz Sežane, ki pridno sodeluje v raznih panogah telesne vzgoje pa tudi v kulturno-prosvetnem delu. Veliko je zanimanje tudi za glasbeno šolo, ki jo poseča nad 50 mladincev in mladink. Društvi »Partizan« in »Svoboda« sta imeli poleg mnogih domačih nastopov tudi več gostovanj po raznih vaseh v okraju in izven okraja. Poleg frontne organizacije je najboljša organizacija APž, kjer,.., so vključene in aktivno delajo skoro vse žene v Sežani. Dobro je ocenjeno delo tudi organizacije RKS, medtem ko je organizacija Zveze borcev najbolj pasivna to pa predvsem po krivdi nekaterih članov Zveze komunistov, ki so v vodstvu občinskega odbora ZB in ne čutijo niti toliko zavesti, da bi se udeležili seje občinskega odbora. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da precej članov Zveze komunistov v Povirju in na Vrheh še nimajo čistih pojmov v odnosu do religije, bodisi, da še vedno posečajo verske obrede ali pa dopuščajo v svoji družini še vedno versko vzgojo. Konferenca je sklenila, da se z vsemi takimi primeri napravi red, in še bolj utrditi osnovne organizacije posebno v teh krajih. Razpravljali so med drugim o tem, da je po raznih osnovnih organizacijah več članov, ki se dose-daj ne udejstvujejo v delu nobene množične organizacije in so bili o-značeni kot mrtvi člani, ki se morajo, če hočejo obdržati članstvo, nujno vključiti in aktivno delati vsaj v eni izmed množičnih organizacij. V novi občinski komite ZKJ je bilo izvoljenih 9 članov. Za sekretarja je bil izvoljen Turk Karlo. Novice iz Cerknice V nedeljo 22. f-dbruarja je bil sklican roditeljski sestanek v šolo -zaradi ¿zamišljene, norice, da hoče oblast ukiniti nižjo gimnazijo v Cerknici. Te novice izvira-jo verjetno iz želj sosednje občine, ki si prizadeva, da bi dobila gimnazijo v svojo še ne- j M IBúftmm Ltiii4ii nuini int t iMiiimmjjiiHiiuiiJuiiniiiiiJiiriiuitm Goriški grad iz zračne perspektive. Sedaj služi v glavnem iredentistom za. razkazovanje krivične meje odličnim tujcem. Vse naokoli samo slovenska zemlja: Kras, Vipavsko polje, Sabotin, Brda. dograjeno šolo. Govorili so, da v Cerknici ni dovolj razredov na razpolago. Šola v Cerknici je bila .med NOB popolnoma uničena in so jo obnovili že leta 1916, dokončno uredili pa šele leta 1952. Sedaj ima štiri učilnice, peto pa bi najceneje uredili v šolskem stanovanju, ker bodo za uoi-teljstrvo uredili stanovanja v novem zdravstvenem -domu (Posojilnici). Šesta učilnica bi lahko bila v sedanji materinski posvetovalnici. Stavba bivšega sodišča ne bi odgovarjala šol-skenru poslopju. Novo šolsko poslopje hočejo zidati na sončnem prostoru in bi imelo zraven tudi -telovadnico, posvetovalnico itd. V bivšem sodišču, ki ga obnavljajo, bodo štiri družinska stanovanja in 26 samskih sob, restavra vpra-ailjih. ki mi >c prijavljala v pretcklean letu. P'-edvscm je bilo onoz.orjrno, da -o hili fruiilni x-.-tanLi \prematlo z.i-vahni. \ zrrk Ictmi je hil, da so ob-ravnavali vprasanja, ki kiin-tuiii tuja in jilt nc znnimajo. Za bodocc naj v Ija, d.i sc ohramavajo gospo-dar La vpia'anja. Zeleti Iii bilo. da bi bil vsak clam bodocc Soeialistienc i,vize dclovnih ljudi Jugoslavije tudi clan /.••' r.:e, v koükor sc Iii. Na konfcrenci je bilo govora tud,i 0 ■ (ii trebi poinoci itiladiu-ki organi-z: iji. katcri skusa klciikalna reak- 1 ija onrmogociti dein. Tudi otrosko isrisee bo treb.i urediti, govorjenja • i tem je hil« /<• vee kakor prevee. Brauk,, Bot l'ri.prave na popis prebivalstva. ki bu .'ti. marca letos, s() v sežanskem okraju v polnem razmahu. Postavljene -o že okrajne in občinske popisne komisije, ki imajo nalogo skrbeti za pravilno organizacijo in u-pešno i/.vi dhn pr ¡ti-a. Okrajna popisna ko-mi ija -i je na svoji seji postavila načrt «lula \ zve/i - pripravami na prpi-s ter ji' že imela prvo inslrukta-ž.o ohčin-klh popi-uih komisij. Te so -e tudi sestale v teh dneh in razpravljale o določitvi popisnih okolišev ler o i/hiri popisovalcev. Predvidoma bo področje okraja obsegalo 309 popisnih okolišev', po.pi.so-l"ev pa ho skupno okrog l(,.">, tako da I,o odpadlo na vsakega popisovalca povprečno po .)() gospodinjstev o/, p-1 200 prebivalcev'. Popisni okoliš ho \k za-elek ali na-el jc. ki ima do .'lil ¡mspodin j-tev ali manj. pa čeprav samo 2 ali .'i. Vasi, ki imajo več kot .~)ll go-'j, „dinj.^tev. bodo sestavljale d\*a ali vrč popili' ih okolišev. Popisni oko':- ne -in.- \ iiobcnein primeru sekati kata-tr-ke občine, zato I,odo naselja. ki leže na dveh ali več k. o., borila ločen pop. ni okoliš za vsak ti-ti del vasi. ki leži na različni k. o. Da s,- omogoči pravilno določitev p, j ni h okoliš, v. je okrajni statistični urad dal izdelati karte občili v merilu 1 :25.000, medlem ko je repu-hi ški Zavod za -lali-tiko in evidenco izdelal skice občim v merilu 1 : 10.000. Y te skice vnašajo sedaj ob-i'n-kc poj i ne komisije posamezne hi-c z označb., iij hovih hišnih številk in numera, i j Vili mej jio-amez-ii !i nasilij. Obenem označujejo na teh -kieali popisne okoliše, kasneje bodo na tej osnovi izdelale za potrebi' popisovalcev po-. bno skico za v-: \ po-aiiicen pop:.-n.i okoli-. S tem ho popi-ov alecm zelo olajšano delo. ol>e: ."n p.i ki zagotovljeno, da bo p,-..¡- z.ij.-l prav Vsako h.vališče ozi- Dne 13. febr. je bilo tretjo zasedanje mestnega ljudskega odbora v Idriji, ki je bilo še posebno važno, kei je bil na programu družnem plan in proračun. Predlog gospodarskega sveta je bil dan v razpravo po vseh rajonskih in okoliških vaseh, kjer so bile razprave zelo živahne, iz njih pa s- je izcimilo okoli 20 spreminjevalnih p:--:* -.iv. Vse te predloge je že dopoldne predelala komisija za družbeni plan in proračun ter ugotovila, da je vmes nekaj takih, ki jih bo treba upoštevati. nekaj manjših predlogov pa jo komi -.ija prestavila v okvir komunalno -"c-javnosti tako, da bo mogoče ugoditi skoraj vsem željam predlagateljev, raz.m podeželskim predlogom, ki so za svoje zadružne gra'inte predlagali kar cele milijone. Tu si bodo za letos pač moral! pomagati z bančnimi krediti, ki :■■> ,iim v polni meri na razpolago. Na popoldanskem zasedanju je bil prora 'un sprejet brez večjih sprememb. Vnesen je bil samo Se potrebni kredit za gospodinjski te-iaj. Toliko hujša diskusija pa se je vodiki o predlogu investicij, ki obsega samo v okviru mestne občine 9 '.000.000 in ki je ljudi najbolj zanimal. V glavnem je bil nato spre-j.-' predlog komisije. Dokončna razdelitev je naslednja: X;- novogradnjo stanovanjske hiše na Trgu maršala Tita s poslovnim! prostori 28 milijonov, za stanovanjsko hišo v Rožni ulici 15 milijonov, za obnovo državnih zgradb 5,700.000, za obnovo kopalni-c • pol milijon?., za »opravilo gim- roma prebivalca. To je zelo važno in so zato že lani poleti občine pristo-pile k ureditvi nove, enotne hišne nu-lueraeije oziroma k izpopolnitvi stare. kunce preteklega let a pa je izvršen ipopi- vseli naselij. Po tem poji.-u imamo v .200.00"), za dovršitev šole v ( ekovniku 1 milijon, za popravilo šole na Vojskem 200.000, za popravilo šole na Gorah 300.000, za popravilo osnovne šole v Idriji 3 milijone. za dovršitev doma vajencev 3 mili j.;tit'. /.a p ipruvilo muzeja 2 milijona, za dovršitev za'etih regulacijskih del v sredini mesta 5 mi-!i'ono\ t,'r z:i dovršitev del na Trgu nrtr&ila Tita 2 milijona, za obnovitev cest na Vojskem pol milijona, zri vodevod v Idriji 7 milijonov, elektrifikacija vasi Vojsko 2 milijona, za investicijske gradnje Zveze borcev ! milijon, za dvig živinoreje pol milijona, za izdelavo načrtov ¡,700.000, za poravnavo obveznosti iz lanskega leta l,80r!.000, za nabavo brizealne Gasilskemu društvu 450.000. Iz postavke za popravilo državnih zgradb bo tudi bolnica dobila pol milijona. Ostanek odpade na manjšo erad-rj■•. Določeno je bilo tudi, da bodo nov kinoprojektor nabavili :'.e iz letoinjih sredstev, če bi pq eni ah drugi gradnji ne izkoristili vseh sredstev. To so ogromna sredstva, ki jih r. tvarjajo naši rudarji s svojo vi-'ii-o socialistično zavestjo iti pravilno izrabo delovne sile. Pošteno 1 treba pljuniti v roke, da bodo v-a sredstva izrabljena. To pa je tudi plo-.I naša nove družbene ureditve. Do sedaj so rudarjem drugi predpisovali sredstva, ki jih smejo :■:•-• • porabiti, danes pa so skoraj v celoti že sami odločali. Potrebe v Idriji so sicer še ogromne, vendar te bil pravilen poudarek, da vsega v letu 1953 ne moremo še napraviti. Oe pa bomo v bodočih letih tudi toliko dosegli, bo Idrija kmalu drugače izgledala. Na videz izgleda, cia je bilo zanemarjeno vprašanj ' kmetijstva, vendar je bilo letos treba upoštevati, da so v mestu po-trebe prove1'!-" in nujno j° bilo kmetijsko ztHntžništvo napotiti na posojila, ki jih daje prav letos naša država zadružništvu. Večji zneski pa so za kmetijstvo predvideni tudi v okrajnem proračunu, zato so tudi zastopniki iz vasi mirno lahko glasovali za tako sestavo investicijskih sredstev in pk.n je bil .•prejet soglasno. O vsaki letošnji gradnji bi se dalo mne^o pisati, ker so vse zelo pomembne in interesirajo najširše kroge me.sčanov, zato smo prepričani, da bomo med izvajanjem plana pri delu lahko več. poročali. I.. S. ,\W slo li't slnru kolona r Dolu pri Hrastovijah -lojnih zgradb z. lastnim krajevnim imenom, -kupno torej 307 va-i. Za novo hišno numera< ijo, ki bo uvedena po popisu prebivalcev, je že naročenih 77VII novih tablic za hi-ne številke (bele številke na rdečem polju z nap som imena vasi) ter 3'5I5 vhodno izhodnih tabel za naselja in /as, 'ke. \ okviru priprav za popi- prebivalstva -u bile izvršene tudi nekatere spri-ni'inbc zakona o razdelitvi LRS na mesta, okraje in oličine z dne 19. api" < 1052. Za naselja -o bile pro-gla-. uc nisi Kortine, Bočaji, Kozlo-\ "i. Poli-tiči. 1'opetre. Trsek. Zabav-Ije. Dol pri \'ogljah. Majcui Tabor. Didanci in Kodreti. Naselje šukljani pa je združeno kot zaselek z naseljem Butari, [.rev tako ji' zaselek ški-I :i združen z. naseljem l. piea. <)b-eui 111 -o - (iri-tavki dopolnjena imena takih naselij, ki imajo v okraju enako -e glaseča imena in «ner: Bre-stovnea pri Komnu, Brestoviea pri 1'ovirju. Dol pri 1 ira.-lovijali. Galiro-\ iea pri ('rnein k::lu. Gradišče pri Divači. Graill-če pri Materiji. Gradišče pri štjaku. Klance pri Kozini, Klanec pri Komna. Poljane pri Podgradu. Poljane pri štjaku. Tublje pri Iler-peljah : o Tublje pri Komnu. P, 'ii. bo .m' po >tari sedanji nume-raeiji. razen pri na novo proglašenih na-e:ji!i in tistih, ki so bila združena, k,-r dobijo ta -e pred popisoni novo hišno numcraeijo. Preilsloječi popi- je drugi popis pr, hi\al-tva v FLRJ po osvoboditvi. Prvi je namreč bil lita 1018. Popis -e izvaja v modernih državah običajno vsakih de.et let. V stari Jugosla-v: j' je hi! popis prebivalstva \ letu I('21 in i1. medtem ko je popis, predviden /a leto 1911, zaradi vojne odpadel. Na Primorskem pa smo pod Italijo imeli popis prebivalstva leta 1922. 1929 in 1939. Podatkov teh popi-ov nimamo pri rokah, pa tudi če bi jih imeli. l>i njihova uporabnost (■lede na ka-nejše številne upravno teritorialne spremembe bila omejena, (a lo podatki popisa iz. leta 1918 ne morejo zaradi velikih sprememb v so-eialno ekonomski sestavi prebivalstva v zadnjih pi 'i!i letih in zaradi večkratnih upravno teritorialnih sprememb več zadovoljiti raznih zahtev posameznih naših reso rov in ustanov po stati t enih podatkih kot tudi ne z a 11.1 -1 i t i potreb ¡m podatkih za mednarodne primerjave. V vsakdanji praksi -i zato najpogosteje pomagamo z ocenjenimi podatki. Po podatkih popisa prebivalstva iz lita 1918 šteje območje današnjega sežanskega okraja v 7170 gospodinjstvih skupno 33.217 prebivalcev, od tega je 16.119 moških in 17.098 žensk. Na vsakih 1000 moških je torej 1059 žensk. Dejansko pa je danes skupno -levilo prebivalstva v okraju znatno nižje in je po cenitvah okrajnega -tati-tirnega urada padlo zaradi odlo- ka sposobne delovne sile v razne industrijske centre 11a 31.701. Popis dne • I. 01.11..1 bo povedal. 1 ko so te eeilit'. a t-ičn '. Novi popis >r t uiti po vsebini razlikuje od zadnjega. .Medtem ko je popis iz leta 1918 biil kratek in skoraj ni zajemal go-podar.-kih podatkov, bomo z novim popisom dobili podrobne podatke o naravni, socialni, ekonomski in kulturni strukturi prebivalstva. Novost pri tem popisu je tudi vprašanje o odnosu posameznika do vere. Za odgovor na lo vprašanje s,- ne poslavlja kriterij, ali je nekdo vpisan v knjige določene veroizpovedi oziroma konkretno, ali jc bil krščen ali ne, marveč je pri tem odločilno osebno prepričati je posamezni ka oziroma njegov odnos do le veroizpovedi. Osebe, ki se po pre-p r i č a n j u čutijo pripadniki določene veroizpovedi, bodo to navedle, a osebe, ki nimajo verskega prepričanja. bodo zapisale "brez veren. Statistično spremljanje podatkov o pripadnikih posameznih veroizpovedi jc. tudi važno, ker nam pokaže, ali se posamezna veroizpoved — i«t"i oziroma ali upada. Prav lako jc v novem popisu določneje postavljeno vprašanje narodnosti, materinega jezika itd. Glede na gospodarski s.-tav bodo posebej izkazane go podarsko aktivne in posebej vzdrževane osebe, rw he 7. lastnimi dohodki, kakor so ivalidi ter upokojenci itd. Iz vsega zgoraj navedenega je raz-vidno, kako obsežna in važna akeija je po j -i - prchivabtva. Popis bo ter- \ail petsto let stara lipa »Zora<< v Šmarjah pri Sežani jal mnogo dela ¡11 izdatkov, dal pa nam bo koristne podatke, ki so potrebni za razne analize o sestavi našega prebivalstva po teritorialnih, demograf.skih. kulturnih, nacionalnih, gospodarskih in drugih vidikih. 1 spe.-iia izvoda popisa pa je odvisna od dobre organizacije. Zalo se pojavlja pred popisne komisije odgovorna naloga, da pravočasno in dosledno izvedejo vse priprave. Na popis se moramo temeljito pripravili io vse do podrobnosti organizirali. Zelo važna je pri tem izbira popisovalcev. Ti morajo biti objektivni, vestni ¡u sposobni, da bodo ljudem tolmačili' razna vprašanja. Od kvalitete popisovalcev zavisi v veliki meri kvaliteta popisa samega. Kvaliteta popisa pa je odvisna tudi ud prebivalstva samega. Zato moramo v času neposredno pred popisom budno spremljati pojasnila in navodila v dnevnem časopisju in radiu. Ob popisu pa moramo dobro prečila! i pojasnila poleg vsakega vprašanja v popisnih obrazcih samih, preden te izpolnimo oziroma preden damo podatke popisovalcu. <'e se bomo tega držali, bo rezultat popisa nedvomno uspešen, ker bo dal točne in zanesljive podatke, ki bodo vsesplošno koristili tako organom ljudske oblasti in drž. uprave, kakor tudi vsemu prebivalstvu, ker bo možno iz njegovih podatkov izdelali razne analize,-ki so potrebne za nadaljnji napredek in razvoj naše so-eiali lične stvarnosti .¡11 za boljšo bodočnost vseh nas. Ciril Kobal Gojenci ii uslužbenci Elektrogospodarske zñ pomoč '«oji nei inlernata Elektrogospodarske -i,'- -1, z. velikim zanimanjem in utjem spremljali časopisne vesli o budi elementarni nesreči, ki je zavida llolandijo. Odločili so se, da po svojih močeh zberejo nekaj denarja in ga nakažejo kot pomoč. Zbrali so 1.02-1 din, Zavedajoč se, da to pri tako veliki nesreči ni veliko, pričakujejo pa, da bodo njihovo plemeni- to dejanje posnemale Indi ostale mladinske organizacije, ki bodo sposobne. če se bodo odzvalo, zbrati vsoto, ki bo mladini v čast, a prizadetim v pomoč. Poleg gojencev so zbru-1 i tuj i uslužbenci internata 700 din. tako da znaša skupen znesek 1.721 dinarjev. Znesek so nakazali Svetu za znanost in kulturo feRS s prošnjo, naj ga prištetejo k ostalim zbirkam. NEKAJ BESED O Z OBISKA TOVARNE >SALVETTI< V PIRANU Dolga'stoletja so pretekla od takrat, ko so ljudje začeli uporabljati milo. Rimski zgodovinarji pišejo, da so se prvi začeli ukvarjati z izdelovanjem mila stari Galci, ki so med drugim uporabljali tudi neko mešanico pepela in kozje masti, čeprav je bilo to milo povsem drugačno od današnjega, je vendar služilo svojemu namenu, če lahko verjamemo starim poročilom, so se pri Galcih milili predvsem možje, žene pa so bile glede tega v očitni manjšini. Upam, da mi boste rade volje pritrdili, da je danes stvar povsem drugačna: vsaj pri umivanju z milom so možje in žene menda po vsem svetu popolnoma enako-piavni. O kvalitetnem milu lahko govorimo šele v IX. stoletju. Izdelovali so ga v Franciji, predvsem v Marseil-lu, še danes je udomačen po Italiji izraz »il sapone marsiglia«, pa tudi drugod po svetu govore o »marsejskgm milu«, kadar imajo v mislih prvovrstno belo pralno milo. V srednjem veku so bila važna središča izdelave mila tudi v Benetkah in Genovi, v novejšem času pa v Angliji. V prostorih, kjer so nekoč izdelovali steklo čudovito lepo zimsko popoldne je. Nebo je brez oblakov; enakomerni sunki vetra so nalahno vznemiril: morje. Skozi okna tovarne »Sal-vetti« v Piranu opazujem obrise sa-\udrijske obale. Pravkar sem se vrnil iz spodnjih prostorov, ali kakor po navadi pravimo »iz produkcije«, čakam na direktorja, ki je menda zaposlen v laboratoriju. O delu in življenju v tovarni so mi sicer že mnogo povedali delavci. Ker pa je moja radovednost le presegla meje, so me kar po vrsti napotili k njemu. čez dobrih deset minut sva bila z direktorjem Luigijem Fondo v prijetnem razgovoru Popeljal me je v svojo pisarno, v kateri so bili razstavljeni tudi najrazličnejši izdelki tovarne. »Nekoč so v teh prostorih izdelovali prvovrstno steklo in kristal — mi je dejal — ki so ga celc- izvažali v Ameriko. Milu so namenili le majhen, nepomemben oddelek. Pred nekako petdesetimi leti pa se je razvila iz tovarne stekla tovarna mila. V tovarni se je namreč pokvarila visokofrekvenčna peč in za popravilo bi bile potrebne visoke vsote denarja. Kalkulacija je pokazala, da je najprimernejši izhod iz tega položaja preusmeritev steklarske na milno industrijo. Tako se je začelo.« Milo so najprej izdelovali iz olivnega olja, ki so ga dobili iz tropin. Olivne tropine so vozili kmetjo iz vseh bližnjih in daljnih krajev, tako da glede surovin niso bili nikoli v zadregi. Seveda so uporabljali za izdelavo mila tudi loj in druge maščobe. Takrat so izdelovali samo pralno milo, ki so ga zelo cenili v okoliških krajih, večje pošiljke pa so šle zlasti na Tolminsko in v Fur-lanijo. Pralno milo je bilo zeleno (barva olivnega oljat. Zanimivo je, da še danes ta neprikupna barva mnogo ljudi odbija, čeprav je zeleno milo kvalitetnejše od belega. Pro- dukcija tovarne je znašala pred letom 1945 ti do 8 vagonov mesečno. Od kuhanja do paketiranja Rad priznam: do tega dne sem sicer marsikaj slišal o izdelavi mila, opazoval sem tudi kmete, ki so i kuhali v loncih — vendar o pra- di večji odstotek maščobe. Zadnji postopek je v hladilni stiskalnici, kjer se masa ohladi in izoblikuje v plošče. Milo nato razrežejo »na poljubne kose, mu vtisnejo napis ter ga zapakirajo. Finejše milo ima sove da prednost pri papirju in papirnatih vrečicah, navadno pralno pa se mora zadovoljiti z poltmi zaooti j*,. ü;! Stiskalnica, r kateri milo ohladijo in izoblikujejo r plošče. Nagel razvoj po osvoboditvi vi tovarniški izdelavi sem imel le malo pojma. Domače kuhanje mila je bilo po Kranjskem in v nekaterih drugih-predelih Slovenije znak za slabe čase. Pomenilo je, da ni v hiši niti toliko denarja več, da bi si kupili milo. še danes je ponekod ohranjena beseda »žajfa« za težke čase in nevšečne položaje. Najbolj pogosta je seveda pri tistih, ki svojo mesečno plačo preveč skrbno nalagajo v kozarce in podobne priprave za uničevanje alkohola. V vseh tovarniških prostorih je neprijeten vonj, povsem drugačen ori onega, ki ga občutite ob uporabi mila »Salvetti«. Delavci so se ga seveda že privadili, priložnostnemu obiskovalcu pa ni nič kaj prijetno pri srcu. Neprijeten vonj se razširja predvsem pri topljenju maščob in ker je topljenje prva faza procesa izdelave mila, bomo kar tu začeli. Vso maščobo, ki je potrebna za kuho enega kotla, raztopijo s paro, nato pa zdrsi po ceveh do velikih kotlov. V tovarni je vsega skupaj pet kotlov, od katerih so štirje stalno »v prometu«. Najmanjši kotel ima kapaciteto 4000 kg, največji pa 15.000 kg, to se pravi za 3 in pol vagona mila. Delavci so mi povedali, da uporabljajo razen olivnega olja tudi loj, kokosovo olje in druge maščobe. V tovarni uporabljajo največ olivno olje, saj jim je zadevno tržišče tudi najbolj pri roki. Ko primešajo raztopljeni maščobi v določenih odstotkih sodo in vodo, je masa pripravljena za kuhanje. Kuhanje traja dva do tri dni. Maso je treba neprestano mešati ali »obdelovati«, kakor pravijo delavci. Ko je masa kuhana, jo zračni pritisk potisne po ceveh v drug kotel, kjer se napol ohladi. Tu ji primešajo tudi odstotek parfema in barve, kar pa velja seveda samo za fina j ša mila, ki imajo razen tega tu- ~> (M i <-- . , i Na 40 let so izdelovali v tovarni samo pralno milo, v zadnjih treh letih pa se je produkcija razširila na vrsto novih izdelkov. Direktor Fonda me je popeljal k mizici v kotu in mi pokazal nekatere od njih; nove vrste toaletnega in pralnega seveda gledati, da čim bolj zmanjšamo produkcijske stroške. To nam je dosedaj uspelo, še bolj pa nam bo, ko bomo dobili nove naprave za pridobivanje olivnega olja iz tropin.« Modernizacija Že v začetku smo dejali, da je glavna maščoba pri izdelovanju mila v tovarni »Salvetti« olivno olje, ki ga dobivajo iz tropin. Vse to pa je zvezano s precejšnjimi stroški, kajti tropine morajo voziti v Zadar. Delovni kolektiv je sklenil nabaviti moderen stroj za iztiskovanje olja v Nemčiji. Računajo, da ga bodo dobili v štirih mesecih. Cena bo si-cei visoka, vendar so izračunali, da se bodo z uporabo novega stroja produkcijski stroški tako zmanjšali, da bo njegova vrednost pokrita že v dveh letih. Seveda bo to vplivalo tudi na znižanje cen milu. Prednost nove naprave bo predvsem v tem, da bodo z njo iztisnili iz tropin skoraj 100"o olja, dočim ga pri dosedanjem postopku ostane i.e okrog 5 "o neizrabljenega. S tropinami, ki bodo ostale, bodo kurili vse peči v tovarni, ki proizvajajo paro. Nova naprava predstavlja prvi večji korak v modernizacijo tovarne. Verjetno pa ne bo edina. Prepričan sem, da bomo lahko v prihodnjih letih še marsikaj novega napisali o tovarni »Salvetti« in o njenem delovnem kolektivu. Nad piranskim zalivom se je zgrnila noč, ko sem zapuščal tovarniške prostore. Na cesti so stali tovorni avtomobili, napolnjeni z zaboji. Kdo ve, kam so bili namenjeni. Morda bo to milo že jutri ali pojutrišnjem v izložbi trgovin v Kopru, Postojni, Ljubljani ali Mariboru? Morda bo že čez teden dni prala skrbna mamica svojemu sinčku obleko s tem milom in pri tem pomislila, da je prejšnji večer prebrala teh nekaj vrstic o tovarni in o ljudeh, ki ga izdelujejo. In K " ippsr if '181 ... ■• v :5Í> 'f ■'' J""' Jlr V posebnem oddelku razrežejo milo na kose poljubne velikosti in teze. Tukaj vtisnejo tudi znamko tovarne. mila s primesjo kokosovega olja, milo za britje, zavoj kristalne sode, odlično parketno loščilo in čistila proti madežem »Varechina«. Torej kar šest novih izdelkov, čeprav se je produkcija pralnega mila za več kot. enkrat in pol povečala v primerjavi z letom 1945. Delovni kolektiv tovarne pa se s tem ne misli zadovoljiti. V načrtu imajo tudi izdelavo šampona, razne kreme in še novih kvalitetnejših vrst mila. Zanimivo je, da je precej predlogov o novih izdelkih, izboljšanju sistema dela in o zvišanju produkcije prišlo iz vrst delavcev. O vsakem predlogu se podrobno po-razgovorijo na seji delavskega sveta. Velika je tudi odgovornost laboratorija, kajti glavno načelo tovarne je, da ne sme noben nekvaliteten izdelek na trg. »Milo mora o-lnaniti svoj renotne — so dejali —in če gre za kakšno spremembo, potem je govora le o prehodu na boljšo, a ne na slabšo kvaliteto « Ko sem omenil direktorju, kako je mogoče obdržati relativno nizke cene ob dobri kvaliteti, če se upošteva, da je uvoženo kokosovo olje zelo drago, je nekoliko pomolčal. Razumel sem, da sem šel nekoliko »pregloboko« in da je to najbrž ena izmed »skrivnosti« tovarniške produkcije. No, direktor je bil najbrž drugih misli, ko mi je dejal; Tovarna dobiva iz inozemstva kokosovo olje, ki daje milu primerno trdoto in odlično penjenje. Uvoz je pa seveda zelo drag. Da lahko obdržimo sorazmerno nizke cene, moramo Pakiran je mila v zavojčke. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiittiiiiiitiiitiiiittiiitiiiiiiiiiniiiiitiiiitiiiiiitiiitii Še o pobeški zastavi Z zanimanjem iscan e i t ¡vi članek »Vrnite nam ukradeno za-tavo«, ki ga je napisal S. M. v zadnji številki »Slovenskega Jadrana«. Naj mi bo dovoljeno, tla zadnji del lega članka dopolnim, oziroma popravim v pogledu sedaj že. rajnkega dr. Ivana Marij;- čoka, odvetnika v Trstu. Ko-likur presojam lahko stvar, ni' kaže da bi bil ilr. Čok dogovorjen s tov. Albinom Pečaričetn za .prenos zastale preko meje. Ce pa je bil, je na to prav gotovo popolnoma pozabil in se tega ludi pozneje ni spomnil. Za Pečaričcv podvig sem ne vc.m več po kom i zvedel 'in sem o tem v šaljivem tonu na cesti pripovedoval dr. Čoku. Ne samo, da mi ni dal niti posredno razumeti, da mu je stvar znana, obratno je eelo moje pripovedovanje ali preslišal ali prav kmalu pozabil. Zato je tudi nasedel osebi. k;i mu je prinesla zaetavo v pisarno in mu jo ponujala v prodajo. Nič hudega sluteč, ji je dr. Čok velel, naj jo položi na stol. Med tem pa so že. ud riti agontje, ki so čakali v predsobi, v odvetnikovo sobo in tako zasačili dr. Čoka in flagranti, ko se jc pogajal za zastavo, ukradeno v po-beškem fašju. Dr. Čok je bil zaradi tega prekrška (in siecr, kolikor mi je znano, istočasno s Pečaričem) obsojen na več mesecev zapora, nato je bil i zli risan iz odvetniške zbornice in se po prestani kazni moral izseliti v Jugoslavijo. Pred odhodom sva so VINOGRADNIŠKE RAZSTAVE Pnglel sl.oz' kamniti nbnk r ulici tipične vasi Beneške Slovenije Landar, znani p > svoji lanihirski jami in po legendah, ki sesajo nazaj v dobo vdora A tile r Italijo. Tud.i ukoilnvdaeiin« se ie dobro obnesla. Nalili so vode v genora/toir, stresli v vrhnjo posodo par prgišč karbida in po vseh sobah so zagOTcle svetile lučke. Mojstri so bili pošteno plačami in so odšli. Odslej je bil Žiži oskrbnik umetne naprave. Marsikdo že ve. da ie karbid čudna reč. Sam ne gori, če ga pa polijemo z. vodo, gori kot sto zlomkov. Učeni ljudje pravijo, da je karbid ž'tvo atino, ki tišči v sebi poseben plin ,ki se imenuje acetilen. Strašno rado ima živo apno ta plin, vodo ima pa še ra>-,i. (ie mu d'.mi vode. izipu-sti plim, ki potem svoboden kaj urno pobegne v zlato prostost. Ko je pa prost, ima zelo grde kaprice. Ob prvem stiku s plamenom zagori in zgori s strašno vročino; če je pa z ■zrakom pomešan, eksplod'iira kakor dinamlt. Zaradi lega je ta poluhnje-nee zmeraj nevaren. Žiži je od vsega lega nekaj vedel, mi pa vedel vsega dovolj. Stresel je nekega dne deset kilogramov karbida v »generator«, nailiil vode, kamor je bilo treba, in ie potem napravo sprožil. da je začela delovati. Nastajajoči ■plim jc naj pire j napolnil gazometer in odpoitioiv.ul nato v hišne cevi. v katerih je nastal precejšen pritisk. In tu se je, vidite, pokazala napaka v napravi: cevi so na zlogih začele puščati! Ampak na katerih zlogih ravno, lo je bilo vprašanje. Žiži je duh po plinu kaj kmalu začutil in tudi drugi so ga začutili. Vihali so nosove in so rekli, da grdo smrdi. Olroei so jo kmalu pocediiln v vas in tudii žena je pograbila jerbas komaj opranega perila in ga odnesla sušit k napeti vrvi na vrtu. žiži je ostal v hiši sani in grbančil čelo v globokem razmišljanju, kako bi na najlažji način odkril luknjico ali luknj.-ee v ceveh, skozi katere plin uhaja. Tn se je spomnili, zvita buča, da lii z gorečo vžigalico še najlaže odkril lo skrivnost. Kjer plin uhaja, bo zagorelo. kajpada; žiži je začel s preiskavo kar" v pnltličuj: bo že pozneje pregledal tudi v zgornjih prostorih. Vzel je na polici v kuhinji škatlico vžigalic In vprasniil eno. O bože moj usmiljeni, kaj je. zdaj nastalo! »Brr-bummm!« je zagrmelo, kakor da bi i' hišo treščilo sedem najdebe-lcjših strel. Po vseli sobah, zgoraj in spodaj, .je hkrati zabobnelo. Strašna eksplozija je pograbila Žiži j a in ga jc vrgla skozi bližnje okno daleč tja na dvorišče, kjer se jc dva- in polbrat srečala in tedaj sem ga vprašal, kako je mogdl lako nerodno nasesti nastavljeni pasli, ko sem mu vendar le malo prej pravil o zadevi te zastave. Tedaj mi je odkrito priznal, da jc na to popolnoma pozabil. To je tudi prav verjetno, saj ni to edini primer, ko je ranjkega Čoka zapustil spomin. L. Č. I 3 U Napisal F. Magajna čez glavo prekopicniil. V naslednji «ekundi se je hiša sesula na kup. Žena na vrtu je samo usta odpirala kakor riba in ni mogla ziniti besedice. Žiiži pa je dokaj časa sedel sredi dvorišča in se na moč čudil. ¡Naposled se je pa vendarle stokajoč pobral in rekel onemeli ženi: »VAŠ, Pcpca, pa sem se le rešil! Pri mojih letih, pomisli! Ko bi ne bil lako uren, bi me sotovo zasulo!« V prcstolicj nemške republike Ba-d on—B;i de n. v F.reabijrgu, jc lansko leto bili a že -11. vinogradniška razstava. Mesto šteje do 150.000 prebivalcev lin jc v zadnji svetovni vojni doživelo en sam zračni mapaid. Prebi-valci ipripovedujejo, da jc napad trajal le deset minut, toda ubitih prebivalcev je bilo okrog 25.000. Točnega števila pa nihče še danes ne ve. še danes je sredi mesta mnogo porušenih hiš, detloma p« so ruševine odstraniti in tam se raztezajo široki trgi ali travniki. Ta del Nemčije je zaseden po francoskih četah, ki tu gospodarijo ter jih tu in tam srečaš na ameriških kamionih. Prostor, kjer je vsako ileto razstava., je zelo obširen. Poleg 8 paviljonov in velike restavracije, kjer jc. hkrati obedovalo do 300 ljudi, je bil pri strani normalno in moderno urejen vinograd za praktične poskuse obdelave s stroji. Razstavo so pripravljali že leto dni prej, tako da so na razstavnem prostoru postavili cele vinograde z mladimi, komaj vsajenimi 'tirlami in seveda praktičen prikaz uspehov .pravilne in nepravilne obdelave. Na samem razšla vnem prostoru so vsak dan ibilti praktični poskusi in predavanja o vinogradništvu. Vsak dan se je okrog in okrog vinograda gnetli a množica kmetov, ki so prišli na ogled razstave, poslušat predavanja in učit se praktične strojne obdelave. Ko jc vsak plačal marko za vstop, se jc naši ekipi pridružil vinogradniški strokovnjak, ki ga jc direkcija poslala, da nam raizkaže razstavo. Ogled razstave se začne pri najvažnejšem delu, to je pri izbiri in selekciji trsnega materiala. Človek, ki nas jc vodil, je bili sam selekcioiiar, ki se bavi s tem že svojih 28 let in jc uspel, da selekcionira svoj klon in je na tem delal naid 20 let. V Nemčiji imajo vinogradniki povsem svoje organizacije, ki se havijo s selekcijo, institute za 'analizo zemlje, a mliiipcro n os p orno službo, tovarno za izdelavo vinogradniških strojev in orodja. Instituti vodijo strogo kontrolo nad obnovo vinogradov itd. V Nemčiji ne more nihče zasaditi tudi trle lic brez kontrole In odobritve instituta, ne d.T bi bil za to hudo kaznovan. Privatnih trsniic ni. Tirani-ce imajo Je zadruge ali kmetijske šole. ki so strogo nadzirane po kmetijskih strokovnjakih. Za vsak kraj ali področje, lego, podnebje itd. določi komisija vrsto trte na osnovi analize in pregleda zemlje. Zato ho trta v takem kraju tudi največ obrodila in seveda najboljše grozdje. A' Nemčiji sadijo sanmi pirvovrsilno robo. Cepljenke, ki pirvo ilelo ni pokazala volje do življenja, ne čakajo, da to stori drugo leto, koil lo navadilo delajo naši kmetje. Tako cepijo n-ko enostavno zavržejo in pokurljn. Divjakov sploh ne sadijo. Sadijo pa izbrane enoletne cepljenke, ki že v drugem lletu, ko jili presadimo v vinograd, dajejo Či0 odstotkov polnega pridelka. Tretje leto imamo polno (rngaitev. (Ko smo si popoldne ogledal; ob francoski meji neko posestvo tamkajšnje vinogradniške zadruge, sem se nehote zamislil v naše. razmere. Gledali smo vinograd, ki jc drugo leto raslel, in ugotavljali, da bo že letos dal do 00 odstotkov normalne produkcije, to je približno 00 hI vina na hektar. Vse trte so se enakomerno razvijale in zaman bi iskali prazno mesto ob kolu. Tu pri nas se trj leta ubijamo okrog zasajenih divjakov, potem začenjamo s cepljenjem, ki traja, dve. tri Icla in seveda nikoli nimamo vinograda na mestu. Dokler bomo uporabljali tak način obnavljanja vinogradov, bomo po nepotrebnem izgubljali lela in leta in s tem seveda dragocen pridelek. Medtem pa imamo isto delo in stroške in škode nima samo vinogradnik, ampak tudi skupnost. Selekcija se v Nemčiji vrši masov- DESET MILIJONOV GOBAVCEV. Po podatkih neke francoske knjige je danes na svetu okrog 10 milijonov gobavcev. Med leni ogromnim šlevi-leni (največ jih je v Indiji in Afriki) uživa le 100.000 bolnikov zdravniško nego .medtem ko so drugi prepuščeni sami sebi. Zcdinjeni narodi so prejeli odločen poziv, naj energično rešijo 'la problem, kajti med gobavci je največ otrok. \ francoskih laboratorijih zdaj preizkušajo novo zdravilo proti gobavosti, disulom. Poleg zdravljenja preprečuje In zdravilo tudi okuženje. .v.r.r •ZRAK POGONSKO MAZIVO NA-MESTO OLJA. Ameriški strokovnja-ki sci ugotovili, da je bolje »mazali« gotove dele makete z zrakom kol z loiljem. Poleg maziva (olljla) nadomešča zrak obenem tudi tako imenovane kroglične Ježaje. Ta nova metoda odstranjuje največjo zapreko, ki je do zdaj ovirala hitro premikanje raznih delov okrog svoje osi, to jc trenje. Tako opremljeno kolo se začne vrteti pri najmanjšem dotiku in se vrti še dolgo potem, ko je priti.-k ponehal, mnogo delj ko.l kolo, ki ima kroglični Jež a j in je namazano z oljem. ' XXX »SPEČA LEPOTICA«. — Angležinja Pauliuc Pitcher je doživela marca meseca lanskega leta avtomobilsko 'nesrečo in od lakrat spi. To en dno 17-lelno bolnico, ki spi že 300 dni. hranijo umelno in še nikoli ni spregovorila ali odprla oči. Edina njena kretnja je, da od časa do časa premakne glavo. Zdravniki so mnenja. da mora imeli težke notranje poškodbe v glavi. .r.vr KONJSKA IN PASJA ARISTOKRACIJA. Verski poglavar muslimanske sekle Šilla Aga Kan jc le dni prodal svojega slavnega dirkalnega konja »Tulyar-ja« Irski za llcpo vsoto 250 tisoč funtov (200 milijonov dinarjev). Ta čistokrvni konj je bil lani zmagovalec na petih dirkah za svetovno prvenstvo, hvalijo pa ga tudi, da je izredno pogfumcn in temperamenten. Baje so Amerikanc.i ponujali zanj še večjo vsoto, toda Aga Kan je želel, tja konj ostane lostran oceana. Pred nedavnim jc 'bila v- Londonu razstava .psi»', do zdaj največja na svetu. Prvo nagrado jc dobil dolgodlaki laliganski pes, oblečen zaradi zime v, po meri narejeno, črno lohtlc-ko. Drugo nagrado je dobil tericr pasme »Be.dlington«, ki sc razlikuje od svojih vrstnikov in je bolj podoben ostriženemu jagenjčku kot pa psu. -r.vr NOVI RESI.LNI PASOVI. V Angliji so začeli proizvajati nove rešilne pasove za potrebe vojne mornarice in zrakoplovstva. Človeku, ki ima na sebi tak pas, ne more glava omahniti v vodo, četudi se onesvesti ali zaspi. Na sprednji strani ima (pas tudi poseben ročaj, za katerega lahko potegnejo ponesrečenca iz vode. Pas se lahko zloži in da v .žep suknjiča, napihne se ga s pomočjo majhnega re- zervoarja komprimiranega zraka v nekaj sekundah. * 80.000 TATOV. Zed,¡mjenc države t Amerike imajo, po podatkih »New York Journal of Commerce«, armado, ki šteje 80.000 tatov. V preteklem letu je bilo v ZDA 1,600.000 zločinov, kraj in .razbojstev. List pripominja, da jc kriminal velik problem ZDA. .r.vr RAZBITE VERIGE NAMESTO FARUKA. Nove eigipilskc znaimke predstavljajo namesto slike nekdanjega kralja Faruka razbite verige, sončni vzhod lin oljčno vejico. Na znamki za 10 milijonov je narisana žena, ki jc razbila verige in vzdignila meč, v ozadju pa je egiptski grb. * «II te \ Jfr " .SSŽSffi .s:,«.--:-:: Najnovejša in četrta največja letalo nosilka mornarice Združenih držav »Oriskany« zapušča neivvorškn pristanišče in plove na odprto morje po temeljitem pregledu v b rooklinskiJi ladjedelnicah. no. Cela mreža tisočev solekoinnarjev jc. razpredena po vseh vinorodnih krajih (in povsod skrbno (opazujejo, kako sc razvija ta 'ali ona sorta, kako uspeva ta ali ona trla, koliko do-naša, kakšna je njena odpornost proti mrazu, suši, raznim boleznim, ulj prej dozoreva, s kako kvaliteto grozdja itd. in iz take masovne selekcije potem ožji krog strokovnjakov ponovno preizkuša na .raraitih mestih v različnem podnebju itd. Selekcija in preizkušanje traja leta in leta in šele, ko jc 6 let zaporedoma dajala sorta trte nezmanjšano količino igrodija in je vino priznala posebna komisija vinskih stroko vojaki >v, šele takrat pade odločitev, priznajo klon ter mu daijo ime. Za trud, ki ga sclc.keiioncr vloži v teku dolgih ilcit v iskanju in preizkušnjah novih .boljših, odpornejših vrst. mu kmečka organizacija daje tudi materialno priznanje. Od vsake cepljenke dobi toliko procentov njen avtor. Zanvimivo jc pri vsem iliiidi to. da v Nemčiji nihče ne polaga važnosti gradaciji vina. Ccnio vinu 'določa priznano ime in kraj, 'aroma, barva, okus ¡i'd. Nihče v Nemčiji ne vpraša, kolik«! stopinj ima to vino. Vina lam tie kupujejo na osnovi gradacije. V naslednjem paviljonu so prikazali borbo piroilii sovražnikom Lrte in grozdja. Mimogrede povedano — v Nemčiji še niso povsem obnovili nasadov vinogradov, zato povzroča trina uš še. vedno veliko škodo. Ogledali smo sii nadalje paviljon za gnojenja. Tu je biiil poudarek na tem, da morn vsak napraviti analizo svoje zemlje, da ve, kaj ta potrebuje; fosfoma, dušična gnojila itd. Nihče lu ne gnoijii tjiavendan, ne da bi vedel. česa ima zemlja dovolj in česa ji primanjkuje. Rrcz analize pa no moremo nikdar točno vedeti, kakšno in koliko gnojila naj dodajamo zemlji, da bo plodna. Nadalje je važno vprašanje zelenega gnojenja. Kjer ni hlevskega gnoja in komposta, moramo nujno gnojiti z zelenim gnojenjem. podkopavaojeni. Če hočemo imeti rahlo zemljo, odporno tudi proti suši., ki bo dajala visok pridelek, potem ji moramo dajati ali hlevski gnoj ali pa si pomagamo z zelenim gnojenjem. »Nikdar ne smemo po vinogradih saditi takih rastlin, kakor so pesa, krompir, paradižniki itd. Vinogradi morajo biti čisti, brez plevela in bez. drugih sadik. č'c hočemo, da nam ibo trta lepo rasti a in da bo pridelek dober in obilen.« Tako je mimogrede poudarili selekcio-niar, ki ima skoraj tritdcsetlclno prakso. (Kaj naj bi o tej pripombi strokovnjaki rekli, če si ogledamo nove vinograde naših KDZ, ki so jih zasadili zadnja leta. Tu niso le vmes »asaidili pese, olirovia. .ampak zasadili so kar celo njivo koruze in šlimi paradižnike okoli trle. ki se ho po mnenju naših zadružnikov hladila v senci v vročem poletju! Videti je, da trla ni najvažnejša in da lahko počaka nekaj let! Posebno važno ni, če jih letos ali drugo leto cepiš! Koliko časa bo treba, da bomo začeli vsaj poskušati: pol vinograda tako. pol drugače, ,da bomo praktično videli, ali škodi ali ne, kajti čas jc -zlato! j Poseben paviljon so posvetili zadružništvu. Oh .vhodu, na vidn,¡ strani, je Initio z velikimi črkami napisano: »Kmetje združite parcele. Organizirajte vinogradniške zadruge!« Tin so zelo nazorno prikazali moč skupnosti in revščino posameznika, ce je prepuščen samemu sebi v boju z, naravnimi sovražniki pa tudi z g ros isti in kapitalističnimi trgovci. Ogledali smo si lip zadružne kleli, ki >.mo ju v miniaturi gledali na raz-H'.avi, Trnkih zadružnih kleli je v Nemčiji na stotine in nove gradiijo Sploh se obnova vinogradništva vrši izključno na osnovi prostovoljnega zdiužcvamijia kmetov v vinogradniške zad.rugc na osnovi združevanja parcel in skupne predelave grozdja v zadružni kleti. Sledili so paviljoni raznih strojev, pump, stiskalnic, filtrov, strojev za polnjenje steklenic, od katerih en sani pere slekli niiiee, obenem jih sterilizira in polni pet tisoč na uro. Oh koncu ogleda razstave mais je zastopstvo tovarne Zeilz, ki je glavni dobavitelj vinskih strojev za Jugoslavijo, povabilo na kozarec vina v svoj paviljon. Tu smo pol ure prebili v zelo prijetni družbi, pri čemer mas je čudila nenavadna prijaznost in pozornost. No, ires jc. da je tovarna imela svoj iin.tc.rcs povabiti nas ña kozarec vina, toda po daljših razgovorih in tolmačenjih so nam uslužni zarstopniki povedali, da poznajo Jugoslavijo tudi i z zadnje svetovne vojne, ker so se nekateri med aijimii borili v Srbiiji. Julij Beltram MAKSIM GORKI: OOffl nnn¡ nmi. DOBI lafloriucDilu ■BBBDacnda unananaand Slike s ¡"S3 bunupBnansnean Bnaabaniannsaaq eaanbaaaaaüaa^ unan anunamnr.n tiQ-q (-■ □ M.l BHMa ■ ■■a nana nuTTanni SKSI ESS D □□n nonq oonn BSS3 fi ! pnnq pnnn nm.1 1J :j i Q 1/iHMn nnaq ganq ti □ n q irtnciq uuaa lllilfí aaoBaiMi 11BB enría JuQflQCUB •'luauana RQBHBsaa panaeses trfniri t.^r-i b&BBBBJi ■raía ásü nHnn hnurl Lt.jnrl BRBH i-->nn nn r ^ M i IBBBBM napruK) bauüUÜUiJ ncH-i nona mSm DBBH onnn IBBBBB» m uuca C--33 □ □na tJDirj DLt3tl nno:i hú Kil tnjnri BBBB asas Opoldanska pripeka. Nad velikim prostorom, prekritim z množico natovorjenih voz, šumi v sparjenem zraku živ-žav tisočih ljudi, ki se prerivajo, se zaspano prepirajo in krohočejo. Duh katrana, iztrebkov in znoja se meša s tenko kopreno ostrega prahu. Poleg vozov stoje ali ieže voli, ki neumorno žvečijo seno in gledajo v tla s svojimi velikimi dobrimi očmi, Zdi se, da premišljujejo; tako pametne gobce imajo, iz oči pa jim gleda mirna, vsakdanja žalost. Kmetje, ki so pripeljali naprodaj živino ali volno, leže v senci pod vozovi in čakajo kupcev. Kmetje, ki kupujejo, na se sprehajajo med vozmi, izpod čela opazujejo živino in korakajo preko iztegnjenih nog prodajalcev. Vsak kupec ima v roki bič in ko pride do vola, se mu zdi, da ga mora ošvrkniti čez hrbet. »Koliko hočeš za ta par?« vpraša kupec prodajalca. Izpod voza se zafuje leni odgovor; »Devetdeset rubljev.« »Ej, denar je to, bratec!« reče kupec in odide ali pa vpraša: »Zakaj, prijateljček, ne zahtevaš stotaka?« »Več ne potrebujem, če pa ste vi tako dobri, pa dajte sto, vzel bom ...« »Lepa hvala! No, zares, koliko hočeš?« »Sem že rekel. Devetdeset rabljev.« Začne pogajanje. Hohli (zaničljiv vzdevek za Ukrajinca, op. prev.) ne hitijo, to sploh ni njihova navada, prodajalec pa ne zleze izpod svojega voza vse dotlej, dokler se ne uveri, da misli kupec resno. Prepirajo se, udarjajo drug drugemu v dlan, se večkrat pokrižajo, se razidejo in spet pridejo skupaj. Vse gre na lagoden in premišljen način. Sočne in težke psovke Velikorusa, ob kateri ti zastane dih, tu ne slišiš, namesto tega pa slišiš mehak humor, bogato okrašen z domačo govorico. Ne slišiš niti velikoruskega tikanja. Sivi ded, od katerega kupuje mlad fant par volov, takole kara svojega kupca: »Zdi se mi, prijateljček, da ste prekmalu zamenjal materino dojko s pipo, ne vidim razuma v vaših besedah.« »Zakaj pa ne! Grde vole imate, kar poglejte, kakšne roge imajo ...« »Pa kaj mislite z rogovi orati? Potem pojdite in kupite jarce, imajo lepše rogove.« »Moskovski katran, odličen, tovarniški, akuraten, apa- | raten, dišeč, destiliran! šest kopejk osmina vedrice!« kri- | či černigovec, ki sedi na vozu. Voz, sod in sam prodajalec | — vse je črno in mastno od katrana in izgleda kot ena | sama snov, ki razširja svojevrsten duh. | »Morda bi dali osminko tudi za pet kopejk?« vpraša | mož v nenavadno širokih hlačah in s slamnikom na glavi. | »Sss, stoj 1 Ne morem po pet, dal sem gospodarju čast- | no besedo, da bom prodajal po šest.,,« 1 »Morda bi pa le dali po pet?« | »Na noben način ,..« 1 »Hm... na noben način ne moreš?« | »čuj, prijatelj, dam ti ga po pet, samo nikomur ne po- | vej.. Ne boš povedal? 1 »Ne, ne bom.« f »No, daj vedro!« | »Zakaj?« 1 »Pa za katran.« | »Pa ne rabim jaz tvojega katrana, sem ga že kupil, za | šest kopejk.. pri tebi. Zanimalo me je samo, če ga zdaj | prodajaš kaj ceneje?« | Katranar molče obrne glavo, potegne za vajeti in za- | vije med natovorjene vozove, na ves glas hvaleč svojo ro- | bo. Človek v slamniku ga z očmi zasleduje in govori z ne- I kom, ki se je privzdignil na vozu. | »Da nisem kupil katrana zjutraj, bi imel zdaj kopejko | več v žepu.« | »Kot v peklu ...« | »Eh, da, vročina!« | »Pa ne da ti je stric pisal iz pekla, kako je tam vroče?« Iz Večer kletnih plesov in glasbe v Postojni Prejšnji četrtek je SIvUD »Slane Semič - Dakiu iz Postojne priredil v prostorih Kulturnega doma večer baletnih plesov in glasbe. Pred polno zasedeno dvorano je marljiva folklorna skupina predvajala nekaj posrečenih baletnih točk, ki so navdušile zbrane gledalce. Prireditelji so dokazali, kaj zmore uporno in požrtvovalno delo, ki je bilo res vredno, da so ga gledalci nagradili z aplavzom. Igral je orkester SKUD pod vodstvom stalnega dirigenta Hinka Pa-temosta, ki si je komaj opomogel po zadnji bolezni. Orkester je tudi dobro izpolnil svojo nalogo in je tako malo popravil napako, da se je na svoji pustni zabavi šel plesno godbo in s tem skoraj zapravil simpatije, ki jili do društva goje Postoju-čani. —r— od umetnih pesmi pa je najlepše izzvenela Pregljeva »Slovenska zemlja«. V moškem zboru je prišla do izraza Simoniitijeva »Bolen mi leži« in dalmatinska narodna »Plovi, plo-vi. duboko je more«. Ženski zbor je zapel tri narodne v baronom zaei ji Cirila Preglja, od teh sla najbolj ugajali »Venile, rožice moje« in »Štirje fantje«. Mešani zbor je nazadnje odpel nekaj narodnih. Od domačega poeta Slavka Turka so recitirali »Komen«, »Grenki spomin« in »Mi smo Krašcvci veseli«. Na prireditvi je bilo veliko ljudi, tudi če je močna burja prekinila električni tok, da smo ostali brez luči. Pevci so nastopili s svečami v rokah, kar je dalo prireditvi tisti strahotni značaj daljne groze, ko je pred devetimi leti gorela vas. Zvečer je bila prosta zabava s plesom. F. Z. ljudska univerza v Postojni ? letu 1352 Lahko rečemo, da je bilo leto 1952 šele rojstno leto za LU v postojnskem okraju, saj je šele to leto pokazala. česa je zmožna in dokazala, da more uspešno opravljati svoje po-slanstv o. Vseh LU je bilo šest: Postojna, Pivka. Rakek, Cerknica, Stari trg in Prestranek. Na 151 predavanjih je bilo 6168 poslušalcev: bilo je 25 ekonomsko političnih predavanj, 82 poljudno znanstvenih, 17 zdravstvenih in 30 ostalih. Tečaji so bili: za angleščino 2, za francoščino 1 in za italijanščino 1. — ili - Deveta obletnica ¡požiga S€omes3 Petnajstega februarja 191-1 jc pridrvela v Komc.n nacifašistična solda-teska in izvršila zločin, ki ga zgodovina le vasi ne bo nikoli pozabila. Vse prebivalce je v kratkem času zbrala skupaj in jih odpeljala v Nemčijo, vas pa popolnoma požgala. Materialna škoda je bila ogromna, saj je bilo uničeno vse hišno imetje. Vinogradi in polja so ostali zapuščeni in mrtvi. Komenei se vsako leto spominjajo tragedije svoje vasi in praznujejo ta dan s kulturno prireditvijo, Posebno skrbno so se pripravili letos. Kulturna proslava je bila v dvorani zadružnega doma s temle sporedom: Spominski govor tovarišice Anice Godnač, nastop domačega pevskega zbora pod vodstvom ravnatelja nižje gimnazije Mirka Dujea z njegovimi skladbami, mešani, moški in ženski in vmes recitacija treh pesmi domačega pesnika kmeta Slavka Turka: »Komenska tragedija«. Ves spo-rrd jc navzoče zelo navdušil. Najbolj je ugajala »Na oknu glej ohra-rek bled« z odličnim solo sopranom, Uspele kulturna prireditev Preteklo nedeljo so se Krkavčani spel izkazali z igro »Vozel«. Že ob 1. uri popoldne je bila dvorana nabito polna, da so morali nekateri celo ostati zunaj. Pred začetkom jc učitelj Milan Marušič na kratko obrazložil namen prireditve in povedal vsebino igre. Okusno urejen oder z novimi kulisami je vzbudil pri gledalcih veliko pozornost. Najprej je plesna skupina nied plesom zapela venček narodnih pesmi ob spremljavi harmonike. Nato jc sledila igra, ki je v svojih komičnih zapletljajih prevzela občinstvo, da je igri povsem sledilo in jo tudi razumelo, kar dokazuje navdušeno ploskanje. Igralci so se v prvem dejanju še nekoliko opletali zaradi treme, ki so se je pa že v drugem dejanju popolnoma iznebili in dobro zaigrali. Ran-ka je dokazala, da se lahko razvije v dobro igralko, čeprav je prvič nastopila. Tudi drugi v vlogah očeta Mltre, Slovana, Penisa in matere Marte so dobro odigrali svoje vloge. Krkavčani so bili zelo zadovoljni s prireditvijo. Prosvetno društvo namerava s to igro gostovati tudi v sosednjih vaseh. \ . P. Nov jugoslovanski umetniški film »V nevihti« je zagledal premiero v Zagrebu 24. decembra lanskega leta, te dni ga pa vrtijo po naših kinematografih. Brez dvoma ta novi film pomeni napredek za hrvatsko oziroma jugoslovansko kinematografijo, čeprav so ga nekateri srtjski »filmski kritiki« hoteli prikazati prav v nasprotni luči. Režija Vatroslava Mimice je dokaj spretna, slika prav dobra, film pa je tehnično zadovoljiv. Dejanje filma, čeprav obravnava preprosto, toda človeško zgodbo, je precej napeto, začetek in konec filma pa sta silno dramatična. Gledalca motijo le nekatere scene ob začetku filma, ki se res malo preveč vlečejo. S škarjami bi se lahko še ta nedosta-tek odpravil. Film obravnava zgodbo vdove Martinovič, ki jo je dovršeno podala Mia Oremovič. Mož ji je padel v partizanih. S hčerko in taščo živi samotno življenje v dalmatinski ribiški vasici. Po dolgi odsotnosti se v vas zopet vrne Drago, brat pokojnega Rosinega moža, ki je iz vasi odšel prav zaradi toplih čustev, ki jih je gojil do bratove zaročenke. Veselo razpoloženje zopet zavlada v hiši, dokler ne priroma v vas tihotapec Vinčenco z svojo ljubici Kiko, s katerima je Drago v povojnih časih sodeloval. Ta dva z grožnjami prisilita Draga, da se preseli v mesto in jima pomaga pri njihovem nečednem posiu. Drago se z Vinčencem spre in se zopet vrne domov; kjer se oženi z Roso; za katero je med tem časom stopical vaški župnik. Nekoliko časa pozneje se tihotapca zopet vrneta v vas in pregovorita Roso in Draga, da ju sprejmeta pod streho. Toda Vinčenco, izkoriščujoč Dragov trenutni obup, ko je zvedel, da se Rosin prvi mož vrne, ga pregovori, naj skupaj zbežita preko I1 M morja v tujino. In to storita z motornim čolnom ribiške zadruge. Čolnar je pa sredi razburkanega morja spoznal njune namere in se jima j 2 uprl, toda Vinčenco ga onesvesti. Videč to, se v Dragu zbudi vest; s silo ukroti Vinčenca in obrne motorni čoln proti ladji, na kateri leži Rosa, ki se je vsa obupana vrgla v morje, iz katerega so jo pa privlekli mornarji. Zgodba se naposled srečno konča. Tihotapca Vinčenca, ki je sam napisal tudi pismo, v katerem pokojni mož javlja svoj prihod, iz roče oblastem. Drago in Ro.va se pa vrneta v ribiško vas na pošteno delo. Film bo jutri in 5. marca na programu v koprskem kinu, 4. marca v Piranu in 1. marca v Šmarjah. Literarni večer slovenskih dijakov v Trstu V soboto zvečer so priredili tržaški dijaki v Gregorčičevi dvorani literarni večer, ki se je ob navzočnosti Koprčanov in Goričanov spremenil v odločno manifestacijo zamejskih Slovencev, številnemu občinstvu se je predstavilo devet pesnikov in pisateljev, ki jih po večini že poznamo iz dijaških glasil, a smo bili vendar zadovoljni, da so prišli na dan z živo, neposredno besedo. Mladi umetniki niso pokazali e-lic.tnega idejnega ali umetnostnega obraza — verjetno to tudi ni bil niihov namen, čutiti pa je bilo, kako iz vseh in vsega diha globoko zanimanje za našo besedo in z njim ljubezen do slovenstva. Marsikdo utira šele prve korake, prisluškuje literarnim vzorom, ta in oni že samostojno gleda svet okoli sebe in ga oconjuje. Posebno pozornost je zbu-čila Tržačanka Vijolica Fonda, ki je res še nekoliko dolgovezna, a odkriva pravi pripovedni talent. Zanimivo je ugotoviti razloček med nastopajočimi: Tržačani in Gd-ričani so miselno vezani, svet jih ne zanima, vrte se v ozkem krogu šolskega življenja, ki ga burijo in zapletajo le petošolska ljubezen ter spomini na starte, sorodnike in vzgojitelje. So pa jezikovno uglajeni in pri nastopu dokaj odločni. Dijaki koprske gimnazije pa so se predstavili boječe, .da, tipajo in živčno, kot da jih je sram. Začetno ne-samostojnost pri nastopu je dopolnila še recitatorska nepripravljenost. Dela. ki so jih brali, in ki sa bila tako vsebinsko kakor stilno sicer dobra, so izzvenela v prazno; le posamezniki so s trenutno prisotnostjo duha reševali kolektiv. Ta neuspeli poskus naj jim bo zato v opomin, da sta površnost in neodločnost pri taki stvari škodljiva, dvakrat škodljivo pa —■ petelinstvo. Prizor iz jugoslovanskega filma vV nevihti«. A Ldl! J Z KOCJANČIČ - EWBEJSK! : h cikla »SLOVENSKA ISTRA IN NJENI LJUDJE'< Isčra - mati O Istra, draga zemlja rodna moja, za tužno, kot v posmeh so te krstili, s prezirom so stoletja te pojili, nihče ljubezni dal ti ni napoja. Nihče ni v tebi našel kdaj heroja, te pevcev pesem še doslej ni pela, pozabljena za svet so tvoja dela, zavrl je tujec ti polet razvoja. Jaz. tvoj otrok, deležen tvoje hvale in svest prenekatere si krivice, obraz tvoj, mati, bom odkrival pravi: Ljudi opeval bom. vode in skale z ljubeznijo do tebe, do resnice, da se ti ranjeno srce zazdravi. Očeču Moj oče, zaman iščem tvoje lice v spominih mladih dni. Odšel prerano od nas v dežele mrtvih si neznano in bogve kje trohnijo ti koščice. A vendar gledam te: z zemljo se spajaš, ko orje-š, koplješ, seješ, znoj otiraš, kosiš in žanješ, trgaš, sad obiraš, s pomladjo novo, znova se pomlajaš. Ne! Nisi umrl, živiš! Živiš še v meni: v domačo grudo vsajen sem globoko, a še tesneje nanjo me prikleni. V nje tajne ti me vpelji z veščo roko, šepet zemlje in src mi razodeni, da spolnim, oče, tvojo oporoko. Maferi Pod strmo skalo svetega Florjana, kot meni, ti je, mati, zibel tekla in komaj si otroško krilce slekla, ,že pot tvoj delež je, šavrinka Ana. Sanje, ki si, dekle, jih negovala, vresiiKijo ob svetem se Martini — ko se najčešče ženijo Šavrini —■ moža si v rodno hišo pripeljala. Za kratek čas si z možem srečna žena: prerana smrt za vdovo te okliče in že si tuji zlobi prepuščena. O mati mučcnica! Krive priče dvakrat so iz lastne hiše te pregnale, življenje tebi, meni zastrupile. Nezavednim Isirankam O sestra iz mladih dni, kje si utonila? Glej: pašnik, gozd in dom in pot in njiva, odkar te ni, se v molk mor°č zakriva, očitajoč: Zakaj si nas pustila?? Kako je siva mati se solzila, ko si odtrgala se od ognjišča domačega — kot od svetišča — in si na nepovratno pol krenila! In kmalu vpil te blesk je velemesta: zdaj tujec je nastavil svoje vabe in padla si v naročje mu — nevesta. Si privolila, sestra, v greh pozabe... ondan ob morju prala si plenice in pela v zvokih — tuje govorice. Poverjeniki Prešernove družbe Javljajte svoje točne naslove, da vam bomo mogli poslati potrebne tiskovine in podrobnejša navodila. Ne pozabite navesti, koliko rednih in podpornih članov predvidevate, da boste pridobili. Za kritje stroškov je določena provizija 10°,o od -redne članarine ter 5% od podporne članarine na Obzornik, Svoje naslove javljajte ne glede na to, da morda z njimi razpolagajo že okrajni oziroma mestni odbori Prešernove družbe. Naš naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta št. 12. «e je po zimi vdlcd mrazu izločila. Bila Li velika napaka, če bi prišlo vino z dr ožjem v tople mesece. Poskušajmo, oe so ma stanovitna. Alko '"vino diši po žveplu, ga moramo pretakati na zraku po starem načinu, da teče vino skozi pipo v podstavljeno posodo. Samo ob sebi je razumljivo, da ino-Tamo paziti na .snago v kleti. Znan« je dejstvo, da se vino rado pokvari, če v kleti branimo razna krmila, kot je n. pr. korenje, repa, krompir, itd. Vsa nepotrebna šara mora iz kleti. Gnojenje -in oskrbovanje oljčnih dreves Oljka, kot vsako sadno drevo, potrebuje brane in jo dobi edino. če ji gnojimo -kot vsaki kulturni rastlini. Najboljši čas gnojenja je jesen in zgodnja pomlad (pri nas do meseca marca). Od vseli gnojil se najbolj obnese hlevski gnoj, razni odpadki ali zeleno gnojenje. Od umetnih gnojil pridejo v pošlev su-perfosfat (2 kg na drevo), kalijeva sol (1 kg na drevo). V spomladi lahko uporabimo apnCni dušik (kalcijev cianamid), ki ga priporočamo za zemljišča kisle narave ( pomanjkanje apna) kot je n. pr. rdeča zemlja na Bujskem. Z dušičnimi gnojili ne smemo gnojiti dreves, ki smo jih pomladili, ker bi sicer pognala preveč lesa na škodo rodnih vejic. Čeprav raste oljka povsod — uspeva tudi na siromašnih tleh — je vendar občutljiva, če jo preveč zanemarimo. Ne smerno pričakovati večjega pridelka od dreves, ki jih ne okopava-1110 in iie gnojimo. Kot ostala sadna drevesa tudi oljčno drevo napadajo razni škodljivo; in bolezni. Proti tem se moramo boriti s pravilnim in pravočasnim škropljenjem. O tem bo govora v posebnih člankih. Moramo pa poudariti, da je najboljša preventivna obramba proti vsem nezgodam pravilna nega in gnojenje nasadov. To poslednje velja na splošuo za vsako sadno drevo in za vse kulturne rastline. Kmetijske zanimivosti Iz pregleda proizvodnje živil na svetu je lVLzvldno, da je ta v nekaterih panogah dosegla rekord. To velja predvsem za pšenico, riž, kiselkasto sadje itn meso, kar tvori 80 % hrane sveta. Ta produkcija je bila približno za tri odstotke večja kakor predvojno povprečje. Pri tem pa moramo upoštevati, da se je tudi prebivalstvo precej povečalo, tako da je produkcija živil v nekaterih panogah manjša. XXX ZDA so v drugi polovici leta 1952 izvozile 6,282.000 ton žita in žitnih izdelkov. Od tega odpade 15 % na Evropo, in sicer večinoma na Nemčijo, \ e.liko Britanijo, Belgijo. Lu-k-emburg in Nizozemsko. Opozarjamo naše kmetovalec, da si lahko nabavijo na posestvu Zavoda za pospeševanje gospodarstva (Kmetijska šola Skoejan pri Kopru) prvovrstne selekcionirane cepiče t rinili vrst: rc£o-k. barbera in malvu-zija. Kmetovalci obenem lahko naročij» najboljšo sadike paradižnikov, jajce ve a (melancan) paprike, zgodnjega zelja, cvetac-e itd. Naročila sprejema Kmetijska šola v škoejanu pri Kopru. P O 1 O 1 pred konjsko smrkavostjo V Doljnem Zeinonu pri Ilirski Bistrici se. je pojavil primer konjske smrkavosti, ki je nalezljiva konjska bolezen. Ljudska oblast je na primer takoj reagirala ¡in so bili takoj storjeni potrebni koraka, da se bolezen lokalizira. Bili so takoj odstranjeni trije bolni konji, za katere pa bodo dobili lastniki kljub vsemu odškodnino iz državnih sredstev. —o Nad 3&0 Sta nmvifo gozdov na Bovškem Sekcija za pogozdovanje Krasa v Bovcu ima v triletnem planu predvidenih 300 ha novih pogozdritev. Od teh bo 99 ha za izpolnitev gozdov s porabo 2,1 milijona sadik. Uredili bodo za okoli 15.600 tekočih metrov melin s podpleti, za kar bo potrebnih 2112 delovnih dni. Predvideno je povečanje, drevesnic v taki meri, da bodo lahko krile vse domače potrebe in naprava luščilnic za pridobivanje domačih gozdnih semen. Za vsa I a dela je planiranih 15,360.000 din, Roja Zaključek kuharskega tečaja na Otasrah Pred nekaj dnevi se je pri. nas zaključil kuharski tečaj, ki ga je obiskovalo precejšnje število deklet. Tečajnice zatrjujejo, da so se naučile veliko koristnega za gospodinjstvo. Na tem mestu se prosvetno društvo, ki je organizirajo tečaj, zahvaljuje tovariši«! Jergel Mariji, ki je uspešno vodila tečaj, tov. Koščaku Janezu za pomoč tečaju in tov. Borštniku Janezu. Je pa precej deklet, ki so iz najrazličnejših razlogov stale ob strani. Upamo, da bodo vsaj v prihodnjem letu razumele veliko korist, ki jo imajo od takega tečaja. I'. A. Kmetovalci! Berite Kmetijski vestnik, ki prinaša zanimivosti in Članke iz vseh kmetijskih panog B. TRAVEN ■11. nadaljevanje 24. Ne pripeti se ¡zlepa, da bi kdo dolgo potoval po kakem okraju, nc da bi ga ta ali oni videl. Tudi če se skuša izogniti vsem bivališčem in ljudem, se vendar najdejo očii, ki ga vidijo, ki zasledujejo njegovo pot in opazujejo njegovo početje. Sam se navadno «it,; ne zaveda, da je opazovan. Tisti, ki mu prihajajo nasproti, se mu umaknejo žc dolgo prej, preden jih opazi, s pota in zlezejo med grmovje! potem počakajo, da gre mimo in nc stopijo prej na pot, dokler ga ne izgube iz vida. Natanko so ga videli, on pa niti »luitiil mi, da so si ga od glave do nog tako natanko ogledali, da cez nekaj ur vsa vas ve, kakšen je bil mož po videzu in kaj je imel s sabo. Iz vodnih jarkov, izza gričev, izza skal, izza grmovja vidijo oči vsak gib in vsak korak, ki ga tujec napravi. Možje na konjih so šli po .tisti poli. ki je po njej hodil Dobbs. ne pa po oni, po kateri so pni-peli roparju. Ker so bili na konjih in niso imeli prt-Ijagc s seboj so že popoldne prispeli na kraj, kjer se je Dobbs ustavil. Kraja ni bilo težko najti. Dva moža sta nato zasledovala sledove od onega kraja proti mestu. Toda kmalu sta spoznala, da so se osli samo razkropili in jih je Dobbs scgnail nazaj. Sedaj pa je Alkade, ki je bil čistokrvni Indijanec, prav kmalu spoznal, kaj se je zgodilo. Osli so se razkropili, torej se ni nihče utegnil zanje brigali. Zaito se je moralo na tem kraju nekaj pripetiti, nekaj, kar je vse navzoče, katerih sledove stopinj se je dalo razpoznati, ilako zaposlilo, da niti opazili aiiiio. kdaj so se začeli osli razhajati. In pripetiti se je moralo nekaj prav važnega, sicer bi se osli ne razkropili tako daleč. Ainnrlkiamčevih stopinj n; bilo niti od kraja, kjer so bila drevesa, in do kraja, kjer so bili osli zajeti, niti od tega kraja dalje proti mestu. Njegovi sledovi bi se dali razpoznati, četudi bi hodili bos. Oblika njegove nog« ni tako lepa kakor kakega Indiijauoa, ker nosi zmeraj škornje, in cesto take, ki skriven-čiijo prste. Razen tega imajo belei mnogo večje noge kakor Indijanci, ki imajo splošno lične in majhne noge. Ker niso s tega kraja vodili sledov,; za Amerikaueem, je mo.rail biti pač še tu. In ker ni bil dovolj globoko in dovolj skrbno zakopan in ke.r tudi ni deževalo, so možje v nekaj minutah našli njegov grob. »Zaradi umora zal ožiš lahko koga samo tedaj, če pokažeš mrliča,« je rekel Miiguel. In prav je imel. To je zakon, in tak •zakon smemo imenovat,! dober, kajti v tako velikih deželah se lahko ljudje tako -Jurijejo. da laže najdeš mrliča kakor pa človetkia. ki je po svoji volji izginil. Mrliča so našli, in ker so imeli oni trije roparji lastnino tega mrliča, ne da bi mogli dokazati, da so jo na pravilen način dobili, je bila zadeva v bistvu rešena. Alkade je samo kratek hip opazoval mrliča, polenu pa rekel : »Maheta.k Nato so možje slekli s telesa srajco, ki jo je vzel alkade. in poilem so Indfjaintu mrliča zopet zagrebli. Pri tem delu so bili odkrili, in ko so jamo. ki so jo poglobili, čeprav so imeli za to delo na razpolago samo mahate, zopet zagrebli, so stal« nekaj časa goloplavi krog groba. Niso molili, samo s sklonjenimi glava.nni So gledali na grob. Medtem ko so stali možje še pni grobu, je istoplil Alkade k bližnjemu drevesu. Z maheto je. .odsekali tanko vejo in presekal nato vejo na dva kosa. Zvezal ju je z vrvico v križ in ga vtaknil v grob, kjer je ležala glava. Naslednje jutro so bili možje zopet v domači vasi. Alkade. ¡c pokazal fantom srafc-o. Pogledali so jo in zmajali z rameni. •Dva moža sta odjezdila medtem do bližnje postaje, kjer je bila nastanjena deželna policija na konjih. Se predipoldne so prišli vojaki. Ko je nadzornik zagledal ljudi, je rekel alkadu: »Na tegale.« pri tem je pokazal na Miguela, »je razpisana nagrada. Mislim, da tri sto poz inli dve sto petdeset. Natanko ne veni. B a milit. Je že dva umoril. Oba ostala ptiča bosta pač1 iste sorte. Ne poznam ju. Nagrado dobile vi, senjor, potem Porfirio i,n ostal; možje. Kaj pa nameravale z osli in s prtljago?« »Vse skupaj bomo oddali jutri lastnikom,« je rekel alkade. »\ cm. kje so. Eden je doktor, tega tam na oni strani nočej-o izpustiti. Tudi mi ga hočemo imeti za teden dni. Dobil bo sedaj svoje stvari in se mu ne bo tako mudilo proč.« Nato je policija prevzela vse tri roparje. Toda niso jih zvezali. Capljali so sredi jezdecih vojakov. Tu je srajca, tu so hlače, tu so škoniji. tu so osli, tu so zavoji in tu je križ na grobu. Torej bo sodnijska obravnava trajala komaj kaj več kakor dve uri. Postavljali ne bodo dragih vešail, nihče si tudi ne bo natikal belili rokavic. Za take stvari država nima denarja. Denar je treba hraniti za važnejše stvari. 25. Howard je imel prav mnogo dela. Ni mogel tako uživati miru, kakor je upal. Postal je veliki, znameniti čudežni doktor, (»turški Iudijiainei so vs¡ prav zdrami in dosežejo starost, ki se zdi Evropejcem pravOjičnnv Samo proti evropskim boleznim so brez moči. Toda če,prav so prav zavidljivo zdravi, vendar se sami tako dolgo prepričujejo o boleznih in hibah, ki bi jih naj imeli, da končno sami verjamejo, da so res bolni. Treba jim je le pripovedovani o kaki bi dežni in jim popisati njene znake, pa ne bodlo niti trije dnevi minuli in že bodo na tisti bolezni bolni. Zato pa v tej deželi zdravniki in cerkve toliko zaslužijo. Prišla je nekoč neka ženska k Howoirdiu in hotela vedeti, zakaj lima uši. medtem ko jih soseda nima. Kaj naj bi ji Howard zapisal? Mazilo proti tišem bi bilo edino sredstvo. Toda ko bi ¡ja porabila, hi uši znova prišle in ženska bi znova vprašala: »Zakaj imam uši, soseda jih pa mirna?« Howard si je na prav enostaven način pomagal, kajti bil je res pravi zdravnik. Rekel je: »T.o je zato, ker imate zelo dobro in zdravo kri, ki jo uši ljubijo, medtem ko ima vaša soseda zelo slabo in bolno kri.« Nato je prišla soseda, cvetoča zdrava ženska, ki je hotela imeti sredstvo zoper slabo in bolno kri. Če bi šla v mesto k doštudiranemu zdravniku, bi ji zapisal salvar-zan, čeprav nii imela «¡iti sledu o bolezni, proti kateri predpisujejo salvarz.au. Toda ljudje si domišljajo, da s ¡rivalizan zdravi kri. lil zdravnik jim ga zato predpisuje. IiidlSili ipFiwili w m®«© mara BRANANJE IN GNOJENJE OZIMNIH POSEVKOV Večkrat smo poudarjali važnost pomladanskega br.morija in gnojenja pšenici z. -dušičnimi, hitrodelujočimi umetnimi gnojili. Letos posebno priporočamo pregled njiv, na katerih raste ozimno žito. Mogoče je kje zmrzlii.na privzdignila aiW izirila rastline in zato moramo pšenico, čim se zemlja malo posuši, povaljati z drve-nim valjarjem. Zaradi nizke, temperature se niso posevki povsod dovolj ukoreniniili an razvili. Pšenica izgleda bolj revna: rastline so blede barve in šibke. Da se posevek opomore, moramo pognojiti pšenici z dušičnimi hitrodelujočimi umetnimi gnojili ( na 1000 m2 potrosimo 8—10 kg čilskega solitra ali nitramonkaleija). Čim se žilo dobro ukorenini in obrase, moramo njivo dobro pobra-niti. Brananje ozimnih posevkov spada .med najbolj priporočljive agrotehnične ukrepe, ki jih moramo podvzeti- če hočemo dvigniti tako nizke hektarske donose naših žitaric. Ne pozabimo na koruznega molja Že nekaj let zaporedoma uničuje koruzni molj posevke koruze. Ličinke molja se skrivajo v koruzni slami, ki se nahaja po naših dvoriščih, lopah, mogoče še po njivah, itd. Čim bo vzrasla po njivah nova koruza se bodo iz ličink .razvili metulji in pričelo se bo ponovno razmnoževanje tega hudega škodljivca. Z namenom da se prepreči razmnoževanje molja, je bila izdana odredba o obveznem zatiranju koruznega molja. Med poglavitne ukrepe proti molju spada uničevanje (krmljenje in zaživganje) koruzne slame in koruznih odpadkov (slTŽoni po njivah), ki morajo bili uničeni v mesecu marcu. PRIPRAVLJAJMO ZEMLJIŠČE ZA SETEV IN SAJENJE POVRTN1N Čas je, da pripravimo zemljo za setev raznih semen in sajenje povrt-nin. Ne odlašajmo s temi opravili, da nas čas ne prehiti in da ne nastopi v času sajenja deževno vreme. Posebno skrb moramo posvetiti letos semenskemu krompirju. Povsod slišimo pritožbe, da krompir poganja nili (mitavost krempirja). Kmetje, ki uporabljajo posebne zabojčke za siljenje (platoji), lahko odstranijo nitaste gomolje, od katerih, če jih posadimo, nc bo nič prida. Pripruvljajmo obenem seme koruze. Seme bomo odbrali od najlepših iin najbolj razvitih storže v in to v sredini storža. ČAS CEPLJENJA JE TU ... Napreden sadjar si je pravočasno že pripravil čopiče najbolj donosnih Naši sadovnjaki so izčrpani na hranilnih snoveh. Če hočemo, da nam drevo obrodi, mu moramo pognojiti z dobro prepetrelim hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. V borbi proti suši igra glavno vlogo preprečevanj« izhlapevanja vlage iz -zemlje. Najbolj uspešen način preprečevanja je, da zemljišče pod drevesi večkrat v letu zrahljamo. TRTE MORAJO BITI OBREZANE IN POVEZANE... V vinogradu moTajo biti trte obrezane iin povezane. Ta dela morajo bili dokončana, preden začne trta poganjati. V marcu sadimo trte. Trte sadimo v prej dobro pripravljeni (zri- Čp hočemo, da nam bodo travniki dobro obrodili, jih moramo tudi branuti. Dober kmetovalec ne bo zanemarjal čiščenja sadnega drevja, saj se mu bo jeseni trud bogato poplačal. sort sadja. S cepljenjem bomo priče-Ji, čim bo podlaga sočna. Ne bomo dajali navodil o raznih načinih cepljenja. odgovorili pa bomo nekaterim sadjarjem na vprašanje, kako se pripravlja cepilna smola. Poznamo mrzlotekočo in gorkotekočo cepilno smolo. Pripravnejša je mrzlo tekoča, ki jo naredimo na tale način: Raztopimo 1 kg smrekove ali borove smole. Da se smola pri kuhanju ne vname, je najbolje, da postaviš posodo s smolo v večji lonec z vrelo mana), Ko je smola da se malo ohladi 8 «r v vodi- gosto arabskega gumija. 10 gr sode i/n 15-20 vinskega špirita. V času, ko te snovi pridaješ, zmes neprestano mešaj. Smola se včasih strdi, ker isblapi špirit. Da se smola ohrani sveža, jo hrani v zaprti posodi. OPRAVILA V SADOVNJAKU Skrajni je čas. da odstranimo vse nepotrebne veje, da drevesa očistimo mahu in lišajcv. Jablane, hruške, češplje in slive poškropi z »rumesa-nom«.- Čas je, da sadimo sadno drevje. O pravilni saditvi sadnega drevja je bilo žc ¡lovora v »Jadranu«. golani) rii pognojeni zemlji. Nc sadi n; načrtno in nekvalitetne sorte. Danes lahko dobiš selekcionirane cepiče barherc, refoška iin malvazije na Kmetijski šoli v Kopru. Glede gnojenja in obdelave zemlje velja, kar smo omenili pri sadnem drevju. NE POZABIMO NA TRAVNIKE IN DETELJ1ŠČA Naši travniki in deteljišča so zanemarjeni in izčrpani. Od takih travnikov ne bo nikdar nič prida. Če nismo travnikom iin lueerni pognojili že v jeseni, ne pozabimo na to glavno opravilo. Krma je draga in primanjkuje nam sena vsako leto. Brez gnojenja ni krme. Od gnojil, ki pridejo v ,'poštcv pri travnikih in deteljiščih, se najbolj obnese gnojnica ali zrel hlcv-ki gnoj. Glavno umetno gnojilo za travnike in luceriio pa jc suiper-fosfat. Trosimo ga 5—6 stotov na ha. (!e žc ne po.gnojimo travnike, jih moramo brezpogojno pol urana ti s trav-n i-ko brano. TUDI V KLETI JE DOSTI OPRAVILA V MARCU Proti koncu meseca marca moramo vina pretočiti, kljub temu da smo jih pretočili v decembru ali januarju. S pretakanjem odstranimo drožje, ki MILOŠ MACAROL: Jurčkov toniič®M V stari Grčiji, tako pravi pripovedka, je živel velik, zelo čislan u-rnetnik, po imenu Dedalus, Nekoč je v prepiru ubil človeka in zalo je moral zbežati iz domačega mesta. Na svojem begu je dospel v državo kretskega kralja. Ko je ta izvedel za Dedalusa, je zapovedal, da ga pripeljejo na dvor. Dedalus je prav rad ostal pri kralju. Zanj je zgradil krasne palače in ceste, poleg tega pa še tajinstvcn labirint z mnogimi skrivališči in tako zamotanimi potmi, da se le gradbenik in kralj nista zgubila. To je kralju silno ugajalo in sklenil je, da bo obdržal Dedalusa za vedno pri sc- Ikarusa, ki je z njim delil ujetništvo. Skupno bosta pobegnila. Zato je sestavil za mladeniča še ene peroti, ga skrbno učil umetnosti letanja in svaril pred raznimi nevarnostmi. Zlasti ga je opominjal, naj ne leta previsoko, da ne bi sonce voska topilo, a tudi morjtt naj se ne približa preveč, da se peruti ne bi omočile in tako postale težke. Skrivaj sta šla s svojimi perutmi na grič, odkoder sta vzletela. Ribiči in pastirji so strmeli vanju in ju v silnem strahu opazovali. Oče je letel prvi, da je kazal smer. Ikarus je vriskal od veselja. Ugajalo mu je, da se je podil po zraku kakor ptič. Zapustil je očeta, da bi videl, kako je pod nebom. Vedno više in više je plaval in se vedno bolj bližal soncu. Vosek se je stopil in peresa so odpadla. Z golimi rokami je drvel Ikarus skozi zrak. Strahovito je zakričal in klical očeta na pomoč. Toda zaman. Strmoglavil je in utonil v morju. Dedalus je slišal klicati svojega sina, toda pomagati mu ni mogel. Morski valovi so naplavili mrtvega sina na obalo, kjer ga je oče v globoki žalosti pokopal. bi. Tako mu bo lahko ustvaril še več veličastnih del. Labirint je postal zapor za tistega, ki si ga je bil izmislil in zgradil. Kralj je dal zazidati vsa vrata, nobenega izhoda ni bilo. Nobena ladja ni mogla odpeljati ujetnika. Vendar pa je bilo Dedalusovo hrepenenje po širnem svetu in po svobodi tako veliko, tako mamljivo, da |je sklenil kakor ptič pobegniti po zraku. Priskrbel si je peresa, ki jih je z voskom tako zlepil, da so nastale peroti. Navezal si jih je na roke, nekajkrat zamahnil in — dvignil se je v zrak. Vendar pa ni odletel, saj ni mogel zapustiti ljubljenega sina 120) KadaT toplo je, ■od nje vsd bežimo, kadar mrzlo je, pa zraven sedimo 1 121) Če sončeee sije, ostane doma. Če zunaj dež lije, se z nami poda 1 122) Kaj me boš lovil? Kaj me boš lovila? Ko imaš me — nisem več, kar sem bila! 123) Podlež je, kdor je braniti noče, a obesi jo lahko, kdor jo hoče! Vse. uganke iz predzadnje številke »Slovenskega Jadrana« so pravilno rešili naslednji pionirji: Dušan Klemen iz Gorenjega, Olga Urbas iz Cajnarjev, Anica Zupančič iz Cajnarjev, Francka Zailar iz Cajnarjev, Mil h a r-čič Andrej iz Maitenje vasi, Milharčič Evgen iz Velikega Otoka, Rožan.r Zdenka liz Brezi j, Stegel Boris iz Zaloga, Kebe Branko iz Cerknice. Gre-gorič K ari o iz 'Razdrtega in Kranjc Marija iz Begunj. Nekateri med temi so sicer po svoje rešili 112., 113., 114,, 115. pa itud.i 110. Lešnik, toda ker so rešitve duhovite in po svoje točne, sem jih smatral za pravilne. Pravilne rešitve križanke »Zmaj« in nekatere nepravilno rešene Lešnike so mi iposlali: Milena Fuiks iz Nahreži-ne in Rupnik Ber.to iz Strmce. Samo križanko so pravilno rešili: Bečaj Jožica. .iz Hruškarjev, Korošec Lado iz Cajnarjev, Štrukelj Anica iz Cajnarjev, Alfonz liz Zaloga, Sbil Danica iz Planine pri Rakeku in Krmac Modra iz Vanganela. Samo Lešnike so pravilno rešili: Metka Rot iz Tolmina, Klanšek Br.una iz Šmihcla, Pen-ko Doroteja iz Čepna in Mrše Valerija iz Šmiihela. Pomanjkljive rešitve Lešnikov pa so poslali: Roje Av-reLija iz Divače, Birsa Doro iz Pivke in J en ček Lado iz Studenega. Ljuibi mali ugankarji, če si boste danes ogledali rešitve ugank iz predzadnje številke, boste že sami ugotovili, kje ste pogrešili. Danes se je. sreča nasmehnila naslednjim trem ugankarjem : Rožane. Zdenki izBrcaij, Milharčič Evgcnu iz Velikega Otoka in Stegel Borisu iz Zaloga. — Tako, dragi moji mali ugankarji, zdaj pa spet veselo na delo. Današnje uganke vas čakajo, .stric Miha pa čaka rešitve! Prav lepo vas pozdravlja vaš stric Miha. LEŠNIKI: 110) zelje, zeljnata glava, 111) uš, 112) človek (otrok, mladenič, starec), 113) tehtnica, 114) svinčnik, pero, 115) kos — gos, 116) pero. Hijo. hijo, hop — hop — hop, Jurček spušča se v galop, levo — desno, ena — dva, hi konjiček, hopsasa. »Hijo, hopa, k teti v vas skočil bi po par klobas, a če tam bo stric Andrej, sira dal bo, hej, juhej!« V dalj odmeva: »Hijo — hi!« Jurček pa doma sedi, z očkom svojim gre v galop na kolenih hop — hop — hop! 10 12 iT 16 14 11 Vodoravno: 1) mesto ob Slovenskem Jadranu, 5) domača žival, 6) spoj, vezivo, 8) priprave, stroji, 10) italijanski spolnik, 11) predlog, 12) žensko ime, 14) meri čas, 15) Kipiingov mladinski roman, 17) zaključek. Navpično: 1) oblika glagola »kepati«, 2) nadležna žuželka, 3) žensko ime, 4) govornik, učitelj govorništva, 5) ime prsta, tudi dolžinska mera, 7) gradbeni delavec, 9) egipčanski bog, 13) veznik, 14) ra-nume, 16) veznik. REŠITEV UGANK IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA Vodoravno: 2) dan, 4) lačen, 6) za, 7) os, 8) no, 10) ej, 11) vol, 13) Eva, 14) sin. Navpično: 1) kača, 2) da, 3) ne, 4) lan, 5) noj, 9) oves, 10) E-lan, 12) ovinek. SuJmj» ^Bu., tu. «■O*- 4AM- ua^p*. m» '„Ali vUU, umrKOll, v p M^f-»*»* jrli iu, opiuir t^ «%niuun. a** ^»«»rSi VdiZA U, «¿uiiul^o«. WUuAi 'uk. UMU. i»«\roi«.W iou-Vf. «¿MiSv. UiK, »MUta». ^ M. m- to i^tnMij-, cuioziiA. rtvt "iii»- ™ fcVfl (jilo umj^i WauJvJL, «ui,(A.WSn,,AoiW. Romu m-JMJB. rnfl toalu! ui. ^ ^Aim. [CiioU V.Mau»., Snuvuufl Slan ifinAM^^ lOilriiiu» tUa^l»- ai^SVij*. Dragi stric Miha! Že dolga je od takrat, ko sem -Ti zadnjič pisal. Skoraj sem bil pozabil nate. Toda sedaj, verjemi mi, se Ti boni večkrat kaj oglasil. Že zadnjič sem ti bil obljubil, da bom vsak dinar prihranil. To obljubo sem tudi izpolnil. Za ta mesec sem si kupil klobuk, naočnike 'in pa palico. Ti gotovo že veš, da sem jaz star že štirinajst let in mnogo, mnogo prevelik. Nekateri mi pravijo »stric. Albin«. Sedaj si bom pa tudi jaz nataknil očala, se pokril š klobukom in v roko vzel palico. Tako vidiš, stric Mila, bom tudi jaz postal stric. Ko bom poslal stric, se bova gotovo bolj razumela, saj veš, da se strici med seboj zelo dobro razumejo! Lepo Te pozdravlja ' Stegel Albin, Zalog pri Postojni Dragi stric Miha! Z pel se ti. oglašam. Topot pa Ti sporočam, kako so potekle naše smučarske tekme. Zelo smo se. jih veselili, čeprav se nismo vsi izkazali. Marsikdo je preveč kozolce prevračal. Najboljši tekmovalec iz prve skupine je bil Zalar Stane. Za njim pa Štrukelj Alojzij, Štritof Anton in Korošec Lado. Iz druge skupine je bil najboljši Rudolf Franc, Rot Franc in Tekavec Janez. Pa tudi deklice smo sodelovale pri tekmovanju. Ker nimamo vse smučk, smo se drsale na sankah. Sprejmite tople pozdrave od vseh cajnaskih pionirjev Tekavec Marica, uč. osn. šole Cajnarje Dragi stric Miha! Ker prihaja tudi k nam Tvoj list »Slovenski Jadrana in sem ga vsakokrat natačno prepital, Ti moram priznali, da mi je zelo všeč. Skoda, da sva tako daleč narazen, drugače bi ti kaj večkrat odgovarjal na Tvoja vprašanja. Če Ti ne bo prenerodno in če nisem predaleč od Tebe, mi prosim kaj piši! Prav lepo pozdravljam Tebe in vse Tvoje pionirje! Napast Ludvik, uč- XI. razr. osn. šole Maribor — 'Pobrežje Ljuba Ondina! Prav vesel je bil stric Miha Tvojega pisma! Res vesel, saj tako lepa pisemca le redlko prejme. Tista Tvoja pličica je zelo priden pismonoša! Že zdavnaj je prinesla pisemce, toda moralo je. na žalost čakati, ker jih je. bil pred njim že velik, velik kup v predalu. No, upam, da nisi huda zavoljo tega? Tvojo križanko sem skrbno spravil, pa jo bom ob priložnosti objavili. Ondina, slišal sem praviti, da Ti večkrat kaj .napišeš! Bral sem cclo neki Tvoj sestavek v »Literarnih vajah«. Zelo mi je ugajal! Bi hotela tudi meni kaj poslati? No, če se strinjaš s tem, pa mi le šc kaj piši! Dragi Albin! Glej, ga, glej, Ti pa res misliš postati stric! Kar palico, klobuk, očala in ne vem kaj še vse si si omislil! Saj Te znajo moji malčki še zamenjati, ko Te, bodo vudell! Mislili bodo, da je prišel stric Mili a, pa je bil le »striic. Albin.«! 'No, zdaj pa šalo na stran, pa mi raje kaj povej, kaj počneš, da Te tako -dolgo ni .bilo slišati v našem kotičku ? Upaim, Albin, da boš svojo obljubo izpolnil in se res še kaj večkrat oglasil! Draga Marica! Vsem malim tekmovalcem smučarjem — iskrene čestitke! DobTo sle se odrezali fantje! Ko sem bral Mar.i-čino pismo me je kar zamikalo, da bi se tudi jaz z vami vred zapodil po belem snegu, čeprav sem že star in riv! No, upam, da hi me vzela na sanke, kaj, Marica? Dragi Ludvik! Razdalja od Kopra do Maribora pa re-s ni tako velika, da ne bi midva mogla postati dobra prijatelja! Le še kaj nam piši, Ludvik, pa se boš kmalu spoprijateljil z vsemi našimi malimi kjotičkarjl iu ugankarji! Boš videl. da se boš dobro počutil med nami, saj smo sami veseli ljudje! No, zaenkrat lepo pozdravljen, dragi Ludvik, pa tudi ostale mariborske pionirje lepo pozdravi v mojem imenu! Hovvard ni imel sailvarzan.a pni sebi. Sploh — Imel ni ni-kakega zdraivilla. Zmeraj je predpisovali: »Pijte vročo vodo, vsak dam diva litra.« Da je bilo dovolj izpremembe, je predpisoval 'dva liltira ali liter in. tri četrt ali .poldrugi"liter; potem zopet vročo vodo z limoninimi sokom ali z jabolčnikom ali s kakim drugim zeliščem ali sooivjem, ki ga je poznal in jc o njem vedel, da ne more škodovati. Prav čudno jc za tistega, ki ne pozna zdramili!e mnni vde. •da so ozdraveli vsi možje, žene in otroci, ki so oblegali čudežnega doktorja. Vsaj tako so zatrjevali. Sicer pa je pri vseh boleznih tako: če si prepričan, da nisi več bolan, .potem si pač zdira.v. Proti zunanjim bolečinam, »kjer je bila smrt že direrta-. menite pod kožo«, kakor so pravili ljudje, in so jo že dobro čutiiJu, čc so pritisnili na kožo, je predpisoval IInword vroče obkladke na spodnji život, na podplate, ¡povsod, kjer je. bilo zanje kaj prostora. In tudi ti ljudje so loizdraveli. Smrt se je odplazila izpod kože ker ji jc postalo prevroče ali pa premrzlo, kakršni so pač 'bili obkladki. Če si si zlomili, roko ali nogo. si kaj izvimilli ali izpahnili, so si znali ljudje sami pomagati. Pri laikih stvareh jim ni mogel'noben zdravnik kaj pokazati. Tudi pri porodili ni bulo 'treba Ilovvairdu pomagati. To je šlo kar samo od sebe. Hoicardova slava je naraščala od dneva do dneva, in če hi imel več smisla in ljubezni za skupno življenje z naravnimi ljudmi, bi lahko pri nijili živel v mirni in sreči. Vendar pa je vsak dan mislil na odhod. Prihajale so mu o obeh tovariših najrazličnejše misli, ali bosta njegovo blago pravilno oddala an al,j bosta prispela do železnice. Tolažili se je s tem, da ne more sedaj sam rukv: napraviti in se mora zaitlo zanašati na spretnost in poštenost obeh. Neki; dan je prijezdili v vasi. neki Indijanec in poiskal hišo, ki je v njej stanoval veliki zdravnik. Najprej je govoril s samimi gostiteljem, nato sta šla oba k Howajtldu. Gostitelj je rekel: »Senjor, tu je neki mož. ki je prišel iz vasi onstran gorovja. Rad bi vam nekaj povedal.« »Loizairo je bil v grmičevju in jc žgal oglje. On je ogljaT. Bilo jc zgodaj «zjutraj. Pravkar je naložil kopo. Tedaj je zapazil na tleh, kako se nekaj plazi. Ko je natančneje pogleda1!, je spoznal, da se plaz; po tleh neki belec. Bil je ves krvav in ni mogel dalje. Lazairo mu je dal piltii. Potem je pustil kopo, je naložil belca na osla in ga privede! v vas v domačo hišo. ■Ko jc ležali mož v hiši na pnostiračii, je bil mrtev. Potem pa je prišel neki d.reugi, mož, si ogledali belca in rekel: »Popolnoma mrtev še ni, Sauio močno bollan jc ali pa je zelo ilab. iFiilomcmo naj odjezdi k čudežnemu doktorju, ker ima Filomono konja in ker osel ne itcee tako bitro. Jaz sem Filomono, senjor, in imam hitrega in dobrega konja. Torej sem sedaj In. Prav gotovo lahko pomagale belemu bolnemu mož,u čc greste takoj z mano.« »Kakšen pa jc belec?« jc vprašal IIowatrd. Fiilomc.no mu ga jc tako natanko opisali, kakor bi stal pred njim, in Ho-vvard jc sedaj vedel, da jc bili Gurtiin. Takoj jc bili pripravljen oditii. Njegov gostitelj in šc trije drugi Indijanci so ga sprem, ljdi. Ježa je bila dolga in naporna. Ko pa so možje prispeli, se jc Curtin že nekoliko opomogel utn zdelo se jc, da je že izven ne varnosti i. Vaščanom jc Gurtiin v nekaj besedah povedal, da ga je na potu nekdo ustrelil, kdo, tega ne vc. Hotel je preprečiti, da bi Dobbsa ne zasledovali, kaijtli poleni bi bilo vse izgubljeno,- »Ta ničvredna pokveikn me, je hladnokrvno ustrelil,« je Curtin rekel IIowairdiu, »ker sem se branil deliti z njim tvoje blago. Najprej se je delal, kakor bi bili i' rilo hramu. Toda takoj sem vedel, kaj je nameraval. Siecr bi lahko tudi jaz soglašal z delitvijo, pa bi potem, ko bi prišla v mesto, zopet vso uredili. Toda inogtlo bi se zgoditi, da bi sc li prej vrnil, kakor sem pričakoval, potom bi pa mislil, da sem te nameraval osleparifci. Gotovo ibi ne verjel, da sem bil samo navidezno soglašal z delitvijo. Najprej me jc ustrelil .v levo stran in me pustil med grmi, da bi tami crknil. Imam pa dva strela, a spomniti se morem samo na en strel. Skoraj domnevam, da sc jc lopov pozneje, ko sem ležali v nezavesti, še enkrat vami! in mi še eno primraizal, da bi si bil docela svesten svojega dela. Pozno ponoči sem se zavedel in se opotekal in odplazil s tistega mesta tako hitro, kolikor se je le 'dalo. Menil sem, rla sc zjutraj, preden bi odkorakal, gotovo povrne, am če bi videl, da senu še izuneraj idihal, :bi mi še kako primazal. Poleni sem ¡zadel ob Indijanca, ki' jc ižgal v grmičevju 'Oglje. Najprej je zbežal, ker se je bal. Ko pa sem nato govorili z njim in mu rekel, da sem v silili, mi je takoj pomagal iin me privedel sem. Brez njegove pomoči bi gotovo poginil, kajti datlje nisem mogel več in noben človek bi me tarni ne našel.« »Potem je torej fant z vsem ušel?« je vprašal Howard. »Brez dvoma.« Stari je nekaj časa razmišljal. Nato je rekel: '»Pravzaprav lopo,v mili ni bil. Mislim celo, da je iv bistra pošten dečko. Napaka je bula, da ijc bil sam s teboj. Je prekleto huda skušnjava, če bodi 'človek po cele dneve z množino zlata po stranskih potih skozi tole samotno grmičevje in ima poleg sebe enega človeka. To grmičevje vabi iin kriči in šepeta neprestano: Ničesar me bom ¡izdalo, kar zgrabi, sedaj je priložnost, ki se ne. bo nikoli več vrnila, sem bolj molčeče kakor grob.' Če bi bil jaz tako 'mlad, kakor sta vidva, ne vem, ali bi se 'znal toliko dni u/pirati taki izlkušn j ari. Saj gre pri tem samo -za sekunde, za edino sekundo. In kar sam ai izračunaj, koliko sekund lima štiriindivajseturni dan. Gre, za sekundo, ko se kakor strela bliitTO zmešajo pojmi, in pTcdem se pojmi v naslednji sekundi uravnajo .zopet v pravi tir, ai že pritisnil. Potem ne moreš tveč nazaj in .moraš lopraviti idelo do ikraja.« »Lopov ni imel vesti, to ije ivse,« je rekel ¡Gurtin. »Imel je tako mnogo itn tako malo vesti kakor mi vsi, če menimo, da moremo napredovati samo s tem, da uporabljamo komolce. Kjer nI tožnika, lani molči vest kakor prazna steklenica za žganje, ki leži v zaprašenem kotu. Vest samo tedaj oživi, če ji pomagaš do tega. Zato pa bo ječe, troblji in .peklenske kazni. Ali imajo mar naši municijskl liferamti. ki so si delali denar na način, da so pomagali klati evropske narode, kako vest? Ali je imel na primer Wilson kako vest, ko ja del poklati petdeset tisoč mašili fantov, ker se je Wallstreet bal, da bo izgubil denar, in iker so hoteli napravili izdelovalci muiiieiije še boljše kuji>člije? O tem nisean nikoli nič slišal. Samo mi mali lqpovčiči moramo imeti vest, drugi je ne potrebujejo. Sedaj sc bo pač prijatelju 'Uahbsu .zbudila vest, če .bo izvedel, da je delo samo napol opravil. M BI res® fucii Wsaka neresnica ni Osišo S^ativna dob namerna Baš V življenju nam je vedno všeč resnicoljuben človek. In starši smo vedno zaskrbljeni, če opazimo, da otrok ue pove vsega po pravici in tako, kot je res bilo. »V naši družini nihče ne laže, ne jaz in ne moj mož«, slišimo tožiti matere, »otrok p;* laže, da kar sam sebi verjame.« Zakaj otrok laže, kje je vzrok otrokove laži, če ni slabega zgleda? NAIVNA LAŽ Otrok si z veliko lahkoto ustvarja svoj lastni svet, prepoln fantastičnih slik in razburljivih dogajanj. Tako včasih težko loči stvarni, resnični svet okoli sebe od imaginarnega sveta pravljic in sanj, ker se v njegovi glavici vse skupaj meša in veže. V takih slučajih si otrok izmišljuje najbolj fantastične dogodke in pri tem nadomesti slab spomin in življenjsko neizkušenost s fantazijo. Zato vsake resnice pri majhnem otroku še ne moremo imenovati laž. ali kvečjemu naivno laž, ker otrok pri tem nima koristoljubnega namena. Nastane vprašanje, kako naj star- H Zelo moramo paziti, kdaj prestopi otrok mejo med naivno in namerno lažjo. To mejo je včasih težko zadeti, ker se ob prehodu obe vrsti laži prepletata. Zato naj mati že pri naivnih lažeh uči otroka resnicoljubnosti in mu pokaže, kako se je zmotil — nikoli ne recite, da se je zlagal! Mogoče ji bo tako že pri naivni laži uspelo, da bo namerno laganje v kali zatrla. NAMERNA LAŽ Najpogosteje laže otrok namerno iz strahu pred kaznijo. Zavedati se moramo, da laž otroku ni prirojena, kakor se včasih trdili, ampak privzgojena. Zdaj otrok ne laže več iz pomanjkanja izkušnje ali duševne nerazvitosti, zdaj to ni več »šport njegove fantazije«, marveč je najbolj pogosto strah, da ne bi bil kaznovan za nesrečo, ki jo je zagrešil. Zato pri kaznovanju otroka ne smemo biti prestrogi, da se ne bo bal in ne bo »pogruntal«, da se laž »izplača«. Ce bo vedel, da bomo storjeno napako razumeli, nam jo bo odkrito priznal in se ne bo zatekel k laži. V If>ž zapelje otroka tudi sram ši ravnamo, kadar zapazimo pri otroku tako naivno laž. Paziti moramo predvsem, da ne postanemo še mi naivni ali celo surovi. Otrok pri taki laži ne čuti nobene krivde in se ne zaveda, da ne dela. prav. Ce ga torej zaradi take laži kaznujemo, ga naravnost napeljujemo, da bo začel lagati v resnici. Veliko bolje je. da ga skušamo prepričati, da to ni tako in mu razložimo kaj je možno in kaj ne. U-čimo ga opazovati svet okoli sebe in mu iz tega dokažemo, da se svet pravljic in fantazije loči od resničnega sveta okoli nas. Seveda ne bomo pri tem z otrokom modrovali, toda ne zamudimo nikoli priložnosti, da mu pokažemo, kakšno je tisto v resnici, za kar je trdil, da je drugačno. SEŽANSKE ŽENE ZA POPKA.VLJENCE V IIOLANDIJI Organizacija AFŽ v Sežani je v sežanskem okraju že prejšnji teden sprožila akcijo pomoči za poplavljen, ce v Iloiandiji. Pod vodstvom požrtvovalne predsednice in tajnice občinskega odboru AFŽ tov. Miklavčič Danice in tov. Bonelove jim jo že po nekaj dnevih samo v Sežani uspelo nabrati nad 30.000 din prostovoljnih prispevkov. Prebivalstvo sc je pozivu organizacije AFŽ odzvalo z velikim razumevanjem. Zgledu sežanskih žena so takoj sledile tudi druge organizacije AFŽ v okraju. V občimi Materija «o čenč nabrale 8000 din, v Kozini nad 5000 dim. Nabiralna akcija sc je pričela tudi na Krasu in drugod. J. V, VEČ VZGOjuNO-ZABAVNE ZAPOSLITVE OTROKOM IZVEN POUKA Na pobudo okrajnega pionirskega sveta je bilo v Novi Goniči posvetovanje. kako odvrniti mladino od slabili razvad, slabe d.ružbe in pohajanja. kadar nimajo šolskega pouka. Posvetovanja so sc udeležili kulturni delavci, prijatelji mladine ter predstavniki množičnih in družbenih organizacij. Ugotovili so. da otroci radi kvartajo, kadar jih zaposleni starši ne nadzorujejo. Temu je deloma krivo pomanjkanje primernih prosto- ZbKflVNlSKI KOTIČEK ŽALOSTNA MATI, SEŽANA. -Vaš štiriletni sin je suh in bled. Po tabeli z dunajske otroške klinike tehia zdrav fantek štirih let 16 kg in sega bos točno en meter visoko od tal. Kot vidite, ne zaostaja vaš otrok za dunajskim povprečjem. ki je pa preskromno odmerjeno za slovenski kraški rod. Otroci kraških mater dunajske vrstnike prekašajo, čeprav seveda ne vsi. Vaš sin jo bolehal v četrtem me-«"-u za krvavo grižo in konec prvega leta za črevesnim katarjem. Najbrž ni bil dojen. Umetna prehrana v prvih mesecih življenja je brv-z dvoma slab temelj za otrokovo zdravje. Seveda boste otrokovo zdravje podprli, kot ga podpirate vsak dan s prehrano, nego in z vso vašo ljubeznijo in -krbjo. Vendar drži. da imajo matere, ki ne dojijo. ali ki svojih otrok niso dojile. z njimi neprimerno težje in manj hvaležno delo kot tiste, ki so svojo otroke normalno nosile, normalno rodile in tudi normalno dojile. To je resnica, ki jo poznajo najbolje zdravniki za otroke in tajijo trdovratno nekatere ženske, ki jim velja hrvatski pregovor: Mnogo baba — kilavo dete. Pravite, da je vaš fantek že od rojstva bolj slaboten. Prvorojenci so po navadii posebno občutil ji vi, fantki bolj kot punčke. V Bosni pravijo: „Prve mace se u vodu ba-caj.u«. Kar velja za mačke, ne ve- lja za ljudi. Radi primera vam povem, da sem bil sam »prva muca«, ki je ostala od rojstva do danes hvaležna materi, da je. ni utopila, temveč vzredila in vzgojila. Tudi za vašega prvorojenca in za vas samo bo dobro ,če otrok ne bo ostal edini v družini. Oslovskega kašlja zdravnik pri pregledu ne more večinoma niti izključiti. niti potrditi, Se. ne sliši tipičnega napada kašlja, po katerem ima bolezen svoje ime. Slovenci ji pravimo oslovski kašelj, če. prav je osličev v Sloveniji sorazmerno malo razen v Istri, kjer pravijo bolezni »toše pagana«. Oslovski kašelj je najbolj mučna boilezcn izmed vseh, ki jih prebolijo otroci tako rekoč obvezno. Če ga vaš otrok že ima, bo zdravniško nadzorstvo vsekakor potrebno. Kapljice, ki jih omenjate, oslovski kašelj le malenkostno blažijo, ne morejo ga pa ozdraviti. Aureo-mie.in ali teramiein so močnejša in uspešnejša zdravila, čeprav je res, da ni lahko priti do njih in jih lekarnarji brez zdravniškega (recepta ne sinejo izdajati niti tam, kjer je teh zdravil na razpolago dovolj ali celo preveč. Dobro navodilo, kako naj nvati ravna pri oslovskem kaši ju ,in pri drugih otroških boleznih, najdete v knjižici dr. Avčina: ».Nega bolnega otroka«, ki je pravkar izšla. Dr, B.S. pred neznanjem, pred kakšno napako ali slabostjo. Če smo odkriti, moramo priznati, da so te vrste laži kaj pogoste celo med odraslimi ljudmi. Vendar moramo otroku dopovedati, da je beg v laž sramotno dejanje in da ga ni vredno. Moralno moramo najbolj obsojati laž iz koristoljublja, ko se hoče otrok dokopati do nečesa, kar si želi. Ta laž izvira iz želje slehernega človeka, doseči čim več. Otrok gre v tem poželenju celo tako daleč, da ne loči, kaj je mogoče in kaj ne. Da ne bo -otrok zapadel tej vrsti laži, ga moramo navajati k zmernosti, otroci naj bi si želeli le to kar potrebujejo, kar jim je koristno in kar starši zmorejo. Pa še nekaj: otroci ne smejo o-paziti, da jim mi sami obljubljamo nekaj, kar ne mislimo in ne moremo izpolniti. Na ta način otrok spozna način namernega varanja, pa se ob prvi priložnosti tudi sani tega posluži. Pojav laganja pri otroku je resno vzgojno vprašanje, ki ga nikoli ne moremo rešiti naenkrat, ampak z veliko potrpežljivostjo in počasi, predvsem pa s tem, da razvijamo v otroku odnos do resnice. Naše žene rov. kjer bi otroci našli svojim težnjam odgovarjajoče ozračje in razvedrilo. Sklenili so, da bodo ustanovili pionirske kotičke povsod tam, kjer jdi še ni, in jih bodo opremili ■/. mladinskimi knjigami in listi, šahom, radiom in drugim. Pri tem naj bi pomagala ljudska oblast in zadruge z materialnimi sredstvi. Sedaj obstojajo društva prijateljev mladine v Ajdovščini in Kanalu, pripravljajo pa ustanovitev istih v Novi Go ritii, Šempetru in še po drugih krajih. Društva bodo letos organizirala izlete in taborjenja v naravi. Že sedaj pripravljajo sporede za proslavo L maja in rojstnega dne maršala Tita. Otroci bodo na praznik žena pokazali materam vso hvaležnost za njihovo ljubezen in skrb. Nad Novo Gorico na razgledni točki Katarini gradijo pionirji planinsko kočo ob pomoči članov Planinskega društva. —j P- DEKANI \ Ospu se žene zelo zanimajo za delo svoje organizacije. Dne 23. t. m. «o imele sestanek v zvezi s proslavo Dneva žena — 8. marcem. Sestanka sc je udeležilo 20 žena in po živalmi diskusiji so sklenile, da bodo za proslavo same nastopile z igro. moški zbor pa jim bo zapel nekaj pesmi. Pri sporedu bodo sodelovali še pionirji hi vaška godba. Na sestanku so žene sklenile tudi, da bodo v najkrajšem času organizirale tečaj prve pomoči. ŠKOFIJE Tudi v .Škofijah se žene živahno in z velikim zanimanjem pripravljajo na proslavo 8. marca. V najkrajšem času bodo imele sestanek, kjer bodo podrobno določile program. PIRAN Na vseh mestnih bazah SIAU so žene izvolile nove odbore. Ti odbori so že imeli sestanke, na katerih so reševali tekoča ženska vprašanja. ¡lovorih pa so tudi o proslavi 8. marca. Za ta dan pripravljajo jiaonirji pred-stavo, s katero bodo razveselili svoje mamice in se jim tako vsaj malo oddolžili za njihovo skrb in ljubezen. MODF.ILNA KUHINJA Strokovn jak i so spremenili navadno kuhinjo v tip kuhinje, ki si jo želi vsaka- gostpod-mja. Delo je udobno, priijet.no, lahko in praktično, v njej je zbirka vseh domačih, modernih potrebščin. ŽENE PO SVETU IZRAELSKE ŽENE SLUŽIJO VOJSKO Ko državljanka Izraela dopolni 18 let, dobi poziv za odslužitev vojaškega roka. Tudi v nekaterih drugih deželah so ženske vojni obvezniki, toda samo v slučaju vo;,ne, medtem ko v Izraelu velja ta' obveznost tudi v miru. Vzrokov za uvedbo vojne obveznosti tudi za ženske je bilo več. Najvažnejši je ta, da so meje Izraela zelo obsežne, prebivalcev pa sorazmerno malo (milijon in pol). Zaradi tega morajo pomagati tudi žene pri obrambi domovine. Osnovali so posebni ženski korpus, ki inu poveljuje žena-polkovnik Geršano-vič, ki je sicer univerzitetna profesorica za bakteriologijo. Po njenih izjavah se žene ne bodo več borile na fronti, ker so Arabci ujete žene veliko bolj mučili kot može. Vojni rok za ženske je dve leti in ne velja za poročene žene, ki pa so kljub temu rezerva do 36 let starosti, če nimajo otrok. Drugi vzrok za uvedbo vojne obveznosti za ženske, pravijo izraelski državniki, pa je ta, da so v Izrael prišle žene iz vseh krajev sveta in iz najrazličnejših slojev. V ženskem korpusu vojske stojijo druga poleg druge, se skupaj učijo in skupno prenašajo napore. Tako je vojska preizkusni kamen za izgradnjo nove izraelske žene. »ŠTORKLJA Z DVEMA KLJUNOMA« Neka Kitajka v glavnem mestu Burme Rangoonu je v teku zadnjih štirih let štirikrat rodila dvojčke (dva para punčk in dva para fantkov), Pred nedavnim ji je rekel zdravnik, da bo kmalu rodila — zopet dvojčke. Ko je njen mož to zvedel, je izjavil novinarjem: »Moram priznati, da so mi že odveč vedno dvojčki. Nisem pa tudi vedel, da imamo »štorkljo z dvema kljunoma.« PRAKTIČNA NAPRAVA ZA OTROKE-NEJEDCE Matere dobro vedo, da otroci veliko raje jedo v družbi drugih otrok, kot pa sami. Toda če je v družini edinec ali edinka, je to neizvedljivo. Zato je neki ameriški tovarnar igrač izumil napravo, ki ta problem rešuje. Skonstruiral je namreč majhno posodo za hrano, h kateri je pritrjena figura psa, muce ali punčke, kar je pač našemu otroku najljubše. Ta, na pr. psiček, odpira in zapira usta in je z nevidno cevjo zvezan z jedilno posodo. Mati reče otroku, da bo jedel z njim tudi psiček in da to dokaže, da eno žlico otroku, eno psičku. O-trok je navdušen, kako pridno psiček je, pa mu še sam pomaga z velikim veseljem. Tako otrok tekmuje in ne ve, da pride hrana, ki je jo psiček »pojedel« po nevidni cevi spet v njegovo posodo. PRIPRAVA ZA SUSENJE IN ZRAČENJE PERILA To je naprava, ki vam v zelo kratkem času perilo posuši in prezrači, tako da ob deževnih dnevih ni vec po kuhinji obešenega perila, ki tam izhlapeva in kvari zrak. Po uporabi se priprava lahko zloži in zavzame prav malo prostora. RED PRI KUHINJSKIH KRPAH IN BRISAČAH. Tudi pri kuhinjskih krpah in brisačah mora biti red in snaga. Brisače za roke morajo služiti le svojemu namenu, brisače za posodo pa spet svojemu. Za porcelan, za steklenino imejmo posebne krpe oziroma brisače. Za črno posodo lahko uporabljamo tudi pisane. Štedilnik čistimo s starim časopisnim papirjem, ki ga po uporabi lahko zmečemo v ogenj. Po vsakem umivanju moramo krpe oprati z milom ali pralnim praškom v vroči vodi in jih posušiti na zraku. Le tako se bomo iznebili neprijetnega duha, ki ga razširjajo nesnažne pomivalne krpe, in bo posoda res čisto pomita. Sedanji! ženska moda postopoma uvaja svoje novosti in m pretirana, odreka se kričečim posebnostim in je kultivirano preprosta. Silhuefe so različne in si jih lahko po svojem okusu in poslal i primerno izberemo. Možnosti je za vsako izmeti nas dovolj. Poudarek je na ženskosti v nasprotju z medvojnim časom, ko se je žen. ska nioila že zelo približevala moški. Močno konkurenco kombinacij bluze s krilom dela letošnja zimska moda z dvodelnimi oblekami, ki so zelo praktične in elegantne. Eleganca in praktičnost sta dve glavni potezi letošnje mode. Linija je. naravna, nič pretirana, francoska. Široka. razgibana ali čisto ozka krila, polni boki, nekoliko tesen pas, na- f/Ukrncnki rahlo spuščena ramena. Krilo je včasih podprto z naškrobljenim spodnjim krilom. Ozko krilo je če s to razširjeno z draperijo. Včasih je krilo i pasu nekoliko dvignjeno, gladko ali v večvrstnili naborih, kar pa zahteva ozek pas. I\'ašo pozornost zasluži velika izbira bluz. Poleg e pasu tesnih bluz vidimo tudi popolnoma ravne amen-kanske bluze t. zv. »shakers«. Bluze imajo najrazličnejše vratne izreze, vložke in okraske rokava pa ozka ali široka, dolga ali tričetrtinska. TELENA VZGOJA • 5 K) M • 5AU RADÍO - OGLASI - OBJAVE Debansba mladina v vrstah „Partizana" Za ustanovni občni zbor telesno-vzgojnega društva »Partiizan« je bilo v Dekanih veliko zanimanje. Predvsem je razveseljivo dejstvo, da se je zbora udeležila vsa tamkajšnja mladina, ki bo v novem društvu do-bila vse možnosti za udejstvovnnje na najrazličnejših področjih. A imenu okrajnega odbora »Partizana« je pozdravil zborovalre tovariš Angel Gruden, ki je prikazal pomen in cilje te organizacije in njene letošnje naloge. Dekančani so sklenili. da bodo s telesno vzgojnim delom začeli takoj. Pred dnevi so že dobili potrebno telovadno orodje, tako da bodo lahko začeli z vsemi panogami telovadbe. Zaenkrat jc telovadba še v dvorani zadružnega doma, verjetno pa bodo že v tem letu zgradili novo telovadnico pri poslopju gimnazije. V novo ustanovljenem društvu »Partizan« bodo delovali tudi dramski odsek, pevski zbor, godba na pihala in strelska družina. Računajo, da bodo že v prvi polovici marca organizirali večjo telovadno akademijo, na kateri bodo nastopili tudi člani »Partizana« iz Kopra. Veliko zanimanje za ustanovitev telesno vzgojnega društva »Partizan« pa je tudi po drugih krajih koprskega okraja. Že v soboto bodo imeli ustanovni r>bčni zbor v Piranu, v nedeljo pa v Šmarjah. V kratkem bodo ustauovili društvo »Partizan« tudi v ICortah. Kolesarji Proleterja so se pogovorili o prihodnjem delu \ nedeljo je bil v Kopru letni oljčni zbor kolesarskega društva Pro-leter. Na zboru so se pogovorili o lanskem delu in o prihodnjih načrtih. V letu 1952 so sodelovali kolesarji Proleterja na 28 kolesarskih prireditvah in zmagali 21 krat. S tem so se uvrstili med najboljša kolesarska društva v Jugoslaviji. Med posamezniki je imel največ uspeha mladi Brajnik. prvak Jugoslavije za leto 1052. ' Razen uspehov pa je bilo v društvu tudi marsikaj negativnega. Predvsem je vredno vse obsodbe ne-športno obnašanje nekaterih članov, ki so se bavili z nedovoljeno trgovino. V prihodnje bo uprava uvedla strožjo kontrolo, da bi se taki pojavi onemogočili. Med najvažnejšimi prireditvami, ki se jih bodo letos udeležili člani Proleterja, so dirka po Hrvatski in Sloveniji, prvenstvo FLRJ v Sarajevu, dirka po Vojvodini, .po Istri in »Od Triglava do Jadrana«. Javornik vabi smučarje Na Javorniku nad Idrijo, ki ima nadmorsko višino 1293 m, so krasna smučišča. Marljivo planinsko društvo iz Idrije je na njem letos odprlo zelo udobno kočo, ki jc oskrbovana tudi pozami. Zelo primerna je tudi. za smučarske tečaje. Letos so tu gostovali taborniki iz Idrije, katerim se jc pridružila tudi idrijska gimnazija. Smučarji, izkoristite še zadnje dneve letošnje ugodne zime! "-¿M."/' '/t ■ ¿Ü81 Koča SPn Idrija na Javorniku »Odred« - »Proleter« 6:0 (3:0] Nogometno moštvo ljubljanskega Odreda, ki je na štirinajstdnevnem treningu v Portorožu, jc v sredo odigralo prijateljsko tekmo s koprskim Proleterjem. Domačini, ki so se vso tekmo požrtvovalno borili s tehnično mnogo boljšim nasprotnikom, niso igrali tako podrejene vloge, kakor kaže rezultat. Imeli so celo več lepih priložnosti za dosego častnega gola. ki pa so ostale zaradi oklevanja n aipa rl a 1 cev 11 eizkoriščenc. Moštvu Odreda se vidi. da je pod veščo roko trenerja Bročiča precej napredovalo glede sistema igre. ter obvladanja žoge. Nastopili so tudi nekateri novi igralci, ki pa vsaj v tej tekmi niso pokazali nekih posebnih kvalitet. Najboljši igralec Odreda in sploh na igrišču je bil Toplak. Pri Odredu so se odlikovali še Medved. Žumbar. Peli con in Haclor. pri domačinih pa zlasti Ledja na c ter Krsto-vič. Gole so dali Toplak 1 ter Ila-clcr in Klanoišar po enega. Nadaljevanje nogometnega prvenstva koprske podzveze >Proleter< je v tekmi z >Auroro« razočaral V nedeljo se je nadaljevalo nogometno prvenstvo koprske podzveze. Največje zanimanje je bilo za tekmo med koprskima moštvoma »Proleterjem« in »Auroro«. Mnogi so pričakovali zmago »Proleterja«. ki je v zadnjih tekmah pokazal odlično for- mo, toda oslabljeno moštvo je razočaralo številne gledalce in klonilo z rezultatom 0:1. Zmaga »Aurore« jc popolnoma zaslužena, saj jc del tekme igrala samo z desetimi igralci. »Proleter« je igral zlasti v drugem polčasu brez sistema 111 pustil, da mu je »Au.rora« vsilila svojo igro z dolgimi pasovi. Tekmo je precej ovirala megla, ki je tudi sodniku naložila nekaj grobih napak. Največja med njimi je vsekakor nepravilna doso-ditev kola proti »Prolelerju«, iz katerega je padel edini gol, \ Dekanih je domači »Jadran« izgubil proti »Piranu« s tesnim rezultatom 1:2. Po poteku igre bi »Jadran« zaslužil neodločen rezultat, »Odred« je premagaj v Momjanu do. niače moštvo z rezultatom 6:1. Brije im B.rtomigla pa sta si razdelila točke. V vodstvu je še Vedno Piran pred Auroro, Odredom in Proleterjem. A nedeljo bodo na sporedu naslednje tekme: V B r t o 11 i gil i, : Brtonigla-lmag. v Kopru: Proleter-Jadran, v Piranu : Pirau-Soline. v Izoli : Izo-la-Momjan in v Umagu: Odred-Buje. Vse tekme se začno ob 13.30. Zbor telovadnih vaditeljev koprskega okraja V nedeljo so se zbrali v Kopru telovadni vaditelji koprskega okraja. PrisoUvh je bilo 22 članov in članic, pogrešali pa smo predstavnike Izole, ki iz nerazumljivih vzrokov niso prišli. Vaditelji se teoretično in praktično predelali vse vaje za pionirje in pionirke, mladince in mladinke ter za člane in članice, ki pridejo v poštev za republiški zlel »Partizana«, ki bo junija v Ljubljani. Vaditelji so sklenili, da bodo z vajami ' pričeli Lakoj po vseh društvih. Ob koncu so sklenili, da bodo povečali disciplino v vseh organizacijah »Partizana« ter se še večkrat na skup-ndi sestankih pogovorili o raznih vprašanjih ter izmenjali izkušnje. Najvažnejši sporedi od 28. februarja do (>. mana 19>'i SOBOTA. 28. II. 11.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba in objave. 1 1.30 Jezikovni pogovori, 18.15 Iz albuma F. Chopina, 18.30 Morja široka cesta. 21.00 iillllii,ilHlJuillll(i,illllii,illlltiillliii Vam nudi najboljSo izbiro industrijskih in prehrambenih artiklov. — Oglejte si naše izložbe in se boste prepričali. SIK JOLANDA. rojena 27. 12. 1930 v Dekanih, istotam bivajoča, je izgubila osebno legitimacijo štev. 19098/ 9084. izdano od občinskega LO De-kani dne 10. XI. 1952 ¡11 jo proglaša za neveljavno. Križanka Dragi moji bralci! Prej ko vam začnem praviti moje »štorje« in težave z mojo novo službo, vas vse skupaj pozdravljam čez hribe in doline. Dam vam znat, da sem bil bolan na »florenci«, tako da me je Juca tri dni »peštala« v postelji, šestkrat me je podkadila z mrvami od sena in sem moral piti lipov čaj kar »na kontrat«. Ko sem se pojavil v uredništvu, me je čakal velik kup pisem in »kartolin« iz vseh krajev naše dežele. Pisal mi je tudi Pepi s Kolu-drovce in me povabil na »ohcet«, ker se spet ženi. Drugi me prosijo, naj bi se tudi njih spomnil in kaj lepega napisal. Eni mi grozijo, da me bodo »natoukli«, zato ker sem jih »špotav«, spet tretji me »ne muč« prosijo, da jih ne denem v torbo. Pišejo, da se bodo popravili itd. Največ je pa pritožb in intervencij, tako da bi moral odpreti posebno pisarno za pritožbe in intervencije. Na ulici sem srečal blagajnika SIAU iz Bržanov pri Marezigah, ki mi je dejal; »Pruosim te, Vane, ne napisat, de sm zgubu članarino, ki sm jo pobrav od članov. Denu sm jo u žep, ki jema veliko luknjo. Ani pravijo, da sm jo zapiv.« »Ne buj se,« sem mu rekel, »moučov buom ku zid!« in tako tudi obljubo držim. V ponedeljek me je pot zanesla z avtobusom spet v Marezige, ker sem slišal, da imajo z blagajno v zadrugi veliko smolo. »Kej je spet pr vas«, sem vprašal. »Teku«, so rekli, »naša kasa ne zdrži, pušča ku stare brente«. »Pa kulku sovdov je steklu ven«, sem previdno vprašal. »Ne znamo, zatu ki tisti, ki so sov-de šteli, se še niso prjavli, tisti pa, ki delajo v zadrugi, pa ne znajo povedat, kulku so jih nuotri pestili,« »Aha«, sem potrdil odhajajoč, »se mi je sanjalo, de buo kej takiga.« Ko sem proti večeru prišel domov, me je Juca napadla kot sršen: »Vane, jest čem, de mi kupiš francoske pete. Tu je zdej modemu jenu vse fine žene jih jemajo.« V glavi se mi je mešalo. »Kakšne francoske pete, ki si tu slišala?« Potem mi je v eni sami sapi natrobentala, da je o francoskih petah slišala na »korjeri«, ko se je peljala zjutraj v Portorož. Z njo so bile nekatere žene, ki so govorile o lirah, francoskih petah, o finem društvu, o plesih v hotelu »Triglav« in tako naprej. »Jenjaj anbot,« sem rekel, »ku če buh, ti jih kupim, tudi ku bi morav puanjih na vrh Triglava, pa še per-manente ti' dam napravit, de boš sita,« Naslednji dan sem šel v Koper, O-pazilsem, da je zginila mešalica za beton, ki je bila štirinajst dni na letovišču pred hotelom. Ker ima izven sezone 60°'o sindikalnega popusta, se je z avtobusom odpeljala v Slovenijo na skijanje, V Koper se je pa pripeljala z ladjo, tako da je uživala tudi na plavem Jadranu, dokler nas ni zagrnila megla, ki so jo pripeljali z avtobusi iz Ljubljane. Bila je tako gosta, da sem avtobusno postajo zagledal šele, ko sem z nosom udaril v steklena vrata nove čakalnice, ki je lahko ponos koprskega mesta. Zgradili so jo v rekordno hitrem času. Opremljena je najmodernejše s »centralizirano« kurjavo, in udobnimi naslonjači. Manjka ji samo dvigalo, pa bi delala čast lahko tudi Zagrebu. Hotel sem se vkrcati za Šmarje, pa me je prijatelj Lojze potegnil za rokav: »Vane, keku se upaš jet tam guar, kaj ne veš, de so tam ani tri ali štiri barufanti, ki te za prazen neč namlatijo, de ne buoš znov, ki so ti rebra. Zmeraj so v oštariji in delajo sramuato vsem šmarčanom, povrhi so še člani zveze, ki bi morali dajat drugim zgled.« »če'je ta- ku, pa ne grem,« sem rekel in se odšel raje kopat v novo koprsko mestno kopališče, ki ima prhe, kadi, prostore za masažo, brivntco in bar. Odprto je bilo lansko leto na dan prvega aprila. Na poti domov sem se malo zaustavil v agrarni šoli v Škocjanu, da bi mi dali nekaj sadik. Tam sem zvedel, da je petnajst sadjarjev iz Maribora napravilo v enem dnevu isto delo kot lansko leto petnajst domačih sadjarjev v štirinajstih dneh. Domači trdijo, da se počasi pride daleč, hitrost pa da ni še nobenega postarala. Po cesti mi se je 2el'a Tonkina iz Ospa pohvalila, da se AFŽ pri njih že sedaj pripravljajo za osmi marec. Imele bodo tudi igrico in godba jim bo zastonj igrala. Povabila me je na prireditev, ko sem jih pohvalil. Obljubil sem, da pridem. Povedala mi je tudi, da je pri njih sijajno u-spela nabiralna akcija za sv. pusta: zvrhan koš klobas, jajc in dve bren-ti vina. Članarine za SIAU pa jim še vedno ni uspelo poravnati. Doma me je čakalo šest vabil za razne sestanke. Na enem me vabijo na ustanovni občni zbor bivših direktorjev raznih podjetij in ustanov, ki bo v Kopru 29. februarja. Glavni cilj novega društva bo borba za rehabilitacijo in ustanovitev novih podjetij. V vabilu piše, da bo to društvo eno najmočnejših v o-kraju, takoj za penzionerskim in da se mi obetajo še velike možnosti. Za normo bom imel izdelavo tarifnega pravilnika, plačo pa po želji. »Nikamor ne buoš šil«, je rekla Juca, »leti, doma buoš, buom ti jest pokazala pravilnike. Norme sm ti nardila, pa se jih ne držiš, huncut!« Moral sem ubogati, povečerjati in ... nasvidenje prihodnji petek Vaš Vane Vodoravno: 1. vrsta športa, 7, obel, jajčast, 8. čuvar, 10. turški bog, 11. kazalni zaimek, 12. reka v Afriki, 13. dragocen karnen, 16. kemični znak za element »tantal«, ;2.p. žensko ime, 21. okrajšava za približno, 22. ne vidi, 24. oblika glagola snesti, 25. rajon, oddelek, revir, .26. ostudna žival. Navpično: 1. novo mesto v Sloveniji, 2. podolgovata skleda, 3. zatočišče automobilov, 4. kol ob cesti, 5. preprosta posoda za vodo, ki se uporablja zlasti v puščavah, 6. glavni števnik, 9. gorska vrsta v Dalmaciji, 11. naš voditelj, 14. nastane ob butanju morskih valov v čeri, 15. dva soglasnika, 19. novoletna pesem, 22. padavina, 23. angleški zunanji minister, 24. jeza, bes-nost, 25. reka v Italiji. 14 25 26 2't iiitfUi 15 (8 n 12 19 16 jffiif: 23 LÜ88: REŠITEV KRIŽANKE IZ 8. STEV. \ o do ravno: 1. lok, -L sok, 7. aliansa, 8. um. U. Ra, 12. razsvit, 15. se, 16. as 17. it, 18. da, 19. kre-taiti, 22. a