Naj Teč j i slovenski dnevnik • ▼ Združenih državah Vetja ra vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 i inozemstvo celo leto $7.00 NARODA >gr- 1 ■ =ie 3Ui i HB List slovenskih: delavcev v Ameriki* TELEFON: C0RTLANDT 2876. The largest Slovenian Daily in* the United States. Istiraf every day except Sundays >J and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, Ni Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 111. — ŠTEV. 111. NEW YORK, TUESDAY, MAY 12, 1925. — TOREK, 12. MAJA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876. NAZORI AUSTEN CHAMBERLAINA Senator Borah podpira nazore Austen Chamber-laina glede izprememb v versaillski mirovni pogodbi. — Tozadevna poročila v listih niso niti malo presenetila oficijelnih krogov v Washing-tonu. — Pariz je uverjen o angleško-ameriškem dogovoru. Poroča Charles Michelson. VOLUME xxxm — LETNIK XXXJTT. WASHINGTON ,D. C, II. maja. — Tajni memorandum, katerega je sestavil angleški minister za zunanje zadeve, Austen Chamberlain, in v katerem je obrazložil politiko angleškega zunanjega urada glede evropskih afer, je vzbudil veliko pozornost v tukajšnih diplomatičnih krogih. Ta memorandum je bil objavljen v nedeljski izdaji Worlda. Chamberlain praktično priznava krivico, storjeno Nemčiji v onih določbah versaillske mirovne pogodbe, ki se tičejo gdanskega koridorja ter razdelitve Gornje Slezije. Namiguje, da bo treba te določbe končno korigirati. To bo seveda vznemirilo Francijo, kljub migljaju, da mora Anglija v svojem lastnem interesu zajamčiti Franciji in Belgiji, da se ne bo dovolilo nobenemu'narodu navaliti na ozemlje, ki bi mu dalo kontrolo nad kanalskimi pristanišči. Opaziti je precej bojazni, da bo Francija spojila predloge te poslanice s koraki, katere so že storile ali nameravajo storiti Združene države glede uravnave francoskega dolga v Združenih državah. Francozi so bili prav izza washingtonske razoro-ževalne konference prepričani, da je sporazum med Anglijo in Združenimi državami, ki sicer ni pisan, a je raditega prav tako uspešen. — Res je, — je rekel senator Borah, načelnik senatnega komiteja za zunanje zadeve, — da ne bo v Evropi nobenega trajnega miru, dokler ne bo versaillska mirovna pogodba drastično modificirana. Versaillska mirovna pogodba je vsebovala ter vsebuje seme številnih vojn. Upati je, da ni preveč oddaljen čas, ko bo ta mirovna pogodba prepisana in revidirana. Ce ne bo preprisana, bo ostala Evropa še nadalje kotišče sovraštva in osveteželj-nosti. Chamberlainova poslanica ima popolnoma prav glede Rusije. Nobenega miru ne more biti, dokler ni uravnan ruski problem. Predlog Chamberlaina, naj se javno proglasi namen Ar;glije, da se zajamči Franciji in Belgiji posest njih ozemlj, kot se to privatno priznava, je zadel tukaj na skrajno ugoden sprejem. Večina sim-patizira tudi z izjavo Chamberlaina, da bi se Nemčija desetkrat premislila spustiti se v svetovno vojno, če bi definitivno vedela, da bo napad na Francijo spravil tudi Anglijo v veliki boj. PARIZ, Francija, 1 I. maja. — Finančni minister Caillaux se bo pečal danes z novo poslanico glede francoskega dolga v Združenih državah, katero je ravno kar poslal v Pariz ameriški državni tajnik Kellogg. Besedilo poslanice ni bilo še oficijelno sporočeno iz zunanjega urada v finančno ministrstvo, a poslanico smatrajo v oficijelnih krogih kot nekak "opomin* \ ki ne vsebuje nikake odločne prošnje za uravnavo. O tej poslanici bo razpravljal kabinet, ko se bo jutri sestal. M. Caillaux, ki je posvetil že dosti pozornosti temu vprašanju, je povecjal svojim tovarišem na zadnjem kabinetnem sestanku, da se bo treba resno lotiti zadeve inozemskih dolgov. Predlagal je, da bi bilo najboljše sredstvo, ka-<. ko poravnati dolgove v inozemstvu posvetiti polovico svot, katere dobiva Franc j a od Nemčije kot vojno odškodnino, plačevanju inozemskih dolgov, dočim naj bi bila druga polovica teh svot posvečena poravnavi stroškov, ki so nastali vsled rekonstrukcije opustošenih pokrajin severne Francije. Dva usmrčena v berlinskih izgredih. Šest nadaljnih ljudi je bilo ranjenih tekom spopadov fasistov in Reichs banner, ko so vihrarle kajzerjeve zastave po nemškem glavnem mestu. — Komunisti so o-malovaževali prepoved ter imeli proti-monarhi-stično demonstracijo. BERLIN. N eineija. 11. maja. — Dva Reichsbanner moža sta 'bila ustreljena, št priliki zmagoslavnega vhoda maršala v on Hindeniburjra. da prevzame mesto predsednika nemške republike. Spopad sie jt* završil v Oder be:v bližini g-lavnepra mesta kjer no fašisti, ki so praznoval1 prihod von IIuitlenlburopadov i t ' * ! med nasprotujočimi si strankami.: Dvesto tisoč članov različnih bojevitih organizacij se je udeležilo vojaških vaj. pred no so zavzeli svoja mesta ob črti sprevoda orana je bila nabito polna Sodišče je odloČilo, da bo m.^ž-nar na tajnemi usmreen. dr><*im bodo njegovi -okrivei u^nrčeni na javnem prostoru. Pri obravnavi se je nadalje do gnalo. <1h je sprejel mtv.nar Zad , gorski za svoje dejanj sto dolarjev odškodnine. Ustreljen v gledališču. Komunisti, ki so stkušali skliea ti generalno stavko za danes in' iutri, so dobili oil policije ,pove-'je. tla ne smejo vprizoriti nika-kih demon-rt racij, ki bi bile sovražne novo izvoljenemu prfdsed-niku. a komunist i so izpremenili v zadnjem trenutku svoje zbirali- DUNAJ. Avstrija. 10. maju. See ter sklenili, kljub polieijski Med predstavo Ibsenove igre -]>e-prepovedi. obdržati profti-Hinden-j ter Civnf je bil včeraj izstreljen burgove demonstracije. I Bolgar Todor Paniza. IVtreiila Vlak. 'ki je prevedel predsedni-J ga je Ana Karlineiu. o kateri doka iz lian ovni. j<* zapustil s!< :1-1 mnevajo. da je tajna agentka se nje mesto ob poldveli popoldne, danje bolgarske vlade. l"smrčeni je bil voditelj maee donskih fede-raLHov Obstajalje iz dveh posebnih vozov za Hindeniburga in njejrov štab in vla'k je vozil visok železniški uradnik. Alarmski telefoni so bili obešeni na drevesa in drogovi svetilk pa^tav t> •• i o , r , , n i- , KOSTON , Rusija. 10. maja. — ol, celi poti vhoda v Berlin za slu- h, ..... , . . - . . . . .... , , -»jed tukajšnjimi krošnjam caj, i policija potrebovala na Gobavci kot krošnjarji. kakem mestu ojačenj. Berlin je posvotil celi dan spr-- sn V znamenju blažene suše. Žena butlegarja, ki se skriva pred oblastmi, je bila umorjena in policija išče njenega svaka, k i je pobegnil z lica mesta v avtomobilu. — Nekoč je bila lastnica motornega čolna za prevažanje žganja. 31 r>. Andrew Richard, stara pet it Pest d t set let. 'kojega moža iščejo zvezne (-blast i v zvezi z napadom na nekoga člana carinske ol režne straže pred par dnevi, je bila pstreljena včeraj zvečer na svojem domu v Atlantic Heights. X. J. Pol ur«* pozneje iskala polieija po vseh cestah K.nv Jerseya Cadil-nr avtrnnobil. ki je bil last Mrs Richard in v katerem je pobegnil <'berlfs Riehard. 'njen svak, ki je pbdolži-n uboja. Zen-ka j- bila ustreljena ob pol sedmih zvečer. Sosedje >o povedali .šerifu Van Maderju. da je Jprišel Charles Riehard v malo hi-^o pol ure poprej in da sn j;a čnli prositi Mrs. Riehard. naj ga opremlja na izpreliod v njejie.ni avto-mobiln. Prireja sta se pn pirati ker ni hotela, ona 1<-ga storiti in kmalu nato je počil strel. X» "ii d' "ek je videl Rieharda -ke.'iti v aivt-om« bil. ki je stal tifed liiso ter odhiteti po West Highland Avenue. Deekov oč' je ■•bve-til š-rifa, ki je našel truplo na tleli sprejemne šobe. Žrle v je ila pre*-'treljena *.kozi src. Poleg :ru])!a j. 1- žal revolver, z eno ]>razno patrono. Van Mailer je takoj obvestil državno policijo in v.^ak državni poliieist, ki je bil na raz p o lajiro. je bil jvisla-n. da išče begunsko karo. koje licenčna š:te\"ilka je znana. Razposlan je bil tudi splo-;en alarm in policije, v Jersey City. Hoboken. Wheehaken in Fort l.ee >.o dobile naročilo, naj opazujejo postaje prevoznih čolnov. Tu-i!i nevvorška policija je bila na- ZADREGE FRANCIJE V MAROKU Francija bo potrebovala armado sto tisoč mož ter več mesecev časa, da zatre vstaško gibanje v Maroku. — Poročila iz glavnega stana v Maroku na vojni urad napovedujejo dolgo kampanjo. Marokanci so obnovili napade na Špance. PARIZ, Francija, I 1. maja. — Maršal Lyautey, generalni governer francoskega Maroko, bo potreboval sta tisoč mož, da zatre vstaško gibanje Ab-del Krima ter pomiri Maroko. Treba pa bo mogoče več mesecev trajajoče kampanje, da popolnoma porazi vstaška plemena. Temu mnenju so dali neoficijelno izraza v krogih vojnega urada in to mnenje temelji na poročilih generalnega štaba v severni Afriki. Deset dni je poteklo izza časa, ko je Abdel Krim, načelnik vstašev, navalil na francosko ozemlje v Maroku. Sodeč po ojačenjih, ki so prihajala vsaki dan v akcijsko ozemlje iz Francije in Alžira, mora imeti maršal Lyautey sedaj na razpolago približno 70,000 mpž. Tekom teh desetih dni niso mogle francoske čete pregnati rifskih vstašev iz francoskega ozemlja, in nekatere francoske postojanke so še vedno oblegane. Potrebne provizije jim dobavljajo armadni aeroplani. MELILLA, Španski Maroko, 1 1. maja. — Značilno gibanje rifskih plemen v Beni Sad teritoriju povzroča precej vznemirjenja med vojaškimi avtoritetami. V sredo ponoči so se pojavile številne skupine vstašev pred španskimi postojankami južno od Rasafrau ter otvorile ogenj na vsa španska taborišča. Domačini izjavljajo, da so vstaši prodrli črto med postojankami ter pričeli prodirati po strugi reke Uardana. Dospeli so. že do bližine Afarauna in Sidi Mesauda ter zasedli več gorskih obronkov. Španske vojaške oblasti se boje, da so nekatere skupine vstašev skrite med Dar Quedanti in Kan-dusim, dočim se je završila nadaljna koncentracija čet v neposredni bližini Kadia, glavnega stana španskega superintendenta Beni Said plemena. Domačini izjavljajo, da ima to gibanje namen izvesti pritisk na prijateljske rodove ter jih napotiti, da se dvignejo proti Špancem. V četrtek so odšli iz Melille na fronto vsi aeroplani, ki so na razpolago. Poleteli so nad Uardana dolino, v katero so spuščali bombe. Vsi častniki, ki so se mudili v Melilli na dopustu,* so dobili povelje, naj se takoj vrnejo na fronto. — Dvajset železniških vozov z domačimi nerednimi četami so prevedli danes vtMidar. Poveljuje jim major Varela. Več bataljonov legije tujcev, nastanjenih v sprednjih postojankah, se nahaja v boju i^-za ranih ur. Tornado uničil 13. aero-planov. SAX ANTONIO. Texas, 10. maja. — Tornado, k i je zad 11 Sin-Kon Kield, tr^ovsfco letalno polje v bližini tukajšnjepa kraja, včeraj ponoči, je razdejal trinajst at-roplanov, tri lope in eno delavnico. Štirje uslužbenci so pravočasno jvobe^nili. ugotovili dvesto slučajev gobavo« •--ti. Zdravniške oblasti so izolira- C , .. .... , . Ile žrtve, da preprečijo nadal ino jenui. Srfctean pri oknih ob poti i jnfp|.t.j • sprevoda so stali do $1.10. l'oulič-1 p,. / " , .. . , , . . . . . J icd sedanjim izbruhom m bi- m krosnjarji *o prodajali majhne ](, 0pazhi tllkflJ ž„ ve- kor edneni ikot prenese-;je pr.-povedala komunistom tri vt nem pomenu, kajti v ozračju je pretila nevihta in vspovsod j*e bi-Vo opaziti strah, tla bodo zadele nacijonalis+iene demonstracije na lwm. Štirideset najbolj i;?kuše>iiih in zanesljivih policistov na motor- pro ta-dcanon.straeije in da bo to nih kolewih je bilo določenih kot dovedJo do steyilnih .spopadov tn zadreg. Policija, ki dobro pozna rezjvo-loženje. je izdala odločna povelja. ki prepovedujejo monarlii- xprmstvo za avtomobil maršala. Mobilizirani so bili celo polieij-ski psi. Policjsiki trnki so bili postavljeni na StrategičnJi točkah, z 'rezervami, ki bovne pogodbe. Holj v<.>en je neposredni učinek zmage nemških na-cijonalkstov na meti- vropsko jxlitiko. Prav nič ne pretiravamo r<*snice, če rečcino, tla je bil ta učinek naravnost ciklonski. Xooen drugi dogodek, raz ven vojne, bi ne litega i preizve.sti kaj sličnega. Preko noči s je pričela velika gonja. ko-je namen je »ki« niti now zveze in d< irovore, ki >-e obračajo vsi proti novemu nemškemu predalniku in temu. kar on 'baj? zastopa. Oglejmo si skrbno po-vojni zemljevid Evrope. Takoj zapazimo v izrtoeni centralni sekeiji tega zemljevida narod ali deželo, ko-je zunanje oblika je *lična pnpku žabe, — z glavo, potisnjeno globoko v Xemeijo. s plavutama preti Avstriji in Madžarski in repom proti Kunnuiski. Ta dežela je Oeh« slovaška, kateri preti vsled izvolitve Hindeu-burga po-sredna ali nejHfcsreslna nevarnost. Pra^ra je vsled tega danes središče reakcij-. proti preoI»ratu Xep.itije k desnici Keneš. eehoslovaški minister za zunanje zadeve. ki jo ustvaril Malo antanto. ji* prič 1 -e laj utrjevati to zvezo od Baltika pa do Balkana. V principu je bila njegova antanta prvotni* sklenjena med Če-hoslova&ko. .lugoslavijo in Rmnunsko in ta zveza se je obračala proti restavraciji madžarske monarhije. Pozneje je zavzela ta antanta tališče proti sovjetom in med Poljsko in Riununsko ie bil sklenjen defenzivni dogovor v slučaju ruskega napada na to ali ono deželo. Jugoslavija, K um un ska in (irska so sklenile dogovor proti revolucionarnim izbruhom na Bolgarskem, a danes celo *i>la tega centralno-evi opskega bloka obrača direktno proti Nemčiji. V Si naj i, na Romunskem s«* je vršil pml kratkim skrajno važen sestanek ali kongres Male antante. v navzočnosti in s soudeležbi* Poljakov in Grkov. Mogočna osebnost Beinfša je obvladovala ta kongres. V svojem žepu je imel mandat svojega mogočnega zaveznika. Francije ter pričel formirati blok centralno-evropskih držav, obrnjen proti Nemčiji. Ta ]M)teza, tako skrbno zasnovana1, bo brez dvoma blagodejno uplivala na nemške nacijonaluste ter nekoliko ohladila njih bojevito t. Spoznati hodo»moralt celo oni sami, da nt morejo z glavo skozi zid. Prva naloga Bemša je bila seveda utrditi stališče čthoslovasko republike, ki je postalo vsled izida nemških volitev prav tako kočljivo kot je stališče poljske republike. Če l>o Poljska oklenila formalno pridružiti se Mah antanti, bo (seveda potegnila za seboj tudi svoje neverne zaveznike, baltiške države in celo Finsko. Na prvi pogled je sicer težko spoznati, kakšni skupni jwlitieni interesi obstajajo med Finsko, ležečo na severu in južno (Jrško. Skoro vsi ti centralno-evrop.ki narodi pa 'imajo nekaj skupnega. Tekom vojne so se ali borili na strani zaveznikov ali pa so bili sp!oli šele ustvarjen v>lc l zinage zaveznikov. Vsled te^a so njih intere*« skupni. IleJieš je izjavil na kongresu, da naj bi predstavljala ta zveza centralno -evropskih narodov železen obroč krog Nemčije in nadalje nekako asbestos /ogrinjalo, s katerim bi «e preprečilo rusko-neinško ^vezo. To naj bi pomeiijido iztočni branik evropskega miru. Zapadni branik pa naj bi predstavljale Franciji*. Belgija, Italija in v got oven; obsegu tudi Anglija. Tak načrt, izdelan v I^iiri narodov, bi sevetla zagotovil »*vrop-ski mir. — po mnonju nepolitičnih in nevtralnih opazovalcev v Evropi edmi mir. ki j.- mogoč v sedanjem stadiju evropskega položaj«. \ trenutku, ko pišemo to. je Ilindenburg že predsednik nemškega tajita. Prisegel bo na ustavo, na republikansko ustavo, a nikdo ne more uganiti naprej razvoja časov in dogodkov. Boljše je zavarovati s» vnaprej kot pa gasiti požar ter ustanavljati požarno hrambo šele potem, ko je požar že izbruhnil. Večna cuječnost je cena miru. Peter Zgaga SIK BIVŠEGA KRONPRINCA V MADRIDU kuliranih 210.000 stalnih prebivalcev in 40.živel Vseh avtomobilov je sedaj v mestu 1321. kar znači. da je število luksuznih avtomobilov v zatiljem letu narjistlo za 500. Mesečno se rodi v Beogradu 2s0 otrok, umre pa okoli 200 oseb. V mestiKje 12 bolnic, lb lekarn in j io3 zdravnikov. i- i podu. Piirejajo zadnjem vasu se je tudi dru-b morju. št veno življenje zelo razvilo. \ Strašna rodbinska drama >e jt odigrala te dni v slavonski Uraihovici. Seljak .Joso Pulil, ki je bil silno ljubosumen, je svoji ženi ponoči s sekiro preklal glavo. Bila je takoj mrtva. Morilec se je sam prjavil orožnikom. Letna sezona na dalmatinski ri-vijeri. Iz Dubrovnika poročajo, da je prisp- lo t je kaj v zadnjih dn;*h mnogo tujcev, tako. tla so zasedeni že v-i hoteli. Mnogi tujci so se nastanili po privatnih hišah v bližnji in daljni okolici. Vreme je uprav krasno, kar zlasti upliva na tujski promet. Vsak dan se vršita dva javna koncerta. eden na Pila h. drugi na La-tudi izleti s>o :iu >tu deluje 6 naučnih in naueno-dobrodelnih društev. 77 raznih 17» športnih. Dnevnih časopisov iz i;ija 11 in 50 raznih književnih, •iistrovanih in satiričnih pea*ijo-l"čnih časopisov. Iz Jugoslavije* Grozen zločin vojaškega dezer-terja. V Petrovaradinu se je na pravoslavno velikonoč odigral grozen zločin. Pri takoimenovanih ibeograjskih vratih je bil na straži Arnavt Muktar Hasan, ki je bil »vojedobno že dezertiral od vojakov. Ko sta prišla mimo poročnika Milan Pavlic in Dušan Ro-kotovič, je ustre1!!! oba, po+em pa Ilasan pobegnil proti Fruški gori, kjer je ustavil nekega seljaka in ga z orodjem prisilil, da mu je izročil svojo gornjo obleko. Zasledovala gra je vojaška patrulja, a d<»slej brez uspeha. Beograd četrt milijonsko mesto. Prebivalstvo jugoslovanske pre-stolice se vedno množi, mesto raste in zavzema večje dimenzije. V q:ela v prt- Nesreča na morju. Iz Solita poročajo, da se je v Iruštev. strogo gospodarskih m , , * , .. - ... ^ 1 . / kast članskem zalivu pripetila ve- lika nesreča na mor.?u. pri kateri /je utonilo šest imi1i — trije moški ii; tri ženske — dočim je bilo 12 oseb rešenih. Noreča - j<* dogo-M.^to ima G parkov, -i m-uz-je.j clilil „a ]a4-j kj ,.lovažaljI lnle_ •> gledališči. varijeteje. 7 kine- kn v razne kaštelan^ke kr:,.je. NV-uatografov. :VA hotelov s 1750 po-' ^ nastala ™ ta način, da je sicljami in 4.")L> javnih lokalov. »st.ira latIja- pjl^-aIa vodo in po. Ljudskih šol ima me^o 24.jtopna. prnlno je d -rednjih šol 9. vojaško akademi- sinillšč,1 jo. več strokovnim šol in univer-:o s -"» fakultetami. ' Pestro jt* razvito tudi |K>sb vno 'i vi jt nje. kar priča zlasti dejstvo, la iina mesto G4 bank. ki razpolagajo s 394 milijoni kapitala. Smrt angleškega oficirja v Dubrovniku. V Dubrovniku je umrl te dni •folin Ross CJalle, podpolkovnik uigleške vojske. Prišel je v Dubrovnik na oddih. Vsled nesrečnega slučaja si je pri britju za Dremavica v Hercegovini. Poročajo, da se je v Hercegovini pojavilo vee slueajev tlrema-viee ali spalne l>olexni. Te ravoslavncm pokopališču. Težka letalska nesreča se je pripetila v -Jasen ie i pri Mo-starju. Kapral Petrovič se je bil s pilotom dvignil v letu približno 150 metrov visoko. Močan vrtinec je prevrnil aeroplan, ki je padel na tla teT pokopal pod seboj Pe. troviča in pilota. Oba ta bila te5- e.csti. umrla. Umrli v Ljubljani. Ana Skobec, dnenariea. 30 let: Helena Eržen, .služkinja. 71 let; •Tosip Kmnčič. železniški uradnik v pok.. 71 let: Antonu Peratu. tobačnemu delavcu sta umrla dvojčka. sinček in hčerka, par ur po rojstvu; Mirko Kavčič, bančni uradmik. 25 M; Ivana Žalec, delavčeva žena, 46 let. Moda s svojimi pripomočki vr**d je res nekaj čudovitega. Postarne ženske si znajo tako I'omagat L da bi jim nihče n«> prisodil let. ki jih s težavo prenašajo na plečih. Matere so popolnoma podtfbne svojim dvajset let starim Učenim. Posebno zanimivo je. če živi taka mati pri svoji poročeni hčeri Tbogi zakonski mož večkrat rtis r.c ve. če ima v lriši dve ženi aTi uve tašči. * Prijatelj, ako hočeš uspevati, si tole zapomni: Ni dovolj, ako človek nekaj zna. Ne. ampak trdno mora verovati v tisto, kar zn/. * V tem žalostnem času. v teh krutih razmerah, jt še vedno na svetu par ljudi, ki gledajo v jasnim očesom v bodočnost ter so neizmerno veseli. To so titfti ljudje, ki neprestano računajo, koliko denarja so .si na davkih prihranili, ker ne za-Muzi jo na leto deset ali dvajs.it i Noč dolarjev. * Kol znano, so izbruhnili na Bolgarskem veliki nemiri. Demonstracije se še vodno vrše. in vi da ni kos svoji nalogi. ( Sedanji kralj Boris bo poklical »iz Nemčije svojega očeta, dolsro-nosega Nandeta. češ, če bo kdo juapravil red, ga bo on. Hlapčevstvo je slovanskim narodom še vedno v krvi. '"esar rodoljubni Bolgari niso zmožni, bo nemški pritepeneč z lahkoto opravil. * V današnji številki "(.»lasa Naroda" vidite med drugim tudi sliko span-'kt (ga prestolonaslednika. Fantu bi se dalo marsikaj očitati. !e tega no. da kaže njegov obraz najmanjšo senco inteligence. * Bolgarski mežnar. ki j<* za pa lil iKjnibc v zvoniku katedrale sv. Kralja, bo moral s smrtjo plačati svoj greli. Boljše hi bilo zanj. če bi se držal svojoira poklica in :»i rajši svcčl- prižigati namesto bomb. * Vs.-; ameriška obal od Kanade pa doli do Floride je dobro za^tra žena z vladnimi mctomiini čolni in aeroplani. Kakih trideset milj od obali je pa v,- polno manjših in večjih .*v-ropskih latlij. ki so dobro nato-vorjeit" z najfinejšim žganjem i:i drugimi opojnimi pijačami. Obrežna straža -skrbno pazi, da ne more nobena teh ladij izkrcati -svojega blaga na ameriški obali. < Visoka suhajška oblast vztrajno >krbi in pazi, da povprečni Amr-r i kanec ne more uživati dobrot, katerih ko deležni le tisti Am<*ri-kanei. ki imajo dositi političneir-i vpliva in dopiodiraI dinamkt ali pa nitro-^ilceiin. < '-emur je iiila potrjena policijska teorija, da je '»ila eks-i lozija delo članov "črne roke". l*o". - m drugačno teorijo glede i i:ka eksplozije pa je prijavil • • ■'■■iT r.raun. načelnik detek- let in delavca. s(( našli v :> ne ie . . , , - ,, , ,,.,..' i'.-ke - -e Alteirln nv okraja. Re- ljek mrtveira v kit n liise. ntvstre- ' . ,. , :el je. na kažejo uvodna porcn-iia štirih detektivov, katere j»> po>la! Ijenega skoc^i srt prepričanju da je l>: um ; > < i n ko_ra. ki /•• i v i iši p:" *-el: «le?. ktivi za-!išev;!-• v-.-; :•» bival ••• ! iše. V tr*'' :■ m :widst ropju so ■ i:';. -/ih. da je po-ial iJominik \"ah ii-i. se.lem in d'.'aj^ ; let ;i?-i natakar, n "vozen rekom zaslišanja O-mI« !-žili mi ira zločina in je priznal. — i "str*. !il -"in ga. je r« k-*i detektivom. Vide! em :>i-Janeura •• oko!'.-i h':.* 'n po/nej*-mi je pove lal nek" leček. da < nahaja v ki ti z majhno deftlieo N: :e] -im tra. .i: / • o!".' .i \ nan ju. l/.'rg;:' — • -11» •:•>::.;. Ko : posege! V svoj ž p. sem potegnil revolver t ••!• i II -1 r.-lil. Policija je do-a.da. la j - n-!:-1 jeni sed ' ! " Siri-1- ladi si i'"-lie«..'a li. :/•.(:;! "ir;- je bil tudi trrkra; vine, vloma in pada. !pr: rad. t ;' "iuskeira na- Skrivnostna eksplozija. PlTTSfU "M-Iil. Pa.. 7. ma.;:i. t >irn.jt-Lr;t i. ki -<> pr :^kavali rnr valine treh po-!.«pij \ Sw;-sva!e iki bila tEnič.nia v>lrd »*ksp!o/: je in ouiija. so našli o-eni !rn.|»"T Vseh osi m žrtev j'- pre Nt^vlja b> člaiie iste družine. Mr. in Mrs. •ter. ml« s sta l>ila >tariš:< Mr-. < 'ar' Keirlar in Mrs. <":irl I»al.lu- in bili ubiti > tremi možmi in ••nim sinoni LialJusovih. Osma žrtev je bila neka sestra Mrs. .Jeremi.--. na lice mesta takoj po eksploziji, 'bi je povzročil požar plin. ki je ■ksplodiral. SINTETIČNI SLADKOR \V.\s||!.\(;TOX. 1). <\. S. maja. i«b je dfi-pelo v ne\vyorško pr>-":" i i ~ * \ '• l i- >e gab 'i nemškega manth in.-bi. j-* dobil trgovinski urad ši* » i'' ;i vprašanja. Vsled '•••"a j" izd;.? trgovinski tajnik to-i' vii". izj-!' o. N miški mantha-• o}. koieja p; " • 11T i bili tekom ■ • ine :vno «dvz**-ti ter izrodili : : '< " -11 * i ' !: nieal Pounda-; ■. ;<• b:! v z:obi i :i! «"a-u v \etn-i j i t ak« :z!>< !jša:i da je ogrožena velikansko ameriška industri- b ->ii'.*ga alkohola, v kat ro je la! »žet.ih v"- sto milijonov dobi rjev. Hoover je izjavil sedaj, da so ''družem- države gl • 1-* zna nst ve- ■ 'i pr.'i-kav š-* vedno prve. z'e pr I več me- ci je dospelo / Anglije por'it.'-ilo. da j:» mogoče '/de!ova'i sladkor na ne-organski na'-in. V zadnjem e;ks»i j>a so pri- ■'•« spravlja ri t>» i /.i ii !nva n je -sin-t f-t :<"-n«*ira .sladkorja v zvezo r. mantjanolojn ter -e irlasi. "da j«* mo«roee v slučaju potrebe iztbdo-vati potrt i iii sla l>kor neodvisno od sedanjega sladkorja iz trsa ali pese. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Izvršuje DENARNA IZPLAČILA v DOLAB.JIII vri vse kraje v JUGOSLAVIJI s pristojbino po i 0<1 sto: za izplačila od -ti do $;?5. znaša pristojbina DENARNA IZPLAČILA V DOLARJIH V ITALIJO s pristojbino 3 od slo; za zneske od £1. do £.25. znaša pristojbina 75 centov. DENARNA IZPLAČILA V DI.VARJIH in LIR. 1// po najugodnejših cenah. DENARNE VLOGE prejema na SPECIAL INTEREST ACCOUNT" in jih obrestuje po 4%. Vse vloge so pod državnim nadzorstvom. -Sigurna, točna in hitra postrežba. - GLiAS NARODA. 12. MAJA 1925. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Languag« Information Sorvlc«. — Jugoslav Buraau.) IZTERJANJE NEPLAČANIH MEZD. V pravnem pogledu se mezde izplačujejo na podlagi pogodbe. Pogodba je pismeni ali ustmeni dogovor meti osebo, ki naj plača mezdo, oziroma njegovim zastopnikom in osebo, ki naj izvrši gotovo delo. V vseh sporih, ki se tičejo mezde, treba ozirati se na to izvirno pogodbo, da se vidi, kaj je bilo pogojeno. Radi tega je največje važnosti, da delavec, ko krivda na strani delojemalca, ima delavec razna sredstva na razpolago, da si zagotovi plačilo. Prvi primerni korak je iti k delodajalcu tirjat denar in, ako noče plačati, vprašati za razlog. Dostikrat se zgodi, da se v osebnem razgovoru nesporazmmljenja poravnajo in delojemalec dobi kar rau gre.' Mnogi delavci mislijo, da je to potrata časa in nedostojanstveno. se dogovori, za delo, razume do- .Morda je to res, ali na vse zadnje bro vse pogoje, pod katerimi je IK vendar Iboljše. da -se .spor po mo-vstopil v dogovor. Naj pripomni- 'gočnosti poravna takoj. Zamuda. mo pri tem, da ustmena pogodba je navadno ravno tako dobra kot pismena. Človek, ki se zaveže delali za drugega, naj zlasti pazi na to, koliko denarja naj se mu izplača, kako delo mu je storiti, koliko časa mora delati in vsak drug pogoj, ki -utegne biti priklopljen k njegovi službi. Delavec naj gleda na to, da si je popolnoma na jas-nciii 7. delodajalcem glede svojih pravic in glede tega. kaj naj se zgodi, ko se dogovor konča. Ako lazumcino vse te stvari pri sa-mem začetku. bo veliko manj zmede in sitnosti kasneje. Vprašanje, koliko naj znaša plača, je velike važnosti. Pri tem igrajo dostikrat vlogo posebni državni zakoni, kakor tudi pravila delavske unije, ki zahtevajo gotovo svoto in gotove kvalifikacije, za vrste dela. za katero se delavec udinja. Treba tudi rešiti vprašanje, da-li gre za delo na čas ali na komad, da-li gre za delo po dnevu ali po noči. Glede vseh teh stvari si mora biti vsakdo popolnoma na jasnem, toliko delavec, kolikor delodajalec. Ako si človek vzame malo ča.sa, da mu pravnik ali društvo za pravno pomoč to razjasni, si utegne kasneje prište-diti velike zamude in sitnosti. Dokler gre delo gladko naprej in ur nastanejo nikaka nespora-zumljenja. je prav lahko razumljivo. da delavec utegne smatrati pravna vprašanja kot sitnarijo. Ali čim nastanejo težave, on hoče vedeti, da-li je pravica na njegovi strani. Itegne nastati spor rad slabo izvršenega dela radi razbitega ali izgubljenega orodja, radi ča^sa. odvzetega od dela. radi števila delovnih ur ali radi delavčeve nezadovoljnosti s 'takim delom. V vsakem slučaju treba določiti, kake pravice imata obe stranki. Nekateri izmed problemov so: 1. Ali mora delavec plačati za materijal. ki ga j'' pokvaril vsled •nemarnost i ? '2. Kako odpoved mora dati delavec ali delodajalec, preduo se pogodba razveljavi ."i. V koliko snte delavec biti ne-pokoren ukazom delodajalca ' Ne mogoče j«« dajali točen odgovor na ta vprašanja. Vse je odvisno od ugovora med strankami in lokalnih razmer. Dostikrat mora delavec plačati za razbite stvari. V mnogih slučajih ni treba ni-kake odpovedi oziroma naznanila. da hoče ena izmed strank končati pogodbo. Ali večinoma mora delodajalec, ako odipusti svojega delojemalca brez prejšnje odpo-\ * ti r. pokazati razlog, zakaj je to storil, ali pa plačati delavca za ostali del časa. do katerega je bil najet. V splošnem tudi velja pravilo. da. ako delodajalec piusti svoje službo brez prejšnje odpovedi, ne more dobiti polne plače, da>i v nekaterih slučajih on more dobiti plačo za čas. kolikor je delal. Ti primeri pokazujejo, kako važno je, da se iz samega začetka dobro razumejo pogoji, pod katerimi kdo dela. Nemogoče bi bilo r članku odgovoriti na vwa taka vprašanja. Primeren korak je vprašati kompetentnega pravnika ali društvo za brezplačno pravno pomoč (Legal Aid Society), da ob-jasni deiavske zakone in zakone o mezdnih tirjatvah, ki se nanašajo na dotični slučaj. Kaj pa je storiti, ako delodajalec ne plača mezdne? Ako je krivda na strani delavca, je malo kar se da storiti. Ako pa je j si roški in izguba časa, ki sledijo, ako se dolg iztirja potom sodišča. >n stvari, ki jih je treba pomisliti in ki govorilo v prid hitri poravnavi. Ako pa osebno tirjafnje ne prinese plačila, trdba potem storiti nadaljne korake. Način je odvisen v glavnem od zakonov dotič-ne države. V nekaterih državah zakon določa kazen za delodajalca. ki ne plača mezde ]>o gotovem časa. V drugih državah obstojajo razsodišča, mirovna sodišča in ba-gatelna sodišča, kjer se spori glede mezde obravnavajo hitro, brez velikih stroškov in zadovoljivo. V drugih državah imajo delovni poverjeniki (Labor Commissioners) oblast poravnati take spore. Zopet v drugih državah tr 'ha se obrniti na redno civilno sodišče. Prvi problem za prizadetega delavca je torej, da najde, kakšen zakon velja v njegovi državi oz: roma mestu in kam naj se obrne. Odvetnik ali društvo za pravno pomoč um to pove. Ali. kakor rečeno, najboljše, da človek poprej poskusi priti mirnim potom do plačila. Radi pvieiera hočemo tu navesti nekatere države in omeniti, da Ji volja A' isti kak posebni zakon glede iztirjanja mezd. da-li tam okstaja kaka posebna državna o-blast. ki pomaga delavcu iztirjati dolžno mu mezdo, in kam naj se prizadeti delavec lahko obrne za brezplačno informacijo. Sploh naj se delavec zanaša le na nasvet odvetnika oziroma pravne organizacije. ki pozna pravni lek v dotič-ni državi. California. —^ Ima poseben zakon glede iztirjanja mezd. Obstoja tudi posebna državna oblast — State Labor Commissioner, — ki pomaga pri iztirja«ju. Za brezplačne informacije treba se obrniti na isto ali pa na društva za pravno pomor- (Legal Aid Societies) v San Francisco. L,ong Beach, San Diego in Dos Angeles. Connecticut. — Po tamošnjeni d rža \*nem m zakon u se n»pi a e i I o mezd smatra v nekaterih slučajih ikot zločin. Društva za pravno pomoč sta v Bridgeportu in Hartford a. Illinois. — V nekaterih slučajih zakon določa globo, ako delodajalce ne plača mezde: "tudi odvetniški stroški za iztirja nje mezd so po zakonu urejeni. Društev za pravno pomoč je v Chicago in v \ečini drugih mest. Michigan. — Tu ni [»osebnih zakonov. ni posebnih državnih oblasti v tem pogledu. Informacije se lahko dobijo od društev za pravno ipomoč v Detroitn. Grand Rapids. Lansing in Fontiac. Minnesota. — Tirjatve pod $75 se lahko predložijo posebnemu spravnemu sodišču (Conciliation Court). Drušva za pravno pomoč so v Duluthu. St. Paul in Minneapolis. Missouri. — Ni posebnih zakonov. Državni Commissioner lahko nastopa kot razsodnik. ali ne more izsiliti izvrševanje Svojih raz-sodb. Društvi za pravno pomoč sta v St. Louis in Kansas CItv. New Jersey. — Ni j>osebnih zakonov, ni posebne državne oblasti v tem pogledu. Društva za pravno pomoč so v Iloboken. Jersey City in Newark. New York. — Zakon upraviou-je kriminalno postopanje, ko je pravda končala in se je poskusilo 'dobiti denar potom eivilno-prav-jnega postopanja. Društva za pravno pomoč se nahajajo v sledečih, mestih: Albany, Buffalo, » I Zdrava hrana. Zdravniki že dolgo let predpisujejo custard bol nikem vsled njegovih hranilnih in lahko prebavnih kakovosti. Custard je lahko napraviti, seveda, če se poslužite Star ali Magnolia Mleka. Te vrste vsebujejo v pravem razmerju čisto mleko in sladkor, pravilni sestavini, potrebni za dobro prebavo. Otrokom dajte dosti custarda. Veseli bodo in zartovo'jni. Te vrste se poslužujte tudi tam, kje je treba mleka in sladkorja obenem. Dobre so tudi v kavi in kakavu. PINEAPPLE CL STARD 3 čaše Magnolia ali Star Mleka 1 žlica koruznega škroba 1 čaše sesekanega pineapple z žlici limoninega soka 1 čaša vode 1 žifca masla Dve tretine čaše sladkorja 4 Jajca 2 žlici moke Sladkorni prah Zmešajte m»eko, vodo in maslo. Segrejte v dvojnem grelcu, da bo zavrelo. Pridenite moko, škrob in sladkor. Vtepite v smetano rmenake in sladkor; Vtepite v smetano rmenake in sladkor; pridenite škrob in moko ter vlijte v vroče mleko. Kuhnjte pet minut in neprestano mešajte. Shiadite. Ko Je hlaano, denite v posodo za puding, pridenite pineapple in limonin sok. Pokrite z jajej im snegom, kateremu ste prjdcjcili sladkornega praska. Narahlo zarmemte v peči. BREZPLAČNO Vsak label s teh konev Je velike vrednosti. Za 75 labelnov dobite uporaben nož. kot ga vidite na sliki. Hranite labelne. Kmalu jih boste nabrali 75. Darila lahko dobite v naših premij-skih trgovinah. Če ni trgovine v vašem mestu, da bi zamenjali labelne. jih pošljite Borden's Premium Company, Inc.. 44 Hudson Street. New York City, zaeno s številko darilo, ki je označena na s'iki in mi vam bomo poslali brezplačno. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY, N. Y. 61 East 125th Street BRONX. N. Y. 44 Hudson Street near Madison Avenue 578 Courtlandt Avenue near Duane Street BROOKLYN. IM. Y. near ISOth Street 42(5 West 42nd Street 570 Atlantic Avenue near Nintn Avenue near 4th Avenue LONG ISLAND CITY 1427 Third Avenue 2 Sumner Avenue 44 Jackson Avenue near 80th Street near Broadway near 4th Street York. Brooklyn. Shenectad\* in Yonkers. v Pennsylvania. — Ni posebnih zakonov v tem pogledu. Društva za pravno pomoč so v Philadelphia. ( Pittsburgh. Kfcadiiuj, Scranton, "Wilkesbarre in Harr.-s-burg. Wisconsin. — Zakoaii označujejo neplačilo mezd v nekaterih slučajih kot kazenski prestopek. Društvo za pravno po^ioč se nahaja v Milwaukee. Par koristnih nasvetov. PO HAARMANNOVEM VZORCU Berlinski listi zelo obširno poročajo o tajinstvenih dogodkih, ki jih berlinska kriminalna policija raziskuje v dveh zelo umazanih podstrešnih sobah berlinskega predmestja. Mlada, službo iskajo-ča deklica, je prišla pod raznimi obljubami na stanovanje 52-letnega brusača Albina Tanderskega kot gospodarica-. Tanderski ji je obljubil lepo službo. Ko je deklica vstopila v brusačevo stanovanje, je ta vrgel okoli nje močno vrv. da bi jo povezal. Deklici se je posrečilo pobegniti. 'Bežala je takoj na policijo ter o dogodku obvestila kriminalne uradnike, ki so takoj nato vdrli v stanovanje Tander- V najstarejših dobah so ljudje poznali izključno le rastlinska zdravila. — bivali imajo prirojen nagon, da se zatekajo k zdravilnim- rastlinam. Poznavanje in uporaba teh zdravil vedno bolj pojema med ljudstvom. Pravila za nabiranje in sušenje rastlin. Tudi najmodernejša medicinska f kopriv, trobent ie. jesenskega pod-znanost še vedno priznava goto-| leska ii dr. Vse tu navedene rast-vim rastlinam odlične zdravilne . line ljudstvo večinoma še pozna, lastnosti. V najstarejših dobah pa 'pri nekaterih tudi ve zoper kakšne človeški rod sploh ni poznal dru-| bolezni so porabne, toda pravilno gib zdravil kakor rastlinskih. O nabirati, sušiti in shranjevati naši tem nam pričajo egiptovske izko- Ijudje večinoma jih ne znajo. Tu- pnine. Kralj Salomon je sestavil j di se redko kdo resno s tem bavi, eelo knjigo o zdravilnih rastlinah, ! da bi jih v množinah nabiral, su-ki so večinoma tudi danes še v ve- J šil iai prodajal, ljavi. V sv. pismu čitamo: "Bog je j Za nabiranje in sušenje rastlin storil rastline zdravilne." «tari |veijajo bedeča pravila: Nabirati Grki in Rimljani nam pričajo o ;je treba rastline lo v suhem vro_ čudodelnih uspehib zdravljenja z menu Cvetjej listje in cele rastli_ rastlinami, na pr. Plinij star.. Va-ro, Hipokrat itd. V srednjem veku so se posebno po samostanih bavili s pripravo in uporabo rastlinskih zdravil. V vsakem samostanu je bil po en menih, ki se je popolnoma posvetil taki vedi. Pri tem je seve zabredlo zdravljenje- ponekod v niazaStvo in vra.žarstvo. Celo živali imajo prirojeni nagon. da se v bolezni zatekajo k zdravilnim rastlinam. Vsakdo je .že imel priliko opazovati, ka;ko psi _ .... , , ali maeke poiščejo neke vrste tra- skega. Tu so videli na stropu obe- . "... ;vo ter jo mulijo 111 zveeijo, ako 1- fma.jo pokvarjen želodee. O ranjenih divjih kozah in srnah trdijo lovci, da se valjajo po gorskem tr- sene suhe kose mesa, dru pro meso pa se je močilo v posodi. Prvi vtis na policijo je bil ta. da je odkrila ' pravo razbojniško jamo. . Tanderski je policijskim organim;> cinično vzkliknil: "Gotovo mislite, da ste prišli k novemu Ilaarmannu! To pa ni res! Kaj takega, kot Ilaarmann napravijo druge svinje!" Policija je na stanovanju Tan-dersketra dobila velike mesars. nože. več ducatov moških in ženskih Čevljev, obnošeno obleko in različne dokumente. Tanderskega so odvedli v zapore. Policija je ugotovila, da je Tanderski izvabil na svoje stanovanje 25 žena- in deklic, ki bi mu naj vodile gospodinjstvo. Identiteto dvanajsterih so ugotovili. Stvar je zelo zagonetna in še ni popolnoma pojasnjena. Policija nadaljuje preiskavo. poten. Med ljudstvom pa čim dalje bolj pojema poznavanje in praktična* uporaba zdravilnih rastlin. ne je sušiti v senci na zračnem prostoru, nikoli pa' ne na solneu. Cvetje, listje in cele rastline morajo tudi posušene ohraniti prvotno barvo. Cvetje se naj nabira, ko je v polnem razvoju, ne pa šele oh koncu cvetenja, za sušenje se na redko raztrese po tleh. ki jih moramo poprej pregrniti s papirjem. Med-su Sen j eni se cvetje ne sme premeša vat i z rokami. Posušeno cvetje se rahlo spravi v vreče, še bolje v papirne škatlje. a se ne sme tlačiti, ker se sicer 'zdrobi in odpadejo prašniki. Listje je največ vredno takoj, ko se popolnoma razvije in je še sočno. tj. od meseca aprila do junija'. Suši in spravlja se na isti način kakor cvetje. Cele rastline so najbolje brane še preden popolnoma razvijejo ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo v Rak teden objavili članek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. Kuharski rerept. NAYODLO ŠT. 52 t Paradižniki so zelo hvaležna in zdrava hrana ker vsebujejo dosti vitaminov fJletle velikosti so različni, oil malih pa <[•> velikost' hruške. Najboljši paradižniki za ,!<►-inaoo porabo so oni enakomerne barve, ki so okroirli in gladki. sred njevelikosti. z debelo lupino in drobni semenom. Paradižnike v kanali se rabi neizmerno bolj kot katerekoli druiro stvar v kanali, ker jih je lahko kupiti, ker so poceni in ker so skoro prav tako do- i "■ia »''»'»"o i" materijalom. I prihajajoča i/, vode. bo preprečila žganje in meso bo imelo tudi boljši okus. Domača sredstva. ('e hočete ojaeiti šibeče se sedeže stolov i>. trsja. jih operite z vročo vodo ter posušile na prostem zraku. Nikdar ne postavite železa na pravo plat kakega materijala. katerega likate". Kditta izjema je bombaž. Pazite tudi. da bo vedno eu- .. t .. » v a l or nr'iril »i Milliwuid M dasi pametni zdravniki cestokrat : . . . ' . . . , . , cvetje. Pri visokih rastlinah spod- sanu nasvetujejo tloma<-a zdravila. ....... , .. . ' »T , ^ . ^ , , ... .. i nji. debeli in trdi deli niso porab- \ slučaju potrebe hodijo nasi lju- . . . ... l>ri kot sveži. Predstavite svoji družini resnično okusno juho v/, paradižnikov. koje recept navajamo spodaj. Prepričani smo. da jo Ihk ste ljubili. UKi'SXA .TI HA IZ 1'AItA- DIŽNIKOV 1 kana evaiHiriranesa mleka 1 kana paradižnikov 1 majhna steklenica natlačenih oliv velike žliee stopljenega su-ri»veLra masla "t velike žlice moke 1 čaša vode 1 velika žlica sladkorja S«.l in poper po okusu Nekoliki« sode Malo nutmega. žbic in seli zelene Sejrrite paradižnike, če lioče samo s««k do točke vrel ja. Seirrite \ |»osel>ni jiosodi mleko, razredčeno '/. v« m In. Zmešajte mleko, surovo maslo, dišave, moko ter dodajte vroče paradižnike ter mešajte, dokler s«* mešanica ne strdi. Kadar pripravljeno za serviranje. dečenn. postavite v i»eč malo posodo v. votlo. Para, j Madeže, katere pnvy.iWa vroča | pesihSa na iK>hištvu. .ie linipHi« od-j praviti v. uporabo majhne količine j sladkega špirita nitra. < ^dgniite j nato hitro > cunjo, pomočeno v slad-I ko olje. Itarvo na steklu je nuijioče ««l-I praviti z malo anion i je. Mila v kosminkah ali v obliki ■ prašku so do-^ti l«>ljša >.;i pranje i kot pa mila v ko ni ^eč cvetja in Himen. Poročil se j a na Brezjah Ferdinand Cirman iz Št. Vida nad Npw Ljubljano z Jožico Dercarjevo. rastline rastejo pri nas doma. a o-stanejo neporabljene. Vzemimo za primer razne zdravilne čaje. kakor so: lipovo cvetje, kadulja ali žaj-belj, slez ali ajbež. rman, metatini jah ali materina dušica, sivka ali lavendelj, zlati grmiček ali tav-žentaroža, dišeča perla. peto]rrs-nik, ranjek ali uročnik (detelja), hrdnja ali kokoričnik (arnika), se je tudi listje že deloma posušilo ali se vsaj skrčilo, zato si je treba te kraje že spomladi zapomniti, ko rastline cvetejo. Izkopane korenine se morajo najprej dobro o-prati in osušiti, nato šele se razre-žejo na prst dolge kose. Debelejše korenine se morajo razl^lati. Nato se suše le na solneu. za silo tudi v pečeli ali sušilnicah, toda vročina pelin, krvomočniee, razne zlatice, :ne sme biti Premočna. Korenine trpotec (sok), lapuh itd. Nadalje itrobentie so posebno v novejšem listje malin, robidnic, čemerike, j času čislane in iskane. Italijanska dežela je polna ču-dežev. I/, kraja Chiusi pri Firen/.i poroča list "Xazione." da se prikazuje pastarici. 12-Ietni deklici, katere ime se ne navaja, Madona in se pogovarja ž njo.Prvič je videla mater božjo takole pred do-■brim mesecem. I V-trašiia se takrat in zbežala. Potem je doma pripovedovala. da je videla belo gospo, mleto z zlatim plaščem. Deklica .je nabirala cvetlice, ali ko je pogledala gospo, so ji cvetlice padle na tla. Madona jo je nagovorila in .ji rekla, da naj pobere cvetlice in naredi križ. Deklica je v strahu trikrat omedlela in trikrat jo je Madona spravila k zavesti. Potem mala pastarica ni hotela več iti s svojo čredico ovac na onaj kraj. Njena sestra pa jo je pregovorila, da je šla zopet in, glej, Madona se ji je znova prikazala blizu neke male votline. O bajki mlade pastarice se je med lahkovernim ljudstvom raznesla govorica od sela do sela in (veliki teden ter zlasti velikonočne praznike je prišlo več tisoč ljudi gledat "sveto deklico", ki uživa na zemlji to srečo, da sama mati božja občuje ž njo, in sicer navad- no popoldne od •>. ure dalje do sol učnega zatona. Pred deklico je stopilo polno bolnih ljudi, ki so jo prosili, da naj jih ozdravi. Deklica govori z ljudmi in jim obljublja ozdravljenje pa ne takoj, ampak čez čas. treba potrpljenja. Do deklice je prišel tudi župnik iz Yo-jana don Marehettini. ki je že star gospod in zelo slabo vidi. Obljubila mu je. da za par mesecev dobi zopet dober vid. Škof v Perugiji je posvaril dona Marehettinija, da naj se nikdar ne udeležuje sestankov pri oni votlini in naj pusti deklico v miru. toda stari župnik je vsejedno zbral veliko množico vernikov, ki je šla v procesij i do votline, kjer Madona govori s pastari-co. Tam je imel pridigo in priporočal vernikom, da naj zaupajo v svetega dulin in pričakujejo razsvetljenja o dogodkih pri votlini, katerim bodo sledili čudeži. Srednji veki Italijanska kultura je velika, ali ta je omejena na izvestne višje sloje in mesta, ljudstvo po deželi živi skoro vse še v srednjeveški temi. Povest o Mado-ni in pastarici pa je povsod enaka. Prikaže se ji pri kaki votlini in potem se razširi govorica naokoli^ GfLAS NARODA. 12. MAJA 1925. STRAŠEN ČIN DiraovNKAjKnjigarna "Glas Naroda" V Kološvaru na Scdmograš-kein -e je nedavno odigrala krvava drama. V Gvoroemonostru malem. od v laških kmetom obljudenem selu je opravljal službo grško - orientalskega svečenika že ee-lo desetletje duhovnik Viktor Gi-»irgiea. Mož je bil že nad šest It T živčno bolan, o čemur pa ^o vedeli samo njegovi domači. Pred leti je izginil iz sela. V tem času je bil kraj brez vsakega dušnega pastirja. Nato se je nekega lepega dne vrnil. Pripovedoval je selja-kom, da je bil v samostanu na sveti gori At h r s. kjer s»» je pri svetili bratih poglobil v besede novejrn Kvetega pisma. Samo nj-'gova žena je vedela, da je bil Giurgiea v bolniei za živčne bolezni v Kološ-varu. kjer v je lečil. Vedela je pa t tuli. d* je bilo to lečenje br Uspešno. Stanje živčno bolnega se je s'a-bš ilo od dne do dne. Pred kratkim je rodila njegova žena dete in od tega dne je trpel na fiksni ideji, da ga žena vara z vaškim učiteljem NikoTo Petrujem. Sam je razširjal [»o vasi ve-t i o razmerju njegove žene z učiteljem. V nedelj" jt' s prižnice v surovih namiga-vanjih pridigal o dozdevnem za-konolomstvu njegove lastne žene. ki je .kakor je rekel, pravi primer prešestniee. Tako je nahujskal celo selo proti •4 zakonolomct-ma " S tem j<* vzbudil pri seljakih snm in prinašali so mu na ušesa različne vesti. Že nad pol leta je bil hišni mir pri svečeniku uničen. Dnevno so >e odigravali burni prizori, prepiri so 1 >11 i na dnevnem redu. Mož je vedno grozil že*ni. da jo umori. Svoj načrti, ki si .^n je brezdvomno temeljito pripravil, je ne k ciga jutra res izvedel. Zjutraj je vstal okoli 4. ure ter odšel z britvijo v roki v spalnico svoje žene. V. divjo besno-tjo s • je vrg«I na svojo žrtev. Žena je prestrašeno kričala na pomoč ir, priletela je služkinja. A bilo je prepozno. Giurgiea ji je pr*rezal vrat, nato pa je navalil tudi na služkinjo, katero je sunil v tilnik tako močno, da je obležala mrtva. Žena Giurgice ni bila takoj mrtva. Imela je še toliko moči. da se je zavlekla v otroško sobico in je med časom, ko se je mož boril s slu žkinjo. otroka odnesla iz hiše k sosedom. Na dvorišču se je zgrudila. Med tem so prihiteli na pomoč sosedje, ki so divjajočega besnega svečenika skušali ukrotiti. Nastala je obupna borba, tekom katere si je Giurgiea prerezal vrat. Sodil je Kam sebe. Naseljenci .............................................30 Novele in črtice................................00 Na Preriji ..........1.......................30 Nihilist ..............................................40 Narodne pripovedke za mladino: 36 .40 3. zvezek ................... 4. zvezek ................... Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1.50 Narodna biblioteka: Svitoslav ..... Spis je Ženske v Indiji. .36 ................. >i£,. .35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ...... ........70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 V gorskem zakotju ...............35 Za kruhom .........................35 Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano " 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza £. Kreka .. .25 Ogenj tr. v..................... 1.30 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Padajoče zvezde ir. v............. .90 Plat. zvona trd. vez ...............90 Petelinov Janez vez...............1.— broš.........................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Roža (Albrecht) ........ .25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pingvinski otok tr. v............. .90 Povest o 7. obešenih t. v............90 Po strani klobuk .................90 Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr. vez.......................... 2.50 Plebanuš Joanes tr. vez...........1._ Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar.................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe ............. ,251 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca............A......30 Ptice sslivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) .......... .30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rabi ji, trda vez...................75 Rastoči mesec (Tagore) t. vez.....60 Razkrinkani Habsburčani (Larish) .. .35 Revolucija na Portugalskem ..........30 Rinaldo Rinaldini ...........!.....50 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti.............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga Arabska ......1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez ..j,.... .§0 Strahote vojne ....................50 Stezosledec ......................30 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje .................. .75 Simon Jenko zbrani spisi.........90 Sosedje tr. v......................60 Svetobor .........................50 Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Šopek, ssmotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................go Statistika Indije kaže, da je žensk manj nego moških. Po zadnjem ljudskem štetju je prišlo na 1000 moških 954 — 963 žensk, do-čim je malone v vseli drugih državah žensk več nego moških. Vzrok je ta. da se ženska v Indiji zelo nizko ceni in zato ni izključeno, da se za novorojenčka ženskega spola politična oblast cesto sploh ne zme- r ni in tako ostanejo ženske brez c- Sveta Notburga...................35 Cl*A^Al><«MM O AMA M_ ▼ A —^ _ _ .t__• • _ fc. Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) Shakespeareve dela: Macbeth, t rdo vez................90 Jnlij Cesar tr. v..................90 .........1.— ..........90 vidence. Versko in socijalno nazi ranje o ženskem spolu je med Indijci popolnoma enako onemu med mohamedanei. Indijci se ženijo zelo mladi, vdovam pa je za vedno ^ prepovedan drugi zakon. Bramini Othelo tr. v......... s svojimi verskimi sektami ne do-|Sen kresne noči tr. vez volijo članom svojih rodbin žrtve, j Glavni vzrok, da je žensk v Indiji premalo, pa je barbarski običaj pobijati punčke. Ta nečloveški o-bičaj je med preprostim ljudstvom v Indiji tako globoko vkoreninjen. da so navzlic strogim ukrepom angleške vlade umori novorojenčkov ženskega spola še vedno na dnevnem redu. Za Indijca je sramota in ponižanje, če se mu rodi punčka. Zato je enostavno takoj po porodu ubije. 1 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. zv. Jagnje .................30 .8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj............i. .30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 nost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš..........................25 St. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 St. 9. Univ. prof. dr. France Weber : Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš. ................ .70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., broš.. ...........35 Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 St.* 13. V. M. Garšin: Nadežda Nikolaj evna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš..............30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 St. 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.................30 Št. IS. Jar osi. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. . Št. 19. Gerhart Hauptmann; Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fur.tek, 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš....... Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš....................... Št. 26. L. Andrejev; Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 35. Gaj alnstij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 30. Ksaver Meško: Listki, 144 str..................... .25 50 .45 .25 .50 .30 .80 .35 .50 65 Spilmanove pripovedke: zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25 3. zv, Marijina otroka, povest iz kav- kaških gora...................25 1. zv. Praški judek.................25 3. zv. Tri Indijanske povesti........30 J. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25 Ll. zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30 13. zv. Boj in zmaga, povest........30 14. z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30 5. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest.........................25 16. zv. Zlatokopi. Povest...........30 L7. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30 18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo-narjev........................30 19. zv. Mlada mornarja. Povest .30 tatič, Bevk, trd. vez...............75 Tri povesti trdo vez................75 Zbirka slovenskih povesti: PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 2. zv. Hudo brezdno............... .35 3. zv. Vesele povesti............... .36 Priložnostne pesmi (Grom) ...... $1.10 4. z v. Povesti in sliko ............ .35 Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 5. zv. Student naj bo. Naš vsakdanji j Slovenski akordi (Adamič) II. zv. .. .75 kruh .........................65 I Pomladanski odmevi...............45 Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50 10 12. Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- sti ...........................50 2. z v. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi ...........................50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................5C 5. zv., trdo vezano. Vinski brat.....50 6. z v. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Segnljčica; pravljica s slikami____1.00 Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda....................$1._ Mladi umetnik.................. 1.20 Otroški vrtec ................... j.,20 Za kratek čr.s ................... 1.20 Zaklad za otroka.................3 .20 IGRE Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. zv................80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 MOŠKI ZBORI: Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matica .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica ..................... Narodna nagrobnica (Pavčič)____ Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. Gorski odmevi (Laharnar) 2. z v. .40 .35 .45 A Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) ................... .46 Pange Lingua. Tantnm Ergo Geni. tori. (Foerster) ...............56 12 Pange Lingua Tantnm Ergo Geni- tori (Gerbič) .................5f Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....56 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom. (Premrl) ..'...................46 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerster) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica .... Nočne pesmi (Adamič) ............ Sest pesmi, izdala Glasbena Matica Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .................. .45 1.25 .45 nik) Missa Brevis et facilis (Sattner) .. Missa de Angelis (Kimovec) ...... Litamje presv. Srca Jezusovega (Foerster) ...................... Oremus pro Pontifice ............ Kyrie .......................... K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) ........................ Sv. Nikolaj ...................... NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica ........... Slovenski citrar (Vilfan) ......... Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .40 .40 .40 .40 .40 .60 .40 .60 .25 .25 .25 NOTE ZA TAMBURICE: .8( Beneški trgovec. Igrokaz t 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank .................. Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. DedščSna. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih .................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. Sovražnik žensk, enodejanka,...... Poljub, v dveh dejanjih........... Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45 Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik care vine, veseloigra v 2 j an jih ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35 .CO MEŠANI ZBORI: .30 .30 .30 .35 .30 .60 Planinske II. zv. (Laharnar) ...... Trije mešani zbori, izdala Glasbena j Slovenske narodni pesmi za tambura- I ski zbor in petja. (Bajuk) ........ 1.30 .45 j Bom šel na planince. Podpuri slov. nar. pesmi, fBajuk ( .......... 1.00 Matica .......................45 1 Na Gorenskem je fletno............l.OO I RAZNE PESMI S SPREMLJEVAN JEM N0TE ZA G0SLI: Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in i Narodni zaklad. Zbirka državnih himen petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 1 V pepelnični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica .............75 ; Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 | Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00 Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremile v an jem klavirja...........15 in slovenskih narodnih pesmi . Uspavanka ..................... NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA .50 .25 Narodni zaklad. (Zbirka narodnih pesmi ... Uspavanka ........... slovenskih .90 .70 NOTE ZA KLAVIR: PESMARICE GLASBENE MATICE : Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj........70 4. z v. Tihotapec, 5 dejanj..........60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja.........60 Zbirka ljudskih iger. 1. Pesmarica, uredil Hubad .... 2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic).....3U 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ Slovenske narodne pesmi Benečije (Orel) .......................451 Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič)_____ .§0 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 Moje sanje .......................2© Slovenski biseri, narodni potpouri.... (Jaki) ......................... .40 Golden rain (Aletter) .............20 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20 Oh morski obali. Valček. (Jaki).....48 Pripoznanje. Polka mazurka. — (.Jaki) .......................40 Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .46 : Vesela plesalka. Polka mazurka. 100 j (Jaki) .......................40 ! Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) .......................40 .60 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .......................... 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave....... 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ................... [13. snopič. Vestalka, Smrt Marije De-' vice, Marijin otrok ........... 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov....... .30 15. snopič. Trnki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30 MALE PESMARICE: Št. 1. Sibske narodne himne_____ Št. 2. Zrinjski Frankopan....... Št. 4. Pod oknom............... št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 ! Št. 7. Pri oknu sva molče flonela .. ■30| št. 8. Slovo .......................15 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Pozdrav Gorenjske j, valček ....... 1.00 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) ............ .25 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 .15! At a Penguins Picnic. Intermezzo .15 .15 .15 j Št. 9. Pogled v nedolžno oko ... . I Št. 10 Na planine................ .30, Št. 11. Zvečer.................... j Št. 12. Vasovalce ................ .15 .15 .15 .15 broš. .50 Tavčarjevi zbrani spisi: Izza kongresa ....... Cvetje v jeseni. Vteoška kronika 1.75 2.50 .90 ALI VESTE, — da ho jugoslovanski kralj preživel tudi to poletje par tednov v a Bledu f Ali veste, da so Helmars vedno sveže, ker so v lepenkastih skatljah, kar jih ščiti pred lom Ijenje mter obdrži okus. duh in J svelost 100% Čistega turškega 1o-Jako* i SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš..... .50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., bro«. 105 str......................... .35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselom&rlre crtice t.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladfftlav Novak: Ljubosnm- Tri novele, tr. v................ broš..........................70 Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem..............60 Trenutki oddiha...................40 Vesele povesti...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore broš..........................60 Irdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez.......2 Zmisel smrti......................60 Zapiski Tine Gramontove.........60 Zadni dnevi nesrečnega kralj«......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v. ....................3. Za miljoni, ; .....................65 Ženini naše Koprnele...........................35 Zmote tin konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .... ...............30 .30 Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 {Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 .....30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Mariji- , nega otroka...................30, Narodne vojaške (Ferjančič) Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2. PESMI IN POEZIJE: Bob za mladi zob, trda vez........ .40 Gregorčič, poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Kettejeve poezije trda vez...... Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Prešernove poezije trda vez......1.— Primorske pesmi (Gruden) vez......35 Pohorske poti (Glaser) broš........30 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................. 1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .66 1.10 o.zvezek: Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč...........40 Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; .Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.) ; Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. I.; Zdravice II.; Oče večni; Tone sdnee ...........75 (Aletter) .....................20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat.......... .25 • Newyorške. Različne, ducat ... J25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ....................... .25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po .................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 posamezne po.................05 Importirane prorokovalne karte 1.— ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez.................50 Mlada pota, trda vaz.............50 Sto ngank ..................... V zarje Vidove, tr. vez............90 Vijolica. Pesmi za mladost.........66 Zvončki. Zbirka pesnij u slovensko mladino. Trdo vezano ........ .90 Zlatorog, pravljica, trda vei....... .60 CERKVENE PESKI: Domači glasi Cerkvene mešan zbor ........ pesmi za 1.00 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Masne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) ............:....... .50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo orgelj .......... .50 Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštae znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekom andirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" } SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., Hew York GLAS NARODA. 12. MAJA 1925. (Nadaljevanje.) Voleauski in plemiči so sklenili, da vikarja Janeza vendar ne po-vabijo. Ce bi naddijakon vprašal jk» njem. bi rekli, da se ni odzval povabilu. Toda prostor pri mizi mu ne .smemo pozabili odločiti. — je menil de Formentini. — Prav tako kakor glavarju. — je pristavil de Cucarjrnu. — IV je inopoče. ni< ni nasproti. •— j«' r<'k«>] smeje se voleanski. Vikar Janez pa je sprejel eno uro j »red določenim časom po nad-j/a|lrT)tIlw mjsvi dijakonovem sluyi sporočilo. — Prečastiti gospod nadddija-kon s teboj v Pormentinijevi liiši. — Zakaj ! — je vprašal vikar. — Xe vem. . . — je odvrnil sel. 1 Vikar je šel, se obril in preoblekel praznično. Ob določeni uri j«- stopil v Formentinijevo hišo. Aekaj radovednih ljudi je stalo pred vrati, kjer sta se bila u sadila dva naddijakonova st reža j a kot straža. Duhovnika sta pozdravila in eden njiju je dejal zaupn je ujel njegov pogled z očmi voleanskejra. ki j«* zardel, in je bil videti izredno svež. veder i in slove- n. Vikar je opazil tiho. v, njegovem lici?, je i-kal. ka j hi bilo. — Z očmi govori z dr:i"_nmi o meni, — jo želi nocoj ob osmih govoriti j — nekaj vidi na meni "in me tiho razkazuje! Prekleti človek! Kaj hoče od mene.' Ali mul no vzdihuil ■ sojeno .' Ali res misli, da se sme • in še igrati z menoj.' — Oko s«, je vikarju zalilo v nekaki strašni ijntosti /. motno rdečo lučjo, i da je moral zamižali. Vso silo je j moral obrati, da ni planil kvišku in za vpil v fconeda naproti, naj mu da mil*. — Ne! — sc je krotil. — bodi previden! Osmešiti se ne daj. n" daj se zapeljati! nekaj trenutkov ti j». tu ostati in pojdes in pljuneš in doma popije« vrč krepkega vipavca na tr» plehkobo in to nemarnost, ki ti jo je napravil oni-le čedajtski, ki ti nima kaj — Oba sva Ložana, — je odvr- povedati. nd čuvaj, — pa ta je mutec. Tiho je za-zvenela drobna st. k- 1'na čaša k*mcem mize, šum ob mizi je utihnil. kanonik Falcidij s> je dvignil in je govoril: kra»t-e v sobo. katero so bili j ko zalivalo gostitelju in vsem Khratipm, šega v poki on pospein. < ku>u o(lK*da hi vin. Xa1o pa j«' zač la njegova beseda nekako tipati nekam v še nejafsno. splošno in je kazala, da vendar hoče doti pat i. d'kazati. — ('(poli. — je mislil trpko vikar PotreUnjež. — OpoLi. kaj blodiš kakor maček okoli vrele I:a«e? Kaj tipaš, in ne popadeš? Kar pokaži jarmo; samo fiden ki me skrbi in mi dela preglavice io je tuj! Seveda. o stanovski ljube "zni bletbečeš. Kdtij sem bil jaz nevoščljiv, prepirljiv in ke>mu krivičen.' Glej. glej! Z j.* >wta resnica in jo bom ponovil. In vsi naj jo slišijo, ki s«, nečedni, da bodo čedni. Sovražim svinjarijo! To j<»! Sredi vikarjevih misli je bil dogovoril Falcidij in mu je Ogovori! živahen šum grist o v. ki je vz-dramil vikarja Janeza. Pogleda! je doli proti naddijakonu. ki mu je vdselo kimal: otročiček. živahen in v<*lcr. ker je vse tako lepo in bo zdaj vstal vikar in se zahvalil. Pogledal je vikar na Falcidija in videl, kako trpko čaka. Pogledal je v slednji obraz, le mimogrede sicer, a je videl v vseh stopnjah povelje: zdaj povej! In ta hip se ga je polastil preču-d e n st rah: brc zk onč n a pr a zn ot a. ki ne ve ne misli ne prošnje ne pr>. klona. — lii niti tesga ne vem. kaj je hotel otl mene, — je pomislil. Sklonil je glavo nizko na prsi. Za hip -s COPTBlCHT UMOCRwaOD 4 UK9KWOOB. H. Najdebelejša Indijaifka je brev. dvoma JI < .lulia Litthsnake iz I'oea City. Okla. Stara je 22 let in tehta 4^1) funtov. TRINER S BITTER WINE has caused me cfouige- TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO IZPREMEMBO DANES DANES je mož ven lievoljen < «Išel. I'o jireeuti ntici je sedel k sstjtrku l>rey. teka. 15il je nervozen in rnzilražljiv. Nazaj ure.le je klipil Trluerjevo Creuko Vino in — NASLEDNJEGA DNE je <«lšel ves živahen in vesel. Njegova žena in otroci so veseli. «►-drthii. Trpi vsled irlavohola ter je hn-z vsake energije. Konetio se oiIIik-i. .la v/.a-n:e Triii".-jevo Crenko Vino in NASLEDNJEGA DNE je popolnoma izpremenj-na. I*oje in smeji se. V>a nervozuost je izginila. Trinerjevo Urenko Vino je tlelovaln kot eudež. Triuerjcvo Grenko Vino je zdravilo, ki ga potrebuje te. fe trpite vsleil slahe^i teka. neprehave. zaprtja, imv gostih glavobolov, noči hrez spanja, inučiie nervoznosfti. ponuinjkanja energije, lzeistilo vam ho zelo.lee in r-r.-ve. žlvee. spravilo vaše led i ee in jetra v holjše delovanje in tako se In ste p.»"u!!li kot sje. jMjniaga'o prehavi. njaeiU» povsem dru^aeen elovek. Te poslediee niso prav ni." skrivnostne. Sestavine, enst-ara sasrada in drmra Izhorna odvajalna želi^r-a. korenine in skorje ter staro kalifornijsko vino. staro najmanj tri leta. napra. !ja Trinerjevo Crenko Vin., za tako zanesljivo odvajalno sredstvo in i/.uorno želodC-no toniko. Že :'.."> let uživa hrcxprimeren >lnv.-s v tis,«-,.rili sj,,_ venskih domovih po Združenih ilržnrah in Kan.idi. ("e vam soswlnji lekarnar, ali prodajalee zdravil ne more postreTi. pKiie na: --- ______JOSEPH TRINEB COMPANY. i:«:{-43 S. Ashland Ave.. Chicago, III. -L— ADVERTISE in GLAS NAHODA Franc Ferdinand v pravi luči. ele sedaj več kot deset let po smrti bivšega avstrijskega prestolonaslednika, je izvedela širša javnost, kakšen mož je irtiel slediti staremu cesarju na prestolu. V prvi vrsti mu je šlo za povečanje svojega lastnega premoženja. Kaneelarski Raznoterosti I knjigi. — Kakšno sramoto? — j,- vpra-1 — Tolminski vikar. — je zaklieal naddijakonov tajnik in mu je stopil naproti. Vajen je bil glas-nikovega posla iz (Vdada v kapit-Ijtl. Ko se je zavedel, da si« je zaletel in kot gost naznanil gosta, je rahl» zardel. Obstal je v zadregi. Vikar mu je stopil odloeno naproti in mu ponudil roko. Doma-ein je stonil vikarju naproti in rekel: — To je zelo eitdno nakljueje, a nič ne de; zelo mi je všeč. Vikar je razumel ponižanje svoje. Bile so besede, kakor da jih jc rekel človek, ki se je začudil: odkod, prijatelj, med nas. brez svatovske obleke.' Mrzlo je pljus-nilo vikarju v lica, živo je občutil »tresljaje vznemirjene kože na čelu. Motno je videl v nekaterih licih pomilovalno dobrohotnost, drugod ponižanje, preziranje. Odločno je vstalo v njem: — ICaj mislijo, tla sem prišel na večerjo, kamor me piso povabili? — Obrnil se je ostro v smeri k naddijakonu. stopil naprej in rekel: — Prečastiti, poslali ste ♦pome!1 — Pozneje. — se je nasmehnil naddijakon ljubeznivo in pome-žiknil Falcidiju. Nekdo je odkazal vikarju mesto pri mizi. — Oremus, — je zaklieal volčanski tolminskemu naproti. Ura strašno neprijetnega položaja. ki mu vikar ni sehrtil vzroka w namena, je bila pre«la. H topo mirna^jo je bil prenesel, neskon- nasmehnil onemu in mu odkimal • I tuitrlo vikar .Janez. — Mir! — je zaklieal v.lrugo Falcidij. Sredi njegovega klica je za vpil volčaniski: — Vsemu Tolminu jc že očitno Ztiiauo! — Mir! — je za ukazal presunljivo Falcidij v tretje. Odgovori mu je temen šum mize. ki se je . remaknila, in žvenket eaš. ki so < previ-jrle. Vikar Janez je bil uiiil svojemu nais-protiiiku pestjo v obraz. Tedaj je zakipelo j vo >b mizi petnajst glasov in dvaj-M-t rok je padlo po vikarju l'o-nebuježu in ga -sunilo iz sobe. - Vikar jc stopil skozi vrata, kje-sla stala naddijakonova čuvaja. Nekdo je zaklieal dol skozi okno: — Primita ga ! — Koga naj primemo, gosp-n ! vikar? — je vprašal Ložan. — Mene! — je odvrnil vikar In -e kri pa vo nasmehnil. In šel je -kozi noč in ni vedel, kam gre. vir. Zavedel -- je bi! v "sobi sve-'' • p 'tem, ko se je bil kakor vpi! -!iko na steni in je videl in jf1 liakor govorila žena in je bila lam r je_ svoje deviške prsi razgrnila n je prosil.i, So.hiika strogega. — V'ikai je eb-nest. Njegovi >pf«mini so šestav-ijmi v -legn islalbe šolsike naloge, njegrvo stališče diši zelo po na-ziranju mladega birokrata. ki d a na čok. toda iz epizode. ki Stolctnica železnice. l!7. s, ; : • n a l!>i?o bo [ sto K-r !• N". se Has vie. Dognalo igrali tamkaj pastirji in j>a-! in ;.; v vodnjak 15-letni iljorirje Odrejena je sTr.ej.-i j»re>kava ra/teles nje p uie-reeene deklic« 1 ripovedu.je o njem Nikitseh, ž?,yii i!l i11*' koneu >:n{ Pr *d v a !*;."cviduo. da je k« nčal Fran F« r- /asftl,ov premoga, (ti na nd nekoč razgovor s svojim j-'" •ic/-!l' .i«*/-'--e z za-tavo v r. maršalom tako. da mu je začel me- Lokomotiva — -loviti ST.-phen tati v glavo knjige, dokler ni pre-jIlov strr)j 1 — .i<* vb k';-. -senečeni maršal pobegnil. Poseb- j ti'ost jo km na ur... no siuoio pa je imel s pr^stolona- , s' lnikom njegov brivee M.dlieh Novi prekopi na Poljskem, ki je moral često trpeti za tfljej ^lini>trsivo /.:< .;rivn:! d« :.i -T' !ic. Kadar je 1 > 11 nadvojvoda M'olj-kem bavi / i:a.";:j /;j ■_>• 231 AKROV FARMA. dobra le-^Iopja teki»"-a volt. -_rnr_ ; ka in mrzla voda v liiši. :',() krav. k.-nji. v-e orodje s.- d«.bi za . >10.000: za I.-s se lahko od računa |>.").COO. n. ' -'j na račun. \a»v li "euar. V/. H. Mu r dock. Cooper-town, N. Y. •»n :> n iu -i;:'te volje '?! mu prit! je zmerjal Mcllicha da ga prelepe. Naj- stoji z ripognjenimi kolom pi. . r-j-.v.j .. -vojim visokim gosp.icbnit in srna- da v h:m« j je l«'l vpt.'koj.»ni J Jtra za nedosegljiv humor, ko pri- j podmar-šal vou Pb uis. I sili Nj go v a cesarska visokost . v Pragi poveljnik 102. I boljši prijatelj grajska a gospo- »O noVjh pe.'^i. o. prvi vr-:i v a na!, ki ra bi i ke okrrej- Dombr« ki je bilj-okom Vi-le. 1" ]>ešpolka. i prekop, ki naj dužil tam Toda t- idi I »rt ko Ure-! I i brivca v primerni raizdal j i odpre- j ko i. s|li kovčc.g, v katrrein skriva nad- tega edinega prijatelja, ki ga je; Razmišlja j< [ J * • v * temu | j-ovabil na grad Rluenbaeh. jm-; na.i 1»I ome^očil plovbo tolonaslednik sp;iti v n- ^k iiii in jvoda "pfklon-ki stroj; lda.pcu jc dokaz zlatr-ga Ferdi-"^ prestOlonaslcitniK -pati v u-ni iulovega srca to. da osvobodi hadniškem domu in nadvojvodo-, nadvojvoda o Veliki noči > tarče, j lovec Lndvig P.raunsi ingl je moral ki jih je dal zaspreti zaradi nedo-i mobilizirati vse gonjače, da so v za re--|e> p|ov m j Iti , . zaradi' j •< .! proinoir • v - -po ! i j i: s; ojektiran je tudi bi veza! Varšavo •tov-ka z 1 Mijeprom tudi o prekopit, ki 11! d j>o! j- ruinii!i-kimi rekami. v« ! j me ga pobira!! j a Skrat-ka. Nikit-^h je u, (Dalje prihodnjič.) 'GLAS NAHODA", TJ1E BES'; JUGOSLAV ADVFRTrRmn VBDIDK' "'""M Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja- To stanje ne zanemarjajte. je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in zaprtja. Sijajna tonika za oslabele ljudi. Cena 50c in HMfaMtf —jpr»f prt P^lM. ^ » ^.EVtnh Ciy CEDAR R A P I D S IOW4 ooai i llni s uhlja d navduŠ n z: svojt ga pokojnega šefa in vso kar piše. je namenjeno proslavi is , poveheevan.ju njegovega vpomi-j na. Zato je nj'-gova i/.poved za objekt i xiio javnost tako važna, k -jti N-.kit.seh je spravil na dan vse Ferdinand« vp 'hibe strani r najboljšim namenom. da opere svojega gospodarja vseh oCitkov Kdor je prečita 1 Nikitsaheve članke. ne more več zanikati, da ni bilo kmalu tako ogabnega in podlega značaja na tako odrrovornem m« stu, kakor je bil pmkojni Frar> F rdinand. mož. ki so mu žrtvovali milijoni svoje življenje. Iz malcrijala. ki ga je zbral v svojih člankih Nikitsch. je jasno razvidno, da je bil pokojni avstrijski prestolonaslednik zelo po hlepen. «la si je na vse načine prl-za leval. kakor pravi Nikitsch. u-liilili in pomnožiti hnetje rodbl i.e Est d. da bi mopl d zapustiti -vejim potomcem bogastvo. ee jim že ni sojeno zasesti prestol. Fivn Ferdinand je bil nepre-tann za pt-tami uradnikom haTxs-»urškega rodbinskega fonda : ni •jim zaupal, neprestano jih je nad-, hgoval s smešnimi očitki. s!rd-njič jih je celo denunciral cesarju Fratncu .TožePu. za kar ga je ta po šteno ozmerjal. Prestolonaslednik je smrtno sovražil starega cesarja. Komaj je čakal, da leže stric v grob. stric pa je to ved'"I in je pestolona.slednika globoko nrozi-ral. Fran Ferdinand je bil take omeien in nrtaiven. da so ga lahko vodil: za nos največji pustolovci Tako je nekoč spodil iz službe ne keign gospodarskega uradnika tej imenoval na njegovo mrsto de-nuneijanta. dasi so ga vsi -varil7 pred tem korakom. Kdor mu je skušal nasprotovati ali ugovarjati. je moral zapustiti svoje službeno mesto. — Edini, ki se je drznil prestolonasledniku ugovarjati, je bil njegov dvorni maršal __I prepodili zverjad. ko > bil povn da bi -tari gene-!, ral ne u-trelil zajca tik pred pre-' s t o h > n a s i e d n i k e v i m nosom. Značilno je prestolonasledniko-• vo vedenje napram domačemu u-j "itelju dr. Marseha!lu. ki je po-s\ til nadvojvodovi vzgoji vsa -voja mlada let-a in je bil tudi pozneje še dolgo njegov svetovalec, j Ko je Marseliall odsvetoval Franu Ferdinandu ž«*nitev z grofico Tliotkovo. je prekinil nadvojvoda vse stike s svojim bivšim učitelji m ter ga je neusmiljeno šikaniral hi j preganjal. Po s»mrti kardinala Grascha je bil dr. ^Marschall predlagan za dunajskega nadškofa in cesar Frane Jožef bi bil moral predlagati njegovo imenovaaije papežu, toda nadvojvoda F r«li-naiul in njegova .sopToga sta nastopila ti Marschallu in preprečila to imenovani je. Težko si je predstavljati, kako kruto je postopal nadvojvoda v svojem slavohlepju in surovosti v ]>odrejenimi uradniki, z oskrbniki na svojih posestvih, ni /. vojaki In kaj bi šele bilo. če bi ta človek podedoval haibsburški pr«\st< 1! — j Za njegovo življenje bi bilo po- j ložilo glave še več milijonov ne-: dolžnih ljudi, nego jih je za nje- S govo smrt. dasi je bil najzadnj i vojak, ki je padel na bojn iu po-; I ju. v«'č vreden nogo Fran Ferdinand ! ivstrijske trdujavice (Jr do desetletne knie'-ke dt ki a ,je na- nij. trn Ko- Amer, Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga pro lali več tisoč. Kdor ga hoče iiuo&i. naj ga takoj naroči, ker ga je Ie še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki se niso tarcčili koledarjev, naj se požu-*"ijo. da ne ho prepozno ■3L0VENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. C. ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDXO ODDASTK DRUGEMU NAROČILO, VPRAŠAJTE MENE ZA CENO. Ridgewood, Brooklyn, N. Telephone: Jeffersr.n «253 359 Grove Street DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST MOŠKIH 801EZNI. MoJ« stroka j« zdravljenj« akutnih In kroničnih boloznl Ju •am Im zdravim nad 25 let ter imam akušnje v vseh boieznih . In kar znam alovaneko, zate vas morem popolnoma razumeti In spoznati vaie bolezni, da vaa ozaravim In vrnem mo£ In zdravja. 8kozl ZS let asm pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na men«, moja skrb ps je. da vas popolnoma ozdravim. Ne cdlaiajte, ampak pridite 2'mprejs. iaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v tHw. f». padanje las, belečine v ko«t-ih, star« rane. oslabelost, živčne In bolezni v'mehurju, ledlcah, Jetrah, želodcu, rmenico. revmatizem, katar, zlato ilio, naduha Itd. Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do I. popoldne; ▼ torek, četrtek ln sobota od S. dopoldne do ». srečer; v nedsljak ln r»*»nlklb oc 18. dopoldne do 1. popoldne. Obsojena na osem let jece. J? Al XT BRIE TO. Francija. 11. maja. — flrofiea Lujiza de K-erni-i;on. ki je bila kabaretna pevka v neverni Afriki prf':l pet in tridesetimi leti. ko je služil tam njf*n poTniejši mož kot mla-1 »"-"a-tnik. je bila obsojena na osem lt-t jeV. ker je ustrelil« svojega moža. zadnit*-«ra potomca staro družine. Izjavila jej, da bo vložila priziv. Posebna ponudba našim čitateljem Prenovljen! pisalni stroj "OLTVBB" B streiico n slovenske črke, č, i, i - $25.- 'OLIVER* PISAXiNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati nm pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lafi-Ce rsalf pile Hitrost pisanja iobite S vajd, KLOVENIC PTTBIJ8HINO OOMPA1T5 a«w York, W. T t —— ■—..............—;— "T-1 > GLAS NARODA. 12. MAJA 1925 ŠOLANA. ROMAN. Za "Glas Narcda" priredil O. P: is (Nadaljevanje.) Kaj /.a to, če kramlja ter se zaibava v tem oddaljenem kotu sveta z neivim gospodom Krašovcem? — Pur passer le temf>s! — Da prti/.ene čas. — Pou tem lepim, kom oil n i m geslom se je doživelo i- nešteto pustolovstev, ki bi se nikda rne pripetila v velikem svetni. Za kratek čas! — < VIo boginje >o se ponižale k umrljivitn. kadar se dolgočasile ter jim je manjkalo stanu primernega občevanja. „ , „ In Kurt Kiasuv« e je bij mlad. l»-p. — bil je mož! Edini, ki je bi! na razpolago za zabavo. V se za kratek čas! Ta misel je oživela -Juried. Lahka francoska kri je zakipela a njej t-t s,- pričela hitrejše pretakati po njenih žilah. Vsklilo je "v njej vse tajno, nezdravo čitanje. kateremu je udajala v poznih iio'nih urah t<*r -e pripravljajo roditi sad. Vrnila je v j^ral ler Mopila prvikrat po več dn.h pred ogledalo. da natančno preiuotri svojo zunanjost. Kiim Krašovec je bil pozdravil dvorljivo. a popolnoma brezbrižno in formalno. Niti /. najmanjšo kretnjo ni pokazal, če mu kontesa njraja ali n<\ če Lra pogled nanjo razburja ali če ga pušča lila 1-nim in brezbrižnim. Mladi gosjj«idjc imajo navado dati izraza svojim čustvom ob prvem pojile«]u na kako deklieo. a volonter se ni niti pravilno ozrl v kontesa. ko jo je srečal. Ali ni' jjoče ni ved 1. kdo da je? I o bi bilo ticmojroče. Nikilo bi mu ne zaiu«»]eal največje novice, kati ro je doxivt 1 grapričo odlične in visokosfro* če dame* P.k* meaoči'. č. | rav imajo mladi ino'ki navado ozirati se proti nedosegljivim žveplam ter si jih želeti. To je opaziti v vsakem ži^ ljen ;skem položa ju, od t r«r«vsk«" ra uslužbenca, ki obožuje hčerko sv« j< jra pr:nc:pa'a pa do komornika ali pribočnika, ki ne smatra niti krone princesinje za znamenje v."-ne odpovedi. Kaj ti' btJira, če le ljubim? Srce človeka je I»ilo od nekdaj v-taA. ki se je upiral proti človeškim postavam in omejitvam. Ljubezen mu i kajti ljubezen dela v>e ljudi enakim, Kak-ne vrste človek je pač ta Kurt Krašovec? — .loricd j" p »-zorno zrla v ogledalo. Njen ostri, lahno zarjavel obraz je dobil še ostrejše poteze. Ali mu mogo«'.' ni ugajala ? Ali je mogoče že podaril svoje si kaki rdeč« lični vaški gospodični ' SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLJE PARIS 16. MAJ A FRANCE — 30. MAJA. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE 'Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK ■^MaMMMMM^^M ALI LOKALNI AGENTJE Kaj jedo Indijci* Vermicelli pudding, bread and | butter pudding in braked custard, j Vsi trije puddingi se pripravljajo ;zelo enostavno. Vzame se mleko, raztepe v njem jajce in doda malo rižove moke. V prvem slučaju se polijejo s tem kuhani italijanski makaroni — vermicelli — v drugem koščki narezane stare gosi. v i tretjem pa pride zmes v prazno ponev, nakar se peče tako dolgo, da se malo strdi. To jed dobite povsod v srednji in južni Indiji, na Ceylonu in v Barmi. V angleških rodbinah v Indiji jedo slično. samo da so pudingi boljši. V obite-jljili z deeo je zelo priljubljeno v j ledu ohlajeno sadje, politi z mrzlo ! rumenjakovo kremo. Najbolj so nam dišale v Indiji surove, dušene fige s kremo. Neka dama. ki je posetila' Indijo, opisuje ondotno življenje iu hrano tako-le: "Naši želodci so prenašali prvi teden nova jedila brez protesta, potem so pa postali zelo nemirni. Neprestano se jim je tožilo po kru hu, zelenjavi in dobro pripravljenem mesu. V Indiji prevladuje sn ha hrana', še danes me je groza, če pomislim na koštruuova bedra. skuhana brez soli in narezana na tanke kosce kakor papir. Servirali so nam to jed mrzlo. Lahko si mislite. kako je nam teknila. Natakar v hotelu je postavi pred mis baterije steklenic z različnimi rastlinskimi eksirakti. ki naj bi dali mesu okus in prijeten vonj. loda ta okus je ostal vedno samo na površini mesa. meso je pa ostalo še dalj«* brez okusa'. Anjrleži naroče k vsaki poreiji mesa sol posebej in jedo meso z ostro gorčico. Prav tako. kakor koštruuova bedra, so mi servirali tudi krasno pečeno kokoš. kraj nje na krožniku pa peče- ," • ' ^ . * i -- f ni koicek prekajene slanine. Ko-taje prostost bozM.I, „ . , „ 1 J .kos je bila neslana m pusta, torej I brez okusa. Prikuha' je obstojala iz koščkov krompirja, peeenepra ja. Vse to se popopra in posoli in zalije z mlekom, v katerem je raz mešano eno jajce in malo moke. Nato s«* vsa zmes speče. Iz spinače delajo v Indiji pudding. Angleži jedo zelo rado olupljene pečene paradižnike, posute s parmezanom. V privatnih hišah in stanovanjih j«* sprememba v jedilnem listu samo ponekod, če" pa potujete po oddaljenih krajih Indije, kjer ni hotelov nego samo takozvani dak-hangali. poštne postaje iz o-nili časov, ko se je vrši! osebni in poštni promet še s pomočjo pošt -nih vozov, sc vam prav lahko pri- TRIDESETLETNICA KINEMATOGRAFA Kino ima letos trideset let. V Franciji so ta dogodek slavili na skromen, a primeren način. V A-lueriki pa je bilo manj slovesnosti, a več navdušenja : proslavili so kino kot veselilo, vedoč da predstavlja svetovno moč, da tvori neobhodno potrebno vez med množicami ki ne govorijo istega jezika, ki ne razumejo istih besed, toda ki ima-peti, tla imate dan za dnevom na jo iste oči in iste poglede in ki lah mizi za obed in večerjo "mutton , ko v isti minuti gledajo v razda-shops*' in. "vermicelli pudding", ljah tisočev kilometrov naš svet. Angleži imajo še vedno dak-ban- katerega so naši predniki poznali gale in rest house zlasti za svoje le od vaškega zvonika do vaškega uradnike, ki so včasih prisiljeni zvonika. posečati te oddaljene kraje po slu-] Zmaga kina znači naravnost re-žbenih opravkih. Dak-bangala vo- vohicijo. koje posledice se bodo na di khansama. ki ima od vlade stro-! različnih poljih globoko občutile, ga navodila, koliko sme imeti jes-' Potovalno slovstvo je vsled kina izgubilo svoje obširno obzorje: čemu bi se pač človek mučil s čita-njem potopisa zanimive pokrajine tvin in koliko lahko da "baksiša" svojim podrejenim pomočnikom. Po kakšnih cenah pripravi klian- sama jed. je njegova stvar, in že-j ko m njo pa živa slika postavi ne-j brez masti. Spočetka so ni i želodi- lodec potnika je odvisen pač o■ hitela proti omari z oblekami. — Ali je administrator doma? Ne. kout-sa. na polju je. * — Mogo'-e volonter Krašovec? Tudi ž njim lahko . iu 7. uro se servira j v sobo čaj s koščkom belega angleškega kruha, dišečega močno po kvasu z majčkenim koščkom masla in marmelade ter en banan. Temu za jut reku pravijo v indiji <~n-ta haziri. Ob pol devetih pride na mizo takozvani bara haziri. kar jo istovetno z angleškim breakfu-stom. Ta jed obstoji iz porridga— redke mlečne kaše, iz rihe, večinoma v testu, iz mesne jedi. večinoma koštruuovega kotleta "mutton — Pri župniku . I>a. dve. Niso več tako mlade, krog tridesetih, a strašno dobre m prijazne . . . — Iu pri gozflarjevih : Služk nja s«' je nasmehnila. — No. tam mu najbrž ugaja. Gozda rje va Lizika je stara šr-t-najst let ter d* kbv d.i ji ni para v celi okolici. Samo kri in mleko.. — To -i hočem enkrat ogledati. Sedaj pojdi in naroči kočija-žu, naj za preže. Peljati se hočem ven. — Gospa baronica je že preje nujno zahtevala gospodično ko >-teso. — m j, drznila ugovarjati služabnica, a zt lo tiho in skromno, s povešenimi očmi. .Jotied je vzkipela. ^ — Zahtevala mene.' < eli dopoldan sem -edela j>ri njej ter dobila kr<" v gol t a neti od samega čitanja pobožnih knjig. Kaj pa zopet hoče ? 0« i konte-e so hudobno blestele in služabnica je napravila ti k }>r« plaš.-n (»!»raz. da ~se je kontesa < bvladala ter nadaljevala z milejšim glasom : — Kar naroči voz. Preje bom šla k baronicjt ter ji rekla, da potre! njem uro oddiha. Glava me boli. Ta posel bolniške strežnice me dela ItojKdnoma bolno. Res ne vem. če bom mogla to dolgo časa vzdržati. Služabnica je odšla molče in -b ried je zaključila svojo toaleto pred ogledalom. * Mar-ikaj je bilo treba "popraviti" ter dati obrazu micnejVi i^raz. Tekom zadnjega ea-a svojega bivanja na gradu se ji ni zdelo vredno posiuziti se pri toaleti posebnih fines. Za kopra ? jZa sluzabnist voNo. tem kmečkim ljudem se je zdela že itak nekaj jK>st4niega ter ni potrebovala nobenega napora, da se jim predstavi v najboljši luči. Dajics pa se je kontesa oblekla in nališ-pala na najbolj ratmiran način, kot za kako veliko prireditev v _ glavnem mestu. Vspričo svež*-, cvetoče lepote čednosti učinkuje le še mteresa.tuo in nenavadno in čredna hčerka gozdarja gotovo ne more konkurirati z modno damo. katero obdaja odličen nimbus. (Da^jt prihodnjič.) r - Ijenih jajc in kompota. V nekatc-rih hotelih servirajo med '3. in 4. jestvino še mrzlo meso. Končno sledi kava. čaj ali kakao in s tem je evropski želodec do obeda odpravljen. Ob 21. je litlin, kakor pravijo v Indiji angleškemu lun-ehu. Pri tem se servira juha mrzlo meso. sir in sadje. Med 1. in 17. popoldne se servira čaj, ob 20. zvečer je pa "dinner". Pri dineru se je zopet juha. ribe. goveje ali koštrunovo meso, perutnina, pudding. in raznih vrst sir. Zelenjava pride na mizo bolj redko, tako tudi krompir. Zato pa je splošna navada servirati opoldne na velikih krožnikih salato iz surovih paradižnikov in čebule, dasi so paradižniki v Indiji najboljši raznašalci kolernih bacilov. Iz navedenega celodnevnega jedilnega lisfa je razvidno, da je jest vin v Indiji nekoliko preveč,, in ker se dan za dnem ponavljajo, mi tnosti v kuhinjskih poslih. V nekem dakbangalu se je nam pripetilo. da je prinesel khansama na mizo pol pečene kokoši. Ko smo jo pojedli, je zamenjal krožnike, nože in vilice ter prinesel drugo polovico iste kokoši. Tako j«' mož pre brisano izpolnil uradno navodilo, da sme dajati k obedu samo dve mesni poreiji. Najboljši khansami so mohame-dani. V oddaljenih krajih in v manjših mestih ubije khansama, kadar ima obisk, kozo ali ovco in priprava vsa mesna jedla iz tega mesa. Moj mož mi je pravil, da se mu je na prvt*m potovanju po Indiji pripetilo, da je khansama zaklal zanj debelo kozo. Ko pa je hotel drugi dan odpotovati, ga je khansama prosil, naj ostane dotlej, dokler ne poje cele koze, češ, kaj naj počne z njo, ko ima tako redko v svojem dakbangalu evropskega sahiba. Spominjam se 'tudi nekega takega "kozjega"' mesta, kamor smo odpotovali za nekaj dni povodom velikih indijskih pra znikov, "Divali". Ta kraj ni daleč od Bombaya. in zato smo našli tam mnogo rodbin angleških uradnikov in častnikov. Angležinje so odpotovale z deeo nekaj tin i pred nami, na predvečer praznikov so pa prispeli za njimi tudi možje. Treba je bilo najmanj teden dni vnaprej naročiti sobo itd. Zato sem mslila, da bo tam zelo prijetno. Okolica je bila krasna, malo mestece so obhajale zelene livade i gnozdvoi. -Jedli smo pribli žno isto. kakor v drugih mestih. Samo enkrat smo imeli govejo juho, pa še to nismo jedli. K stanovanju. kjer smo se nastanili je spa dala namreč velika veranda, s katere je bil razgled na obširno stajo, kamor so prignali zvečer govejo živino. Na predvečer največjega praznika smo videli tam volič-ka z napol odsekanim in obvezanim repom. Izvedeli smo, da' odsekajo Indijci slabim voličkom kos ne človeka kmalu vsako veselje do repa, češ tla potem bolj raste. jedi. Začne se takozvana tropična dispepsija, ki po\ z-oča često druge bolezni. Kar se tiče indijske ku h in je, jo z evropsko splošno ne mo remo primerjati. Tako na" pr. za "lunch" se zelo priporoča košti*u-novo meso. narezano na koščke. Ponva se namaže z mastjo, potem se položi vanjo plast narezanega mesa. druga plast čebule in slednjič še plast narezanega krompir- Žal nam je bilo te uboge živali., zgražali smo se nad človeško krutostjo. pa tudi goveje juhe nismo jedli. Ko smo namreč drugi dan čitali na jedilnem listu "Ox tail soup" (juha iz govejega repa), smo jo poslali nazaj. Na potovanju po raznih krajih Indije se je nam če>to pripetilo, da smo imeli vsak dan na mizi iste tri priljubljene puddinge, in sicer: potovalnimi spisi danes pisatelj ne more več postati več slaven, kot se je to posrečilo llumboldtu, Chate-aubriandu ali kapetanu Cooktt. Kino je nekaj fiksnega: kot gramofon pa vedno ohrani zvoke in bodo ljudje lahko čez tisočletja culi našo govorico in petje, tako bodo lahko gledal v daljni bodočno sti stvari, ki smo jih videli mi. Kino vsebuje vesoljni svet. Meščan ali delavec, človek, ki ga je modelna civilizacija priklenila na en kraj, uide potom kina svojim sponam in se sprehaja po vsem svetu ter dobiva liebroj utisov in se tako doma izobražuje vsestransko. Danes sicer še vedno prevladujejo filmi, kjer se nam kažejo ljudje v vsakdanjem boju bed seboj ali z naravnimi silami: pustolovščine so na kinematografskem po-zorifeču na dnevnem redu. To je danes še potrebno, da se privlačuje občinstvo, toda ta potreba bo vedno bolj pojemala. Lepota sveta. njega raznolične pokrajine so tako veličastne, da bodo romantične komplikacije vedno bolj izginjale. Ni lepšega" romana kot intimna zveza potovalca z deželo, po kateri hodi in čije spoininjajoča se duša se mu kaže vsak dan v novi obliki. Niti primerjati se ne da nejasni vtis, ki ga imamo o deželi, popisani v kaki knjigi in pokrajino, ki smo jo videli v živi sliki in z lastnim očesom uživali vse njene lepote. V 19. stoletju je velika množina ljudi živela v ozkih mejah svojega domačega kraja in se zadovoljevala s potopisi. Časi pa so se spremenili in potopisno slovstvo se nam zdi danes že zastarelo. Nasprotno pa danes najrevnejši delavec ravno tako lahko uživa čarove daljnih in bližnjih dežel, kot milijonar. Poljubno se lahko sprehaja po veliki lipristanih in nabrežjih trgovskih mest, ali pa uživa" solnce in razgled v visokih planinah, in če se mu zljubi. si ogleda solnce in razgled v visokih planinah, in če se mu zljubi, si ogleda egiptovske piramide ali veliki kitajski zid. Tako postane "absolutni" gledalec, gledalec "za" samega sebe", za kojega je bil svet ustvarjen. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIII DRŽAVAH. ttretanje parniko* - Shipping New* 16. maj«: Paris. Fia.vre. — s tem parnlkom bo spremljal potnike uradnik tvrtfks Frank Sakser State Bank. _____ 19. maja: Relinace, Cherbourg, Hamburg; Bre. men. Bremen. 20. maja: Aquitanla. Cherbourg; America. Cherbourg in Bremen. 21. maja: Pittsburgh, Cherbourg. Antwerp. 23. ma'a: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherboug; New Amsterdam, Rotterdam: Orca, Cherbourg; Coltnibo Genoa: Andania, Cherbourg in Hamburg. 26. maja: Muench . Cherbourg, T*remen 27. maja: Berengaria, Cherbourg; SuffrenT. Havre. 28. maja: Belprenland. Cherbourg Antwerp Cl-veland, Boulogne, Hamburg. 30. maja: Olympic, Cherbourg; France, Havre: l*residt-nt Roosevelt. Cherbourg Bremen: Orduna, Cherbourg; .Minne-kahda, Boulogne. 2. junija: Mar-llta. Washinctun, Trst; lleso-lute, ClieriHtui-y-l iunilnirjj. 3. Junija: Mauritania. Cherbourg: I "resident Haid ng, Cherbourg, Bremen. 4. junija: l^i Savoie. Havre: Zeeland, t. hcr-bourg, Antwerp; <_>liio, Cherbourg, Hamburg 6. Junija: 1'iu-is, ifiivre: Homeric. C1iorbf»urg; Rotterdam, ltott.r.iam. ClierlioiirK; lloeliam- 9. junija: Columbus, Cherbourg. Bremen: Lupkuid. Cherbourg. Antwerp. 10. junija: Aquitania, Cherbourg; Arabic, — Cherbourg:, Hamburg. 11. junija: IV Grasse. Havre; Albert Ballin. Boulogne, Hamburg. 13. junija: • I.eviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Veendam, Rotteraam: Orbita. Cherbourg; Sierra Ventatia, Bremen; Conte llosso, Genoa. 16. Junija: Relinace. Cherbourg: Hamhruc; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen. 17. junija: Berengaria. beau, Havre. 18. junija: Pittsburgh, Cherbourg, Antwerp. 20. junija: Olympic, Cherbourg: France, Havre: Orca. Cherbourg; America, Cherbourg. Bremen; Volendam, Rotterdam; Luiilo, Genoa. 24. junija: Mauretania, Cherbourg. 25. Junija: Belgenland. Cherbourg, Antwerp: TVutschland. Boulogne, Hamburg; Bremen, Kremen. 27. junija: l'uris. Havre: Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam: I'res. RooS'-veli, Cherbourg. Bremen; Min-nekahdsu Boulogne: Andania. Cherbourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa 30. junija: Pres. Wilson, Trst; s iem parnl-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank. Značilni izleti v Jugoslavijo. Najbolj pripravno potovanje. Kratka vožnja po železnici. Nobenih vizejev ni treba. Ceneno potovanje. Vsak poseben izlet .le pod osebnim vodetvom uglednih voditeljev. VrŠ« se iz .vew Yorka 12. maja. 2. junija. 30 junila. 21. julija na ogrom-nih ekspresnih parnikih MARTHA WASHINGTON in P RESI DE NT E WILSON. Naravnost do Dubrovnika. Reke in Trsta. — Cene voženj — TRETJI RAZRED TCRISXOVSIvt RAZRED DRUGI RA7.113D Ena pot Tja in na2aj ICiia P"t Tja in nazaj Ena pot Tja in nazaj $95. $162. $120. $195 - $135. $243. Železnica od Trsta do Zagreba $2.25, Ljubljane JI.20. Beograda $S.50. TotniJri, ki se vračajo iz Trsta, niso podvrženi karantinskemu zadržanju. Profesor Paul Radosavljevich odpotuje 2. junija. Vsi potniki bodo poč njeg^'m osebnim vodstvom. Ostali voditelji bodo yoztiejo objavljeni. Pojdite k bližnjemu agentu ter si zagotovite kabine. PHELPS BROS. & Co., C0SULICH LINE 2 West Street. New York Ubitega so našli uri č* sti pri OrahoviMii m-kf^a .">(». lvtnrjrH Ivami S: ■ :irl"!-;:>. Truplo trna v. like rane na j^lavi. Orožniki zloeijUM*. i>ok«»,jnik je l)il znan kot miren in tlolier mož. ŽENITNA PONUDBA. Fant. :J4 let star. se želi seznaniti s portt-n>iii deklett^ni li() do ;J0 lit Nt aro. -Taz posedujem obširno farmo. Katera r »-mo mi-li. ua.j mi piše in vo mojroee |>ošilje tudi -li-kn. — Slovenski farmar, c o Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. NAPRODAJ FARMA If 50 a.krov. polovico posejanih, ostalo fro/.tl in pašniki, hiša 1~> 1 >ob /. vsdni pohištvom, vsa jrospo-dar.-ka pr slopja. zemlja najboljša, vodii. teee skozi. 7 »rovedi. '2 konja. 12 koJ.triinov. ve«' prr^i-čev in kokoši; 4 milje. otnili listin, prt ljagi ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih umoren* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike. ki Imajo kabine tudi v 1IL razredu. Glasom nove naselniške postave fcl je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, zamarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj . tozadevna dovoljenja izdaja gene ralgi naselniški komisar v "Wash ington, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi New Yorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnika al svojea iz starega kraja, naj «naia prej piše za pojasnila. Iz Jugoela vije bo prlpuščenih yf prihodnjih trefc letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa eamore) dobiti sem žene ln otroke do 18. ta brez, da bi bili Šteti ▼ kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo 1 kvoto. S ta riši in otroci od 18. & 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. PISite a pojasnila. Prodajamo vozne liste ea vse pre ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Prav vsakdo— kdor kaj Oče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MALI OGIiABI * * ▼ "Olas Naroda" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in c-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 8 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda9 =mM ADVERTISE IN "GLAS NARODA".