39 Ko sem leta 1972 prvič naletel na bo- rovničevega mnogooka, si res nisem predstavljal, da bova kdaj tako tesno povezana. Takrat sem kot absolvent biologije na dvodnevnem prečenju Pohorja v bližini Ribniške koče opa- zil majhnega temno modrega metulja, ki ga nisem poznal. Doma sem imel le nemškega »Kocha«, ki je bil takrat edi- ni za študente dosegljivi določevalni ključ, angleškega »Higginsa« pa takrat še ni bilo. Po ključu je bila to Lycaena optilete Knoch, iz njega pa seveda ni bilo razvidno, kako je z vrsto pri nas. Zato sem prvi odhod v Ljubljano izko- ristil za obisk Jana Carneluttija, neu- trudnega mentorja številnim metuljar- jem iz vse Slovenije. Na moje veselje je določitev potrdil in navdušeno dodal, da je to prvi podatek za Slovenijo. V prispevku predstavljam nadaljevanje svoje povezanosti s to vrsto dnevnega metulja. Za začetek naj pojasnim še nekaj o nje- govem imenu, kajti ime vrste se je v pre- teklosti precej spreminjalo. Leta 1996 je dobil ime barjanski modrin (Vacciniina optilete), leta 2000 borovničev modrin- ček (V. optilete), leta 2003 pohorski bo- rovničar (V. optilete), šest let kasneje bo- rovničeva bleščavka (V. optilete), v letu 2012 smo sprva uporabili ime borovničev modrook (Plebejus optilete) in ga nato istega leta preimenovali v borovničeve- ga mnogooka (P. optilete), od leta 2019 dalje pa nosi ime borovničeva bledica (Agriades optilete). Ko smo leta 2012 zastavili projekt spre- mljanja te vrste, smo takrat uveljavljeno ime borovničev mnogook uporabili kot del imena projekta. To ime smo uporabili tudi v vseh dosedanjih poročilih o moni- toringu in ga bomo v tem smislu upora- bljali tudi v prihodnje, dokler bo projekt potekal. OPIS VRSTE Borovničev mnogook, danes borovniče- va bledica, je majhen metulj iz družine modrinov (Lycaenidae). Razširjen je od Severne Amerike preko Severne Evrope Enajst let spremljanja borovničevega mnogooka (Plebejus optilete) na Pohorju Besedilo in foto: Matjaž Jež in Azije do Japonske. V Evropi sklenjeno naseljuje skandinavske in baltske drža- ve, v Srednji in Južni Evropi pa živi le na izoliranih območjih v gorah, kjer najde ustrezen klimatski pas. V Sloveniji živi samo na Pohorju, dalje proti jugu pa še v makedonskih gorah. Za vrsto je značilna spolna dvoličnost: samci so po zgornji strani kril temno mo- dri, samice pa rjave, z modrim poprhom ob korenu kril. Spodnja stran kril je pri obeh spolih svetlo siva. Na spodnji strani zadnjih kril imajo vrstno specifičen vzo- rec črnih očesc, v obrobnem polju pa dve do tri oranžne lunice z modro bleščico. Vrsta ima en zarod letno, metulji pa letajo od konca junija do začetka avgusta. Samice odlagajo jajčeca na borovničevje (Vaccinium myrtillus), po navedbah tujih avtorjev pa tudi na barjansko kopišnico Arnika in borovničev mnogook, dve simbolni bitji pohorskih planj. Samec in samica borovničevega mnogooka v kopuli. 40 (V. uliginosum), dlakavo mahovnico (Oxycoccus palustris) in na vresovko vrste Erica tetralix. Iz jajčec se kmalu razvijejo gosenice, ki se hranijo z listjem hranilnih rastlin in v zgodnjem razvojnem stadiju prezimijo. Spomladi naslednjega leta za- ključijo razvoj in se zabubijo, konec junija pa se že izležejo prvi metulji. ŽIVLJENJSKI PROSTOR VRSTE Borovničev mnogook živi na planjah za- hodnega Pohorja na nadmorski višini med 1.420 in 1.543 metri. Planje nimajo sklenjene površine, ampak so s pasovi gozda ločene na šest območij: Kope, Črni vrh, Jezerski vrh, Črna mlaka – Planin- ka, Volovska planja in Ostruščica. Bruto površina planj, ki so potencialni življenj- ski prostor borovničevega mnogooka, je ocenjena na 188 ha, dolžina pohorskih slemen s planjami pa je okrog 17 km. Prevladujoča traviščna združba planj je vrstno bogato volkovje na kisli podlagi v gorskem svetu z značilno vrsto trave volk (Nardus stricta). Značilne so še cvetnice, ki so pomemben vir nektarja metuljev: arnika (Arnica montana), navadna zlata rozga (Solidago virgaurea), dvoletni di- mek (Crepis biennis), srčna moč (Potentila erecta) in jesenska vresa (Calluna vulgaris). V traviščih so tudi resave, ki jih gradijo štiri vrste grmičkov: jesenska vresa (C. vulgaris), borovnica (Vaccinium myrtillus), brusnica (V. vitis-idea) in drob- nolistna kopišnica (V. gaulterioides). POTEK IN REZULTATI MONITORINGA Glede na to, da je vrsta v Sloveniji omejena samo na ovršje Pohorja, in ker so občasna opazovanja po letu 2000 nakazovala na povečanje njene ogroženosti, smo se od- ločili, da jo pričnemo sistematično spre- mljati. Tako smo leta 2012 pričeli izvajati monitoring po metodi transektnega štetja (Pollardova hoja), ki ga še zdaj redno izva- jamo. Ob prvem štetju smo na vsakem ob- močju pojavljanja določili primerne tran- sekte. Leta 2012 smo opravili po en popis metuljev na vsakem območju, ostala leta pa po tri. Kot končni rezultat smo upošte- vali najvišje število metuljev na območju. Poleg borovničevega mnogooka smo bele- žili še obiskovanje medonosnih rastlin ter vse ostale vrste dnevnih metuljev, nekaj značilnih vrst nočnih in stanje habitata. V vsaki sezoni smo najprej opravili testni obisk območij, da smo ugotovili pričetek aktivnosti odraslih osebkov borovničeve- ga mnogooka. Ko je bila ta potrjena, smo v naslednjih tednih opravili še vse ostale popise. V primerih, ko je bilo treba te- rensko delo zaradi nenadnih vremenskih sprememb prekiniti, smo popis ponovili. Po končanem popisovanju smo opravili še nekaj dodatnih obiskov za ugotavljanje prenehanja aktivnosti metuljev. Tako smo v vsaki sezoni opravili od 12 do 14 dni te- renskega dela. Rezultati monitoringa so prikazani v preglednici in na grafu. Ključne ugotovitve monitoringa so: › število metuljev borovničevega mno- gooka upada, trend je izrazito negati- ven; › upadanje je povezano s slabšanjem stanja habitata in neugodnimi vremen- skimi pojavi; › pričetek aktivnosti metuljev borovni- čevega mnogooka se zamika iz začetka julija v konec junija, zaključek aktivno- sti pa iz začetka avgusta v konec julija; › število ostalih vrst dnevnih metuljev na planjah narašča; › površina potencialno primernega ha- bitata se povečuje, kakovost pa upada zaradi neustreznega upravljanja (neiz- vajanja košnje, zaraščanja, mulčenja). Spreminjanje števila osebkov in trend upadanja populacije borovničevega mnogooka na Pohorju od leta 2012 do 2022. Pregled številčnosti borovničevega mnogooka (Plebejus optilete) od leta 2012 do 2022. Okrajšave so: KO – Kope, ČV – Črni vrh, JV – Jezerski vrh, ČM – Črna mlaka, VP – Volovska planja, OS – Ostruščica. KO ČV JV ČM VP OS Skupaj 2012 172 41 25 13 75 0 326 2013 92 17 11 12 24 2 158 2014 76 13 11 4 13 1 118 2015 135 34 19 15 51 1 255 2016 47 57 25 7 19 2 157 2017 43 6 18 1 26 0 94 2018 23 2 9 8 26 0 68 2019 19 8 15 2 11 0 55 2020 15 4 26 2 7 0 54 2021 48 3 23 1 3 0 78 2022 23 4 8 1 37 0 73 Skupaj 693 189 190 66 292 6 1.436 ObmočjeLeto leto št ev ilo m et ul je v 20152012 201920172014 20162013 2018 0 50 100 150 200 250 300 350 število trendna črta 20212020 2022 Kope so najpomembnejše območje za ohranjanje borovničevega mnogooka pri nas. NARAVOVARSTVENI STATUS VRSTE Borovničev mnogook je ogrožena in zavarovana vrsta. Na rdečem sezna- mu iz leta 2002 je naveden pod ime- nom Vacciniina optilete. V Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah iz leta 2004 je naveden z ime- nom V. optilete v poglavjih A prilog 1 in 2, kar pomeni, da je vrsta zavarovana, varuje pa se tudi njen življenjski pro- stor. S to uredbo so določeni tudi ukrepi varstva njegovega življenjskega prosto- ra in smernice za ohranitev ugodnega stanja habitata. 41 DRUGI OPAŽENI METULJI S popisi vseh na transektih opaženih vrst dnevnih metuljev (v nadaljevanju tran- sektne vrste) smo pričeli leta 2013. Števi- lo v posameznem letu popisanih transek- tnih vrst se je iz leta v leto spreminjalo. Najmanj (22) smo jih zabeležili leta 2019, največ (31) pa leta 2022. Skupno število vseh transektnih vrst pa se je postopoma povečevalo. Tako smo jih prvo leto zabe- ležili 26, do leta 2017 34, do leta 2022 pa je njihovo število naraslo že na 45. Med zanimivimi novimi vrstami na planjah je primorski belin (Pieris mannii), ki je bil na Pohorju prvič opažen v letu 2021, in sicer na zahodnem pobočju Črnega vrha na nadmorski višini 1.520 m, kar predstavlja najvišjo najdbo pojavljanja te vrste pri nas. Različna so tudi števila vrst in primerkov po posameznih lokacijah. Največ vrst je vedno na Kopah, na ostalih območjih pa števila dosegajo okrog polovice vseh. Ta- ko, na primer, je bilo leta 2022 na Kopah v času najugodnejšega stanja 17 vrst s 167 primerki, na Črnem vrhu 9 vrst s 40 pri- merki in na Jezerskem vrhu 14 vrst z 29 primerki. Transektne vrste kažejo različne vzorce pojavljanja. Značilen tip so konstantne vrste, ki se pojavljajo vsako leto. Njiho- va letna številčnost sicer niha, vendar ne ekstremno. Poleg borovničevega mno- gooka so take vrste še navadni pisanček (Melitaea athalia), mali koprivar (Aglais urticae), travniški okarček (Coenonympha glycerion) in svetlolisi rjavček (Erebia euryale). Povsem drugače se obnaša dnevni pavlinček (Aglais io), ki ga redno opažamo v vseh letih, vendar v nizkih šte- vilih, pogosto samo posamezne primerke. Izjema je bilo leto 2018, ki je bilo »pa- vlinčkovo leto«. Na vseh transektih smo beležili po več deset primerkov, na loka- ciji Mašinžaga, severno od Rogle, pa smo število ocenili na preko 100. Nekatere vrste se pojavljajo le občasno. Tak primer je navadni senožetnik (Colias croceus), ki smo ga na planjah prvič opazili leta 2018. V manjših številih smo ga zabeležili na več lokacijah, v naslednjih letih pa ga spet ni bilo. Posebno pozornost namenjam še rjavč- kom. Na Pohorju živijo štiri vrste, od te- ga tri na planjah: pomladanski (Erebia medusa), belolisi (E. ligea) in svetlolisi rjavček (E. euryale). V prvih letih moni- toringa smo na transektih beležili le po- mladanskega in svetlolisega rjavčka, še- le po letu 2016 pa se je v popisih redno pojavljal tudi belolisi. Sprva le občasno, v nizkih številih, zadnja leta pa se razmer- je med belolisim in svetlolisim rjavčkom spreminja v prid belolisega, ki lahko v posameznih primerih celo preseže število svetlolisega. Na transektnih popisih nas redno spre- mljajo tudi nekateri dnevno aktivni nočni metulji. Za planje sta značilna koreninski zavrtač (Pharmacis carna) in medvedek Arctia plantaginis. Med sovkami je naj- pogostejša gama (Autographa gamma), nad suhimi travišči pa se spreletava vr- sta Euclidia mi iz družine Erebidae. Med vešci pridno obiskuje cvetove velerilec (Macroglossum stellatarum), izjemo- ma pa mu dela družbo ozkorobi čmrlje- vec (Hemaris tityus). Značilni in pogosti sta vrsti pedica Ematurga atomaria in Eulithis populata. Omenjene vrste kažejo stabilno stanje in med njimi nismo zazna- li sprememb. POGLED V PRIHODNOST Upadanje številčnosti in razširjenosti borovničevega mnogooka na pohorskih planjah povezujemo s slabim stanjem habitata in podnebnimi spremembami. Na planjah zadnja leta potekajo projek- ti z namenom izboljšanja stanja, ki pa še niso dali otipljivih rezultatov. Upamo, da se bo vprašanje ustreznega upravljanja v naslednjih letih uredilo in da se bodo izboljšale možnosti dolgoročnega preži- vetja ogroženih vrst. Zato bomo z monito- ringom nadaljevali tudi v prihodnje, saj je borovničev mnogook indikatorska vrsta, ki opisuje stanje celotnih planj. Primorski belin (Pieris mannii) je bil prvič opa- žen na Pohorju 28. 7. 2021, in sicer na zahodnem pobočju Črnega vrha na nadmorski višini 1.520 metrov. Dnevno aktivni nočni metulj koreninski zavrtač (Pharmacis carna) nas med opravljanjem monito- ringa borovničevega mnogooka pogosto pozdra- vlja ob poteh in je značilna vrsta pohorskih planj. Borovničeva bledica (Agriades optilete) oz. s starejšim imenom borovničev mnogook (Plebejus optilete) je tipična boreoalpinska vrsta, vendar njeno območje razširjenosti sega še dlje na jug do Šarplanine. To je edino pogorje na Balkanskem polotoku, kjer se ta vrsta pojavlja. Habitat so tudi v tem pogorju borovničev- ja ob gozdni meji, pa tudi pas ruševja, kjer se zadržujejo na bolj vlažnih mestih ob potokih. (foto in besedilo: Rudi Verovnik; na sliki samec iz Popove Šapke)