ISSN 0350-5561 9 . . la koMC to dna Jiftrí in v soboto bo večinoma sončno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. 53 let šteyilka 35 četrtek, 31. augusta 2006 Kunigunda riše, piše, pleše in igra Da se še naprej jasno A slisi njihov glas Nov cente za boljšo kakovosti ponudbo 39. M©S MEDNARODNI OBRTNI SEJEM NA OGLED EVROPA IN SVET Celje, 6.-13. september 200Ó MOS prmašo: www.ce^sejem.si 19 rozstos^ dvofon, prsko )5C0 ro29av1|ovœ^ iz 32 držav Eko ciiiij-V$02«o^u z naravo, fínončne oreno • rde63 niî pfddovoni bodopdojnine >gdní loaTiČekzozabavodrokvhDli N« glasbeni Inplnni nostopf, nogiodnelgi^.,. Il QLSItft _ REMOPLAST 8»»bRslu iIIh 3 IMl)eADml Proizvodnja PVC oken in vrat. ftU 12 W lUS, Nc « M n 7$a, wtiewwii 300 SIT-1,25 EUR l(AIHO Varna na pati V šala in iz nje Milena Krstič « Planine Velenje - Te dni Je center mesta Velenja drugačen. Ne le zato, ker se vanj vtaea utrlp^ ki ga s seboj prinese konec pocitnic, ampak tudi zato, ker po nJem "Vihari " lepa čarovnica Kunigunda. Enkrat vabi na koncert, ustavi cas mi-moidoćim, ki si ogledno pouiično predstavo, povabi na koncert aH piesno predstavo... V torek dopoldne Je prav Kunigunda poskrbela, da Je podhod med Cankarjevo in velenjsko posto dobil novo podobo. Grafitarji so svoje znanje lahko poliazaii, ne da bi se bali, da Jih kdo prežene. Ob zvokih hip^op glasbe so nastale pisane slikarije, ki so všeč predvsem mladim. Morda pa tudi drugim, s^ je pogled na pisane stene bolj veder kot na umazano belino ... mbs Po p()ífaíkí/i .so/skegii ininislntva ho I. seplenjbro v prve raZKcie slove/nkih (ms polnila in praznila občinska blagajna, bodo svetniki izvedeli pri poročilu o realizaciji prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letošnjem lelu. Ker bodo 22. oktobra lokalne volitve, bodo na seji imenovali člane občinske volilne komisije. Obravnavali pa bodo ludi nekaj vlog občanov, ki so povezane predvsem z nepremičninskimi zadevami- Pa še lo: obnova mislitíjsícega klanca se vedno poteka. Zalo je pnmiet tam večkrat oviran. To pa veijctno kljub vsemu ljudi ne moli preveč, saj je bil hud prometni problem. Ko ho končan, bo pot proti Koníški in nazaj bistveno lepša. ■ bš Nekaj odločb še v teh dneh Veleiii«, .Vlozirjř - Kot so povedali na Davčnem uradu Velenje (izpostavi Velenje, Mozirje), lahko davčni zavezanci nekaj odločb o odmeri dohodniiie za lelo 2005 pričakujejo zadnje dni avgusta. nekaj pa ludi še v septembru. Koliko odločb naj bi v teh dneh prispelo v Velenje in Mozirje, pa ni znano. ■ mkp Jubilejni^ 20* krajevni praznik Cirkovce- Krajani krajevne skupnosti Cirkovce običajno v prvi polovici avgusia praznujejo krajevni praznik. Ob tej priložnosti se o/rejo na opravljeno delo v zadnjem lelu ter predajo svojemu nanjenu kakáno pridobitev. Leios jim je ponagajalo vreme, zalo so praznovanje preložili na soboto. 2. septembra. To bo jubilejni, dvajseti krajevni praznik po vrsii, začeli pa ga bodo ob 14. uri. Branko Britovs^k, predsednik krajevne skupnosti Cirkovce, pravi, da so v minulih dveh desetletjih marsikaj postorili in s tem izboljšali življenjske pogoje občanov. Na lokratnem prazniku bodo predal: svojemu namenu posodobljen cestni odsek Red-njak- Verboien. Lani novembra so razsvetlili še del vasi. Tradicionalno bodo tudi letošnje druženje krajanov popestrili z vaSkimi igrami, na katerih bo nastopilo 10 ekip. s streljaniem na koStruna in bogalim srečoltjvom. /a vedro razpoloženje bosla ptïskrbela dva ansambla: najprej bratje Avbreht. v nadaljevanju pa še Van d rove i. ■ tp Eno pesem peti ... Šmartno ob Paki-Javni sklad RS za kulturne dejavnosti • Območna izpostava Velenje. Zveza kulturnih društev Šaleške doline, javni zavod Mladinski center Šmartno nh Pakl in šmarško kulturno druSlvo bodo v nedeljo, 3. septembra, pripravili ob-uiočao srečanje ljudskih pevcev in godcev. Na njem bodo nastopili: voka lna skupina Vajnšiajn, pevci ljudskih pesmi Reber, kvimel Po domač«. Gabrški cvet. Malčka Jelen in Lojzka Jezernik, Jesensko cvetje in Prijatelji Prireditev bodo pri Hiši mladih v Šmartnein ob Raki začeli ob 18. uri. ■ tp v Soštanjska kopalna sezona končana $oštar\j, 26. avgusta • V soboto je bil še zadnji dan, ko so kopalci lahko obiskali Soštanjski bazen. Seztîno so zaključili s prireditvijo Karifesi. V Šoštanju pravijo, da tudi letošnji obisk kiipa-lišča oi izpolnil pričakovanj. Julija, koje bilo vreme lep<) (celo z-elo vroče), je bil obisk soliden, avgusl pa je dobro sliko, ki seje pričela, povsem skazil. Zaradi hladnih dni. ki se napovedujejo, pa so se v Šoštanju odločili da bazen za co sezono zaprejo. ■ mkp Po mnenju ministrstva za zdravje predlog sprememb novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bolj pravičen glede plačevanja prispevkov - Samostojni podjetniki menijo drugače Tatjana Podgoršek Predltîg novele Zakona o zdravstvenem varstvu in z.dravstvenem zavarovanju so predstavniki ministrstva za zdravje, sindikatov In delodajalcev usklajevali devet mesecev in se na zadnjih pogajanjih s predstavniki delodajalcev, ki so zastopali ludi samozaposlenc in obrtnike, uskladili glede vseh predlogov sprememb, razen višine lelnega prometa kot meje za plačevanje zdravstvenih prispevkov. Na ministrstvu menijo, da omenjeni predlog uvaja pravičnejši sistem plačevanja prispevkov. samostojni podjetniki pa menijo drugače. »Razumljivo, da predlog novele zakona razburja samostojne po djeinikc. saj takšen, kot je danes, tistim, ki imajo v celotnem prihodku veliko materialnih stroškov in siroî>kov dela. prinaša slabše pogoje poslovanja. Doslej so si namreč plačevali zdravstveno zavarovanje od dobička, od prihodnjega leta dalje, če bo novela začela veljali, pa naj bi jo od cclotnega promeia. siojnim podjetnikom, ki ustvarijo promet - prihcv dek do 46 tisoč evrov na lelo oziroma po predlogu ministrstva do 35 tisoč evrov. Višina drugega raZ;-reda pa je 900 evrov. »Ce preračunamo, je prispevek iz zavarovalne osnove 50D evrov v primerjavi z današnjo zavarovalno osnovo nižji za blizu 3000 Sli. Za stopnjo 900 ev-rť>v pa so podatki neprimerljivi prav zaradi tega, ker naj bi dve stopnji nadomestili sedanjih osem. Po oceni Obrtne zbornice Slovenije bi)do po novem sistemu plačevali nižji zdravstveni prispevek listi, ki so sedaj razvrščeni v najvišjih zavarovalnih razredih. Od več kol 54 tisoč samostojnih podjetnikov pa jih je kar približno 14 tisoč v najnižjih zavarovalnih osnovah. In tem se bo prispevek za zdravstveno zavarovanje najbolj povišal. Mimogrede: najnižji prispevek, ki so ga obrtniki odšteli za zdravstveno zavarovanje v letošnjem avgustu, je znašal 16.819 srr najvišji pa 92.2M t(v larjev. Na i)brtmh zbornicah menimo, da bo prehod iz kategorije dobiček v kategorijo promet deležen še mnogih razprav. Pričakujemo nadaljevanje irdih pogajanj. Ne glede na to, da nas prepričujejo, da je dohodek evropsktJ primerljiva kategorija, je vendarle treba vedeti, da prihodek vključuje tudi ogromno stroškov: stroške materiala, dela. poslovanja ... Sicer pa ho potrebno uskladiti vse prispevke, tudi tiste s po-dntčja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o čemer pa danes ne vemo še ničesar,« je še dejala Sonja Jamnikar. Tudi Drago Koren kandidat za župana Šoštanj • Med uradnimi kandidati za župana v občini Šoštanj je tudi predstavnik NSi, poslanec Državnega zbora Drago K^i-ren. Kandidaturo je napovedal že v začetku junija, podprl pa ga je tudi predsednik NSi dr. Andrej Bajuk. Drago Koren ni zadovoljen s sedanjo podobo Šoštanja, ki ima sicer uspešno Termoelektrarno in lepo novo osnovno šolo. manjka pa mu veliko drugega. med drugim trgovin, Prepričan je, da si je koi dolgoletni svetnik občine Šoštanj in poslanec Dr7,avncga zbora nabral do volj izkušenj tudi /a vodenje občine. mz »Ko se korenin zavemo« Jesenska strankarska potovanja v provinco - Velenjčani in Celjani bodo gradili v Mariboru - Županski stolčki niso mamljivi le zaradi denarja - Kljub nekaterim razočaranjem vroča voda še vedno privlači nikoli sami 107.8i Včasih so rekli, da se na Jese/i mno^i ljudje, ki so v večja mesta pii^/i z voKl, zavedo korern/r In se : avfom odpravijo m deieio. Na fiposlovni obisk«, kar pomeni. da se odpravljajo po ozimnico, V leh dneh, ko že litdi nastopu j&ten, se predvsem Ijitdje iz prestol nice aH taki, ki so lam ix)sfaii pomembni, odpravljajo na nieželo^ po posebne vrsto ozimnico^ In to kar z a\'(obu^f ali poluJo dala gradnja kruh tudi dvema gradbeni ma,prmama z našega konca. Veletijskema Vegradu in celjskemu Cestnemu podjetju. Oba si seveda tudi želita, da bosta dobila dela pri gradnji tretje cestne razvoje osi s Koroške prodi Dolenjski, ko bo nastopil veseli čas začeika gradnje, ali kakšnega drugega odseka, Potreb po gradnji in obnovi cesi je namreč še veliko. Veliko jih omenjajo tudi ljudje, ki so se odločili, da bodo poskušali na bližnjih volitvah sesti na županski stolček katere od občin. Kljub opozorilom nekaterih sedanjih županov, da si s svqim delom zaslužijo višje plače, kol pa jih prejemajo. Je v marsikateri občini pnivi dren kandidatov, ki se potegujejo za mesto prvih občin.^ikih mot ali žena. Verjetno itidi zato. ker vsem ne gre le za denar, ampak jim očitno več pcnneni sama funkcija. Tako stno predvsem v metropoh priča velikemu številu kandidatov za župansko mesto. In tned njimi je \-eliko res pomembnih mož in žena. ljubljanski .stolček je pač nekaj posebnega, še ix> sebno ho menda v naslednjem obdobju, ko bo Ijubljana nekaj časa prestolnica iîvrope. To pa Je že tiekaj! Prvi mož Evrope. Ah prva dama dobre stare dame! In ko eni na vsak način želijo sesti na tak vroč stolček. p(mekod še vedno računajo, da bodo v nedrjih matere ze/nlje naleteli na vročo wdo. Ali v.saj na primerno toplo, Ah vs<^ vodo. Čeprav so se pri tem že opekli v '/.alcu. pa v Velenju in Celju, se nekateri še ne dajo. In so se hiški zdraviiiščniki, ki načrtujejo gradnjo no\'ega hotela v C 'elju, odločili, da bodo na območju Golovca zavrtali v zemljo. Verjamejo zapiskom, da Je tam v globini primerna voda. ki bi jo lahko uporabljali za terme. Tudi Celjani, ki si tak objekt želijo, jim imvošdjo. da bi jim bila zemlja naklonjena. Kakšnega toplega viru hi bili gotovo veseli prehi' valci Ratanska va.v v Rogaški Slatini. Tudi najbolj ww zagovorniki skupne kotlarne so menda že izgubili upanje, da bi jo zadržali. A ker zima skorajda že trka na vmtajih je strah, da vsem ne bo uspelo pra-v^yčasno zagotoviti drugačnega sistema da ŠUrinajsic divj/ije na Štajersko. 15. nbleinico osamosviv jilve Slovenije in praznik Mestne občine Vele- /eleli ubranili domovin pajoci, /asiavimose, konjeniki.... posebej pa skupina »borcev« padiz-anskega odreda "1 rig lav, ki goji paríi/anskíi tradicijo. »Smo sinovi in vnuki partizanov, ki jim rdeča zvezda ni tuja,« je povedal eden od njih. Med njimi je bil ludi predstavnik koroških parlizanov Lípej Kolenik. »/elo rad sem tukaj.« jc rekel, "/.c zalo. da ne pozabimo časov, ki so za nami,« in jih povabil, da pridejo kdaj tudi tukajšnji Slovenci k njim, ko Minister Karel Erjavec se spominjajo kakšnih pomembnih dogodkov iz preteklosti. Planinci so jo. kol ^e vsa iela pred tem, na Círaško goro mahnili peš. Njih in vse je v imenu prirediteljev pozdravil tudi predsednik Planinskega društva Velenje Jože Melansek. Vsa leta pa so se posebej toplo na Ciraški gori sprejeti borci Štirinajste divizije. Tudi tokrat jih je prišlo kar nekaj. Čeprav, kot je rekel Lojie Dolnicar, predsednik odbora Štirinajste» jih je iz leia v leto manj. j*()d 1.112 borcev, ki so krenili na Štajersko, jih je danes 2ivih še 108.« Vsem sosepo-kltmili s položitvijo venca pred spomenik na CJraški gori. Spredaj odred, ki goji partizansko tradicijo. Zadaj slavnostni govornik Srečko Meh. nje.« je na tradicionalnem, zdaj /e dvajsetem srečanju borcev, planincev in veteranov vojne za Slo venijo, članov policijskega združenja Sever in mnogih drugih na C iraški gori, stičišču treh občin, dejal slavnostni govornik župan Mcsinc občine Srečko Meh. »lu se zbiramo tudi zato, da se Se naprej jasno sliši nas glas.« Srečanje je pripravilo Območno združeitje borccv in udeležencev NOB Velenje. Kot vsa leta seje na srečanju tudi tokrat zbralo veliko ljudi od vsepovsod, med njimi župani st> sednjih občin, prišel pa je tudi minister za obrambo v vladi Republike Slovenije Karel Erjavec. »Eni mislijo, da morda NOB sploh ni bila potrebna, da bi lahko čakali doma iii Slovenija bi dobila svoji") državo. Partizansko gibanje se je zgodilo z^to, ker so si ljudje Radi prihajajo na Goro Gorenje se predstavlja v Londonu Gorenje bo svoje najprestižnejše gospodinjske aparate predstavilo na sejmu 100 % Design Velerye — Goretije bo svoje naj-prcstižnejse zvezde med gospodinjskimi aparati od 21. do 24. septembra 2006 razstavljalo na znamenitem londonskem sejmu 100%Design, kije najodmevnejši dogodek na področju predstavljanja sodobnega oblikovanja pohi;> tva in iz.delkov za dom na otoku in eden najvplivnejših v Fvropi. Razstavljalci so skrbno izbrani, saj se na sejmu ne more predstavljati vsakdo, temveč le tisti, ki zadosti strogim kriterijem žirije. Na sejmu bodo na ogled Gorenjeve zvezde na področju dizajna: linija Gorenje Pininfarina. pralni stroj Premium Touch, stilna hladilna vitrina Monarque za shranjevanje vina, blei5čeči hladilno-zamrztv valni aparat, posut z visoko kakovostnimi krisiali Swarovski in svetovna novost Smart table • unikaten hladilnik, skril vjedilni mizi. Sejem 100 % Design je najveličastnejši britanski dogodek na področju sodobnega oblikovanja p(3histva in izdelkov za dom z vi- soko mednarodno odmevnostjo. Prvič so ga organizirali leta 1995 in vse od takrat predstavlja neizogiben postanek za arhitekte, notranje opremljevalce in oblikovalce, željne ogleda najnovejših mednarodniii trendov in inovacij na področju oblikovaiya pohištva in izdelkov za dom. Letošnji seznam preko 450 britanskih in tujih razstavlja I cev bo razveselil tako strokovno in poslovno javnost kot ludi navadne obiskovalce, kale« rim se vrata sejma odprejo zadnji dan prireditve. Sejem 100 % Design je «trend-seiierski« dogodek, na katerem se vsaktj leto otvoritveno predstavijo mnoge svetovne niwosti ter vrsta nagrajenih izdelkov. Sejem utira poi sodobnemu oblikovanju in s kontinuiranim predstavljanjem inovacij v oblikovanju, ki dobesedno podirajo meje. prinaša nove vizije v njegove sfere in se upravičeno predstavlja tudi kot edin* stveno m sodobno žarišče dizajna. Skupščina Premogovnika potrdila razvojni načrt V torek je v Premogovniku Velenje potekala 10. redna seja skupščine delničarjev Velerýe, 29. avgwsí - V t<ïrek je v Premogovniku Velenje potekala 10. redna seja skupsčine delničarjev. ki jc potrdila in odobrila delo direktoija in nadzornega sveta v poslovnem letu 2005 ter jima potrdila razrešnlco za lo leto. Pomembna točka skupščine je bilo obravnavanje in sprejemanje razvojnega načrta Premogih vnik a Velenje za obdobje 2006-2011 oziroma 2015, ki ga jc skupščina po trdila. v Premogovniku Velenje so v letu 2005 pridobih 3.945.100 ton premoga s povprečno kurilno vrednostjo 10.84X KJ/kg. Odkopa na količina premoga je bila za 6 odstotkov nižja kt)t leto prej. kurilna vrednost pa je bila večja od načrtt)vane, zaio je bila prodaja premoga v giga jou lih /a 6,7 odstotka večja kol v letu 2004. Družba jc v letu 2005 pridobila 2X.873 mio Srrprihodktw, kar je 2,3 odstotka več kot v letu 2004 in 4 odstotke več. kot je bilo načrtovano. Celotni odhodki družbe v letu 2005 so znašali 30.243 mio Sn\ kar je 2,6 odstotka več kot v letu 2004. Dodana vrednost na zaposlenega v letu 2005 je bila 9.09X.294 SIT. kar je li,5 odstotka več kot leto prej. /a naložbe v osnovna sredstva je bilo namenjenih 5.9 milijarde SIT. Poslovanje v letu 2005 je Premogovnik Velenje zaključil z izgubo 261 mio Srr. 31. 12. 2005 je bilo v Premogovniku Velenje 1.966 zaposlenih. kar je za 103 oz- 5 odstotkov manj kot v začetku leta. /a prihodnost Premogovnika Velenje je zelo pomembno, da je skupščina delničaijev sprejela ra?^ vojni načrt 2006-2011 (2015). V njem so Ziipisani cilji in poti z.a div seganje ekt)nfmiski» učinkovite osnovne dejavnosti, pri čemer b<} pridobivanje premoga racionalizirano. ob tem pa ohranjena visoka stopnja vaniosU ter stKialni in ekološki prispevek okolju. V skladu z načrii^m se bo nadaljevalo intenzivno prestrukturiranje hčerinskih podjetij in strokovnili služb ter ustanavljanje m>vih podjetij. Osnovna dej a vnosi Premogovnika Velenje po omenjenem razvojnem načrtu se vedno ostaja pridobivanje premoga, ki je usklajeno z Nacionalnim energetskim programom in dolgoročno desetletno pogodbo med USE. Tl'.Š in PV v višini 3X.500 tera joulov (+ oz.- 5 %) letno do leta 2014 ter najmanj 30.000 tera joulov po letu 2014. Ob tem bo družba racionalizirala poslovanje in zmanjševala število zaposlenih za 5.6 odstotka na leto do leta 2011. Premogovnik Velenje tiaj bi do leta 2011 dosegel ceno 2,25 ť /n giga joul energije, kar bo omogočalo konkurenčno poslovanje Premogovniku in 112Š. V poslovnem sistemu Premogovnik Velenje pa bodo nadaljevali postopno zmanjševanje kapitalske In poslovne odvisnosti povezani!) družb od matičnega podjetja s privatizacijo Ic-teh, z Izjemo ijiva-lidskcga podjetja HTZ, ter si prizadevali za zagotavljanje novih delovnilt mest v i)kviru povezane družbe PV invest - z lastnimi sredstvi in s pridobivanjem strateških partneijev. V razvojnem načnu je predvidena tudi ustanovitev posebnega sklada za zapiralna dela. ki bcxlo najprej namenjena za zapiranje jame Skale, kasneje pa za celoino pridobivalno področje Premogovnika Velenje. Skupna vrednost zapiralnih del zijamo iskale je 6,5 milijarde SIT. Prejnogovnik Velenje naj bi v skladu z omenjenim razvojnim načrtom od leta 200X naprej posloval z dobičkom in nato vsako leto 50 odstotkov ustvarjenega dobička namenil Zii sklad za zapiralna dela. Sejem tokrat z listo čakajočih Olje - oCelje že živi za podobo največjega gospodarskega in sejemskega dogodka v Sloveniji -mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Na 39. sejmu po vrsti - od 6. do 13. septembra - se bo predstavilo 952 razstavlja I cev iz Slovenije ia tujine, skupaj z zastopanimi jih bo 1500. Prihajajo iz 35 držav, «je na novinarski konferenci pred dvema dnevoma med drugim zatrdil predsednik uprave družbe Celjski sejem mag. Franc Pangrl. Poleg omenjene družbe je soorganizator seima tudi Obrtna zbornica Slovenije. Po besedah namestnice predsednika uprave Celjskega sejma Brede Obrez Preskar je bilo zanimanje med razstavljalci za sode-lovatîje na letosnjetn sejmu precejšnje, tako da imajo po dolgih letih znova čakalno listo in to kljub temu. da so povečali sejemske površine za približno 1000 kvadratnih metrov. Teme, ki jim bodo namenili osrednjo pozornost. bodo uvedba evra. elektronske komunikacije, nadgradili bodo tudi finančno areno. Mag. Andrej Poglajen z Obrtne zbornice Slovenije pa je povedal, da bo zbornica pripravila 16 delavnic, na katerih bodo reševali zadeve, ki najbolj žulijo njeno člane, ter štiri okrogle mize o temah. ki izstopajo: plačilna nedisciplina, vstopanje mladih v obrt in podjetnišlvo, internacionalizacija in uvajanje evra. Sejem bo odprl gospodarski minister mag. Andrej Vi^ak. ■ tp Nov center za boljšo in kakovostnejšo ponudbo Kranjski Merkur je za izgradnjo novega centra v Velenju namenil 5,3 milijarde tolarjev - Največji trgovec s tehničnim blagom v Sloveniji in tudi v vzhodni Evropi - Do leta 2010 za naložbe 300 milijonov evrov Tníjítnít Podgt>rà9k Velenje, 24. avgusta • Pred leđnom cinije družba Merkur iz Naklepa na ťcsli Simona Blaiiiika v Velenju odprla svoj novi trgovski center, /n nalo/bo, vredno 5,4 milijarde tolarjev, so se odločili zato. ker je center v Sparu že zdavnaj postal premajhen za po nega sveu Merkura, predsednik uprave družbe Bine Kordež ni smel navesti vseh letošnjih poslovnih rezultatov» /agolwil pa je. da so bili dobri. Prodajt) so povečali /a četrtino (le delno po zaslugi nakupa Save Trade), uspešna pa sia tudi julij in avgust. Družba, ki letos slavi llOletnico dek)vanja. je moćan ra/voj dose- za tako uspešnega. Sicer pa je Bine Kordež ie dejal, da / odprtjem treh mmh trgovskih centrov v Sloveniji njihova naložbena politika še zdaleč ne bo končana. V Sloveniji bodo starejše in manjše cenire obnovili, jih povečali ali zgradili povsem nove kmalu še v Ljubljani. Mariboru. Murski Soboti, Kopru in Škoiji Loki. /gradili pa naj bi jih še v tujini: na Reki, v Zagrebu. Slavonskem Urodu. Splitu, Novem .Sadu in v Bet>gradu- Do leta 2010 bodo za naložbe namenili 300 milijonov evrov. prodajo naj bi povećali na 1.5 milijarde evrov, število zaposlenih pa naj bi naraslo na 5500. Ktirdež je na novinarski konferenci odgovoril tudi na vprašanje, kako komentira kazensko ovadbo, ki jf) je vložil Jurij Schol-Imaver zoper vodslvo Merkurja. Ob leni je najprej izrekel nekaj pikrih na račun poročanja medijev, ker so se na prvih straneh časnikov /našli zaradi ovadbe, ki ga ne skrbi, ne pa zaradi izjemnih poslovnih rezultatov in odpiratija novih delovnih mest. Pt>iem pa je dejal, da ne on ne Merkur doslej nista prejela še nobene uradne informacije o tem. da je ovadba res vložena. Po njegovem prepričanju gre za mnenje posame/túka, da je bil ogoljufan v projektu, v katerem je tudi sam izgubil nekaj denaija. Sedaj želi dobiti ta denar nazaj. Merkur je izgubil več kol tri milijarde tolarjev, ki sojih pokrili iz drugih virov. Zagotovil je tudi, da so bile vse Merkuijeve poteze v zadevi, ki naj bi bila preJmei ovadbe, pravilne in najbolj racionalne. *Za projekt obeh trgovin Bofex v Avstriji je Scholl-mayer brez vednosti Mcrkutja namenil milijardo t o la tj e v Merkur-jevega denarja in še milijardo to- Otvoritveni tr3k so prerezati (z ieve proti desni): velenjski župan Sreelio Meh, postcvodkinj& novega Merkurjevega centra v Velenju Nasa Skok in Bine Hordež. Na novinarski konferenci pred otvoritvijo novega centra v Velenju je predsednOi uprave družbe iz Naklega Bine Kordež (drugi z leve) podaril ravnateljici Centra za vzgojo, izobraževanje In usposabljaj» Velenje Mariji KovaČic donatorski prispevek v visini milijon tolarjev. latjev garancije. Ko smo lo ugotovili, smo v Avstrijo vložili še milijardo SIT Toda kmalu je bilo jasno, da trgovini ne bosta uspešni, zato smo jih zaprii in poplačali upnike.« Kordež je spomnil tudi, da so pri razxiščevanju lega primera sami odkrili sume odtujevanja premoženja in že pred dvema letoma vložili kazenske ovadbe. Posti)pki še tečejo. 1,4 milijarde tolarjev (istega dobiika Po sc;i nadzornega sveta družbe Merkur so javnosti razkrili ludi podrobnejše rez-uliale poslovanja v letošnjem prvem polletju. Cisti prihodki Skupine Merkur so znašali 105.6 milijarde SIT, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 3,7 odstotka nad načni, ('isti do-bičekje/jmšal 1.37 milijarde tolarjev in je bil od lanskega v istem obdobju višji za 6,7 odstotka. Prodaja v delniški družbi Merkur je bila s X3.4 milijarde tolarjev pel odstotkov višja od načrtovane. trebe vse večjega števila kupcev, ki so zaradi lega po marsikateri tehnični izdelek, izdelek za vrt in gradnjo morali v Celje ali Mari-bgoje za tt), da ta bodo.« Na novinarski konferenci sta sodelovala ludi predsednik Mestnega odbora l.DS Velenje Drago Mar-tinšek, ki je povedal, da v odboru že pospešeno sestavljajo listo za občinski svet, ki Jo bodo v kratkem tudi predstavili» ter podpredsednik LDS dr. Maiej Lahovriik, ki je izrazil prepričanje, da je Avberšek prava alternativa za razvoj Velenja. ■ Drago Martinèek, Mko Kacin, mag, Franc Avberšek in dr, Matej Labovnik, Predstavniki Nove Slovenije z avtobusom v Saleku V soboto so pod geslom »Ker smo tu doma« obiskali Savinjsko, Šaleško in Koroško - Na tiskovni konferenci predstavili tudi programe kandidatov za župane -17. septembra tabor stranke ob Velenjskem jezeru Veleiye, 26. avgusta - Avtobus z velikim napisom Nt)va Slovenija se je v soboto v Salek pripeljal ob napovedani deseti uri dopoldne- Prej so se že ustavili v Braslovčah. pot pa jih je ta dan vodila še v Šoštanj ter na Koroški). V gasilskem domu v Šaleku so pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri so spregov<ïrili dr. Alenka Šverc, dr/avna sekretarka na ministrstvu za šolstvo, poslanec iz Šaleške doline in kandidai za župana Šoštanja Drago Koren, poslanec Martin Vtikolic 1er kandidai za župana v MO Velenje Andrej Kuzman. v uvodu smo izvedeli, da bo Nova Slovenija 17. septembra pripravila tabor stranke prav ob Velenjskem Jezeru, lo pa bo hkrati tisti pravi start v predvolilno kampanjo za lokalne volitve. Drago Koren je po tem, ko je predstavil zanj najbolj pereča vprašanja v občini Šoštanj, pi)vedai, da ga mnogi sprašujejo, kako bi usklajeval funkciji po slanca in župana. Povedal je, da bi na obeh funkcijah delal za iste ljudi. Poudaril je pomen ustanovitve pokrajin, med njimi regije SAŠA. in da ni preveč zadovoljen z razvojem Šoštanja. Pogreša predvsem industrijsko cono za manjše podjetnike, več spodbud na področju turističnega razvoja, predvsem pa misli, da občina premalo uspešno pridobiva sredstva iz državnili in evropskih razvojnih skladov. Ta bi lahko pomenila pravi zagon razvoja občine, a jih bo treba znati pridobiti. Andrej Kuzman je zelo podrobno predstavil svoj predvolilni program. »Mesto, ki je doživljalo hiter razvoj, lega ne doživlja več. To ni več mesto priložnosti ker ne zna več izkoristiti kadrovskih in prostorskih potencialov. Razlog vidim v zaprtosti in samozadostnosti vladajoče koalicije, ki predolgo obvladuje ta politični prosior, tovo nadaljevanje razvoja mesta in cele občine. Veliko Je bilo že narejenega na tem podničju. Nada lie-vali bomo z urejanjem parkirišč, posodabljanjem komunalne infrastrukture in iskanjem investiiorja, ki bi v Šoštanju zgradil tiakupovalni center. Pri tem moram znova poudarili, da lahko lokalna skupnost zanj zagt)iovi le prostorske pogoje, vse drugo pa jc sivarinvestitoija.ííje med drugim rekel Kopušar- Seveda pa bi tudi vnaprej bila precejšnje pozornosti deležna področja tako imenovanih družbenih dejavnosti, vključno s skrbjo /a starejše občane. »Pri tem dilema o tem, ali graditi dom zanje ali pa jim zagotovili primerno oskrbo na njihovili domovih, ostaja. O tem bo goiovo rekla kakšno stn>ka. mi ji bomo pri Od leve proti desni; Stefan Szabo, Erna Obsteter, Milan Kopušar in Ivan Uritanc Šoshrý, 28. avgusía • V ponedeljek je svojo kandidaturo za župana Občine Šoštanj najavil še en kandidat. sedanji župan Milan Kopušar (l.DS). Ob njem so na novinarski konferenci, kjer so najavili njegovo kandidaiurc, sodelovali še podžupan Štefan Szabo. predsednica KS Ravne in svetnica Erna Obsteter ter svetnik v občinskem svetu in zdravnik h^n Urbane. /a Kopušarjem je že sedem let županovanja. Ko je bil prvič izvoljen. Je bil med mlajšimi slovenskimi župani, /daj s svojimi 45 leti to got<ïVo ni več. Oče dveh hčerk, mož profesorico, ima rad spon. Upa, da bo do volitev uspel oddali tudi diplomsko nalogo, ki mu bo prinesla stopnji^ višje izobrazbo, kcU jo ima zdaj. torej sedmo. Čeprav svojega programa še ni podr<^bncjc predstavil, pa je nakazal, v kalení smer tem sledili,« je rekel. Omenil je krajevne skupnosti in skrb /a njihov razvianj gotovo bogatijo.« Na novinarski konferenci so povedali k, da bo lista LDS za občinski svet najbrž polna (ženske kvote zagotovljene), torej biJ na qjej dvajset imen. V vrhu pa bodo ljudje, ki so bili tanj žc doslej. >^Tisti torej, ki so že zdaj vlekli voz.« Iz poslanskih klopi Zoper policista bo sprožen postopek za plačilo škode Minister za notranje zadeve Dragutin Mate odgovoril poslancu Bojanu Kontiču na njegovo vprašanje v zvezi s škodo, ki jo je na službenem vozilu policije povzročil policist - Javni uslužbenec odgovarja za škodo, ki jo povzroči naklepno ali iz hude malomarnosti Veleiye, ljubyana -9. marca letos je bilo na vožnji i?. Belili Vod proti Šoštanju poškodovano službeno vozik) policije, ki ga uporabljajo policisti PP Velenje. Na njem je nastalo nalauko 1.20.^-868 tolarjev škode. Vozilo je poškodoval policist, ki se je odzval na klic dežurnega, ki ga je prosil za pomoč pri pnmieini nesreči. Ta seje pripetila v naselju Šoštanj, kojevfjznik osebnega avt(mtobiia trčil v ograjo, nato pa skupaj s s<5p<.itnico in dvema sopotnikoma zapustil kraj prt>-meine nesreče- Posfancu državnega zbora Bojanu Konticu sc ne zdi primerno, da je bilo policistu, ki je uporabljal in poškodoval službeno vozilo, ko se jc odpravil na pomoč ki^lcgu, naI<3Žcno. da mora stroške popravila poravnati policist sam. v razpravah v državnem zboru sem opozarjal na dotrajanost vozil, kijih uporabljajo policisti pri svojem delu. Na osnovi tega dogodka pa laliko sklepam, da bodo policisti dolžni poravnali tudi siroske popravil teh dotrajanih vozil.« je med drugim zapisal v vprašanju oziroma želji po pojasnilu. Minister za notranje zadeve Dragutin Male mu je odgovoril zelo natančno in zelo podrobno, Opisal jc, kako jc do poškodbe vozila priilo. »Na kraj je bila napotena policyska patrulja. Cez nekaj časa Je isti občan (kije o nezgodi dežurnega na PP Velenje obvestil že prej) se enkrat klical. Povedal je. da sc udeleženci nez-gode med seboj pretepajo na avtobusnem postajališču. Zaradi lega je dežurni na kraj napotil še drugo patruljo, ki se je v tem času naha- jala v Belih Vodah. Med vožnjo proti Soštauju jc voznik zapeljal na predmet na cesti in poškodoval karier vozila, tako da je pričelo iztekati motorno oljc-V vozilu seje prižgala opozorilna lučka za olje. vklopil sc je Ludi zvočni signal, kar sla policista zaznala, a sta kljub temu nadaljevala vožnjo. V Šoštanju se je motor vozila ustavil- Policista sta z vozilom Se nekaj časa peljala v prostem teku, nato pa odšla do kraja, kjer je druga patrulja izvajala postopek z udeleženci nezgode, in sicer 1 kilí3meicr daleč.« pojasnjuje dogajanje minister in nadaljuje: Olcde na navedeno je mogoče zaključili, da je policisi, ki je vozil poškodovano vozilo, nadaljeval vožnjo kljub temu, da je zaradi poškodbe podvozja za/jial zvočni in svetlobni signal za napako moioija. Cîre za skrajno nepazljivo ravnanje policista, ki ni uporabljal niti tiste pazljivosti, ki bi jo uporabil vsak poprečen voznik. Prav tako bi se glede na oddaljenost kraja, kamor Je bila patrulja namenjena, moral zavedali. da zaradi poškodbe vozila sploh ne bo prispel ija, kamor je namenjen.« Ker Zakon o javnih uslužbencih določa, da so ti odškodninsko odgovorni za škodo, ki jo protipravno povzročijo delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude makimamosti, je bil 6. Julija p(> licistu posredcîvan v podpis dogovor o višini in načinu poravnave škode- Ker policist dogovora ni pi)d-pisaL bo sprožen postopek za plačilo odškodnine. Je pojasnil minister za notraiye zadeve Dragutin Mate. ■ mkp utrip 31. avgusta 2006 Od trede do tork« • svet it doBovit« Sreda, 23« avgusta Vi§je sodisce je /avrjiilo pri-ložbcj vrhovnega dr/avnega lo-žilca, ki seje 10Julija priu)žil zaradi odločitve scnala ljubljanskega okrožnega sodisca, da zavrne zahtevo tožilstva /a preiskavo v /adcvl Mitja Ribičič. / zadnjo odločitvijo visjeg« sodišča je zadeva posiala pravnomočna, obvestilo o njej pa je že prejela tudi odveinlška pisarna, ki zago vaija Ribičiča. Agencija za pošti) in elektronske komunikacije je zaradi pritožbe družbe T-2 og I o bila Telekom Slovenije. Vzrok pritožbe jc bil domnevno diskriminatoren odnos Telekoma do njegovega hčerinskega p<îdjcija Siol, katerega glavna dejavnost je ponujanje široko pa sovnejza dostopa do spleta. V T2 upajo, da bo kazen Telekom prisilila k enakopravnemu obravnavanju vseh ponudnik: >v. vijo izvršilnih postopkov naj bi razbremenili sodišča in strokovne delavce ter sodne relerente. Po novem bo predloge za izvršb«) mogoče vlagali na posebnih obrazcih po poîSti in elektronski pošti brez dodatnih listin in dokazov, resničnost vseh izjav pa bo pod ka7cnsko in odškodninsko odgovornostjo. Petek; 25. avgusta Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da so pri postopku izbora operacijsk li miz nastale nepravilnosti. Iz tega razloga so proti neznani osebi, čla» niči razpisne komisije, podali ovadbo o sumu sitjriive kaznivega dejanja. Vlogo ministra BručHna v tem primeru pa je komišja ocenila zelo pozitivno. Nekdanji novinar Boris Hcged-ueš je prišel do izvirnika sodbe v »zadevi Petek«, pri čemer je dejal da ga je dobil po pošti s sodisča. Posledično jc odvetnik Jože Šala- Slovenijo sporočil, da sc jetnik po čuti dobro. Križnar se je po telefonu pogovarjal tudi z zunanjim ministrt)m Dimitrijem Ruplom, ki mu je povedal nekimi spodbudnih besed in ga obvestil, da jc /m piv moč pn)sil ludi Arabsko ligi) Amra Muso in posebnega odposlanca unije 7a Sudan Pekka Maavisto. Policija /e prijela 23'tetneis gasiica iz Bohinja, kije podtill oh Policijski poslaj/ 1er RcJeći úvonini in s FoUove cesie 'avyeifi naravnos! ruj podkrajski hrih. od koder se večinoma fie zanem. Nič već kavfc in dopinga yw cerirru - ne zalo. ker hi bilo z niesio/n kaj narobe. Samo laka redko .^eni doma. da na nekoC- priljubljeni Milenjski center md ne pomislim Preden mi mi liríhn ixtstane 'Joliićas, je ie konec vikenda in me obveznosti prisilijo k tekanju tío centru nekega drugega mesta. hi tako. kot so se nocoj, se med fie^teie ohvez/mii pomeiajo indi f)rijeinf opravki, na primer praznovanje prijateljevega rojstnega d/ie, ko smo stare znanke in znanci strnili hrilime glave ter se z tiosialgiio vradvli deset in već let v preteklost. /mI mije, da moram tako zapisati, toda po fnnogili letih sem se z grenkobo spofnnila svQ/ih prvih velenjskih pof/o/dnevov na otroških igriščih, ki so nekoč krasila šaleško blokovsko naselje. ( Tisti »neko('*( bom raje prihranila za katerega (ni prihodnjih prispevkov, ko se na lastne oči preprnwn, kaj stcýi tam danes.) Tukaj pa ne bom pisala o objektih g^ugalnicah in khpeh, anii)ak o Cisto maj-imih ljudeh, otnKih nacionalistične kulture. V Velenje sem bila priseljena s t^edmimi leti ir sem nato iz skromnega, a prijetnega enosobnega stanovanja ot/korakala naravno.11 v prvi razred. Cveka\'a in glasna, kot sem bila takrat» sem kmalu oswjila imena sošolcev ter sosedov s^v/e starosti. Ti /w so si m^e ime hitro zapomnili zaradi narečiiega hendikepa - stoodstotne mariborščine. s katero sem zaslowla med hloki. V.^opek novih znank in znancev se je uvrstil nekdo, kije name napravil /)oseben vtis: reci/no. da je bih dekle imenom Valentina. Naključje je hotelo, da sva skuiyaj hodili v šolo in stanovali v nasprotnih si hodnikih, se .skupaj igrali, pretepali Jame ter nabirali mre.st ali lovili paglavce po mlakah na gradbišču čez cesto. Nekega dne. ko sva si bili že dovolj blizu, meje Valentina prijela za roko in odi)eljala v blok. '/. besedami: >*Pokazala ti bom. kdo yo Slovenci." me Je vso vznemirjeno wdila od vrat do vrat. Skupaj sva prebirali priimke na zvoncih: Turn šek, Poiovšak, Planinšek... »Vldiš,^ je rekla, »to so pravi Slovenci, ker ínwjo priimke na -ak m 'ek.ff Ko sva se u sla vili pred našimi vrati, me Je stis^iilo pri srai: ali sem tudi Jaz prava Slovenka? Cei>rav nisem imela p<}/ma. o čem mi pripoveduje, sem si v^eetio močno oddahnila, koje dekiiui zado-\oljna čivknila. da sem res Kista^ Slovenka. Zatem sva brali še druge priimke: llnseminoiič, MHic, Brajdič. ^Vidlš.v je reklu Valentina, nmi so Bosanci f>a Iln-ati pa to.*^ Nato je še pristavila nekaj, kar Je zvenelo nekako narobe, čeprav sem se hkrati močno tnuflla prikimavali in predvsem razumeti, kaj to DomenL ^*Vse na-ič, vse zanič!» Di)lgo. morda kar nekaj dni, sem premišljevala o .\novi iz .wye prve lekcije nadonalizma. In ko mi res ni šlo v glavo, kak vpliv ima končnica priimka na človekove značilnosti, sem previdno po-Upala pri mami: ^ ti veš, da so v.v/ oni. ki se pišejo na -M BininJam se, da je mama samo globoko vzdihuila in v mojih i^eh nove prijateljuje ni niti malo očrnila. Samo dolgo čez večer sva se /Hfgovarjah o tem, kako prijetne ljudi poznava, ki .?e pi.'iejo na -/C ali />a so rojeni zunaj Slovenije. Zaključili sva, da priimek res ni primemo merilo za pre.so/a/ije človeka m kako krivično je tisto, čemir danes pravim nacJonalizem. Oglašujte na Vaš oglas bo lahko vide Pokličite 03/ 898 17 50 31. avgusta 2006 SOLSTVO 7 Boj za ocene odprt šolniki pravijO; da so se na začetek novega šolskega leta dobro pripravili - Pouk srednje in osnovne šole pričenjajo 1. septembra, Ljudska univerza mesec dni za njimi - V prvi razred v Velenju prvič vstopa 258 otrok, v Šoštanju 63 in v Šmartnem ob Paki 32 - Med počitnicami marsikje dotrajane salonitne kritine nadomestili z novimi, vse šole pa dobile denar vsaj za manjše obnove Milena Krstić - Ptaninc Šaleška dolina - í^Izobra/evanjc bo še naprej, lako kot je bilo vsa leta doslej, eno najpomembnejših pi^droCijvmcsini občini, v vseli šolah injavnili zavodih so se na začetek pouka dobro pripravili, v Mestni občini pa smo poskrbeli, da smo vsem šolani /agoiovlli sredslva /a ob- da k tic no tehnologijo. Oaka pa nas še prenova kabinetov /a prcdmclni pouk,« pravi ravnatelj Zdenko Gorišek. Na posebej poudarjajo, da bodo ludi v ietn šolskem leiu nadaljevali prt> jeki učenja lujega jc/ika (angleščina) od L do 9. ra/reda, pouk nemščine pa bodo uvajali že v 5. ra/.redu (in ne sele v se-djneni) koi eno od i/birnih vsebin. med učenci od tretjega do petega razreda,« jc med drugim podčrtal ravnaielj Stanislav Lešnik. Osmjvno iolo IJvada bo v §<îlskem letu 2006/07 obiskoval 401 učenec, na maiični šoli 351, v podru/nici Skale 42 in podru/nici Cirkovcc K Priprave so potekale po ustaljenem redu in na začetek so dobn) pripravljeni. «Izjema je morda le prenova strehe na podru/nici nico,« pravi ravnaieljica irena Sivka Po-yanšek. Med počitnicami so s pomočjo Mesinc občine lepo uredili okolico, lako da bo prvi izolski dan /a učence še bolj prija/en. V noven šolskem letu bo OŠ Šalek obiskovalo 37K učeticev, razporejenih v 18 oddelkov. »Letošnja novosi so heterogene učne skupine v X. razredu koi oblika fleksibilne diferenciacije pri sUv vensčini. maiemaiiki in angleščini.« Center za vzgojo^ izobraževanje in usposabljanje: dočakali sanacijo strehe v ccnler jc vpisanili otrok in mladostnikov. »Leios nas čaka vsebinska prenova pi)sebncga programa na vseh siop-njaii, sicer pa ludi mi nadaljujemo uvajanje devet letke. Nasa prioritetna naloga je postaviti v življci^je predšolski oddelek.« med drugim navaja ravnateljica Marija Kovač in dodaja, da st) v letošnjih počitnicah dnčakali sanacijo celotne strehe na šoli. česar so bili /elo veseli. Sicer pa njihovega centra ne :ibiskujejo samo omjci in mladostniki iz Šaleške doline, ampak k njim prihajajo ludi iz/gornje Savinjske doline. I.eîiîs bodo sodelovali v mednarodnem projekiu Druženje v prijateljstvu, ki se odvija v hrvaškem Pulju. v Šolski center Velenje: končno enoizmenski pouk Okoli 2.330 dijakov bo v novem šolskem letu obiskovalo Šolski center Velenje. ob njih pa še 740 študentov, in ker izobraževanje iraja celo življenje, tudi 2.000 odraslih. »Vrata pa so še vedno odprla, tako da smo pripravljeni sprejeti še koga.« p raw Ivan Kotnik, d i rek I or SIVO ni pristalo na siljenje, da vseh. ki bi sc radi vpisali, niso mogli sprejeti. V novem solskem letu bo glasbeno šok) obifr kovalo 776 učence v. v program umetniške gimnazije jili je vpisanih 53. v vzporedno izobraževanje pa 3i. »Pri/adevah pa si bomo, da bi bil pri nas v naslednjem šolskem letu zm^va mo/en vpis v vzporedno srednjesi>lsko glasbeno izobraževanje. Pohvalimo se lahko z izjemno dobrimi pogoji za delo. Imamo iri koncertne dvf>rane. šola pa ima najboljše pogoje za poučevanje oj^ei v Sloveniji.« se je pohvalil ravnatelj Boris Štih. Na šoli je zaposlenih 115 pedagoških dclavcev, učenci in dijaki leglasbene šole pa na državnih in mednarodnih tekmovanjih div segajo izvrstne re/Oiltale. v Osnovna šola Šoštanj: v novo šolo vlaganja niso potrebna Osnovna šola Šoštanj je nova. stara samo leto dni. rzio je razumljivo, da v ni^ nova vlajzanja niso bila polrebna. So pa zato v Sošianjj čez poletje poskrbeli, da jc bila nadomeščena z novo kritino dotrajana salonitna streha na telovadnici podružnične šole v Topolšici. in kol je pbcla tudi podružnični šoli v Ravnah. Osnovno šolo .Šošianj bo v novem šolskem lelu (Obiskovalo skupaj 7X0 učencev, od lega 719 učencev na centralni šoh v 33 oddelkih. V prvi razred so vpisali 63 otrok, tako da bodo imeli tri oddelke prvih razredov. V podružjiico Topolšica so v kombiniranem nddelku v 1. razred vpisali 8 prvošolcev, skupaj jih bo v prvih štirih razredih 39; v Ravnah, kjer bo po- nove. Ponekod večje, drugod manjše, skupaj pa smo v le namene zagotovili 200 milijonov lolaijcv.« jc na novinarski konferenci Meslne občine Velenje, na kalen so sodelovali vsi ravnatelji šol in javnih zavodov, ki sc lako ali drugače dotikajo vzgoje ia izobraževanja, poudaril župan Srečko Meh. Posebej zadovoljni pa so, da je prišlo do obnove ceste na Selu. zaradi česar bo poskrbljeno za večjo varnost osnovnošolcev, ki obiskujejo šř)lo v Sa leku. Darko Uh ti ne ker, vodja Urada za negospodarske javne službe v Mestni nbčini. je naštel nekaj večjih naložb. »Letos smo pri večjih dali prednost obnovi streh. Za-meniali smo jo oa Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, na šoli Cx<> rica, kjer la čas poiekajo še dela pri pcv stavi Ivi ograje, na delu podružnice v Pe-sju. jeseni pa jo homo še na podružnici v Skalah. Med večjimi posegi, ki smo jih opravili med počitnicami, pa moram omenili ludi obnovo električne napeljave v OS Mihe Piniarja Tolede, preddverja šole Gustava Šiliha, kjer smo postavili ludi ograjo,« je povedal. Kako pa na spluh začenjajo v javnih zavodih v Šaleški dolini? Vrtec Velenje: poln, da bolj ne bi mogel biti i/elo zadovoljni 5mo z vpisom. Vpisali smo 975 otrok. 50 več kot lani. in ti so dobro napolnili obstoječe (Oddelke, odprli pa bomo še dva nova, enega v Cicibanu in enega v Najdihojci. Prosta mesia so le še v oddelkih v Cirkovcah in Ple-šivcu.K je povedala ravnateljica Vrtca Velenje Metka Cas. Ob izvajanju rednega vzgojno-izobraževalnega dela bodo pt> seben poudarek letos namenjali področju kulture in umetiK^sti. »Novosi je la, da bodo iri igrišča, v Cicibanu. Najdihojci in I mkari. kjer je lokalna skupnost poskrbela za dodal aa igrala, odprla tudi popoldne. Hkrati pa bo poskrbljeno za varovanje igral in okolice vrtcev.« v os Antona Aškerca: angleščina za vse Novo šolsko lelo na tej šoli pričenja -skupaj s p<5družnici) v Pcsju - 521 učencev in 58 zaposlenih. »Pogoji za delo hudo dohri, vsako leto se izboljšujejo. Na novo smo opremili že skoraj vse učilnice, postopno jih opremljamo s poircbno di- OŠ Gorica: pozornost mednarodnemu povezovanju število učencev na lej šoli se počasi umirja. Na (lorici jih bo pouk obiskovalo 584, v podružnici Vinska Gora pa »Na malični šoli bodo letos štiijc učenci manj kot lani. na podružnici v Vinski (lori pa jih bo manj šesinajsi. Poleg številnih aktivnosti, ki bodo zaznamovale letošnje šolsko leto, je treha omeniti, da bomo del naših akiivnosîi pokazali ludi otrokom iz Sarajeva in Cel(îvca in tako več pozornosti namenili mednarodnemu povezovanju,« pravi ravnatelj šole Ivan Planine, ki je na novinarski konferenci omenil tudi. kako zelo šole bremenijo obveznosti. ki izhajajo iz zakonodaje, za kar pa šole ne dohijo nobenili dodatnih sredstev. Pri tem je omenil oceno tveganja, odpadke. var(wanjc osebnih podatkov. razne pogodbe za vzdrževanje programov in pod skega beležijo povečano zanimanje za vpis. Letos se jim je zgodilo, ker minisir- dru2nico (Obiskovalo 16 učencev, pa bodo 1. razred (kombiniran oddelek) obiskovali 3 prvošt)ici. Čeprav so v podružnico v Zavodnjali v teni šolskem letu vpisali le enega učenca, m šoli pa jih bo vsega šest. podružnica v lem šolskem letu (še) ostaja. Kako bo v prihodnje, pa bodo piv kazali novi vpisi. Kaj pa zaposleni? Začenja jih 95, od tega 70 strokovnih delavccv in 25 tehničnega osebja. Osnovna Jola bratov Letonja Šmartno ob Paki: »Novo solsko leto pričakujemo polni elana in energije, s polepšano solsko okolico, za kalero smo med poletnimi počitnicami poskušali poskrbeti sami, da bo dobrodošlica našim 32 prvošolcem se prijetnejša. Med drugim smo uredili novo čitalnico k šolski knjižnici, posodobili pa botno tudi računalniško učihuco,« pravi ravnatelj OS braiov Letonje Bojan Juras. Sicer pa v uovo šolsko lelo stopajo z enakim številom učencev, 311 jih ho. Na šoli bodo izvajali 17 i/birnih predmetov, kar 35 različnih imeresnih dejavnosti, šolo košarke in šolo rokomela, za učence prve triade pa bodo organizirali brezplačen fakultativni pouk angleškega in nemškega jezika. Seveda bodo nadaljevali tudi ujihove prepozjiavne projekte. Šole so torej na začelek pouka dobro pripravljene. Torei se boj za ocene lahko prične? 8 LJUDJE 31. avgusta 2006 Vpisali največ otrok v zadnjih 10 letih V Vrtcu Šoštanj potrebna še dva dodatna oddelka -Poleg ustaljenih projektov še Fit gibanje Fit Slovenije -Bodo v Šmartnem ob Paki dozidali, v Šoštanju pa gradili? Tatjana Poů^oršak Iako kol na Šolah so ludj v vricih siraDi priprave na novo šolsko leio. V enotah javnega vzgojno-var^ivc-nega zavoda Vrlcc So$îanj so vpisali 365 olrok, kar jo daleč najviJČ v zsdn.iih Ucsctiii Idili. Največ sn jih vpisali v slaroslni skupini od enega do irch Ici. »Zaradi inlikšnega slevila prijav smo sc morali z ustanovi- icljico in Miusianovileljico ilogovo-riii, ali bomi'î otroke odkk^nlli ali pa oblikovali dodalea (»ddelek. Prej^jj mesec sta sc obe t)bêmî odločili za slednjo mo/jiosî, lako da imamo v Topolšici namcsio Uvch iri oddelke, v Šniarinein oh Pakj pa nameslo pel sest oddelkov V iciri času smo resili tudi prosKîrsko siisko, ki je nasiala zaradi večje^^a vpisa olrok. Oba dodaiJia oddelka bosi a tîasui-njena v prostorih osnovnih šol. V Topoláici je skupina predšolskih otrok deli)vaia že pred leli. v Sniarl-nem ob Paki pa je nastanitev v prostorih šole začasna rešitev.« je pove-dala ravnateljica Vrtca Šoštanj Vesna /crjav. V šolskem letu V vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki so letos vpisali 109 otrok, zato so morali predšolsko skupino namestiti v prostorih tamkajšnje osnovne šole. 2006/2(107 bo v občini Šoštanj vključenih v dejawost Vrica 256. v Šjnartnem ob Paki pa 109 otrok. Večjih vsebinskih novosii v načrtovanih snicrnicah za novo šolsko leto niso predvideli. Izvajali in nad-^ajevali bodo projekte, po kaierili je Vrtec Šoštanj prcçio/mvcn v širšem okolju (otroški žtir z bazarjem ob novem lotu. pustni karneval, tedenski tabor v Belih Vodah}, pri-liodnji mesec pa botio začeli izvajali šc mednarodni projekt Tli yba-nje 1'it Slovenije, ki so se mu pridružili lani. Vesna Žerjav je prepričana. da se bo med šolskim lelt>m porodila kakšna ideja, ki jo bodo vključili v izvajanje programa vz^rojc in varstva. Bcjij skn^mne so bile priprave na novo šolsko leto na področju naložb. Večjih vlaganj niso izvedli, čeprav so jih načrtovali. »Ml\J počitnicami smo na vrtcu Maja v Šmartnem ob Paki nameravali zamenjali kritino, vendar smo skupaj / vodstvom občine ocenili, daje potrebno reševali prostorsko stisko iu ome- Ravnateljica Vrtca Šoštanj Vesna Žerjav: »Će se v Šoštanju ne bodo odločili za nov objektf upamo vsaj na nove prostore,'* njeno naložbo skupaj. Doselitev v lo okoîje je veliko, olrok bo več in širitev prostorov obslojcćega vrlca b(i skoraj neizbežno dejanje, če bomo Jioleli zadostili potrebam po ohliks dobila novo podobo, je pa prav tako močno uničena. Obnovili naj bi jo vdolžj'ni 500 metrov. Kmalu pa bo znan tudi izvajalec zii sanacijo lokalne cestc Podkraj-Arnače, ludi tu bo dolžina 400 raetrov. Lahko rečem, da je občina res prisluhnila našim potrebam. Koliko bodo ic obnove siale, je zaenkrat še težko pove- dali, saj končnih obračunov ni.« Dela 80 potekala tudi na krajevnem pokopaUšču. kjer so obnovili spodnje stopnišče, ograjo na dehi novega in starega pokopališča, zgornji del pa bodo zjisadili še s cipresami. Uredili so tudi nove žarne grobove, ker jc po njih večje povpraševanje kot po dnižinskih, ki so bili na lem mestu prej. V Ložnici so le krpali lîden prometno najbolj perečih delov v Šentilju je cesta skozi Ložnico. ionsko leto smo že slišali, da naj bi obnova slekla letos, pa šc ni. Zato nas je zanimalo, kako daleč so priprave na obnovo ceste, »Ta črna prometna točka bo še naprej naša rak rana, Cesta je regionalna, saj povezuje Velenje in Polzelo. To pa pomeni. da bo obnovo llnancirala država. Uničena je lako hudo, da so ljudje v LožJiici zelo nezadovoljni. Cestarji so jo sicer malo pokrpali in za silo uredili, vendar \o ni listo, kar smo pričakovali. P?)sîajiee v DZ Bvec, kjer smo se naužili lepot narave in dobršne mere adrenalina. Stebri smrti, poligoni preživetja, XXL gujsnica. kanjo nig in railing so lo delčki tistega. kar smo videli in doživeli na poli. Obveščamo vas, da skupščine. ki jo načrtujemo za sobtHo, 2. septembra, ne bo zaradi napake v postopku zahtevka in sklica skupščine. Nov datum za izredno skupščuio jc 16. september ob 20:00 v prostorih .Šaleškega študentskega kluba. Dnevni red skupščine: - sprememba statuta, • razglasiiev pravilnika o sprejemu častnih članov ŠSK^a - razno. Naj vas oponmim, da ŠŠK kol vsako leto tudi letos organizira Akademski ples, ki ga bt)mo skupaj i>dplesHlj v soboto, 30. septembra. Več o plesu v prihodnji šleviliki. Lep študentski pozdrav. 31. avgusta 2006 reportaža Zaključen 18. raziskovalni tabor ERICa na Plešivcu pri Velenju Plešivec pri Velenju, 16. - 23. avgust 2006 v srcUo, 23. avgusta 2006. se je po lednu res-tic^a raziskovalnega dela. mladostne zabave, ^meha in šponnih j^er /akljucil IX. raziskovalni ÍtóbfiC tabor v Šaleški dolini. I.etosnjcga tabora na Plesivcu, ki ga žc dobro dcsolictje organi/Jra Inštiiul za ekološke raziskave 1:RIO) Velenje, seje udeležilo 36 mladih raziskovalk in raziskovalcev. ki SÍ3 pod vodstvom 15 mentorjev in vodstva raziskovali in ustvarjali v osmih delavnicah. Interes mladih je bil na letošnjem lahoru bolj naravosloven, zato je bilo največ ra/iskovalnili skupin in njihovo delo naravnanih na naravoslovne in okoljske tcfuc. Na taboru pa se ni samo resno delalo, veliko je bilo rekreacije in zabave, od športnega dne s košarko in nogometom, priložnostnim namiznim tenisom, orientacijskim pohodom, pa do rednih dnevnih spreliodijv med bivalnimi prosiori na podružnični osnovni šoli in prehranjevanjem v vaški gostilni. O neprespanih urah pa niti nI potrebno izgubljati besed. RezuUati celotedcnskega terenskega in kabinetnega dela skupin so hill predstavljeniv obliki plakatov in kipcev... na zaključni piiro' ditvi. kije potekala v prostorih podružnične OŠ Plešivec 1er na bližnjem športnem igrišču. Tabor je gostil tudi kar nekaj gostov, dva- 9« zadnja dva tabora Hkl^ ^ nili tudi na papirju, f" 1. letošnjim taborom ^ se je zaključilo »dvo-^^^ letno taborienje« v Ple-2006 C sivcu, /aradi prostorskih (ne)moznosii je bil tudi letošnji plešivški tabor nekcv liko manjši oz. manj številčen, kot bi glede na interes mladih lahko bil, a kljub temu. že spet, nekaj posebnega. 7c danes lahko ponovno ugotovimo, da se vse to obrestuje. Vsi. ki so se na taboru družili ta kratek čas. so btigaiejši za nove i/Jcušnje in znanje. Mladi raziskovalci. Zoisovi štipendisti. V vsékBtn središču je hllo pretekli teden toUke peščev kot že doigo ne, Nejvec ob krstu (sprejemu novih udeležencev) in v časa dnevnih obrokov. Novo vaško Igrišče nam nI služilo le kot kulisa za zaključno fotografijo, ampak tudi za sproščanje odvečne energije. Na tradicionalnem krstu je bilo prisotno mnogo veČ smeha kot strahu. krat gaje obiskal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Udeležil seje zaključka orienladjskega pohoda in s sabo prinesel dva kraška pršuta kot tradicionalno darilo. ki je hkrati tudi okusna večerja listi večini, ki nisii vegetarijanci. Prišel je tudi na zaključno prireditev z razstavo plakatov In prvth Izsledkov raziskf^valjiega In ustvarjalnega dela niladili. Tabor je bil medijsko zelo odmeven, saj so bili mladi raziskovalci vsakodnevno prisotni na Radiu Velenje. Pisalo, snemalo in slišalo pa se nas je tudi v osrednjih in regionalnih medijih, številnih radijskih postajah, da o taborski novinarski produkciji ne govorimo. Sicer pa boste kaj več i>:vc-deli tudi v biltenu in na spletnih straneh tabora: hlip://www.eri-co.si/tabor2006. še več pa bo povedanega v zborniku dveh p lesi v-skih taborov, s k.^terim bomo Likovniki so spoznali različne metode znanstvenega dela in umetniškega ustvarjanja, sklenili nova znanstva in prijateljstva te temeljito spoznali za marsikoga nov košček Slovenije. Mentotj) so na njih prenesli mnogo znanja ter tako podprli raziskovalno delo mladih. njimi so sodelovali pri novih spozuanjiJi, ki so jili skupaj odkrivali na letošnjem tabi)ru. Tabori v Šaleški d(îlini «> se v 18 letih dodobra »prijeli« in pi> letja si brez raziskovalno mrzlice p re dza dnj I a vgu st ovski tc d en sploh ne znamo več predstavljati. Letos je za spremembo mladim sJu/ilo tudi lepo vreme, novo krajevno šix>rt.no igrišče, pa še kak-§i]a stvar, ki bo v priln)dnjc težko ponovljiva. Torej ... tabor tudi drugo leto zagotovo BO! ■ Klemen in Matjaž Mladi $0 roiiskovali v noslednjih skupinah: Kemija Mladi kemiki so se ukvarjali s podnebno analizo različnih vod* rih vzorccv Iz narave, ('lani skupine so se preizkusili v izvajanju poskusov, s katerimi so si pomagali pri določevanju vsebnosti določenih snovi v vodi. kar je bil tudi njihov osnovni cilj dela. Biologija - okolje Na osnovi opazovanj in popisov prisointisti epifjiskih iišajev so člani skupine ocenili onesnaženost zraka na širšem območju Graške gore in primerjali epiHtske lišajske vegetacije v Velenju s stanjem na podeželju, llgiîtavijali so tudi vpliv Jl-Š na li-šajsko vegetacijo in primerjali stanje lišajske vegetacije v starih sadovnjakih z Ilša^ii na gozdnem drevju ter določili najpogostejše in najbolj prepo/jiavne vrste Iišajev. Biologija - zoologija /.oousade*^ (zapi/šćene gradove in .iamasla ne. ki so Jih preuredili v liolele na/viijega razreda), Avsirijd so ug^Hovili, da so lesefie /fAv(f boljše kot zidane. .Skandinavd s pridom uporabljajo danosti, ki Jim Jih skopo odmerja mali narava, íipanci v veliko objekiih in zunanjih ureditvah ponazarjajo horizon!, ravnino, kijih obkroža ali kol ravnice v noirafdoslJ ali pa kot morja okoh njih I Avstralci odkrivajo ne^mredno iK>vezanosi na naravo, MehiCani in Jutname-ričani so odkrili svei barv in k bi lahko naštevali. Ko človek potuje skozi kraje, kijih naseljujejo ll narodi, z lahkoio prepoznam posamezne elememe, ki daJ(do prostori/ značilno obliko in karah ter. Ta pozomosl na okolje, v katerem tivimo, in trud, da bi stare vzore uporabih tudi prt gradnji novega okolja, je tisto, kar loči bolj razHie ah pa recimo bolj napredne narode od drugih. Pa boste vprašali, kaj imamo mi takega, m kar bi se lahko našlo-nilL Imamo precej zgledov v svcyi preteklosti, kise začnejo pri najbolj preimnavnem elementu, to Je naravni raz^hamsii in raznolikosti le^ rena. f\}tem sledijo arhitekturne posebnosti, ki so se razvile pod vplivom teh danostij od primorske, jmonske. alpske, bovške, dovške, idrijske in .še katere hi^e. 7? sfX)menlki naše preteklosti nemalokrat iz-Sin(do preko noči in s sebc^ odnesejo pomemben vzor Najbolj znano slovenska arhitektura, kiji Je posvečeno precej hijig. brošur in ludi iniemeinih strani, pa Je se)'eda kozolec. O enostavni kmečki .stavbi Je bilo napisanega in objavljenega več kot o katerem koli drugem objekiu. Konec komw nas pniv po nJem tudi naJboU poznajo-Nemalo vzorov se najde tudi v polpretekh zgodovini. V zgodovini, ki Jo Je sicer zaznamoval enostrankarski In lotalitarni sistem, seje ču-deino uspela razviti kvalitetna kolektivna gradnja. Gradnja, pri kateri so sodelovali arhitekti, ki so se drznili pogledati čez meje smje domovine in tfije vzore prinesti domov. S pridom so uporabili in zdruîih moderne tehnike z zahoda ter stavbno dediščino in Ju pre-nesh v moderno ariiltekturo. Na.\tajale so stavbe, ki so še danes lahko zaščitni znak okolja, v katerem živimo. Stavbe, ki niso sodile v nobenega od nekdanjih dveh blokov. Zaznamovala Jih Je ustvarjalna energija mladih ljudi, mladih arhitektov, ki so tedaj pomagali ponovno graditi jMrušeno deželo. Zdi se. kot da se šele sedal otresamo predsodkov do gradnje v nekdanjem sistemu in iK>čusi spoznavamo pravo kvaliteto teh stavb, v teh delih večinoma te fiokojnih arhitektov. Tako sta v ospredju dva arhitekta starej.^e generacije, ki sta pustila .'iledi .swjega dela ludi v Velenju. Prvi Je llija Arnautovlč. ki so mu u.yieh v moderni galeriji postaviti pregledno razstavo z naslovom »Ilija Arnautovlč, socializem v slomtski arhirekiuritf. lliJa Arnautovičje znan po swjih zasnovah stanomijskih objektov, med katerimi Je eden ludi v Velenju O. i. ntdniški blok ob Titovem trguj. Drugi paje žal že pokojni profesor Miloš Bonča, kije gradil predv.wn Ja\'ne objekte in nam Je v Velenju zq.%noval stavbo Ijubljaftske banke. Z ^di^na Je ixmovno vzniknilo zanimanje za nekdanjo »socialistično^ gradnjo, kije tako fxystala precej »moderna«. Večina teh olh Jomnilo še z nobeno pravo publikacijo, Bliža se 50-lelnlca mesta in mogoče je sedaj .skrajni čas, da se kaj po.s tori tudi v zvezi s tem. Veliki ljudje so lahko tudi preprosti Kdo od tislili. ki so v četrtek prisostvovali citrarskem koncertu Wil-frieda S cha rta v polni orgelski dvorani glasbene šole v Velenju, bi si mislil, da se bo ta virtuoz pridružil slovenskim citraijem, ki so v soboto dopoldne igrali po ulicah mostnega sredica oh zaključku ciirarskega festivala. Veliki ljudje so včasili res veliki! ■ MM R/^DOJQKÚ IDÍI i/^S^pûSlXJl Glasbene novičke še ne ve, ali bo novinar ali bo počel kaj drugega /a naso p;.>êilniskiî moč Ire-neja Jeriča v redakciji menimo, daje boi} umelnik kol novinar. Cc bi to dejali njemu, bi nas najbr/. poskušal prepričali, da je novinarstvo tudi ene vrste umcinosi. Zanj se je odločil na hitro, ker je razmišljal najprej o drugem študiju, dosedanje delo v redakcijah pa mu na nek način potijuje pravilnost njegove íxlločitvc. »Ima svoje prednosti in slabosti, kot vsaka reč pač, je pa lako, da hi težko rekel, kaj me bo veselilo delali 40 let. Dolgoročnih cilje se nimam: ali ho 10 novinarsivo ali kaj drugega. Odvisno bo iudi í)d tega, kalero smer v novinarstvu bom i/bral. Vsekakor me zanimajo bolj mednarodne /adeve.« je povedal 5;tudent drugega letnika Fakultete za družbene vede in novinarstvo v Ljubljani. Pri opravljanja počitniškega dela v novinarskih hišah je spoznal, da obsiaja med lokalnim in osrednjim medijem velika razlika. V slednjih naj bi pisali bolj o tem. kaj je v družbi narobe, v lokalnih si kaj takega ne morejo privoščili, zato poročajo bolj o dogodkih. Ircneja bolj privlači delo v osrednjih medijih. Danes (v ccirtek) zaključuje piíčiiniško delo v naši časopisni in radijski hisi. In kaj bo počel do začetka l^tudija v irel-jem letniku (opravil je namreč Že vse izpile!) »Upam, da bom kakšen leden preživel s kolegi n a morju, skratka, da si bom privoščil pravi di>pusi. uredili miv ram še sianovanje v Ljubljani. pa tudi doma si najdem delo,« je bil kratek Irenej Jerič. mjp Iren^j Jerič: "Vsak časopis ima svoj ritem, ki se ia je treifa navaditi," ïiàkù na kratko ••• GUSTI IK POIONA ^ Gusti in Polona std posnela spot zâ skladbo Moje sanja z njunega uspešnega albuma GT. Gre za tretji videospot s tega albuma, njegovo izdelavo pa sta prepustila preverjeni ekipi Test Tube (znaní po spotih za Siddharto). KAUMARI Primorska skupina Kalaman je objavila novo skladbo, s katero napoveduje skorajšnji izid novega albuma. Ta naj bi izšel novembra. nova skladba 'Ko pesem nima rim' pa je romantična balada. SAŠA LENDERO Na radijske postaje je poslala novo skladbo Ne grem na kolena, za katero prav v teh dneh skupaj 2 Miho Tozonom in njegovo ekipo snema videospot. Intenzivno se pripravlja tudi na promocijo novega albuma. PTUJ 2006 Na letošnjem 37. slovenskem festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju so največ glasov televizijskih gledalcev dobili člani skupine Pogum, ki so se predstavili s skladbo Poljubi košček kruha. HAZARD Legendarna skupina, ki pri* pravlja nov avtorski album, je že predstavila prvo skladbo. Naslov prvega singla je Skrivnost, pod skladbo pa sta se podpisala Dare Petrič in Tadej Hrušovar Sean Combs bo spet o^a Ilip hop zvezdnik P Diddy, ki bo predvidoma okiobra i/dal nov album 7 naslovom Press Play, bo znova postal očka. Scan Diddy Combs in njegova dolgoletna pri-jaieljica. manekenka Kim Porter, sta namreč poirdila. da pričakujeta svojega drugega otroka. Kol je povedala tiskovna pre delavnica Combsa Kccsha Johnson, se par zolo veseli te novice. 36-letni Scan Combs in ."^.Metna Porier-jeva že imata 8-leinega sina Christiana. Combs pa ima tudi I2-Ieinega sina Justina vi prejšnje zvezc- Sebastiana n. VÉČER ZA ÛVA (M. Hvala/V. Pore-doš/Primož Graličl v izvedbi Ane Dez-man 12. DEMONI (D. Pančur.A. Kogoj/F. Lainšček/Aleš Avbelj) v izvedbi Re-Bine 13. PAříTHA HREl (0. Semolič/L Oblak-/Grega Fonanti) v izvedbi Tadeje Fatur 14. ČE IMAS ME V KRVI (KAKOR TAT) (S- FajonA). Mravlje Fajon/Patrik Greblo) v izvedbi Slavka Ivančica kov. ki imajo možnost poslati uradni videospot skupine Mi2. Vsi predlogi vidci)spolov so na ogled na spletni strani skupino Mi2. na naslovu www.mi2.si. Tam iahko vsi, ki /elite sodelovali pri izboru, oddate svoj glas in tako pomagate izbrati zmagovalca. Glasovanje na je začelo 25. avgusta in bo trajalo do 5. septembra, zaključilo pa se bo v eni 6. PO MIVKI SI DIŠALA (M. Pezdirc/T. Gasperlć/Tomaž Grintal) v izvedbi Zlatih muzikantův 7. SE ZGODI (F Zabukovec/S. Meglic-/Jaka Pucibar) v izvedbi Sergeje 8. LUNA NAUCU {R. GolobA Kahri-manovic/Rok Golob) v izvedbi skupine Heavenix 9. VSAK DAN JE DRUGAČEN (K. Ko-tar/M. Boh/Aleš Avbelj) v izvedbi Kristine Oberžan 10. KRIV SEM (Sebastian. 6. Grabnar- /Sebastian/Pfimož Grasič) v izvabi Mobyjeve največje uspešnice 6. novembra bo zbirko največjih uspcsnic izdal britanski glasbenik Moby. Album z naslovom Oo - 'llîc Very Best ()ť Moby bo prinesel zbirko petnajstih največjih uspesnic z njegovih preteklih albumov, med katerimi bo največ skladb z najpomcmbnej^^ih albumov Play in IX. Na albumu bo tudi ena cisto nova skladba, ki jo je Mobi posnel skupaj z legendarno pevko skupine Blondie Debbie ílarry in nosi naslov New York. New York. Skladbo sta v letošnjem poletju skupaj ustvarila na Manhattnu- Non stop Kingston! Neuničljivi Kingstoni se odpravljajo na svoj četrti absolventski i/lei na Krelo. Kot uradna glasbena skupina bodo namreč ponovno poskrbeli za nepozabne trenutke absolventov na tako imenovanih beach partyjih. Skupina, ki je za slovenske absolvente pripravila že tri absol-veniske himne (Republika Banana, Luna nad obalo. Kocka je padla nate), tokrat stavi na skladbo Non stop, ki jo bomo že v kratkem slišali na radijskih valovili. Besedilo in glasbo je napisal basist Dare Kaurič. /ji aran/.maje in produkcijo pa je poskrbel Zvone Toniac. Da skladba res diši po temperamentu Grčije, so Kingston! koi dodaten instrument v skladbo dodali tudi tradicionalen buzuki- Izberite videospot skupine Mi2 Skupina Mi2 je ze junija objavila javni natečaj. s katerim je pozvala staro in mlado, da se poskusi v izdelavi vide-ospota za njihovo najnovejšo skladbo Tarzan. Natečaj se je pred kratkim zaključil in žirija je v nadaljnji del tekmovanja uvrstila sest izdel- od zabavnoglasbenih televizijskih oddaj, kjer bodo zmagovalni izdelek tudi uradno predstavili. Več informacij o samem natečaju in glasovanju najdete na spletni strani www.mi2.sl. Slovenska popevko 2006 v nedeljo, septembra, bo v ljubljanskih Križankah potekala letošnja Slovenska popevka, na§ glasbeni festival z najdaljšo tradicijo. Nastopilo bo štirinajst izvajalcev, ki jih je strokovna komisija izbrala med 66 prijavljenimi skladbami. Izvajalci bodo nastopili ob spremljavi Velikega orkestra RTV Slovenija, ki mu bodo dirigirali Lojze Krajnčan, Patrik Greblo in Rok Golob, voditelja Slovenske popevke 2006 pa bosta Mi^a Molk in Peter Poles. I.anskoleini zmagovalci so bili Yuhubanda s pevko Kaljo Koren (na sliki), za letošnji naslov, o katerem bo odločala zgi)lj stro kovna komisija in ne več poslušalci in televizijski gledalci, pa se b o di) p oteg ova le n a s I cd nj e skladbe oziroma izvajalci: 1.0K0U MENE VSE SI TI (M. Lego vic/D, K.HussuAojze Krajnčan) v izvedbi Tulia Furlaniča 2. ČUDEŽ ŽIVLJENJA [K Gokib/K. Ha-be/Rok Golob) v izvedbi N^e Drobnic 3.UUBEZEN (S-Avsenikml/T. Ul-nar/S2avko Avsenik m).) v izvedbi Mance Izmajtove 4. BELO NEBO (P. Greblo/D. Kenda Hussu/Pa^ik Greblo) v izvedbi Anike Horvat 5. DOBRODOŠEL S^ET OB MENI (M. VlaSic/U. Vlašie/Patrik Greblo) v izvedbi Md)e Slatin še k PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboti: ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poroiiilih ob 13.30. 1.PARIS HILTON-Stars Are Blind 2. RED HOT CHILI PEPPERS-Tell Me Baby 3. SIMPLY RED'Ohi What A Girl Bogata dedinja lastnika znana verige hotelov Hilton je s svojim pevskim poskusom očitno uspela. Prvi singl z njenega debitantskoga albuma Paris, skladba z naslovom Stars Are Blind, je postal planetarna uspešnica. Govorice, da Paris sploh ne poje zares, da le odpira usta ter da je tudi skladba sama plagiat pa platinasta lepotice prav nič ne motijo. Razmišlja Ž8 o novem albumu. LESTVtCA m Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo. 27.8.2006: 1. ZREŠKA POMIAD: Vasovalec 2. VITEZ) CELJSKI: Radgonski klopotec 3. ZARJA: Na Kofcah 4. BRAME KlAVŽAR: Ena majčkena ljubezen 5. POIKA PUNCE: Sizdalin Predlogi za nedeljo, 3.9. 2006: 1. BUM: Daj, s k uli raj se 2. OBJEM: Korenjaki 3. ŠESTICA L'ubezen zmer'n zmaga 4 ŠMARŠKl MUZIKANTI- Zaîiubljeni jjíček 5. Ans. ROKA ŽUNORE: Ko Sfce pregovori ■ Viii Grabner I ■ I ■ iuiHlASi 31. avgusta 2006 Iz Smartii€gâ ob Paki je na Graško goro očitno daieč ali pa se je župan Alojz Podgoršek uátel, ko je doma računal, koliko potrebuje za pot. Ker je zamudil, je moral prireditev spremljati sam za svojo^ sicer za goste rezervirano mizo. Častno omizje je bilo ob njegovem prihodu že zasedeno. Matjaž Cesar, svetnik v šoš-tanjskem občinskem svetu, se je po devetih letih skupnega življenja s svojo Sonjo (Velenj-čanko z dekliškim priimkom Strmčnik) odločil, da zvezo tudi uradno povežeta. Poroka je bila na Velenjskem gradu, kjer seveda nista manjkali njuni Pia in Anina. Svetnik Cesar pa že nekaj časa živi y Velenju. Zaradi tega so nekateri v Šoštanju menili, da bi moral izstopiti iz Šoštanj s kega občinskega sveta. A ker uradno naslova stalnega bivališča se ni spremenil ... se eni zdaj sprašujejo, če bo tudi s spremembo bivališča odlašal tako dolgo kot je s poroko. Pa jim Matjaž pravi, da so lahko brez skrbi. Da ne bo. Jože Po>^e, podpredsednik velenjske borčevske organizacije, in Li-pej Kolenik, predstavnik koroških partizanov, sta se ob srečanju takole prisrčno objela. >»Ja, vse manj nas je, tako na tej kot na oni strani. Zato moramo še toliko bolj trdno držati skupaj,« sta si rekla, ko sta se uzrla. iSlaimi in napol slavni o najšent mestu V lohlc predvolilnih vjnevih 'ilišimo veliko kritik na raCiiu na^'ga mesia. /alo im je zanimalo. kaki^ Velenje in bli/jye kraje viJijo naši csiradniki. Nina • najhotj znana slovenska siri pli zel a in porno igralka; Velenje po pravici puvedano. še nikoli nisem videla podnevi, čeprav sem večkrat v teb kimcih. Moje delo me sem pripelje (akrai, ko je zunaj Jrda lema. Moram pa priznati. da je mesio ponoći čudovilo. posebej grad nad njim. Joco (Y0//0): V Velenju in okolici jc duo Y0/Z0 lani in tudi leios imel mno oogo špilov. V meslu so mi najbolj všeč prijazne in micae punce (er «uper ponudba hiire hrane, ki jo dohis oh ^e tako nem demo, čeprav se ca raje spominjam nekaj lei nazaj, ko smo Celiani ob vikendih obve/fjo hodili samo v velenjske lokale, /daj pa so se sivari očirno obrnile, ker po Celju srečujem vedno vec znancev k vašega mesia. Vili Rřsnik-V Velenju imam mnogo znancev • predvsem mislim na ljubitelje konjev, kar sem ludi sam. Drugače je mesio moderno in moram povedali, da v redkokaierem mesiu iak<^ hiiro najdeš parkirno mesio kot pri vas! Primož Peterka (skakalec): Mesto mi je vkč. še posebej. ko ^a opazujem z vrha skakalnice. Ogledal sem si tudi muzej na gradu» zadovoljen pa sem ludi s hrano v vaSih restavracijah, kjer kar pogosto «ibedujemo! h m bila Helena! Cqz vikend se je v Šaleški dolini ^dogajalo'! Cilasbenih is zabavnUi pri-reditevje bilo kol že dolgo ne. In tia eni od leh je nastopal ludi Matjaž (priimka nam ni želel /iiupali), kije znan predvsem kot dvojnik Melene Blagne. In da ji je zelo podi)ben. priča tudi dogodek, ki se mu je zgodil minuli vikend. Nekateri obiskovalci, ki so sicer vedeli da ni prava Helena Blagne. očitno niso vedeli, da jc prikupna svctolaska z bujnim oprsjem v resnici moSki. Zalo so nekateri prav očitno silili vanj in en obiskovalec ji je celo prišepnil nespodobno povabilo. Ki) mu je Matjaž povedal, da v resnici ni ženska ampak normalen fant, je nespodobne^ osramoćen hitro zapusiil prizorišče. TeKst In foto: BigJoco Grožnje po dobrodelnem koncertu V Slovenskem prostoru vedno bolj uveljavjena skupina Katrca. ki prihaja iz Velenja, je minuli petek nastopila na dobrodelnem kimccrtu v Ljutomeru. Po uspešnem nastopu pa jih je pred dvorano čakalo nekaj vinjenih lokalnih razgrajačev, ki so jim šle v nos registerske tablice s celjsk) oznakiv Glasbenike so zaceli zmerjati in jim groziti, a se člani skupine Kalrca niso kaj do^i zmenili za to, z^to so se hitro spravili v avtomi^bile in se od|:>eljah s prizorišča. Ampak trojica ni odnehala in je začela nadlegovali ludi osla k* glasbenike - ludi ti so imeli na tablicah celjske registrske oznake. A ta druga skupina se ni odpeljala, ampak je s fanti obačunala s pestmi po sistemu hobu-bf^b. řCo so trije razgrajači onemogli obležali na tleh. jim je na pomoč prihitelo sc nekaj domačinov, ki pa jih je bilo za pogumne glasbenike le preveč, tako da so tUdI ti morali poskakali v avtomobile in se hilro <»d-peljati. Seveda je glasbenikom. ki so prisil dobnv delno nastopat v Ljutomer iz Velenja, zaradi incidenta pred dvorano ostal grenak priokus! gRkcrnje lEEl&ESQ v pričakovanju Nekateri v Velenju ko maj čakajOi da se od* prejo vrata prenovlje-sega kulturnega doma. Zanima jih, će bo tedaj v njem tudi toliko ^vro čih« predstav, kot jih je v času obnove. Začetek na petek Da je slab začetek, oi treba, da se začne ravno na petek! Zgledi vlečejo Tudi v Velenju je vse več popadljivih psov. Kaj hoćemo, pač sledijo svojim najboljšim prijateljem. Bilo je nekoč Včasih je bilo veliko šolarjev^ pa premalo pro štorov Zdaj je dovolj prostorov^ pa premalo šolarjev. Ni čudno, če nekatere srednje sole hodijo drugim v zelje. Kot študenti Šoitaiijski osnovnošolci bodo kot drugod po d^ žavi v šolske klopi stopili v začetku nasled« njega meseca. Njihovi starejši »kolegi«, kot so Kajuh, Vošnjaka, Biba Roecko in nekateri drugI, se jim bodo pred šolo pridružili šele v začetku oktobra. Ne med ne mleko Ibdi našim mlekarnam se ne cedi med; še celo mleko v glavnem vse manj. Bogastvo in poštenost Pri nas so še vedno po* gosta ugibanja^ ali naj-višje prispevke za svoje otroke v vrtcih res plačujejo tisti, ki imajo najvišje prejemke. Ali tisti, ki so najbolj pošteni. Razglabljanj o tem verjetno ne bo nikoli lœnec. Nekaj let prezgodaj Kot je znano, je med kandidati za novega velenjskega župana tudi Franc Avberšek. Glede na tOj da je on sedaj direktor rudnika v zapiranju, nekateri me^ nijo, da v Velenju kandidira malo prehitro. Na pozidji časi se spreminjajo, velenjski VIF turnir ostaja na položaju! Enkrat z enimi, zdaj z drahmi! Še en šaleški Olé! (Pisma i/ Španije) Ponovno vas pozdravljamo iz soiicnc Španije. V enem icdnu, oúkiv smo nazadnje poročali o naši laborniski ekspetliciji Spa-nija-Portugalska 2C()6, se je zgodilo marsikaj novega in zanimivega. Za začetek naj končamo nase raziskovanje Lizbone. Po celodnevnem ogledu znamcniiosii, med katerimi jc bil zagotovo najpomembnejši most Vasca da Ciame preko reke Teo. ta je najdaljši v Jivropi» smo okusili nekaj noćncga življenja. V manjšem l<> kalu. ki na prvi pogled ni bil nič po^bnega. smu iloživcli pravo glasbeno poslastico s pristno, temperamentno in pevsko zelo nadarjeno prelepo Lizboncanko. Naslednji dan smo se podaii na pniep po zahodni Pi>rtiJ^'alski, od srednjeveškega mcsteca Obidos do Alcabace. kjer smo prenočili v skavtskem centru. Dan po pomembnem krščanskem prazniku smo si ogledali versko sredice v Fatimi. grad vitezov lempljarjev v Tomarju, Coimbro in se ustavili v Portu. Tukaj smo po ogledu vinske kleti nakupili nekaj žlahtnega porlovca in se poslovili od Portugalske. Se pred tem pa je skupinica nafib "zdravstvenih delavcev" z bolnikom proučila stanje v bolnišnicah. Pacient je sedaj že zdrav in zadovoljen z našo in oskrbo portugalskih zdravnikov. Moramo pa priznati, da nam na Portugalskem vreme ni bilo tako naklonjeno in smo kar š:iri dni vedrili, lovili sončne žarke in se 'klimatsko adaptirali* nas tempa-ratnriï pod 15 siopinj, Pont^či nas jev Portu pošteno namočilo, premočilo in zalilo večino Šotorov. Vrnili smo se na špansko ozemlje, kjer nas je ponovno pričakalo sonce in vročina, ter v naslednjih dneh osvojili še Madrid» kjer smo se vozili z metrojem, se sprehodili po Plaza Mayor in si v muzeju Rein a So Ha ogledali znamenito Picassovo Guernico. Skozi celotno Španijo nas spremlja duh španske državljanske vojne in generala Franca, kije dal sezidali ludi cerkev in 125 m visok križ v Dolini padlih. V španščini ji rečejo Valle de los ('aidos in je definitivno premalo poznana, vsekakor pa vredna ogleda. Po tem smo obiskali palačo 1:1 Fscorial in se vrnili v Madrid. Tu smo nekateri odšli v živalski vrt. kjer wo med dnigim videli tudi belega tigra. Nočno življenje smo si v Madridu začinili kar v kampu, s pleskavicami. •cangrijo, /Jignji in zvoki kitare V zadnjem delu ekspedicije s<í nas čakale še /aragoza. Montserrat in južna obala Francije, v petek, 35, X, pa smo se po dvajse- tih dneh zopet vrnili v Velenje. ■ Katra Jezerěek m Laura KropuŠek Armenija - dežela lavasha, dolme in lepih spominov Pred nekaj meseci si nisem mogla niti predstavljati, kako bom preživela letošnje počitnice. Vse seje začelo z brskanjem po internetu. iskala sem najrazličnejša prostovoljna dela po svetu. .S po močjo SCI organ iza ciie sem našla prostovoljni tabar v Armeniji, kjer pomagaš otroicom iz najrevnejših družin. Ko sem prebrala kratek opis, sem vedela, da je to risto, kar si želim. Doma sem najprej po tihem povedala svoje želje: mami, želim si v Armenijo! Si predstavljate, kakšen izrazje hil na njenem t)brazu? Jona, se ti je čisto zmešalo? Za realizacijo same ideje je bilo potrebno precej več časa, kot sem pričakovala, /ačelo se je z informiranjem staršev in bližnjih, kakšne so razmere v Armeniji, poiskati je bilo treba čimveč prvič Zitčutila tremo in slrah, kaj vse lahko gre narobe. A polet do Moskve in naio nadaljnji Jo Ure-vana je minil zelo hitro, Ne morem opisali občutkov, ki sem jih začutila, ko sem stopila z drugega lelala nekje t)b šlirih zjutraj in se zavedala, da sem imela dovolj po-gujna. Iti v Armenijo, sama! Na letališču meje pričakal prostovoljec iz Armenije, k njemu do mov sem šla tudi přespat. Naslednji dan ob devetih pa snu imeli srečanje vseh prosiowíljccv pred prostori armenske organizacije, ki je vodila delovni tabor. Skupaj smo se odpravili do Spitaka, mesta, ki je l.^O km oddaljeno od Crevana in v bližini katerega je bila tudi naša šola, naš doni na-sledniih treh tednov. Vožnta je bila izredno zanimiva. Vsi smo si z velikim zanimanjem ogledovali otroki komuniciramo le preko armenskih prostovoljcev. / otroki smo preživeli 5 ur na dan, od desetih zjutraj do enih popoldne, nato smo imeli odmor za kosilo, v popoldanskih aktivnostih pa smo vsak dan znova imenovali 4 različne skupine, otroci pa so (ahko sami izbrali, v kateri želijo sodelovali. Od četrte ure naprej smo imeli prosto. Popoldneve med tednom smo običajno i/koristili 7ji krajše i/ieie, znamenitosti, ki so bile blizu našega kraja, da smo se lahko do večera že vrnili. Vikende pa smo izkoristili za daljša polovanja po deželi. V prvem tednu pa smo se morali navadili tudi na stvari, ki so se nam pred prihodom zdele samoumevne. Tuširali smo se na par dni. nekateri kar v bližnji reki. drugi pa smo koristili »tušeči. domače pecivo, različne namaze, rezance, sveže sadje in zelenjavo, su ho sadje, ko m p ote, so kove in druge domače izdelke ponudili tako za pokušino kot za prodajo: Društvo podeželskih žena Vinska Gora, Društvo Komen z Ljubnega, Društvo podeželskih žena Ljubno -Toplica, Društvo kmetic iz Zgornje Savinjske doline ter posamezni prodajalci iz občinšostanj, Ljubno, Luče, Nazarje in Velenje. Društvo zeliščarjev iz Velenja bo imelo na stojnici bogata ponudbo zdravilnih zelišč in čajev. Različne vrste medu. med njimi tijdi kremni med, medena žganja in druge izdelke iz među vam bo ponudila čebelarska družina Mozirje. Kmetija Umezvam bo predstavila kuho domaisga žganja, ki ga boste lahko tudi poskusili aH kupili. člani Zadruge Solčave vam bodo predstavili postopek izdelave filcanih izdelkov iz volne, v katerem se boste lahko tudi sami preizkusili. Njihovi izdelki so prava paša za oci in v hladnih dneh. ki pribajajo, tudi zeloprimemtzauporabo. Projekt je sofinanciran s strani Programa pobude Skupnosti Interreg lllA Slovenija - Avstrija 2000-2008. K projektu so pristopile tudi druge občine iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline: Solčava, Luče, Ljubno ob Savinji. Gornji Grad, Mozirje. Nazarje, Šmartno ob Palo in Šoštanj. Prijazno vabimo vse zainteresirane, ki bi želeli svoje kmetijske produkte ali izdelke domače onroma umetne obrti, spominke ali umetniška dela prodajati v sklopu kmečke trtice, da lahko vlogo za prodajo dvignejo v Sprejemni pisarni Mestne občine Velenje, Titov trg 1, obrazci pa so na voljo tudi na spletnih straneh MO Velenje: www.velenie.fl. Preiala kto ftwnri Evi^i njj v bMv ^eimu iHhdf Sta^Buti MERK 14 VI PIŠETE 31. avgusta 2006 Umrla najstarejša zemljanka_ v neduljo jc zaradi pljučnice umrla I-kvadc^rka Maria Ilsther de Capovilla. ki jc ilela 116 let in je veljala /a najsiarejsega človeka na svciu. Rodila seje 14, scplen^bra leta 1X89, prav lakral kol Cliarlie Chaplin in Adoiriiiller. Vsvi)jem d"l-icm življenju seje poročila le en-kral. leta 1917. a je 32 lei kasneje nio/a i/^ubila. V mladosti je Fk-vadorka rada vezla, slikala, igrala klavir in plesala valček. Vse življenje seje dr/ala pravila, da zau/ije iri obroke dnevmj, uspcsno pa se jo upirala razvadam, kot sla kajenje in pilje alkohola - ra/on kozarčku vina pri kosilu. Maria Hsther je uradno postala najstarejša Zemljanka 9. dccembra lani. ko so njeni sorodniki v b^ndon ptv slali rojsini in poročni list. Trije od njenih otrok, Irma, Hilda in Anibal. se živijo, kot tudi 12 vnu-k(w, 20 pravnukov in dva praprav-nuka. Po njeni smrti je naslov najstarejšega človeka prev/ela r.li/a-beth Bo Ide n iz ameriškega Memp-hisa. ki seje rodila 11 mesecev kasneje kot Ekvadorka. Najstarejši moški na svetu je Portoričan Umiliano Mercado Del Toro, kije star 114 let. Prevarani potencialni žigoli v malezijskih časopisih seje pojavil oglas, v katerim so iskali moške za žensko druzb(» in /abavo žensk /. Zahoda in Bližnjega vzJîoda. Nanj se je seveda odzvalo veliko moških, ki so zavohali prV ložnosi za donosen zaslužek; nekateri so se celo zadolžili, da so agentu plačali polog, s katerim so si zagotovili delovno mesto spremljevalca žensk. Toda slo je za veliko prevan). Nek nesojeni žigolo, ki si jc /A izbral umetniško ime Alan, je povedal da mu je agent obljubil, da bo zaslužil tudi pt) 10 tisoč dolarjev mesečno. To ga je prepričalo, da je plačal depozit, knialu zatem pa so ga žc poklicali, da ga prva naloga čaka v enem od dragih mestnih hotelov v Kuala J.umpuriu. Tam je sedel več ur, nato pa je opazil zahodnjakinjo, za katero se mu je zdelo, da nekoga išče. Ko se ji je približal in predstavil, ga je ženska /ačela nadirali in grdo žaliti. Martin, še en Malezijec. ki jc bil pripravljen poslati žigolo, je prav tako več ur čakal stranko, ki se sploh ni pojavila. Malezijska policija se boji, da je bilo moSkili, ki so plačali polog, nato pa ostali pra/iiih n)k. še veliko. Zdaj raziskujejo, kdo jc objavil sporni ogias. Svetovno prvenstvo v metanju mobilnikov Na 1'inskem so pripravili že sedmo svetovno prvenstvo v metanju mobilnih telefonov, kije p kalo v mestu Savonlinna blizu rii> skoruske meje. Zbralo se je približno sto L i. atletov, največ iz J "niske. Belgije, Nizozemske in Švedske. nekaj jih je prišlo celo iz Kanade. Christine I.und, ki se je pred nekaj leti domislila, da bi za metanje vse bolj nepogrešljivega, a tudi mtdlcžnega prijateljčka začeli podeljevali medaijeje pojasnila, da je dogodek pravzaprav dober način zjiicrne telesne vadbe, ki je okolju prijazna, saj je povsod og T< ) nino ra b Ij e n ih m o h ilni kov. Razložila je še. da ima vsak tekmovalec svojo najljubšo znamktj jno- bilnikov. izbirajo pa jih predvsem glede na velikost, barvo, in način, kak kostume tekmiîvalcev. V prostem slogu se je zelo izkazal Nizozemec, ki je s<îdnike prepričal z žoiigliranjem stelelbnčki. Konec Hitlerjeve restavracije židovska skupnost v Indiji, ki sta jo podprla tako Izrael kot Nemčija, je protestirala proii kakršni koli uporabi Hitleijevega imena in nacističnih simbolov z namenom rehabilitirati iliilerja. S tem so se obrnili na restavracijo v indijskem pťíslovnem središču Bombaju. ki sejo imenovala »Hilleriev prehoda in je bila okrašena s svetilkami in Hitlerjevim: postelji. Fden t)d lastnikov restavracije je priznal, da je ime neprimerno, in dejal je, da njihov namen ni bil slavili Hitlerja in njegovo ideoU> gijo. restavracija pa bo kljub temu dobila novo ime. Lastnik sprva ni hotel spremeniti imena, vendar je kasneje razumcL kako močno so ime restavracije in izobešeni pjv steiji razjezili judovsko skupnost, ki je poudarila, da se bo borila proli vsakršnem poskusu rehabilitacije Hitlerja. Zaenkrat so napis na pročelju stavbe prekrili s črno tkanino. Nenavadna reklama, toda • kot kaže • uspešna: za restavracijo je izvedel ves svet. Pametne ribe Avstralski biolog (^ilum Bn)wn je na podlagi raziskav ugotwU, da so ribe, ki jih je uporabil pri svojih poskusih, bolj panîctne kot ljudje na splošno veijamemo. Zlate ribice so namreč uspele pobegniti iz pasli, ki jim jo je nastavil poleg lega pa so si ribe za najmanj leto dni zaponmilc, kak{> so to naredile. Kot je pojasnil, so se njegove ribe naučile prepoznavali razliko med zelenimi trikotniki in rdečimi kvadrati in tako poiskali pol iz p<îdvodnega labirinta. Brown je še ugotovil, da ribe svojo inteligenco sicer kažejo tudi zunaj labordti> nia, z-ato jc prepričan, da sc lahko naučijo celo izogibati ribiškim ladjam in mrežam. Zgodbe iz šolskega nahrbtnika (i) Piše: Marjan Marínéek v Šolska vrata Staro šolske stavbe, v katero sem hodil osem let v solo, že davno ni več. Podrli so jo. ko se sploh ni bila stara. Zakaj seje to zgodilo, ne vem. Stala je v trgu in s svojo od daleč prepoznavno arhitekturo dajala kraju tipično podobo. Res je. da so zgradili novo, večjo in sodobnejšo, a siara šola je bila moj drugi dom, skoraj sve-tisče, v katerem so me vzgajali in učili, hvalili in karali, jaz pa sem v njej nabiral prva znanja, dvigoval roko učiieljem pod nos. trgal Itlače v starih lesenih klopeh, namakal peresa v črnilnik in radiral packe, nagajal deklicam, zlasti pa s strahom odpiral težka vhodna vrata, odkar sem prvič prestopil solski prag. Jokal sem. ko sem zvedel, da so to prijazno stavbo podrii, Bilo mi je. kot bi podrli na^o hišo ali domačo cerkev. Ko ni od šole ostalo ničesar več. sem sc pognal v lov za spomini na šolo. Začel sem iskati vse, kar je bilo v zvezi s prvim šolskim razredom: prva berila, prve računice, peresnike in peresa, stare črnilnike, pivnike, kamnite lablice, lesene peresnice. raču» nala vseh vrst. šolske slike, na koncu pa celc klopi, table, katedre, soiska vrata ... Naiel sem prav tista častitljiva soiska vrata, ki sem jih nekoč odrinil, ko sem prvič prestopil šolski prag. Nekdo jih je zazidal v svojo klet, a ker so bila hrastova so vzdržala. Las(niku sem kupil nova vrata, stara šolska vrata, odžagana in prcpleskana, pa sem dal podaljšati na prvotno dolžino in jih prevažal zdaj sem zdaj tja, nazadnje pa jim je Milojko Ku-mer iz Šoštanja dal prvotno podobo. Obe krili tehtata skupaj sto štiri kilograme, kar za prevažanje sem in tja ni ravno mačji kašelj, a navsezadnje so le našle svoje mesto, Sedaj so namreč v mojem Šolskem muzeju v Kozjem, imc- šoiske pesmi, prvi iolski radio, opravičevanja, šolsko malico v desnem žepu, lutkovno gledališče, prve šolske kino predstave, obiranje fa^loradskega hrošča in pogozdovanje, baklade ob devetindvajsetem novembru, šolsko knjižnict) ii: prihod knjižnice Sinjega galeba, peš izlet v Kumro- 1S82 OS novnašolak^S® . novanem »Šola moje mame«, v z.godovinski stavbi, v kateri je pred dvesto leti začela delovati prva šola na Kozjanskem. Ta zgodba s šolskimi vrati je menda tako zanimiva, da jo spoznavajo današnji šolarji v delovnem zvezku za osmi razred Slovenščina za vsakogar. Svoje šole nimam več • imam pa svoja šolska vrata! Z njimi odpiram spomine na nekdanjo šolo. moj razred, pouk po starem, svoje drage učitelje, prvi šiUski dan, sienčas, krasopis. vec, prvi obisk j>esnikov i a pisateljev na naši šoli. pionirski dan ob zaključku šolskega leta in končno poslovilni večer iz šole, ki je bil kar v spalnici dečkov v domačem inteniatu. Sokkà vrato (hiri k ućenasli, prav težko so se odpirala, Šoiska vrâtà - duri do modrosii, so skrivdj me z^išk^t s^edub. Šolska W23tó - duri k učenosti, s stjà horn sem ža kljuko ji!: prijel. k>lshi vrjtn mofâ pol k mUda^ii. I'edno fiàtije bo .'îpomîn iWei »Skriti zaklad« V letu 2004 je uspešno steklo so delovanje med Inštitutom z^ eki> loške raziskave liRICo Velenje in Osnovno šolo Gustava Šiliha Velenje. ki ga je podprto takratno Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije s pn>jek-tom Sonaravni razvoj in sekuiî-darni biotopi območja ugreznin Velenjskega pn^mogovriika. Projekt je irajal dve leti in se je z letošnjim avgusioj in sekundarni biotopi v Šaleški dolini. V letu 2005/2006 je bilo terensko delo obogateno z izdelanim učnim listom, ki vsebuje glavne pojme, povezane s sonarav-nim razvojem in sekundarnimi biotopi. Učni list so učenci izpolnili na sprehodu po Šaleški dolini in ob ogledu najznačilnejših habi-tatov krajinskega parka Škale. Izdelati o gradivo je bilo preizkušeno z učenci ustrezne usmeritve. Žeutečenim izobraževalnim programom je bil dodan program, ki učencem omogoča neposredno seznanitev s sonaravnim razvojem v Šaleški dolini kakor tudi z bio- topi, ki so nastali na ugrezjunskih območjih premogovnika Velenje, t. L sekundarni biotopi. likološka sanacija, sonaraven razvoj in sekundarni biotopi so tematski sklopi, ki so se oblikovali kol po-treba zaradi posledic industrijske revolucije in današnjega razvoja in so akmalni tako v Sloveniji kot mdi v evropskem in svetifvnem nierilu. Učenci lahko iz neposrednih okolj-skih vprašanj, njihovih rešitev in novih ekosistemskih oblik spozjia-vajo in povezujejo osnovne pojme biologije, kemije, geografije oz. na-ravoskîvnih predmetov nasploh. Izvajanje takšnih in podobnih projektov je dobn^došlo. saj pride do sodelovanja med gospodarskimi panogami in izobraževalnimi institucijami. Rezultati projekta so pokazali, da takšni projekti učence spodbujajo k in« UjUto Mapd« wi^f.* Družinski planinski izlet Članice druživa podeželskih žena Šaleška dolina in njihovi družinski člani smo se X. avgusta odpravili na planinski izlel na Ra-duho. Sončno lorkovo julro nam je nakazalo lep in prijeten dan v planinah. Pol nas je vodila najprej do kmeiiie Bukovnik. Od Bu-kovnika smo se odpravili do pla- ninske koče na Cirohalu. Po prihodu na kočo Grohal nas je do vrha Raduhe ločilo dobri dve uri hoje. Planinska pot čez Durce sicer ni zelo zahtevna, nekaj metrov zavarovane poli nam pri vzronu ni povzročalo večjih le-žav. Ob prihodu na vrh smo se lahko nau/tli lepot naših planin. Razgled jc bil faniasiičeii, videli smo Triglav. Košuto. Grintavce, Pec-sebîK) o kolje varstveno komisijo meslnega s-veia. ki skrbi za . Vsako drevo "odžira" parkirišče vsaj enemu avtomobilu, ki so vsekakor neizbežnost naše vsakdanjosti. Pod zemljo jih še dolgo ne bomo shranjevali. Torej bodo padala drevesa vsaj v polmeru 700 mctn>v. in napre.: vsako drevo lahko "H-/ični)" zasćilimo (kot npr. slovensko lipo) ifl pod vsakijn drevesom (če se ne držimo toge geometrije) lahko dobimo parkirni prostor, (Avtomobili nam bodt^ za sencem hvaležni.) To ie to! A kdo odloča? Vsi vemo, in to je prav. Vendar ali izkoriščamíí nase pravice? Dajmo Velenjčani, posianimo bolj prisotni! ■ OM Veliko Kozje ?o WH IN mm če vremenoslovd »skoparijo« z lepim vrenienom, seje treba znajti drugače, liden zelo lepih bližnjili izJelov je pohod na Veliko Kozje, saj nam vožnja do njegovega izhodišča ue vzame veliko časa (pa ludi ne bencina). Mi smo si za i/hodi^e izbrali Zidani Most, kjer smo lik za njim parkirali avto in smuknili pod železniškim viaduktom v strmino. Zvedavi kozi sta nas opazovali, ko smo morali ra/grniti visoko travo, da smo našli ozko siezico, ki nas je popeljala v bližnji gozd. Prišli smo na prav lepo pol. ki se je vila v vznožju Cekwnika v smeri Plc^ in nam odstirala lepe razglede na Savo pod nami. ki seje v sončnem vremenu odela v lepo modro-ze-leno barvo, Stezica je prešla lîa prijetno gorsko cesto iji kljub neoznačeni poli smo slutili, da smo na pravi, To nam je potrdil tudi prijazen domačin in cesta je postala prav prijetno zložna. Tudi odcep preko Mrzle Planine ni bil označen in rjgsi smo so držali priporočila domačina, ki narn je piwedal. Cerkvica sv. Duha, od koder je lep razgled na Posavje. da se tod ni dobro podajati v neznano, Tako smo prišli do naselja, do koder je iz I.ok pri Zidanem Mostu speljana asfaltna cesta. Spet smo potrebovali nasvet, saj nam edina markacija na križišču cest ni povedala (skoraj) nič. Sreča, da je v Sltweniji toliko cerkva, ki so nam dobra izhodišča za orieniacijo. Ibkraî je bila to simpatična cerkvica sv. Duha, od koder je enkraten razgled. Od klopce pred njo seje bilo kartežko posloviti, Kasneje smo izvedeli, da iz naše smeri planinci redkeje priha-ja^jo (kar je krivično za tako lept) pol) in tudi zalo ni (več) označena. So pa markacije in smerokazi odslej bili radodarnejši in po z£lo lepi pokrajini smo brez ležav prispeli v gozdu do križišča, kjer ena pot pripelje od Obrežja mimo CJašperjeve koče ter vabi naprej do sv. Lovrenca in Lisce, Ml smo jo presekali in se podali v strmino, ki ni popustila vse do razmeroma bližnjega vrha. kjer je bil naš cilj in nagrada /a irud. To je bil neverjetno lep razgled z roba skale, ki se preko Save ozira na Kum, Kopit-nik v ospredju in naselja, ki se nizajo vseskozJ ob Savinji in se raztezajo tja proti vzhodu. Po naužilju lepot in okrepčiiu smo se v dolino podali po vseskozi zelo strm; poli mimo prej omenjene Ga^perjeve koče, pokram-Ijali z dežurnim planincem in izvedeli. da jc na ta dan vsako leto organiziran iz Lok pri Zidanem Mosiu tek na Veliko Kozje. Rekord je menda 35 minut in mi ga zmagovalcu nikakor nismo zavidali ... ■ Marija Lesjak Ce ne daš^ dobiš ... V igri Rudarja še ni prave sproščenosti - Do zmage znova z enajstih metrov - V soboto z Zagorjem Tekma med RuJarjcin in Dravi-njo jc bila ofsrednja prvenstvenega kruga. Vendar si ni zaslužila lega vzdevka, predvsem ;caradi slabi igre rudarjev. (íosijc sa si po prikazani igri /asiuziii točko, pa tudi njihova niorebilna zmaga ne M bila nc/aslužena. Preprečil jim jo je z odličnim hranjenjem Rudarjev vratar Ožbej Krpač. Rudarji so v prvem delu (o enkrat ncvarneje /aprclili gostujočemu vralariu. ko je Damjan Tri-fkovic /.adel prečko. Konjicani pa so imeli v prvem delu kar nekaj ncviirnih akcij In lutarcťv proti domačim vratom. Najbtilj vroče je bilo v kazenskem prostoru óo-mačih ob koncu prvega polčasa, ko so imeli gostje - kol seje n^ kdo na tribuni pošalil - strelske vaje. Izvedli so kar ^iri udarce po vrsti s kola, domači vratar pa jc čude/no preprečeval žogi pol v mrežo. Se sreča, da sla tudi v nogometu dva polčasa, kajti v nadaljevanju so si rudarji le priigrali vse tri točke. Potrdilo se je staro ulično prahlo, če ne daš. dobiš. Na začetku drugega polčasa je Trifkovič z roba kazenskega prostora podal /ogo v prazen prosti^r Jernejti Ja-vorniku. Ob njem ni bile nobenega t )d gostujočih igralccv, /ato mu jc vratar stekel napnai, njegovo oviranje pa je sodnik ocenil za nepravilno in ptîka/al na belo točko. Hrajstmetrovko je izvedel Javornik in izenačil. Po izenačitvi so rudarji le zaigrali nekoliko bolj sproščeno, a je bil Krpač tudi v drugem polčasu zelo zanesljiv V zadJijih minutah tekme ozirojua v sodnikovem podaljšku pa so imeli Velenjčani celo priložnost 7a izdatnejšo zmago. Gosijc so namreč vse slavili v napad, da bi morebiti vsaj izenačili. V leh trenutkih pa se je izkazal tudi gostujoči vratar. Najprej jc ubranil močno žogo, ki jo je z roba kazenskega prostora proti njemu poslal Aleni Miyakovic, v nasled- njem napadu rudarjev pa seje vrgel pred noge Trifkovič u in spretno preprečil izenačhev V soboto (ob 18. uri) bo Rudar v ;ekmi 4. kroga gostil Zagoije. Zmagali tudi Smarčani v in Sostanjčani Podobno kol rudarji so tudi Smarčani in Št)šiaiíjčani z zmagama razveselili svoje navijače, ('lana Štajerske lige sta oba sla-v gosteh. Šoštanj Je z 1 : 0 premagal Gerečjo vas (gol Je dosegel Agič), Šmartno 192H pa s 4 : 2 Šentilj Jarernino. Strelci za goste so bili: Pero Andrič, Vinko Podlesnik, Matej Koleno in Dejan Plesnik. V naslednjem krogu (nedelja ob 17. uri) bo Šmartno doma gostilo (iP Šampion. Šoštanj pavsc^boto oh 17. uri JurovskI Dol, ■ vos re:kl.i sa ... Roman Franges. Irener Rudarja: »Med tekmo Si> bili moji igralci preveč živčni, /aradi velike želje po zjnagi, ko( da so ig-rali pod nekakšnim pritiskom, zalo tudi ni bilo veliko pravih akcij. (îosije so bili zelo nevarni» imeli so svoje priložnosti. Na srečo niso nobene izkoristili. mi pa Q\\o. Na srečo pa štejejo le zadetki. Če zmagaš v takšni lekmi, potem Je zmaga še toliko bolj vredna in ni boja/ni. da ne bi prišle igre. v katerih bodo uživali tudi gledalci. V soboto ho nov derbi z Za- gorjem. kije tudi eden od kandidatov za vrh./nova pričaku-jen: zelo trdo tekmo, saj Je dosedanje prvenstvo poka/iilo, da vsaki) moštvo proti nam, nekdanjim prvoligašem, igra skrajno motivirano. Pričakujem pa seveda naso zmago.« Marjan Marjanovič, trener Dravtj\je: »»Kljub porazu nisem raz očaran, čeprav mi je seveda žaJ za izgubljenimi priložnosti. Imeli smo jih res veliko, Mislim, da Žc dolgo kakšno mc^štvo ni tako nadigralo Rudaija, kol smo ga tokrat. Ciol smo dobili z enajstmetrovke, ki je nisem videl« ■ P NAKRATKO Radovanovič tudi uradno predsednik Velenjski Rudar ima po dolgih letih novo vodstvo. Pred dnevi so na skupščini izvolil nov 7-članski upravni odbor: Naslednja štiri leta ga bo vodil Dejan Radovanovič. kije sicer dolgoletni predsednik velenjskega koniiškega kluba. Novi člani uprave pa so: Robert Doler, Uros /agoričnik. Mchmet Bečič, Uroš Meža. Ivo Drev in Miran Jalušič. ■ Tako so igrali 2. SNL , 3. krog Izidi; Rudar-Dravinja Dol 1:0, Tinex Šenčur - Bonifika 4 : 1. Zagorje - ("riglav Gorenjska U : i). Livar Ivančna Gorica - Aluminij ^ : O, Krško: Mura 05 2: 2. Lcsivica: Triglav Gorenjska 7, 2. 'Hnex Senear 6, Livar Iv^ična Gorica 6, 4, Bon i lika 6. 5. Rudar 6. /agorjc 4, 7. Dravinja 3. Aiuiuiiii.i 3, 9. Mura 05 I, 10. Kr-^o I, Rudar • Dravinja 1:0 (0:0] l^iOar: Krpač. Ro^cr (od 85. Jelen), Jtísuniénik, Muharemovic. Kraljevič. Sollić. Trifkovjc, Rajko (txl 90. llankić). Uuclarin. Mu» jakovič. Javornik (oci 77. KotTiar); trener: Roman Frangcš, Sirelcc:l:0.Javtvnik.(48,llm) 4. kn>g (sobota, 2.sept.): Rudar-Zagoije ( 18.00). X sept.: Dravinja Duol - Btinjlîka, Mura 05 - Tíocx Šenčur, Aluiuinij - Krško, Triglav GoicnjsXd- Liviti tvaiiCna OtJik;a, Triglav • Gonjmjska. ŠNL, 3. krog Izidi: Šcntílj Jarcnina - Šmartno 1928 2 : 4, Geročja vas UnukspcJ • Soitanj O : 1. Holcrmwis, Ormož • /reče O : 4. Bistrica • Tehnotiin Pesnica 3 : I, Rogaška - Mons Claudius ^ : I, (iel Power Šampion • Peca O : 0. Oplomica • Jtirovski Doj 1: 1. Vr.stm red po 2. in krogu (• tekme prvega kroga so igrali selc včeraj): L Zreče 2. Rogaška X Bistrica 4. 4. .Inrovski Do) 4, 5, Opiotnica ^ A 11 Ormoý 7 Šmartno 1928 3. 8. ŠeniiU J. 9. Soš.anJ 10. GP Šampion 2, II. Peca 1, 12. Mons C 1, l.í. OerečJa vas, 14. T. Pcsnica 0. Mednarodni rokometni turnir v Ribnici Riko hiše Ribnico - Gorenje 22:29 (9:12) Strelci za Ciorcnje: Kavaš 2, Be-dckcwic 6, Vuktwič 2. Piićnik X Sovič 5, Baskin & (5) in Kezniček 2 Gorenje * Medvesîak 29:33 (15:20); Strele: za Gorcqjc: Dobeljsek S, Ka>aŠ X BedckíwiO VuktMč OšúrX Sirk 5, Baškín 9 (6) Medvescak - Riko hiše Ribnico 27:24(14:13); najboljši strelcc: Pavel Baskin (Gorenje ). Svefovni krst Nine in Maje Na svetovnem mladinskem prvenstm v Pekingu sta uspešno nastopali tudi Nina Kokot m Maja Mihaljincc. Kokotova je z 9. mestom na svetu doka/ala. da se razvija v (xilično skakalka v daljino. Míhali I nčeva pa je sodelovala v itaî'eïl 4 X I(X) m, ki jc dosegla nov dr/awii rekortl. NastotJilo je 17X ÚTMV. kaj več pa bcmio poročali v prihodnji številki. Dober nasfop naših korateisfov Na italijanskem karale tur-niriu »(irado Open« so slovensko reprczcntanco zastopali liuti trije ćlani velenjskega kiul>a Kiirate kiub Tiger, Omer (aha-kovic je v svoji kategoriji dosegel X mesto, /ekerjja Tat>akovic 5. mesto in Domen Mihelic 5. mesitx Izkozala sta se Serija pokala Alpe-Jadran se je končala pri C;orlci v (laliji. presenetila pa sta Velenj^na Jaka .Seme in Urban Pogladić. Prvi je v kategoriji mladincev v skupnem seštevkii osvojil tretje, dru^ pav kategoriji amateijcv-spoi tsman dnigo niesti>. Smučarski skoki Nastope nadaljujejo tudi kli;b-ski smučarski skakalci, saj jih čaka v seplembrii in prvi polovici f)k;obra naj pontem bnejSi del pokafnlh lekmovanj. C''lar>l in mladinci so minuli konec tedna tekmovali v Kranju. V absolutni kategoiyj je zjmgal Primož Piki z Ljubnega pred Gdlan) 127« M»* filiali, ay OiftwÉffiif Uiii.i'ii, ««niwm MiUTI S KARiftOV: MRTVEĆEVASKRINKA 4PWM o( tne ClttollMMI: bM hUlTS OtMfl mal*. 16i20 mqb VMPWr oiiiwin'mi. (OIMlhWlMk lutfiw I' WUnUKitf u BNOIA 1s:20 20:30 CMWvVntti mmb jehfu^ttM OfUnMlM. uJniMimv*. l^&IKflfXl 3-S. iS !f IS SS A Ov ^ Informacije o programu na avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 BSDSKa^af) SI spremembe pr^rvott W¥^.p1ar>et-t0S.cam EngrotuS¥^Celje, MarlMrsk» t28 31. avgusta 2006 sport in rekreacija 17 Velenjčani na Mednarodnih igrah šolarjev Prejšnji teden je na 40. mednarodne igre mladih v tajsko prestolnico Bangkok odpotovalo šestnajst mladih športnikov iz Velenja, plavalcev in atletov Velenje. Bangkok. 23. a\gu.sta -V sredo opoldne je na 40. medna-mdnc igre šolarjev v lajsko prestol nico Bangkok odpotovala re-prezenianea mladih velenjskih športnikov, plavalccv in aKotov. ko je niednan)dne igre ludi oi^ani-ziralo. Na letošnjih igrah v Bangkoku se je /bralo već kot 4.000 mladih športnikov, njihovih irenerjev in gostov i vseh celin, samo sporlni- Vracajo se z medaljo v velenjskem laborti so bili nadvse veseli bronasic medalje, ćepravje bila konkurenca na igrah izredna, je sporočil Malja>. Oernov^k. Medaljo za Velenje je osvojil atlet, skakalec v daljino. Dario O i vic. /a dovoli ni pa so bili ludi i rezultati vseh drugih velenjskih udeležencev iger. Več o igrah v prihodnji številki Naâîga časa. . Sreč/to pot jim je zaželci tudi župan Srečko Moh, Največji svetovni športni dogodek solaijev se je na osrednjem stadionu v Bangkoku pričel v peiek, 25. avgusia. s spektakularno otvoritvijo. kjer je igre uradno odprla tajska princesa. Mednarodne sporiue igre mladih, siarili med 12 in 15 lei, imajo svoje korenine v Sk)vcniji. V zadnjih leiili so prerasle v svetovni* gibanje mladili ^orlnikov. v katerega so vclanieria šievilna mesia. Deluje pod okriljem Mednarodnega olimpijskega komiteja. Igre poiekajo vsako leto, Velenje pa se jih udeležuje od leia 1996. kíw preko 2.400. Uradno so se primerile reprezentance 82 niesl i/, več kot 40 držav svcia. Med njimi je 16 mladih velenjskih športnikov - 10 plavalcev (Jaka Gorišek. Marko Krstić, /iga Hudournik. Borut l^mprel. Nina Drob. Ajd<^ Arlić, Spela Hirf^el, Ajda Praznik. Tamara Crovejsek in Jaua Kora-dej) v spremstvu njihove trenerke Vere Pandža in fi atletov (Dario Čivič, Peier Hribaršek. Aida Trdin, Matic Ogrizek. Katarina Mi-klavžina in Manja Part) v spretn-stvu treneria Sergeja Salamona. Z delegacijo je f>dpotovaI tudi Mat- jiiž Ćernovsek. član Mednarodnega komiteja športnih iger in koordinator poti velenjske delegacije. Ob odhodu na enotedensko pot na Daljni vzhod je mladim zaželel veliko športnih uspehov, prijetnih druženj z mladimi z vsega sveta in srečno pot ter vrnitev v Velenje tudi župan Srečko Meh. Moio Mednarodnih iger šolarjev namreč ni le tckmovanie, ampak tudi spoznavanje novih kultur in dežel ter druženje 7 vrstniki / vsega sveta. ■ mkp v Srečanje društev občine Šoštanj Športno-kulturno društvo Mačji kamen iz Florjana je v soboto 26.08.2006 organiziralo tradicionalno srečanje društev občine Šoštanj in bližnje okolice s tekmovanjem v zabavnih igrah /adnja sobota v avgustu je bila org a niza t Oljem SKD Mačji kamen Í7 Hoijana vremensko le toliko naklonjena, da so lahko izvedli že tradicionalno prireditev »Srečanja društev občine Šoštanj«. Tokratnega srečanja seje udeležilo osem ekip - predstavnikov društev iz občine Šoštanj in bližnje okolice. Nastopile so ekipe iz Šoštanja. Pohrastnika. To-pcilsice, Skornega. Zavo-denj. Ple^ivca. Velikega Vrha in domača ekipa iz Florjana, Fkipo stí sestavljali po trije moški in tri ženske predstavnice. Tekmovali so v šaljivih igrah: napihovanjau balonov, molži in metanju obročev. Ure « s L rog eg a« S( >d n ika Nina Oî5lovnika so pokazale. da sta pri igrah bili najbolj spretni ekipi Turističnega druSlva Šoštanj in dotnača ekipa SKD Mačji kamen. Vse sodelujoče ekipe so prejele simbolne nagrade organizatoija in malico. Med posameznimi igrami so se predstavili domači glasbeni skupini Leder banda in Trubaduiji, kijih sestavljajo mladi glasbeniki iz bližnje okolice. Skozi celotno prireditev so se lahko obiskovalci pomerili v streljanju na kastruna. najmlajši pa v ciljanju v tarčo za mladega zajčka. Nekateri so svojo srečo preizkušali tudi v bogatem srečelovu. Vodje sodetujočih ekip po tekmovanju V večernih urah je napočil trenutek, ki Si) ga težko pričakovali vsi ljubitelji živahne domače glasbe, saj je na oder prišel gost večera Boštjan K;mečnik. / zabavno in nadvse pt>5kočno glasbo, ki jo izvaja s svojo Irajtonerico. je poskrbel. da veijetno nihče od obiskovalcev prireditve ni ostal ravnodušen. Do zgodnjih jutranjih ur je nato zbrano množico m. ki ga bo lahko odnesla v Nemčijo in nc ho ovcneK Ampak ludi fotografija mora bili /raven. Nič lažjega kol to. ji obljubijo moji znanci na prireditvi in nastal je med stotimi posnetki še eden ali dva več. /. Anio nijo. ki se je na Sleme pripeljala s povsem navadnim kolesom, sicer s takšnim na prestave, vendar daleč od koles, ki jih premorejo današnji kolesarji. To so kcilesa. ki imajo aluminijast okvir, torej niso pretežka, ki imajo vsaj trikrat po devet prestav, in lako naprej ... Prav zaradi tega soji kolesaiji izrekali vse priznanje za premagovanje naporov na vo/nji navzgor proii Slemenu in kljub letom, čeprav sploh ni bila videti najstarejša. ter neustrezni opremi ni hila zadnja- Vendar je bilo veselje in zadovoljstvo izredao veliko in tretji dan pt) vzponu na/.avodnje je An- tonija dobila fotografije- »fo bodo gledali v mojem húo sarskeni kluhu v Nemčiji. Saj je bilo vse kot v sanjah. Darila, rože in pokal. Ne, tega ne bom pozabila,« je bila vsa vzhiCena ob po gle du na ťotograíljc, Ampak tudi sama jc pripravila nekaj foiograf- morala ostati doma. pri bolehnem očetu. Vendar je tedaj, ko se je v Velenje preselila tovarna gospo dinjskili aparaiov iz vasi (rorenje, Antonija našla prvo zaposlitev. «Delala sem v skladišču, veliko smo morali prenašati maicriala in preva/ati z ročnim transportom. da bom šla v Muenchen. toda nc. Odprla pot s papirji je bila do Hssna in lam je bil začetek, /elo zelo težaven. Bila sem čistilka. Po tem sem dobila delo v bitliiišnici v Mettmannu in se ob delu izobraževala. Poslala sem fizictera-pevtka» a kaj, ko so bolnišnico skega materiala in na kratko predstavila svojo življenjsko z^odbo-*Pa menda ja ne mislite objaviti,« se je najprej branila, nato pa je po govor stekel.-, Antonija se je rodila na kmetiji Janovih v Skalah kot tretja od petih deklet poleg še dveh brai<5v. Tn je biJo tistega leta, ko se je začela vojna. Ko so se približala leia. da bi šla v uk ZJi kakšeti poklic, je in vse bolj sem začela razmišljati o tem, da bii)dšlakam viujino. Zelo rada sem potovala in moje prvo potovanje je bilo v Trst. p<íznejc pa sem še velikokrat potovala v Italijo- Poskušala sem pridobili do voljenje /a odhod v /DA. prav rada bi šla v Chichago aii kam drugam preko velike luže. A po nepolnih petih letih dela v Gorenju se mije odprla Nemčija. Mislila sem. kmalu zaprli. Bolnišnico so preuredili v demi je doživela vzpon v Zavodnje! '>Ponosna sem, da sem v svoji starosti uspela opravili ta vzponi« NLB osebni kredit - vzemite ga osebno ljudje imamo veliko potreb in še več želja. íak<í veliko, da včasih zmanjkadenaija, da bijih uresničili. Vendar izpolnitve vseh želja ni treba odlagati v prihodnost. Oe nam manjka le še nekai denarja, si ga lahko preprosto sposodimo pri banki. 7a uresničitev majhnih in velikih želja so nam na voljo Nl.B osebni krediti. O njih smo se pogovarjali z gospo Milodijo Hajlovac. vodjo poslovalnice Rudarska. Kaj je pravzoprav osnovna pred- nost asehni/t kreililov? Osnovna prednost osebnih kreditov je. da znesek kredita resnično lahko porabite za karkoli in kadarkoli, saj vam znesek naka-žemo na vaš osebni račun. Pri NI.B lahko izbirate med krediti v tolarjih ali evrih. namenjeni pa so tako strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, kot drugim. Kolikšen pa je najvišji j/if.v^A hvdita? Najvišji znesek osebnega kredita ni omejen, odvisen je le od odplačilne sposobnosti in oblike zavarovanja. Kredit lahko odplačujete do 10 let, daljša doba odplačevanja pri enaki odplačilni sposobnosti omogoča višji znesek kredita ali nižjo mesečno obveznost. Včasih se zgodi, da nepričakovano naielimo na izjemno usodno priložnost zQ nakup, a denarja ni dovolj, ponudba pa ve-Ija le dan aH dva. Ali v taliib pri' mer i/l lahko pomaf»a vaša banka? Seveda. Z osebnim kreditom brezzavarovanja je znesek do milijona tolarjev na vašem računu že v istem dnevu. Osebnega kredita brez zavarovanja pa ne odlikujeta le hitrost in preprostost postopka odobritve, ampak je tudi cenejši v primeriavi z osebnim kreditom, zavarovanim pri zavarovalnici. Kaj je poUvhno ZQ najem oseb-nega kredita brez. zavarovanja? /a osebni kredit brez zavarovanja je d i) volj. da se oglasite v nasi Odločite za NLB Osebni kredit do koncđ septembra in i2t>erite dodatno ugodnost. Vabljeni v poslovalnice podružn^e Savinjsko-šaleikal vww.nlb.si nlbO poslovalnici z osebnim dokumentom. davčno številko in s kartico osebnega računa. Kdo lahko najame osebni h'edil bn'z ztrvarovanja? Osebni kredit brez zavarovanja je namenjen našim strankam, ki imajo pri nas odprt osebni račun, na katerega prejemajo plačo ali pokojnino vsaj šest mesecev, in poslujejo vsaj z eno našo pla- odplačevanja, ki je od tri mesece do pet let. AH imate v tem času kakšne posebne ugodnosti za kivditoje-malce? V avgustu in septembru ob najemu osebnega kredita podarimo eno našo storitev, ki je stranki najbolj pisana na kožo, brezplačno. Stranka lahko izbira med brezplačno pristopnino za NLB čilno kartico (Karanta, MasterCard ali Visa). Kolikšen pa je najvišji znesek osebnega kredita brez zo^yova-nja? Najvišji znesek je milijon tolarjev ali usirezna protivrednost v evrih, če imate pri nas odprl osebni račun, pa vam lahko odobrimo tudi višji znesek - do treh milijonov tolarjev oziroma ustrezno protivrednost v evrih. Znesek kredita je odvisen tudi od odplačilne sposobnosti in dobe Klik, NLB Teledom aJi brezplačno članarino za prvo leto za plačilno kartico po svoji iz.biri (Karanta, klasična MasterCard. Visa). Za več informacij vas prijazno vabimo v naso poslovalnico v Velenju, na Rudarski laliko pa nas pokličete ludi na telefonske številke: 0.*^ m5 303. 249 ali 359. EPF 31. avgusta 2006 KRONIKA, OBJAVE 19 Preiskali kaznivo dejanje izsiljevanja Zvezanega oškodovanca sta zaprla v prtljažnik osebnega avtomobila in ga vozila naokoli - Izsiljevalca v priporu Cflje. Žakc. 21. avgusta > Krilil-in a lis I i Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so v ponedeljek k preiskovalnemu sodniku s kazensko ovadbo privedli iriindvaj$ci- in sliriindva-ji;eilcinika z območje, ki spada pod Upravna enoto Žalec. Oba Sla osumljena kaznivega dejanja izsiljevanja. Od šiiriindvajsetletnika 7. območja Žalca sla na posebno surov in poniževalen način /. uporabo fi/iàic sile in gn^žnjami /ahicvaia v vrednosti 1500.000 tolaijcv in ga 7. namenom, da bi si pridobila pnMipravmj premoženjsko korist, tudi telesno poškodovala. Oškodovanega sta /vabila na samoten kraj in /. njim Hzicno obračunavala, naio sta zvczanciia prcva/ala v prllja/niku osebnega avtomobila ter ga kasneje/ve/anega udarjala 2 rokami in brcala. Ves čas sia mu grozila, naj jima i/roči zahtevano vsoto, sicer ga bosta ubila. Pn>t: izsiljeni obljubi, da izsiljevanja ne sme nikomur oineniti, sta ga izpustila, kojima je obljubil zahtevani znesek. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje so osumljena dva dni kasneje prijeli, en-etnu od njiju je bila ob prijetju in pri hišni preiskavi zasežena tudi prepovedana droga, hašiš. Oba osumljena sta bila v preteklosti že večkrat obravnavana za kazniva dejanja z elementi nasilja. Zoper oba je bilo tudi že podanih več kazenskih ovadb, kar pa ju ni ustavilo pri tovrstnem početju. Preiskovalni sodnik je tokrat po zaslišanju zoper oba odredil pri-por. ■ Turisti brez raiunainika Solčava. 23. avgusta - V noči na sredo je bilo vlomljeno v prostore Turističnega društva v Solčavi, od koder je neznani storilcc odnesel računalnik in denarnico z gotovino. Škoda, ki jo je povzročil, znaša okoli 200.000 tolarjev. Pretepaču odvzeli prostost Celie, Veleiye. 23. avgusta • V nedeljo» 20. avgusta, je prišlo v enem od celjskih lokalov do fizičnega obračunavanja med dvema skupinama z območja C'eija in Velenja. Pri tem je I9-lelnik z območja Velenja z nožem pošb)-doval dve osebi i/. Celja. Oba sla iskala zdravniško pomoč v Splošni bt)lnišnici Celje, kjer so ugotovili, da je bil eden od njiju lažje, drugi, ki se se vedno zdravi v celjski bolnifr niči, pa huje telesno poškodovan. BLriiiiinalisti sektorja kriminalistične policije so avgusta osumljenega izsledili in ga 25. avgusta privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripon Odkrit prirejen prostor za gojenje konoplje Moziije. 24. anglista - V četrtek so policisti Policijske postaje Mozirje v st^dclovanju s kriminalisti sektorja kriminalistične policije PU Celie pri 26-lelniku iz Spodnje Rečice odkrili posebej prirejen prostor za gojenje konoplje. Med preiskavo hiše v Spodnji Rcčici. kjer 2r>-letnik, so našli prostor, ki je bil oprem lien z desetimi reflektorji in ventilatorjem. V tem prostoru je osumljeni v lončkih gojil k{)nli 100.000 tolaijev. Napadel polidsta N'eleiye, 26. avgusta - Patrulja Policijske pt> staje Velenje je v noči na soboto, okoli 1. ure. na Šaleški cesti zaradi prehodne kršitve javnega reda in miru ustavljala voznika osebnega avtomobila. Pri ugotavljanju identitete kršitelja pa je 40-letni voznik brez razloga Tizično napadel policista tako. da ga je z roko udaril v pnni koš. Policista sta napadalca obvladala, odredila zanj pridržanje, zaradi napada na uradno osebo pa se bo moral zagovarjati še pred sodniki. Bo oral, sejal«.*? Šmartno ob Pakl, 28. av^iista - V noči iz ponedeljka na torek je izpred Kmetijske zadruge v Šmarincm ob Paki neznani storilec odtujil neregistriran traktor /Jiamke Hat 70-60. letnik 1992. / nečednim dejanjem je oškf)doval lastnika za 4.000.000,000 tolaijev. Kaj bo počel s trakt<^rjeni? Težko je veijeli, da bo p KA REKA NA SICILUl A NAA^. NASKOK. PRITISK mn02jce NEPRUE-OeĆLTTEK UU05K0 BRENKA- UO, BISERNI-CA A M KDOR UKAZUJE OdftAM&A (KHJC2.) HOfSKA SHUÛAfM^ IMTTINA K2RUR&(A IGLA A OTOK V aWfW«SMEM VOftU T VR^m» MUSUUANK THOMAS AÛOtSON GRŠKI JUNAK mAÛCDUA (SUMA VZĐR2EN ĆLOVEK, SPOKOft-N1K SLOVENS, NARODNI HEROJ. QUâAN MROŽ oa dROZDA PREVARA meâtû v utvl. tudi KAUNAS hlAQŽAR& Kl SKLADATELJ. ISTVAN K KOŽNE liJKKUCe POiTCM ZVtâANi TW 6 naoCnbo JANEZD SAGADM AISMSKO SKtmio DftUôlVO ORANJE (ŽAST.) O REKA V AFRIKI. NAJDALJ. PRrrOK U B N G TEKOČI RAfiUN V^fKA KVjeVHA »CMJ8409T V SRÊzax. SVINČNi. CA. SFVLKA GRâKA SOOINJA NESREČE KDOR $B ZA KAJ ZANIMA N SVEŽ PLANI NS VSTER V MAJeOO-NUI NEKDAMJI ANÛLSèKI FOTOMODEL (STAřW O Catikaijeva Id/mestna trlnica/ Velenje Tel.;03/586 30 39 DRAGI UČENCI IN STARSI! RABLJENE UÍBEMKE lahko prinesete k nam v prodajo ali pri nas kupite tiste, ki )ih potrebujete. Da boste pravočasna poskrbeli za vse, kar šolarji potrebujejo, smo vani v Pentlji pripravili veliko izbii o vseh šoiskth potrebščin po zalo ugodnih cenah in plačilnih pogojih, Velika izbira nahrbtnikov priznanih blagovnih znamki SEVEN, EAST-PAKJAfiGET... Vsakega šolarja, ki bo kjpovsl pri nas, caka lepo presenečanjel Rešitev ktihnke, opremljene 2 vašim naslovom, pošljite na NaŠ Čas, d.o.o.; Kidričeva 2a. Velenje, s pripisom Pentlja, najkasneje do 11. septembra .Izžrebali bomo tri nagrade: 1.nagrada: nakup v vrerlnosti 5.000 sit 2. na g rada: nakup v vrednosti 4.00 G sit S.nagrada :nakup v vrednosti 3.000 sit POVRAČILO; sn SE POŠKOOaVAU v r^OMETTUI NESn&Cl, HA OEtiJVNEM W£STU. JAVNEM PROSTORU^ vimi CODtlDŒ? Iz policistove beležke Da ra/grajanjc ni poccni, sploh če/anj /votlo policisti, se jc prepričal možak, ki jc v torek, 22. avgusta, razgrajal v bistroj u na bcncinskcm servisu na Selu. Slalo ga bo 25.000 tolarjev. *** V sredo, 23. avgusta, so policisti spel segli po marihuani. Na Velenjskem gradu so mlajšemu moškemu /asegii štiri zavitke. Ob enei-a pa je bil dan kasneje, v četrtek. 24. a^^usfa. šc mladcc v centru mesu Velenje. To jc bil dan. ko so imeli policisti spet opraviti s krajo barvnih kovin. I/ ograjenega skladišča Din osa jc nekdo odnesel oziroma odpeljal 300 ki- logramka na Jenkovi. V ponedeljek. 28. avgusta, so zasegli šc en zavitek marihuane. Tokrat na Ljubljanski cesti. Tudi kradli so. Spet baker. Ibkrat z zajetja vode v Crnovi, od koder je storilec odmonliral bakrene žlebove in odtočne cevi. S stanovanjske hiše na .Šmarški cesti in s picerije Sklaca pa so izginjali bakreni /lebovi in aluminijaste plošče. A so storilca tokrat policisti nc samo zmotili pri delu, ampak po kratkem begu tudi prijeli in ga pridržali za šest ur. Cire za mlajšega moškega, ki je policistom že znan. I - sei^temSer 2006, Hotel Paka Velenje KARAVLA USODNA NeSRECA PRVQiSKI NACSON 2 OMEN 666 4 i>nfJtHA-dníifnraníJJhi 3 AVTOMOBIU • điM/^Af^^^» W CORA BROKEBACK Ul MISUA NEMOCOee 3 K DA VINCUEVA 8IFRA Podrobni spored tudi na www.veleiye.si ČETRTEK, 31.avgusta PETEK, 1. septembra SOBOTA, 2. septembra NEDEUA, 3. septembra SLOVENIJA 1 06^i) KuKura n6.3f) Ofitrevi n/.nn PnriimoimiliAnťUyb O/,20 Potujaiîito. 18/20 08.0b Soiaprvaknv.?')/?6 08.66 Risanka 09.in Pepi vsfl v» rj npernem peiiu. pmji'ns odda Id 09.30 Potapani a: n|)j^/(]vaíi:i uc. \7/\l Bwlin.8silm.4/39 in,?S [lina.i^VGd.lilni 11.40 Onii/^fi 13.1)0 Pomřils.špínvfamu 13.15 Coiunirra.pvireinililni 141D Dnkmiicnuma Qtidaia 15íin Pomtila. promal Mfisiovi 15.40 Krasiaňapatíijl|a.6/13 18.05 Dan slave, igram I i [m 16.30 SIrjvBnskivnJnikrog l/.OO Novina, èpori vrsme l/j30 Jasno KI glasno 18^0 DiihavniiJinp: Upanje vedno oteuia. 2. itisl 18.40 Merim, (udobni kuia. risanka 18un Dmivnik, mm. Spon 20.00 Primn^sa Oiana, dnkum. nildais 70.50 I |irbG/Hnxnni doktjrn. leliion 7170 Osmi dsn 7?-nO Udtravi. âpori, vrsum 77.SO Knjiga mflnsbnga 7a.;n tebyniVBÉťr 00.45 S^dma rnnč osarnosvoiiivi}. iv dii(!v(iilt3].8.109] 01.05 Unsvoik. vreme. iiii^gnaL špiirt 07.00 jasno m glasita 02.G5 Inlrjkanal SLOVENIJA 2 06,30 Iniokanal 08.00 /abéivni infuksnal 1U0 Out^kiiiiloM 17.30 /abavniinfijkanal 18.55 Pnsliihriinio liširii 17J) Norraani. 1/3 18.20 Mosiovi 19.D0 Ongadâ.8/15 20.00 NovAVQina. 1/4 2135 Z3prav)jiiJia?ivl)enja, 1/2 23.05 Opiôinesanirslranc. íilm 00.35 Risana «ma. 01.00 rintfvnikzainejskRiV 01.70 IniQkanal 06,45 74 uf. ponom 07.45 Riiikilaks 0835 Vil>arl|ube/ni.nad. 09.35 Pot usodiuîart. 10^0 TV prodaja 11.00 Cistanedol^cesinad. 11.55 Uarva greha. nad. 17.50 PiisiolovSCiim v diviiiH, dnk. mb TVprodaia 14.16 RiDkilak? 15.10 Barva grohd. nad. 16U6 Cisiancdolincsinad. 17.00 Pmusods,nari. 17.65 74 ur 18.DD Viiiarl|ub6^i]i.nad. 19J1D 74 ur ?O.I)D NavmnanQs.3rrRr.lilrri 77.00 Na kraju/ločina, nsn. 77Í5 PomíBmvAmcriki.rlok.Mnia 23.65 Ui^a/rakom,dok.oddaia 00.50 ?4Ufi,ponrjviUJV 01.50 No£na panorama © 09.00 Oobrojuiro. iidorniaiivno ramrinina ndilaia 10.00 Vabi(MQkoi|l?di] 10.05 Dobcrvfiíír.gospcsl pr0jser1mk;g(3si:dr.jo;e /ago^^n. generalni filrsklor Holdinga slovRnnks ^iuktiarnK 11.05 Najspotdnm ll.in Pflmivaljak,posnntflk 2.dela končana 1100 Vilieiisirani. obvcslila 17.55 Vabimo k ogledu 18J1Û MladimoMaoddaia.3. i V mreja 18.4D Rpginnalni! novici» 18.45 VrerJno je klopili nriicr. ilokuni(!niarria oddaia Sniskj 19.1fl Najspntdnm 19.15 Videosirani. ribvesiila 19,55 Vabimo k ogledu 20.00 koddaiuDobrojuim, inlonrativnora/vpdnlna midaja 20.65 Raginnalns novice 71.00 Vhaniiíímii/řWfavo, kmBliiska oddaja 71.7S VabimokoglRdu PoIhI[cs Tia^p), glasbena oddafa. 3. TV nirt>fa 77.15 F^niinn»ni. glasbsiii viteprjif 73.10 Vabimokogkidu 73.15 Najspotdnm 72.20 Videos ira ni. obveslila 8L0VENUA 1 05.70 Kulliira ÍI6.30 Udtnevi 07.00 Priili.fiioj mili AjihI. 4/5 07.75 Poluioi^iSkrai. 2(1/20 0/.45 Šria prvakov.76/76 Û8.10 Poklir.i:opntir.i3 Micr. luduivna pmdstava 0B.45 flisanka 08.55 Krasiaija psifulja, 6/13 09.70 Dansiavs.igranililm 09.45 SoCa.dokuiii. oddaja 10.16 liišanovci. podobe Slov^nrjO 10.45 Oliaiji Spika, dokum. oddaj» 11,25 Makalu30ieipo/neje.dr]kum. cdddia 12.25 OsFTtdan 13.00 Poročila, šport vreme iai5 Taria 15,00 Poročila, promel 15.05 Mr^^Eovi 15.40 He fiian, risanka, 9/13 18.00 Risanka 16.10 I; pi^diH lo/be: osli^kt in konji 16.30 ílnllyjinijiinRki,9/12 17.00 Novujî.vramu. èpofl 17.36 Nauunal yeugrapliic 6/15 16.25 i^rcbanje Mjicfi 18.40 IranCkovfanzsk reanka 19.00 Onsvnik. vrsriis. §pori 70.00 SiajGfska. slovenski v E9i£ok 21.06 íiiriMika 22.00 (JdrrRvL Spnrl. vrame 22.60 Pfilnotni klub 00.06 SHdmamoCosaniosvojiivi3. IV dnsvnik 1.9.1991 00.30 Dnavnik. vrams. Spon 01.76 national géographie. 6/15 07.16 Siaj lirska, sloran^ki v oni'ck 03.70 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 írilokanal 09.70 SPvkn§arki|M),pQllinak p rs nos 11.26 EPvvaierpolij.Slovemia Madžarska, juenos 12.20 SPvko^arkMMj.poKinale. prenos 14.36 Duhovni uinp. 2. dijl 14.50 Vs2 ?a sraio, Iranc. film 16.25 Jasno m glasno 17.15 Sport^pas. oddaja o špoiLu 17.46 /dail. oddaja/a rs^gibano /ivl|enj{! 16.16 Mtjsiovi 13.60 Oioksfudivojnu,angl.narl.. 3/6 20.00 Normani. angL dok. ssnja, 2/3 70.60 Slovenski ma ga/in 71.70 Ciiylnlk 21.50 PaMja bilka, frani;. iilm 73.20 Nmjelťopar. (rsfiL.lfIrn 00.65 Unavnik?amfqskL;lV 01.2D Intokanal 06.46 74 ur 07.45 Riclolakp. 03^35 Vihar ljubc?ni. nad. 0935 Pol usode, nad. 10.30 IV prodaja 10.00 CisianiifioteLnarl. 11.66 Rarva gruha. naJ. 12.60 Puslolovtevdivjmi. dok. Sk^nja 13,45 Í V prodaja 14.16 RicIoLaka 15.10 tíarva grclia. narl. 16.05 Cisiamidoli^nosi, nad. 17.00 Pol usode. nad. 17,66 24 ur vreme 16.00 Vihar ljubezni, nad-19.00 74 ur 70.00 laraCrfjli:7ibplka;ivljmi|a, amer, lilm 27.00 Bre/slfidu.nan. 22.65 Klavir, novoieland. film 01.06 24 ur, ponoviiBv 07.06 Nosila panorama © SLOVENIJA 1 06.70 Kiiliuia 06.30 Odmevi 07.00 Pndi moj mili ArkL 5/5 07.70 Zgodb» i/školjke 07,55 Risanka 06.06 Mal» i:s1}t:B, kvi/ 06.50 Umko 0f).40 ,lakin:i; džungle, danski film 10.50 Pninofiriiklub 17.05 Oiana. mt njKOu srrjrii. dnkum. odda I a 13.00 Porcí lia. $por L v rams 13.10 Breginia m VPÍ. dukum. feljton 13.35 Slovenski utrinki Í4Í10 WtoinMary. ID/12 14.50 GRor^íiUin^ /godba, franc film 16.75 Slovanski m aga/in 1/.00 l^iofiiia, šport, vreme 1/.15 0/318 î?.?6 SoiitjilVf^anhor 16.40 PnbajaNodi.risankći 19.00 Ofiiîvnik, vrome, Spon 70.00 So zgodi. 14. del 70.35 Ce/plánkem: BsIoiirsiia 72.00 Pnroiiía. ipoíL vrçma 27.30 0x45;bratskaljiten.2/8 73.70 V ?ivu i; Bagdada, amer. Iiliii 011)6 Sodmamoćcsamosvoinve. tv dnmk7.9.1991 01.30 Dimvmk. vrame. ^ofl 02.10 Če/pJanke: Galorusija 03.26 InliAana] SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal OB.OO Zabavni Iniokanal 09.40 Sko/iCas 09.55 řPvvaisrpohi, Slovumia -Grčija, prenos 11.30 Cíiyfoík 12.00 /daj!, nrldaja/a razgibano življenji 12.30 řilmalfSPvk(éarki 16.56 Smučarski skoki/» grand pnx, prenos u Krania Í9.00 lm 20.00 M>ima pmX ang. íilm 71.46 Pnmarančensoudinosadj}^, 7/3 72.40 řJikolinbdESfiiih 23.40 Soboinanoí 0106 P(ikvarii!nad8k1uia.6/16 01.56 l)iiRvmk/ampfsk6ÎV 02.70 Inlokaiiai 07.30 IV prodaja 06.00 Mnla Kiny. ris. serija OB.IO SlončRk ÛRtijamin, ns. w.nja OB.40 BiaiaKoalCsk,ns.sRnja 06.50 Jsksnaluni.ns.senja 09.00 Mifija IsIvR. ris. serija 09.25 Yugioli!, ris. serija OO.Eďl Barbi» ; Labodjega jR/Ria,ns. film 11.15 Malinjidol. ns.SBíija 11.26 OgijRvadniščma. ris. senfa 11.40 Prevučeno 12.76 Umor po pninnù. smRr. Iilm 14J16 PrtmdsnnR. nan. 16.00 /ivali kliC^jo na pomo^., dokum. serija 16.06 Geo spQ^iiâjltisvsL nimi. dok. oddaji^ 1/10 74 ur. vreme 1/.15 PtelRu duš, amer. Iilm 19.00 74 ur 20.00 Soba ;ra paniko, anisr. film 71.56 Mirii|0i^ar:Hica.3.del 23.00 Umeu^aivezda. amer, lilm 01.06 Pnioi^i d^lskliv. arimr. him 03.00 24 ur. ponoviiev 04J10 NoC^a panorama 09,00 Dobro juiro, irdormativno ra/vedrilna oddata 10.00 VabimoktjgNii 10.05 Pols Tjašo. glasbena orldaia 11.20 Naj spol dniiva 11.26 VliarmoiNji; naravo, koieiijska oddaia 11.00 V Idem tram, obvinula 17.56 Vabimo k ogledu 16.00 Uišmaš,ouo§kaoddaja.3.1V mrR^a 16.40 Regionalne novioe 16.45 icminoRm, glasbr^ni videospou 19.16 Najspotdnm 19.20 Videosirani. obvdsulii 19.65 Vabimo k ogledu 20.00 f/oddaje Dobro [uiro. irilormaiivno ramdrilna oddaia 20.60 Ri^gionalne novif;e 20.65 Naj spol dnfiva 71.00 Ra/gludovanja. dokumsiuarna oddaia, 3.1Vmre?a 71.30 jRSBn ^^jgnja, oddaja /a ireijs življenjsko fjbdobji? 27.70 Popuuii^ť ra/gjednicw. polopisna oddaja. Romunija 23.16 Vabjmoknglodu 23.20 Naj spol drtev? 2325 Videostrani, obvsstila © SLOVENIJA 1 O/Jll) /iviav 09.75 Šporišpas.oddajaniporlii 09.55 Ned^ka maša. prenos i/ župnije Veliks^aÛje 11.00 l/virín|i 11,30 Ub7nr]adu1ia 17.00 Ijiidpin/emlia.IVf^anbor 131)0 l^iruCila. špoa vreme 13.10 ^tajer^ka,tiliArsnskiveni^8k 14.10 Glasbeni mri nki 14,31) Iisusgalepu^apr^jrjIdnRva 17.00 Poroiiila. špori, vreme 17.16 lisiegalepegapi^ioldimva 1030 Ásbanitíloia 16.40 Kravica Kalka, nsanka 18.45 Zakaj?, nsanka 16.66 Vremg 19.00 Ditfvmk 19,75 Zrcalo U}dna 19.40 Vtume 19.46 Spori 20.00 SlíWfinska popevka 700S, Dfnm I / Križank 71.36 5 § po fina oddaja 22.00 lntfirviu:prol,dr.VmknDolflnc 22.56 Po/oiila, vreme 73.10 Domovina, 1/6 00.50 Sedma močnsamosvoiiivR.tv dri2vnfk3.9.1991 01,16 Dnevnik, vrimie. Spon 02.00 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Infokanitl 09.00 Zabavni iniokanal 09,40 Sko/i čas 09.55 EPvvaUifpcIu.SInvtnija Memčga. prenos ^Beograda 11.10 Ce/planke: Belonsija 17J^D SPvk«š^rki(M).hnakprflniB 16.30 LP v.sireljaiijLi, prenos 16.46 l.ntednarodmiaTiiburaSki Iasiival0râgaiu^7006.1/3 17.35 |]eriiskičuil(!;,nnmškifilm 20.00 NiidičBvagora.rlokum.orldaja 70.50 UmulnosiglsshemplijSH 71.60 Obsodba. 4/8 72.50 Vdor badïarov. kanad, film 00.25 Diwvmk/amejííkR IV 00.55 Infokannl 09.00 Mi^ maš. oiro^ka oddaja. ponovitev /aCimbo 09.40 Vabmio k ogledu 09.45 Nhi spol dneva 09.50 Vredno je siopiunoisr, dokurminiarna orJdaja šolski mu/ej 17.00 Videostrani, obvisiila Vabimakogl9dij 16.00 Irevijapihalnifiorkastrov Glasbenih Sol Slovenije-posne it^k iz iŮ Vb^enjo 19.20 Naisprjldrieva 19.25 V harmoniji ? naravo, kmeiifska oddaja, ponovi lu v 19.66 Vabfmo k ogledu 20.00 Novica luga ledna. inrofmaiivna oridaja 20.20 Nai spol dneva 70.76 fupanwawria. pogovor v studiu. gasiloj/ePosedsl. iupan občine ?alsc 21i6 Parm valiak, posnï'ià 2. dela konnerii! 72.30 Dober večer, gospnd predsednik: giKi: dr.Jo^e /ago^en. generalni direktor Hoîdfoga slovanske «lekuarnp 23.30 Vidcosirani. obvssiila 07a30 IV prodaja 08.00 MafaKiity.ns.^nj» 08.10 SloičekOenjamin.ns.senia 08.40 nraiaKoali^^,ns. serija 08.50 AriAtiack. fzobra^nddaia 09.16 Jaka na luni. rs. senja 09,26 NmjaželvB.nfi.Siirija 09.50 Yugiohl.ns.senja 10.15 Dogodivii^inHJai:kieaChana, ns. 10,40 Vodoviiikovavesina.ns.serijâ 1106 Mumija, ris. seriia 11.35 Naša sorinic3. nan. 17.26 7godbaoJaiAiť.6/6 13.70 Lesket, 4/4 14.16 Kesnični svet dokum. oddaja 14.46 Koši^eknsba. amer, him 16.75 Domači kraj. amer. Iilm 18.16 24 ur vreme 18,70 Potepanje po Italiji, dokum. oddaja 19.00 74 ur 20.00 Zgndilose|onaMtirihaiinii. amer, film 21.60 Šporina scena 27.35 tfvisjfiodSel, amer, film 00.16 24ur.ponoviti^v 01,15 Nočna panorama © PONEDEUEK, 4. septembra SLOVENIJA 1 0B.76 Uinp 06.40 Znalo iciha 07.0D Poroi^ila 0/.06 Dobro luuu 08,00 PoroCila 03,06 Dobro luuo 09.0(1 Poroi'jla 09.06 Irpopouieiorbê; oslički m konji 09.76 Risanka 09.36 Uiok bivali, 12/13 10.00 Hollvjimiunah.3/13 10.26 Tistoga lepega pnpoldnm 13.00 PoroÙla.^oTl vreme 13.15 Koreuirie slovenske lipe: Irsi 13.15 Tistega lepega popoldneva 14.26 Glasbam utnnki 15.00 Porotila. promet 16.06 Dober dan. Koroa^s 15.40 Telebajski. 17/46 16.06 Vosiil8liišii:a. 11/23 16.70 Glasbene pravliice. 10/17 16.30 i^iiba gub»: vlak. 6/10 17.00 f^ovice. špori vremo 17.35 Medhnbikeč|ihijlav, dnk. oddaja 18.76 ^E^anji!3x3plusG 18.36 Pavle, rtleči lítaček, nsankd 18.40 J oko! Ma moko! lolol nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, špnrl 20.00 I//ivi 20.30 Pisave 21.00 WilliiíminfWary, 11/1? 22.00 OrlmRvi.^orL vreme 33.50 /adnje d^ar^e. amef. film 00.36 ^dmano^osamosvoiitviMv dnevnik 4.9.1991 01.00 Dnevnik, vreme, špnrI 01.66 Med luibi kač|ih glav, dokum. oddaja 02.46 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 liitokanal 09,00 Za bdvm I nI tika na i 11.30 Uunški iniokanal 17.66 I.Pvvaterpofu.Sovcnija Italija, prences 12 Ds ograda 14.00 Zabavm inlr^anai 15.10 § športna oddaja 16.36 Tufisuka 16.15 Slovertski uuinki 16.40 Operna ania 17.45 Hudii^eva gora. drjkuiif. oddaja 18.60 Pupoldmi gospoda Andesmasa. Iranc. him 70.10 Jasnovidka. 8/lG 71.00 Studio ciiy 27.00 Ariimiia 22.30 Risana druščina, 5/7 73.00 Draneliončeli/zaoilra 00.26 DnevnikzamejskuTV 00.66 Iniokanal PONOVI lEVmDAJ rE0LN.SP0nLDA 09.00 Miš mai. oiroška oddala. ponovitev /a^imbe 09.40 1484. VÍV maga/in, rcgionalm informatwni [iri^rain 10.05 Kultura, informaiivna oddaja 10.10 Špmim lurek. športna infr^mativna otldaia 10^35 i^upaiuvsmi pogovorv studiu: qosL Stefan TiSf^. hipan občine Smjui 11.36 Sporim dogodfik Uîdna. reportaža 17JI0 Vabimo k ogledu 17.06 Jesen iivljei^a. oddaja/d treije ^vljen^sko obdobje 17.56 Vfduosiram, obvesiila \m VabiiRokogl?du 19.05 Nnvii.£ tega tedna. informairvna oddaja 19.25 Ffíminiinm. gfastiani vidi>ospoii 20.00 Popotnišks razglednice. poiopisna oddbia: Romunija 70.65 l7adiivaVlV:60zve/d7a oiroke. posnetek 6. dela priredjivc, nasiopsjo: Oivjc jagode. Maga/in. Vladimir Shví^č Cobi 71.46 španova toria.poijovD/v studiu. Qo^l:la/ePnsedel, iupan oiičiiio ^alei; 22.45 Vřdťusirani ^TTV^I 06.60 74ui. ponoviliiv 07.60 Ikkilake 08,40 Vibarljube/rii.nad. 09.40 PoiiBode.nad. 10.36 TVprodaia 11.05 Cista nedDita. nad. 12,00 Dam grelia. riarL 12.66 Špomaswma 13.40 TVpmdaia 14.10 Rickilake 15.06 Darva greha, nari. 16.00 Cista nednita. nad. 16.66 PoiiKodu, nad. 17.56 24 ur vreme 18,00 Vdiarljube/rii.nad. 19.00 74 ur 70.00 f^ašamalaktirnka 20.66 Razočarane gospodinje 2160 Skirvnostni oiok. lian. 22.46 Zakon I lued: Eno ta 28 losebne pmnerc 23.40 fVa kraju/ločina, am. naa 00.30 24 ur 01.30 f^očrm panorama © 09.00 Dobro luiro.mtaaijvno ra/vednina oddaja 10.00 VaNmokogM 10,06 Popotniške razglednice. poiopisna otjdaia: Homunita 11.00 f^ajspotdneva 14.00 Videostrari, obvesuta 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 18.06 MofcammcdvadekJaks. otroška oddaia za najin la |še 18.46 f^aj spot rineva 18.60 Videostrani, obvesula 19.66 Vabimo k ogfedu 20.00 ^paiuvami.kontakinn orldaja, gosi Srečka Meh, iupan MG Velenja Regionalne novfce ^orim dogodek ledna I / arhfva VÍV 60 /vezd ?a otroke, posnetek 9. dola )ríindilve. riHSiojmo: Skiifuna Irlek, Aioksander f^^ek, Rok'n'band, RésMuíIíik 22,30 l/odriajeDobrojutro, informaDvno ra/vednina oddaja 23.76 f^âj spot dneva 73.30 Viíleostrani, obvtislila 71.00 2106 7U6 TOREK, 5« septembra SLOVENIJA 1 06.70 Kultura 0630 Odmevi 07.00 Poroùla 07.05 Dobro jUiro 08.00 Poročile 08.06 Dobnjfuiro 09.00 Poročile 09.05 Radovedni laček D9i0 Risanka 09.26 Glasbene pravljii:» Mike Make. 10/12 09.36 Buba gulH: vlak, 6/10 10.00 Zgodbe izškoljke 10.40 So^tia 11.55 Siaierska. slovenski ve nček 13.00 Poročila. Šport vreme 13.15 tez planke: Ocliirusifa 14.30 /anašěgostsi/iujinc 15,00 Poročila, proníBt 15.06 Mostovi 15.40 NovehlapičeveringodivŠůne. risanka, 74/76 16.06 Risanka 18.15 Obiskvakvariju. 14/1? 18.70 AlimRpo/naš:Ja/semsten(ce 1G30 řliperirLopaka. 10/13 17.00 Novice. Šport vrumí) 17.35 Oa/gledi slovenskih vrhov 18.06 Resnična resničnost 18.36 fmkiorlnri. risanka 19.00 Unevnik, vreme. Iport 70.00 Pod žarometom 21.00 Matjaž Klopči^ dokum. portrsi 77,00 Drimevi.Spurt.vreme 27.60 Bablji. 2/3 23.46 Sedma moč osamosvojitve, tv dnevnik 6.9,1991 00.10 Dnavnik.Spnri, vreme 01.05 Ra?g1adislovi?ttïkilivrhcrv 01.35 Resnčna resničnost 07.10 Iniokanal SLOVENIJA 2 08,30 Iniokanal 09.00 /abavm infnkanal 09.56 LPvvaiRipolii,Slovenija Hrvaška, prenos iz Beograda 11.110 /ahwm intokanal 11.30 Otrrjški iniokanal 12.ÍÍ0 Msvni infokanal 1530 Animija 16ÍJ6 SludiorjtY 17J15 SIoveriski magasin 17.40 Mostovi 18,10 lahinnt 19.06 Jubilej. 9. diil 70.00 Vizum/a pnhodnosL 9/30 20.60 Fahrenhe)tB/11.ameí.íilm 22.50 Hamlet, gledal 01.16 Dnevnik/amsjs 01.40 Iniokanal triR3dba IV 116.35 74 ur, ponovilev 07.35 RiiiiLake 08,26 Viliarliubazm 09,76 Pol usode. nad. 10.70 ÎV prodaja 10.50 iista np.dol^osL nad. 11.45 Barva oreha. natl. 12.40 Živali kličejo na pomoč, rlokum. senia 12.40 iV prodaja 14.10 IkkiLake 1506 Barva greha. nad. léno Cista nedol?nost. nad. 16.66 Poi usode, nad. 17.55 74 ur vreme 18,00 Vdiar ljubezni, nad. 19.00 74 ur 20.00 Preverjeno 71.00 Braiovosrcp.amer.film 22.26 Zakon m red: Enota ?a po5)et)nR primero, am. nan. 23.20 Na kr^ju zločina, am. nan. 00.20 74 ur, poiirjvuev 01.70 Noi^na panorama © 11.05 11,10 14.00 17.55 09J10 Oobrojiiiro. informativno razvedrilna orklaja 10.00 Vabimo k ngfcdu 10.05 iup3nzvami,poguvorv Sludiu. grst: ^ečkoMeh. klipan MO Velenje Naj spo t dneva Iz arhiva VIV: 50 zvwd /a otroke, pi»nRtek 9. dela pnreditVR, nastopajo: Skupina Or le k. /^eksandM fí^s/ek. Rok n band. Rss Nulliu^ Videosirani. obvestila Vabimo k ugledu Otroška oddaja,3.1Viiiru^a 18.40 Najspouini'.va 18.46 Sportm dogodek ledna. repoiiaJa 19.16 Videostram. obvestila 19.66 Vabimo k ogleilu 20J]0 1486. VTVmaga/ia regionalni informativni program 70.26 Kultura, informativna oddaja 70.20 l5porinili)rek.šporina inionraiivna oddaja 20.60 športni gosi kontaktna oddaja 21.30 luríZRmmmi.iníormaiivna oildaia.3. IVmre^a 77.00 Asova gilianira. uifomiaiivna (lildaja, 3. IV nireža 7230 l^oddaiR Dobro jutro, inlormativivj ra^vednlna oddaja 2370 Vabimo k ogledu 23.2S Najsputrinpva 2330 Videostrani. rjbvesula SLOVENIJA 1 06.20 Um 06.30 Udmevi 07.00 Poročila 07.05 Oolïfo jutro 06.00 Poročila 06.05 Dobro jutro 09.00 PomCila 09.05 Šporišpas.oddajaošportu 0930 Ubi^vakvaniu, 14/1/ 0935 AI1 me poznaš: Jaz sem sinnica 09.45 ilipi^rmlopaka. 10/13 10.16 National geographic, 6/16 11.06 Slovenska popevka 2006 13.00 Poročila, šport, vrems 13.25 Nekaj minut / doniaCo glasbo 1335 Ljudje m/emlja 14.75 S8/godi,14.d8l 15.00 Poročila, pronm 15.05 Mostovi 15.40 Šrjia prvakov. 14/76 16.00 Risanka )6.U5 PodkliMom 16.40 /elo liku su perca, nsanka 17.00 Novice. Špori, vreme 17.30 / vami 1830 /rebanje Astra m lota 18.40 ogica. nsanka 19.00 Dnevnik, vrsme, špuri 70.00 Vera Dfak.'i,ang. him 27.05 Odmevi, šport, vremi 73.05 Omizje 00.16 Sedma noč asaiuosvo]itVK. IV dnevnik 6.9.1991 00.45 Uiiflvnik. vremr, špori 01.40 /vami 02.40 Iniokanal SLOVENIJA 2 0630 Iniokanal 09.00 /absvni iniokanal 11,30 Oitoškiint(d(ana( 17.45 Nikdiobdeseuh 13.45 Sdiotnanoj^ 15.10 labmni 16.00 Vizum/a pnhndiiosi 9/311 16.60 Oobi^r dan. Koroška 17,20 Mostovi 18.00 Kvalifikaci|BzaEPvnogometu \m 2000. Bolganja -Slnveniia. prenos 21.16 Pni a leljH, dokum, oddaja 22,05 Slovenska lazz scena 22.40 Pajek, kanad, iilm 00,16 Dnevnik/amejske IV 00.40 iniokanal 06.4 5 24 ur, ponovitev 07.45 Ricka^kc 0635 Vihar Ijulffizni. nad. 0935 Pomsoile. nad. 10.30 [Vprodaja 11.00 Cisia neiiol/nosi. nad. 11.66 Barva greha. nad. 17.46 Preverjeno 13.45 ÎVprodaja 14.16 Ridi Lakti 15.10 Barvagroha )6.U5 CislaiieiWnosLNad. 17.00 Pol usode, nad. 1/,56 74 ur, vreme 18.00 Viliar ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Najvišja stava, kanad, film 21.40 Munk.2.delam.nari. 2235 /akou m red: Lniiia/a posobne pnmere. an», nan, 23.75 Nakraju/loi^na.am.nan. 00.20 24 ur.poniwitev 01.70 No l'a la panorama © 09.00 Oobrojuifo. informativno razvednina oddaja 10.00 Vabimo kogltdu 10,05 ŠporUH inrek, inlonrtauvna oddsfa, ponovitev 10.20 $pnrtrBgfe>Lp(H)0vib3V 10.65 Naj spol dneva 14.00 Vid^rKtrarii, obvestila 1/.66 Vabimo k ogledu 18.00 Mladinska oddaja, IV mrela 18.40 Regionalna nnvn;e 18.45 Asova gihamna.informativna oddata 19.16 Naj spet dnnva 19.20 Videusirani, obvestila 19.65 Vabimo k ogledu 20.00 Pop coni. kontaktna glasbena oddata 20.60 Regionalne novice 20.65 Najspotdneva 21.00 O dp na icma, kontakuia oddaia,3TVmroia 22.00 l/odd(fjeDobro{ulro. mlormanvno razvednina oddaia 22.60 Vabimo k ogiRdu 22.65 Nnjspoldnm 23.00 Videos irani, obvestila 31. avgusta 2006 prireditve 21 iT.FToro.kon Oven od 21«3.do21«4* Ub kfincu ifiija iBilna vas Cate nokai píiseneříinj, ^ vam iw bfitlti vSei I/ njifi VI»scbiFSiBn3Ličilinii]r^kai kfiminegs, Undilrugidi uidiui.rla rnddlvn /a upali scrcdnikoD. ^^ m bodn prav u mjbnl] rd^otatali. l/ka/aln pa se bo. lia imaiD t/rsdnu Jnbrnya pniaielja. ki ne t» pisni na tcdiln. Pomagal ^ vsfTi bi) iskfnrm, fain^ kakšne rafunic«. Dararia. na biRn^a srn fsf^ali. v iRti lincliše nfi 111.7310 pa?l|ivii?n|iiii. Ce si bnsŒ morali (zposcdm, si^^avedajicjlaie vedno la^B koipa vrai^^u. /am ns prnuinvajte pri m\s, da so ne boste komu krp^skii ?anin(ili. Bik od 22.4« de 20.S. ^^^^^^ Cefiavbosifl iinrii (/rEtlini vnhkii ilfilaJaipiBwsírt v>íští/alnyniHiiifgi[R, bii ^^^^ ili it^li uiiii /a sanj^ieiije. Gt^liB bit.Česb pusiavilc ra irdna ila m vidiic pfeil sebot ts)) bol| realno piti San|ar|Rri|c vam lahkr> le šs pns^abi? vsakda H ii|ik.V^;isu|)nlcmihpiif]Uii(:siesikfopkiispn£iliinitJi3inbiiii^^ ^^^ sidkini ifliiipoiii liilio kopnula. Vsekaknr btjsieninrïtli mi^lio nm iit manj na ijrugfi. P[i|aip||ii:2i vas bn. ko bi? nupriiiieffli [jusila a usliigo, tel jo btKii^ ib?Iui od^tii. SebtsiP pa/aui pim kai^bni^U) nam^ili, poCuUli udlH^m.V^asiiiie^as^ćii poirelinn malo. Dvojčka od 21.5. do 21«6» Ce nakanio, tla se bn ^eUii^/aliiriiilii, biRie danes ;aiJovQlini. Rešiu se moraie vašega postmi^nia, v vsaki iJt^ibrn srvan. kt re grR iski) koisi ^bia, lakiij vidiui fo [tre na î'mu uiů vaà ilru^in. ki \m vašega paničniiga vt^ilenia včuili vri) glave. Pnieni pa se. !>kiipaj $(nfl|iie lemu, kar se vam dugaia. še l^ifi dni le prrd vami, v kaisnfi bvsic boli predvsifo ;a svtjjo pouilje. h vain bo ubrcsuivaln i^o rta viJezii ko: pn^iijii. Sicer pa bo oi6.^(:s^li?oiber;avas DiJen lop^hMnplioiiseimMai, bosieii!|r(ioviyek^niJi;iega tedna. Rak od 22.6. do 22.7. Ud vds tirnio vsi /aiilRvali /elo vofiku. Ni'kaj td^ bisiH íb tihn delali pii iid vodilih vsi^b. ki vas oUtrn^aiu te/ dan, t^ko v slui^bi kol dtirna. Pnism biisu) imt^li dosti. In m ře kmalu.I'l/vedali |ini boste, kai si mislite m kai jim gro. Drs/ /airore seveda mdi lokrai ne bo m so piipravur: na rvikaj ne r^ibnlj pn la/nih dni. kn se bnsia bailj pnsvarn yledali m roaln r|iivnrilk 1;ka/alo pa se bo, tla je bi) prepir dnbcr (irRiIvsem za vas, Čeprav bosiB vnlikn dihali, br^du linitvi v na^lndnj^m ledntj lepi. Tiidi ^aio. kar vam bn ^e misel rra nekoga lako polci^aia dan. da diugegaskoniida ne b^isio rabili, Ja. lemu soSe vednn re^e ljubezen. Uv od 23.7. do 23.8. NiÊkai lepo obdobje ne prihaja.S partnerom bosia vsakdan bol| vsak k«lji. ©vsak dan miui] si bosta intcia pnvedati. In h\ je lo lahko /aCotek bjr)t:a. t^ sar sč v n>h dneli ^e zavedale, h /ve/o sr vBliMri^t vrpilno pnunditi m tudi pn^rnn kakšiui stvar, ki jesm ne odnlnavHte.Kubnsiaspailnerjeiik/a Cela yovoriti is(i pk bn spel ta> /a liBlaiije nařriíiv. Pa nikar jih ne delajte /3 dniyij vnaprf^j. Kot diibrn vesi«. so m pn vas spioli hr iibnese. Vsnbairr |xitaku|te obisk, ki 3a biisiB res VEiscdi. v nedcljd pa obis^ vrnie lam. kfprga ?e dštudij program Računovodja UiednilfudiJ tnfoimativiy dan 22 vas I» na L|ud«ki unlv^rd Vel«nJ». ÏÏlov lrg2. v četrtek, 31. avgu«ta 2006, •Ob 16. za programe VE je strokovne Sole (ponovni sekratdr, kocnerotdtlst Ifikomunats), •ob 38. url program postovar^Je natfaljavo/e^lludtj In Izredni Itudij) Visoke pMiovnešole. Popusti za v&s: 20 OOO.OOSn ofi »njavlv (iru^m iMl)«imini iohu > OoS. Cfivjine II.00 HotelPakaVelenjB.V-dvorana Prireditve ob prazniku MO Velenje Filmski maraton • Avtomobili 1100 Start: GŠDrkovce Pohod po obronkih Ciil^ovc 13.30 Holet Paka Velenje, v dvorana Prireditve ob prazniku MO Velenje - Filmski maraton - Gora Brokeback 15.00 Cirkovr» Prireditve ob prazniku MO Velenje • Otvoritev cestnega odseka SedovnikVerboten in javne razsvetljave vKS Cirltovce 16.00 HoteIPakaVelenje.vdvorana Prireditve ob prazniku MO Velenje - Filmski maraton - Misija Nemogoče 3 18.00 Hišamfadih.SmartnoobPaki Eno pesem peti,,, Večer ljudskih pesmi in VB Ig.gg HoteiPakaVelenja.vdvorana Prireditve ob prazniku MO Velenje - Filmski maraton - Da Vineljeva šrfra 190Q Veldnjskigrad 21 Poletn e (culttirne prireditve 2006 Večer z Irtokom Mlakarjem Torek, 5. septembra 12.00-14.30 Dvorana Centra Nova Razvojna delavnica območne razvojne agencije 17.00 Preddveije Kulturnega doma Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnicaza otroke m starle 19.00 MuzejpremogovništvaVel^je. Črna garderoba Odprtje fotografska razstave - Bil je rudnik -46 fotografij za 46 let Sreda, 6« septembra 17.00 Vila Mojca Sredina peta - ustvaijalnioa za otroke in starše Za dtjclalne inlornidiaje o prii editvah iii doyotHuh lahko pokličete Turisiičnoiriformacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/89618 60). Koledar imen Avgust (veliki srpon) 31. iietrtek- Rajmund, Izabela September (kimavec) 1 • petek'Ana, Egidij, (ilij Jilen), Tamara 2e sobota'Ingrid, Štefan, Antonín 3e nedelja-Gregor. Mija, Doroteja dan slovenskega sodstva 4e ponedeljek - Avgth štrn, Sara 5e torek • Lovrenc, Vikotrin 6e sreda-Zaharija, (Sara, Hari) Lunine mene J 1 septrembra, ob 0.56 prvi krajec Pregovori Kadar prve dni kimavca pogosto grmi, bo dosti tep-kovca. pšenice in rži. Ako je na Ilja jasno gorko, bo štiri tedne vedro. Kakršno bo vreme na Ilija kazalo, bo ves mesec ostalo. Če zgodaj selijo se ptički, huda zima ob božiču. Zgodilo se je od 1. do 7. septembra • # • • 2. scplerabra Icla 1956 so v Velenju nadsljcvaij rcguJacijo reke Pi\kc, ki so jo /iičel: regulirali leto preti tom. Ob začetku del Jc biJ tudi velik milmg, na katerem so sodelovale ludi sekcije velenjske Svobode; • v začcLicu ^plembrn leta 1957 so zaceli v Velenju kopati Jarke /a telefonske kable; pošta v Velenju. tó je imela lakrat le 25 telefonskih naročnikov, je t^koj prejela prošnje se za 15 novih, raciuiali pa so tudi na novo avtomatsko telefonsko centrálo; - v nedeljo. septembru leta 2000, je hud požar popolnoma unići] obrat CiaIvanike velenjskega Ciorenja; -4.scpkinbra 1954 so na posvetovanju gttspodarstva soštiinj-skegii okraja, na katerem so so-delovaJi predstavniki iošlar^iske termoelektrarne, Rudnika lignita Velenje ter predstavniki Kemičnega instituta i/ ljub-ljan(2. sklenili. d l'râiico so istega mcseca začeli tudi graditi. 4. septembra Icla 1966 pa je v preurejeni TrôiicÎ na Kidričevi cesti Trgovsko podjetje Bazen odprlo svojo prvo samopostrežno trgovino; • v šolskem letu 1957/58 jc osnovnošolsko izobraževanje v Jugoslaviji predlo na t«emiemo Šolanje; v Sobranju jc bila v tem letu ena oseniietka. v Velenju, kjer je bilo îq lOOO šoloobveznih otrok, pa dve; v novi velenjski osnovni šoli. kjer so končno urediU vse prostore, je bil poui^ na nižji in višji stopnji, na stari Šob", ki je imela svoje prostore v nekdanji grajski konjušnici in nemški šoli bi kije dotlej služila 'fá nižjo gimnazijo, pa so bili Ic štirje razredi osnovne Sole; na tej šoli sta bili ludi vajeniška in kmetijsko-go-spodarska ioia, zaio so na obeh šolah mt>rali poučevati v dveh izmeniih: poieg nove šole, ki se imenuje po narodnem heroju Mihu Pintarju Toledu, pa so /ačeli scplcmlira tela 1957 kopali tudi temelje za upravno poslopje s kabineti za učitelje in učiln ter temelje za novo telovadnico; - 7. scpJoiTibrd 184K so na Dunaju sprejeli zakon o zemljiški odvezi, ki je odpravil tlačanstvo tudi na naših tleh; pri sprejetju tega zakona je pomembno vlugo odigrwl tudi naš rojak dr. Josip Krajne; prav^iik evropskega slovesa, doma iz Skal. je bil namreč v tistem prevratnem letu državni poslanec v avstrijskem parlamentu. ■ Damijan Ktjafič Trgovina Tržnica (Arhiv Muzeja Velenje) 22 obveščevalec ««Hias 31. avgusta 2006 Nagradna križanka Mladinska knjiga TRGOVINA MESO S TREBUHA ŽIVAL! ZDRAVILO la OIDPRAV KAMNOV IZ LEDVIC NEKDANJI ZVEZDO-MER FORDOV MALČEK NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS GOSTILNIČAR. KRČMAR (ROG.) SVETOVNO MORJE ZGORNJE OBLAČILO, JOPIČ (POG.) črevesni zajedavec Čebel OBOROŽEN SPOPAD T T DRUGI DAN V TEDNU POSODA ZA DOLIVAM. VINA V SOD JAKOB ZUPAN družbeni socialni položaj beuena bombažna tkanina NIELS ABBEL K ŽIVINSKA KRMA (REDKO) GLAVNA ŽILA ODVODNICA NOETOVA BARKA R odžagan kos debla moSko plemensko govedo ameriška igralka (gardner) slovenski grafik (justin) TONE KUNTNER igralec, ki brani vrata T O SLAPU PODOBNA IZSTOPAJOČA STENA N © Mladinska knjiga TRGOVINA Mladinska knjiga TRGOVINA d. d. Ljubljana Knjigarna in papirnica Velenje Šaleška 19/a Tel.: 03/898 32 74 Popolna ponudba: učbenikov, delovnih zvezkov, šolskih potrebščin Rešeno križanko pošljite najkasneje do 11.9.2006 na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka MK«. Izžrebali bomo darilne bone v vrednosti 3.000, 2.000 in 1.000 SIT za nakup v Mladinski knjigi. Nagrajenci bodo prejeli bon po pošti. Nagrajenci nagradne križanke Garant, Pohištvena industrija, d. d. Polzela, objavljene v tedniku Naš (as,17«8.: 1. Nagrada: klubska mizo KM 130 prejme: Romana Mandele, Rečica ob Paki 8a, Šmartno ob Paki. 2. Nagrada: klubsko mizo KM 130 prejme: Albert Pečnik, Malgajeva 3, Velenje Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno izkaznico v industrijski prodajalni Garant Polzela, vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Univerza na Primorskem II Fakulteta za management Koper E Podiplomska šola Podiplomski študijski programi Management, doktorski program Management, magistrski program (znanstveni magisterij) Management v izobraževanju, specialistični program Management, specialistični program s sedmimi smermi Magistrski študijski programi 2.'stopnje Ekonomija za management (strokovni magisterij) Management in organizacija (strokovni magisterij) Management tehnologij (strokovni magisterij) Management poslovne informatike (strokovni magisterij) Dodiplomska šola Študijski programi 1. stopnje I Management, univerzitetni študijski program Management, visokošolski strokovni študijski program Informativni dnevi • Celje, Študijsko središče FM Celje, Ljubljanska 5a ponedeljek, 4. september 2006, ob 17.00 • Koper, sedež fakultete, Cankarjeva 5 torek, 5. september 2006, ob 17.00 • Nova Gorica, Obrtni dom, Gradnikove brigade 6 sreda, 6. september 2006, ob 17.00 • Škofja Loka, Bivša vojašnica. Partizanska 1 četrtek, 7. september 2006, ob 17.00 • Maribor, II. Gimnazija Maribor, Trg Miloša Zidanška 1 petek, 8. september 2006, ob 17.00 Hkrati z informativnimi dnevi bo na istih lokacijah potekal tUdI brezplačen seminar Bolonjski študijski programi, vseživljenjsko učenje in zaposljivost, namenjen študentom ter svetovalnim in kadrovskim delavcem. Informacije Fakulteta za management Koper, Cankarjeva 5, 6104 Koper, 05 610 2003, 05 610 2020, 05 610 2026, 05 610 2027, Celje 03 490 0332, 041 699 082, Nova Gorica 05 330 6681, Škofja Loka 04 506 1370 www.fm-kp.si n ei/zei šola 2 licenco # Plesna 1 Šolska cesta 48, Mislinja ilevzej@slol.net V Velenju smo pričeli v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle. HIP-HOP, POP, LATINO JAZZ TEČAJI ZA ZAKIJUČENE DRUŽBE (DRUŽABNI PLESI), Vpis in informacije: tel/041-649-816, do \l septembra. SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLACEUE Ljubljanska cesta 17 3000 Celje IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V šol. letu 2006/2007 homo vpisovali v naslednje programe za izobraževanje odraslih: 4 Programi sredniega strokovnega izobraževanja ' ■ (štiriletni programi tehnišicega izobraževanja); a. program: KOZMETIČNI TEHNIK, strokovna izobrazba - kozmetični tehnik b. program PROMETNI TEHNIK, strokovna izobrazba - prometni tehnik 2. 3, 4. Programi srednjega poklicnega izobraževanja (triletni programi poklicnega izobraževanja) : a. program ŠIVIUA-KROJAČ, poklic šivilja krojač b. program FRIZER, poklic frizer c. program AVTOMEHANIK, poklic avtomehanik Program srednje poklicno tehniškega izobraževania (trajanje izobraževanja - dve leti) a. program KONFEKCIJSKI MODELAR b. program PROMETNI TEHNIK NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA- pripravljalni seminar in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti-pridobitev CERTIFIKATA. -voznik/voznica v cestnem prometu - vizažist / vizažistka - odgovorna oseba v cestnem prometu " delavec/delavka za preprosta konfekcijska dela - tekstilni konfekcionar/konfekcionarka - vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkanizerka -maniker/manikerka Programe izvajamo skupinsko, posamezno ali v obliki vodenega samoizobraževanja, odvisno od števila vpisanih kandidatov. Kandidate bomo vpisovali v tajništvu izobraževanja odraslih (soba 3B1) vsak dan, razen sobote in nedelje, od 13. do 15. ure, ob četrtkih od 13.00 do 16.30. Vse ostale informacije: 03/ 42 822 3, 03/ 42 822 30,03/ 42 822 12 e-pošta: izabrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Domača stran: www2.arnes.si/guest/ssceste5 It A lil O V L i: K J ČETRTEK, 31. avgusta: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 V srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Na srcu Evrope; 17.30 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 1. septembra: I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 2. septembro: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 l\la svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in V srcu Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.00 V srce Evrope; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 3. septembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 4. septembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Gospodarski utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.45 V srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 5. septembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 V srcu Evrope in vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Na srcu Evrope; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 6. septembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila in Iz srca Evrope; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Na srcu Evrope (ponovitev); 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila in Iz srca Evrope; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 15.45 Na srcu Evrope; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 21. avgusta 2006 do 27. avgusta 2006 niso povprečne dnevne koncentracije SG2, izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SG2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 21. avgusta 2006 do 27. avgusta 2006 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Tadeja Zaveršnik, Arnače 37 a in Gregor Sekoranja, Cesta na Svetje 9, Medvode; Sonja Strmčnik, Koroška c. 3 in Matjaž Cesar, Cesta Matije Gubca 5, oba Šoštanj. Smrti: Ivanića Koberski, roj. 1940, Celje, Pohorska ul. 2; Gojko Popadič, roj. 1932, Velenje. Šercerjeva c. 9; Iztok Jordan, roj. 1958, Arja vas 36 a; Jožef Aristovnik, roj. 1926, Petrovce 239; Franc Slokan, roj. 1936, Celje, Škvarčeva ul. 13. malí OGLASI DEŽURSTVA APARATI IN STROJI DEŽURNI telefon za pomoč anonfrr^nim aíkoholíkom 03V443-3B5. STIKhPOZNANSTVA ŽEWTNA posredovaínícá ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm; 031/5QM95. GSM: G31 /836-378, tel. in feks. 5728-319. DEKLE, če resne zveze si želiš, po življenju v dvoje hrepeni^ pokliči na gsm: Û3V836-378 SIMPATIČEN moški. 454etni, lepe postave, romantik, si želi spoznati lansko, vdovo ali ločeno, staro do njegovih let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647, www.superaian.sl UREJENA vitka ženska. 46^etna. iz Velenja si želi spoznati moškega starega do 60 let. Lahko je tudi močnejše postave, Gsm: 041/248-647, vmw.su-pe I a lan si NEPREMIČNINE Z.5-$OBNO stanovanje. 77 in2. na Goriški 85 v Velefiju, v piitličju, prodamo. Gsm: 041/588-110. PARCELO, zazidljivo, v okolici TopoiŠice. idealno za vikend, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040/530770. PARCELO na Straži pri Novi Cerkvi, velikosti 3 ha. od tega 7 arov njiva, ostalo so travniki in malo gozda, prodam. Možna je ludi gradnja. Telefon: 5773-738, zvečer. PRODAMO starejšo hišo, Ikmpred Ptujera dobro vzdrževano, takoj vseljivo. s pomožnimi ob]el dam. Telefon: 5893-578. BIKCA ali teličko, staro od 7 do 10 dni, po motnosti mesnate pasme, kupimo. Telefon: 566^35. NEMŠKA OVČARJA z rdečkasto masko, samček in samička, stara 9 tednov, z rodovnikom, cepljena. prodam. Gsm 041/96B-252. TELI C O simen talko. B mesecev brejo, prodam. Telefon: 5832-352. JAGNETAJS pasma, kontroliran trop. za zakol ali nadaljnjo rejo. ugodno prodam. Bliàna Velenja. Gsm: 041/871-721. V NAJEM dajemo trgovski lokal 65 m^ in dva poslovna prostora 35 in 15 m? na Tomšičevi 13-15 v Velenju. Telefon 5874 052 ali 031 217 557 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoitovarte zavarovanke. spo§lovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezen/irana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo livljenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informadje v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8935-478. dežurno službo pa na 8995445. Ukorflo v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova Izdaja nujnih zdravil in zdravil na re- cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah In državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 8981880. Zobozdravniki: 2. in 3. septembra • Mojca Čurčič. dt. dent, med., Idelo opravlja v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova ZD Velenje) Veterinarsiea postaja iostan}: Od 1. do 7. septembra • Urben Hrušo-var. dr. vet. med., gsm: 041/667-040. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil -ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in ČBlfíeod 13. do 17 ure. V naši trgovini v Velenju zaposHmo sModisoiica • vozniko z vozniškim dovoljenjem C kategorije in prodojdia gradbefttga ittmstal.366 3 6961 542 Mestno občina Velenje je v letu 2005 pričela z îzvajonjem projekto INDU.PIK - modeli revitalizccij'e objektov industrijske kulturne dediščine. Ob zaključku projekta vos v četrtek, 7, 9. 2006, ob 17. url vabimo na predstovhev študije »Modeli revitalizacije objektov industrijske kulturne dediščine« In otvoritev razstove »RevHoirzocijo Industrijske dediščine« pod železniške oboke objekta Klosirnico. Med 16. in 17. uro bomo zo zainteresirano javnost priprovili ogled deia objekta Klosimica. Vljudno vabljeni! Projekt INDU.PIK- modeli revitolizoeije objektov industrijske kuitume dediščine je delno finonciran s strani progromo pobude skupnosti INTERREG illA, Siovenija-Avstrijo 2000-2006. Fori FaShion PRODAJALNA FORI FASHION Prešernova 1a, Velenje (NASPROTI SODiSČA) Tel.: D3 898 47 3D PRODAJALNA MURA OUTLFT Cesta 9. Avgusta 111, Zagorje [POLE& STADIONA] Tel.: D3 5B6 D6 D7 Î3 ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, daje od na55 odi^el oče. stari oce in pradedek FRANC BABIC 1. 2. 1933 - 24. S. 2006 Od njega smo se poslovili v ponedeljek. 2X. 8. 2006. Vsem, ki stega pospremili na zadnji poti, darovali cveije, svece in svete mase. se iskieno zahvaljujemo. Najlepša hvala za izrečene besede sožalja sorodnikom in prijateljem, gospodu dekanu Ivanu Napretu za opravljeni obred. govorniku, pevcem in gasilcem PGD Paska vas. Iskrena zahvala ludi osebju v domu upokojencev Senek na Polzeli, Xalujoči m njegovi Govorice o razprodaji zemlje nimajo osnov Živahen promet z nepremičninami ni po godu nekaterim občanom občine Šmartno ob Paki - Še 45 vlog za pridobitev dodatnih gradbenih parcel Tatjana Podgoršek Promel z ne premični na m i je v občini Šmarino ob Paki v /adnjih dveli. treh leiih dokaj živahen, kar pa očiino ni po godu nckalerini tukajšnjim obCanom. Več ko jc gradbišč in novih slanovnnjskih objckiov. pogostejša in glasnejša so namreč ugibanja, kako prehajajo nepremičnine v roke raznbii nepremičninskim trgovcem. V /vezi s lem je vse več ludi namigov oziroma govoric o razprodaji ohiini;kega premoženja. »Slednje zanesljivo nimajo nikakršne osnove,« se je odzval na zastavljeno vpraša rye v zvezi z govo ricami o razprodaji občinskega premoženja župan Občine Sniarino ob Paki Alojz Podgoršek in nadaljeval: »Razen parcel, na kaierih rasieta dva stanovanjska bloka in na katerih bo zgrajen nov trgovski center v sredincu občine, nismo prodali nobene gradbene parcele v zadnjih slabih šiirih letih, ker jih občina tudi ni imela. Odgovori na to, kako prehajajo nepremičnine v roke raznim ne- premičninskim trgovcem, pa je tudi jasen. Prodaja ali nakup nepremičnin je stvar trga oziroma tistih» ki te nepmmičnine bodisi kupujejo ali prodajajo. Tako di> loča zakon. Občina ima (e v izjemnih primerih predkupno pravici). Možnosii odločanja o lem, komu in pod kakšnimi pogoji bo lastnik prodal, podaril ali kako drugače ravnal z zemljo, nima. Kaj takega bi bili) absurdno in nesprejemljivo. Ti časi so ze davno minili. Lahko pa seveda občine prodajajo svojo zemljo ali jo kupujejo na trgu,« V zadnjih slabih štirUi letih zemlje niso kupili, ker za zdaj niso imela tJïvrsinih potreb. Na eni od sej občinskega sveta so sicer obravnavali predlog o nakupu nepremičnine v središču Paške vasi. vendar svetniki s predlogom niso soglašali. »O leh zadevah namreč ne odloča župan, ampak vse predloge pretehta in predlaga občinskemu svetu v obravnavo komisija za razpolaganje z občinskim premoženjem.* Kolje še povedal Alojz Podgoršek, bo promel z nepremičninami v občini v prihodnje najbrž še bolj živahen, kot je bil doslej -iz dveh razlogov: <]bčina je namreč konec letos spomladi začela zbirali individualne vloge za spremembo namembnosti zemljišč, torej za pri-dobiiev dodatnih gradbenih parcel. Takšnih vlog je bilo doslej 45. Čeprav že dolgo obljubljeni zakon o prostorskem načrtovanju še ni bil sprejet, so potrebne postopke začeli pripravljali, -^ilede na lo, da je bil prejšnji leden objavljen predlog /akona o prostorskem planiranju, ki ga bi)do píjslanci dr- Na zemljišču v Paski vasi, kupil ga je trgovec 2 nepremičninami na javni dražbi, so v kratkem času zrasli štirje novi stanovanjski objekti. žavnega zbora obravnavali po skrajšanem postopku, je bila taka odločitev občinskega vodstva pravilna. saj smo s tem pridobili kar nekaj dragocenega časa.» Drugi razlog za živahnejši promet z nepremičninami pa naj bi bile pred- lagane spremembe omenjenega zakona. Te na novo urejajo sistem in vsebine prostorskih aktov na vseh ravneh oziroma poenostavljajo in skrajšujejo ne kal ere postopke v zvezi s prosjorskim planiranjem. ■ »Promet je večji, zaslužki pa ne« Jutri se bodo znova odprla šolska vrata - Zadnje dni velik naval na učbenike - Knjigarne od prodaje učbenikov nimajo praktično nič l.enarjenja za dijake in osnovmv šolce je konec, saj se /. prek učberiiških skladov ali pakcine prt)dajc po šolah, se odločijo za nakup v knjigarnah. V Velenju so šiiri knjigarne, ki prodajajo učbenike in delovne zvezke, ena od njih pa pmdaja tudi rabljeno učno gradivo. Glavni naval na učbenike se dogaja ravno v leh dneh. lorej tik pred začetkom šolskega leta, »Srednješolci najbolj kupujejo v zadnjem lednu avgusta in prvih dnevih septem-bra. Osntwnosoîci pa ziidnja dva ledna avgusta,« je povedala Marina Vuk iz knjigarne Mladinska knjiga. Zanimivo je, da knjigarne s prodajo učbenikov ne zaslužijtj skoraj ničesar, kar je vetjem o v naspmtju s splošnim prepričanjem. »Tu se vidi, kdo ima v rokah škarje in plaino. Tako mizernih zaslužkov, kol so pri učbenikih, ni nikjer. Će se ne bi zraven prodajale še šolske potrebščine, jih ne bi bilo smi- selno prodajati, ker samo s prodajo učbenikov ne preýJviš.« je potožila Zofija Šuligoj iz ktijigarne Penilja. Strinjali so se tudi drugi knjigar- pa je vecju Cene učbenikíw so namreč enake tako v knjigarnah kot pri založnikih, saj njihovo ceno uravnava z^kon, «Marže so od%isne od benike plačati v treh, štirih dneh. prodajajo pa se ddosti dalj časa.< Bojan Pangeršič iz Kuliumice je za rabaie učbenikov navedel precej višje šlevilke: «Pri nas nihajo med deseiimi in dvanajslimi odstotki. Manjše založbe dajo več, velike pa manj rabata.« Pri Pentlji so nam povedali, da se rabati sučejo od pel do enajst odstotkov, pri Mladinski knjigi pa od trinajst do šestnajst odsiotkí)v. Zaslužki so torej večinoma re-zullal s samo prodajo učbenikov. Knjigarne od učbenikov lorej nimajo veliko. Za-služkarji so tu lorej le še založniki. ■ Irenej Jerič Srečanje ljubiteljev starodobnih vozil Šmartno ob Paki - Člani in članico kluba Moto veterani, ki doluje pod okriljem Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki, so minulo nedeljo pripravili peto srečanje slarodobnih vozil. Z njim so zaznamovali 55-leinico delovanja drušiva in pet let delovanja kluba. Srečanja seje udeležilo blizu 60 Ijubiieljev siarodobnikvanega odbora, ki jc deloval pod okriljem Športnega društva Aiídraž. Naložba je veljala 1,5 milijona lolarjev. denar zanjo pa so poleg občine Polzela in polzelskega turističnega društva prispevali še nekateri do-naiorji. Pošteno pa so zavihali rokave pri tem tudi sami krajani, ki so opravili približ.no 280 prostovoljnih ur. ■ Tp Predsednik odbora za postavitev panoramske plošče Jože Krkf polzelski Župan ljubo Znidar in predsednik Športnega društva Andraž Simon Ograjenšek tik po odkritju piošče