Dopisi. Iz Celja. (Okrajni zaatop celjski, letina, nesreSa). Dne 19. a7gusta imel je okrajni naš zastop S7ojo sejo, pri kteri so se obra^na^alo med drugimi sledeče zade7e: 1) V okrajni iolski 87et se je volil po 7ečini gla807 goap. Hausenbicbler iz Žalca. Mož je poaten narodnjak in Slo7enci se imamo 7e8eliti te 7olit7e. 2) Vbožnim Frankol8anom se je razdelilo 300 fl. 3) Požarnim stražam 7 Št. Petru, 7 Vojniku in Žalcu se je do7olilo po 50 fl. 4) ObSini Goto^eljski ae je dalo 70 fl. 7 pomoč za zidanje 3 mosto7. 5) Sporo8alo se je 0 proraSunu za okrajne potrebe leta 1880. 6) Volil se je odsek, da preiače račun okrajne blagajnice leta 1879. 7) Odobrila se je 7olite7 d7eh no^oiz^oljenib okrajnih zastopniko7. To bi bilo 7se 7 redu. Opozoriti pa imamo 7endar okrajne zaatopnike, naj konec storijo grdi nemškutariji, ki se šopiri pri tem uradu. Ve8ina okrajnih zaatopniko? je 71I0 narodna; uraduje se pa pri okrajnem zastopu izključljivo v nemakem jcziku. Vabila k sejam itd. se trdim Slo^encem, ki 7isoko učenib izrazo7 na primer: ,,pto fruktifikation" kar ni8 ne razume^ajo, pošiljajo samo 7 nemškem jeziku; razgo^arja se pii seji le 7 nemškem mno goterim nerazumlji^em jeziku, zapisniki se pisejo zopet le 7 ptnjem jeziku itd. itd. Dragi to^arsi* tu bo treba apiemembe! Ce placujemo Slo^enci da^ke, imamo nienda tudi pra^ico tirjati, da se nam pošiljajo doti8na pisma itd. 7 doma8em jeziku, da nam ne bo treba letati okrog ter iskati tolmace7. V omenjeni aeji ae je tudi doloSila kazen 5 fl. 7sakemu odborniku okiajnega zastopa, kteri neopra7i8eno od napo^edane aeje izostane al i prepozno pride. Pra7 tako! Eaj pa, ali ho8ete tako kazen iztirjevati tudi od tistib odborniko7, kteri ne razumejo 7 nema8ini piaanega po^abila? Got070 ne! Dakle: bodite razuuini in sr8ni zastop- niki Blo^enakega Ijud8t7a, ktero Vas je volilo 7 okrajni zastop! Vled 7ednega deže^ja gnjije po nji^ab krompir in fižol; tudi ota^a se ne more spra^iti. Eaj bo? se Ijudst7o poprašuje 78e tužno in plaano. Mili Bože naj nam pomaga! — Eo so prete8eno saboto Z7e8er na celjskem kolod^oru z 7oza zlagali les, pade velik hlod 141etni h8erki tukajšnjega kolod^orskega 6ii7aja Skokan-a, ktera je zra^en 7oza pobirala treake, tako nearečno ob gla^o, da kmalu potem dušo izdahne. Od sv. Petra pri Radgoni. (Razne novosti). Letino imamo po^prek ae precej dobro, ozimina se je kaj vrlo obnesla, posebno psenica, ktere mnogi 7e6 namlatijo, kakor se je apr^a nadejalo, tudi rž iu ječuien niata zaostala in slobodno s h^aležnim srcem re8emo: h^ala Bogu! da smo V86 poljske pridelke 7 lepem 7iemenu, in še pred to8o pod 7arnost spra^ili. Nastala je 30. julija huda nra; proti 7ečeru se pripodijo do na8 pogubonosni oblaki, ter nam med dežjem, bliskom in gromom 78ipajo to8o precejšnje debeloBti, ktera je mnogo škode pouzro8ila, posebno po 7inogradib, iz kterih 7Že ni bilo 7elike koristi pri8ako7ati, ker komaj so 8i 7inogradi, hudo poškodo^aui od ostrega ziraskega mraza in 21. maja nastale slanc nekoliko opomogli, 7že zopet jih je grozna toča za 2 leti 7 re^en stan potisnola. Tudi jarina, ktera se lepo kaže, je precej skode po to8i trpela, posebno mlada ajda je bila 7 zeraljo zbita, koruza raz6esana, bnCe natol6ene, da zdaj gnjijejo, dalje še je tudi mnogo nezrelega sado7ja z dre7ja poklestila. No, na široko ra^no ni^ segala, najbolj so 7 naši fari zadeti: Oteho^ci, Šrato^ci, deloma tudi Crešnje7ci. Bog pomagaj! Dalje poro8am o 7iemenu, ktero se 7Že od po8etka a7gusta sem neznansko kialo drži. Skoraj 7saki božji dan dežuje, da ni mogo8e tra^e iz 7inogrado7 spra^ljati, ker se nič ne posuši, ampak le segnjije, po zimi bo pa 7ini8arjem, kteri naJ7e8 8ena iz goric dobijo, klaje za ži^ino pomanjko^alo. Tudi zastran ota^e, ktero za8nejo zdaj pri nas kositi, bo slabo, ako ne bo druga8nega rremena, krompir bode pa brž8as za8el 7 zemlji gnjiti, ker ima uže pre7e8 mokrote. Ni se dolgo tega, kar sta 2 posestnika 7 sosedni nam Eapelski fari nesre8no in žalostno smrt storila. Eden je padel raz strehe, ter se z 7ratom nateknil ob nekem žeblji, da je 7 malo urah dušo izdebnil, drugi se je 7 Muri kopal in utonil. Ne8re8a toraj nikoli ne praznuje. Smrt sledi 81o7eku zmirom za petami! Eone8no še omenim, da sem lani 7 dopisu iz Radgone 7 36. šte7. nSl. Gospodarja" obja^il, kako so nekteri dobrotniki dali 7 Apačah 7ise Radgone staviti 7eliko šolsko poalopje; letos imam k temu dostaviti še, da je zdaj omenjeno poslopje 7Že pra7 8edno izgoto7ljeno in da je 5 častitih šolskih sester ondi na8tanjenib, ktere 7odijo in lepo poduSujejo žensko mladež, kakor sem sliaal, na 7eliko zado^oljnost farano^. Dal Bog pri tem blagem in b^ale^rednem početji obilnega blagoslo^a in uepeha! P. Od Savlnje. (Slo^enskijezik, žolske zadeve). V ,,Slo7. Narodu" od 13. a7g. se poro8a, da se je pri učiteljskem zboro^anji 7 Biaslo78ah nas^eto^alo, naj se solske kronike 7 slo7enskih krajih slo^enski spisujejo, 8emur pa baje tamoanji okrajni nadzornik ugo^arja 8 tem, da «e aolake kronike le za nizobiažene" pišejo. Jako nedoumen nam je tak izgo^or in 7edno se našemu jeziku nasprotuje z ugo^ori, ki 80 čisto prazni in ni8e7i. Nemcem in nemškutarjem 7elja pa8 po7sod zoper rabo naaega jezika kak izgo^or, 8e je tudi iz jelše^e trte izvit. Praaamo le doti8nega g. nadzornika ali se ne pisejo za nas Slo^ence šolske kronike, ne smejo li izubiaženi Slo^enci slo7enskih kronik 8itati ? Ali bodo mar sami izobraženi Nemci hodili 7 naše slo^enske kraje nemških kronik brat? Nemcem smo Slo^enci presneto malo mar, ti nas in naa jezik pre7e8 zani8ujejo; ker ae niti slo^enskih plakato^ tam ne trp6, kjer tudi Slo^enci prebi^ajo in da^ke plačujejo. To nas je letos Gradec u8il! Mi Slo^enci pa zabte^amo, da se aolske kronike slo^enski spieujejo. Mi 7zdržujemo drage naSe aole in se toraj tudi zanimamo za S7ojih šol zgodo^ino, ki pa mora biti 7 našem jeziku pisana. Udje našib krajnih šolskih S7eto7 smo po^sem le Slo^enci nezmožni neniškcga jezika in toraj hoSemo imeti slo^enske šolske kronike, da zamoremo potem 7 kakib važnili zadevah 7 nje pogledati. Nam se je sicer prejšnje 8ase tudi nemš8ina 7 gla7o 7bijala, pa smo že 7ae pozabili, ker kmetje nemakega jezika ni6 ne potrebujemo in lebko brez nemšSine polje obdelujemo. Slišimo, da letos pri u8itcljskih zboro^anjih 8esta7Ijajo n6ne na8rte in želimo, da bi nemški jezik opustili in ga zanaprej ne učili 7 kmečkib slo^enskih šolab, kjer ga 8isto ni8 treba ni, naj 6e naši otroci bolj naaega potrebnega domačega jezika, drugih kori8tnih nauko7 in pa iz kmetijst^a kaj u8ijo, to je za nas kmeto^alce jako potrebno, brez nemakega jezika pa lehko ži^imo! Iz Ormoža. (Stanko Vrazo^a 87e8anost.) Dne 8. septembra bode, kakor se goto^o nadejamo in 8e nam mili Bog lepo 7reme da, 7sakako sijajno in mnogo obiskana. Spored, katerega bomo kesneje priobčili in ki je 7 gla^nih potezah 7 rSlo7. Narodu" 7že priob6en bil, obsega pra7 za pra7 3 dele: s^ečanost 7 Jeruzalemu, 7 Cero^ci, pri rojstnem domu pesnikovem i koncert 7 Ormoži. Peli bodo pri 87e6anosti ptnjski in ljubljanski pe7ci in množica hr^ačkib, ki se pripeljajo z ,,Maticou hi-7a8ko iz Zagreba. Do sedaj prijavilo se je iz Zagreba 150 gosto7. Prosimo ter uljudno 7abimo, naj se tudi naši p. n. gostje ob pra^em 8aai — naj keaneje do konca tega meseca — prijaviti blago^ole, da zamoremo priskrbeti obed pri 87e8anosti — table d' hote po 1 fl. 20 kr. — in da zamoremo 7 posamezna mesta poslati jim izkaznice, da se zamorejo peljati na železnici k S7e8anosti za znižano ceno; doti8no proanjo smo 7Že predložili in pričakujeuio vsak 6aa odgovora. Ker priBakujemo 7eliko gostov in ker smo zaklju8ili, da se bomo iz Ormoža 7 Jeruzalem, in iz Cero^ca nazaj 7 Ormož peljali, obračamo se tukaj ja^uo do kmeto7alce7 naaega ormoškega okraja, da nam z 7ozo7i pomagajo ter 7ožnje taden pre^zemejo. Trebamo pa najmenje 6 prostornih in nakinčanib 7ozo7, kakor se pri nas na primicijah vidijo. Odbor dal bo 7sakemu 7ozniku primerno plačo in pri 87ecanosti 7 Ceio^ci brezplačno tudi nekaj pijače. V to 8vrho pa senaj kmeto^alci kakor najhitreje pri podpisanem predsedniku oglasijo. Za odbor: dr. I^an Geraak. Iz Jurkloštra. (Izabela). Eer mi je znano, da blagi ,,Slo7. Gosp." s kakim koristnim dopisom Slo^encem rad ustrezaš, blago^oli tudi objaviti: Bilo je leta 1863, ko 8i je vrli premožni kmeto^alec, g. Blaž Topolnik pri Mali nedelji 7 Radislavcih uniislil iz Elosterneubuiga tito ,,izabelo", kojej 7 nekterib krajib tudi pra^ijo ,,budoletnik", in to zato, ker tudi o budih letih pridno rodi. Ta trta se je 7 tamoanjem kraji toliko priljubila, da so Malonedeljačani 7se šume potrebili, na8adili isto trto, in ne najdeš skoraj posestnika, 8e ga obiačeš, da ti nebi z ,,izabelo" postregel. Imenovani kmeto^alec se nadeja letos, akora^no je tamo toBa klestila, še kakib 8 polo7njako7. Ta trta ne pozebe rada, in niislim, zato bi se prilegala posebno tudi semkaj 7 naa kraj; eden ei jo je 7že umislil, in kakor slišiui, mu 7rlo raste. Ta trta je še tem 7eč h^ale 7iedna, ker ne potrebuje nobene posebne postrežbe, raste kot brajda, v goricah kot na^aden trs dela pa drugim, kakor sem pri 87ojern očetu videl, pre^eliko senco! Z. Iz Ptuja. Nedeljo 22. t. m. obbajali so dubo^ni S7eto7alec in župnik pri S7. Marku niže Ptuja 6. g. Franc Bezjak 7 krogu 87ojih prijatlov in ljnbljenih 07Čic 4Oletnico s^ojega dušnega pastiro7anja. Radost bila je občna; rano 7že naznanjal je dobronabitih možnaro7 grom daleko na okrog 7eselje Marko7Čano7. Lepib zasta7, okinčanih dre7es, umnih napiso?, 7sega 7idel si na izbir. Nebrojna množica zbranega ljudst^a spremljala je 8ast. gospoda obdanega od belih lepo ozaljšanih 87ato7ic 7 krasno7en8ani hram božji, kder so mitionosni ptujski prost, 7ele6. g. Mat. Modrinjak, a priarčnim nago7orom 7se na^zoče raz^eselili. Ena bila je želja zbranih 7aeh: naj miloat božja obrani pieblagega s^ečanika najmanje se 10 let, da bi takrat kot zlatomešnik zopet krepki in zdravi kakor danea stopili pred božji altar in veselo zapeli: Gloria in excelsis Deo! ObSina Buko^ska niže Ptuja izkazala se je posebno ae s tem, da je ob tej priliki podelila 8. g. župniku Bastno ob8anst7o, ter mu dotično imeno^anje izro8ila na kraano izdelani listini. Slava! Iz Bizelja. (Enga — bizeljako 7ino). Zadnji dopis ,,od Sotle" misli, da ži^insko kugo 7 Brežicah delajo. Ali je tar8o zadel? Nek mo- žicelj je globoko doli na Hr^aškeoi kravče knpil' je potem sem ter tje po sejmib gonil, dokler ga 7 Elanjec ne pritira, kjer je maruša od glada in žeje crknola. Hajdi, Bkuga mora biti", in hitro se nekaj dotiBnih go^ed pobije! Storilo se je to na po^elje tistib, ki bi radi kaj dobili za 87ojo gorečnoat. Ogromna množica mož se 7 Zagreb poda ter bansko vlado laži prepriSa in sejmi so bili k priči do7oljeni po^sod na HiTaškem, na Stajerskem pa 7ojšaki — vrli, prijazni fantje — za Sotlo rake, mrene, Š8uke, sarane in 7elike some stražijo za dolg cas, mi pa pri velikih stroških za^oljo kontumacije silo trpimo. Čas je, da se7isoka 7lada graaka Sotljano7 spomni in usmili; saj imamo drugih nadlog na cente zadosti. Pri nas h^ala Bogu, do sedaj sicer hude ure nismo imeli, ali vioa bo le malo, pa še to, kakor se kaže, bo slabo. Edor še hoče iz7rstne bizeljaBine dobiti, pod^izaj 8e; znani 7inski mešetar mu bo 7 Brežicah že pokazal, kje se že kakih 3—500 vedrov dobi večletnc starine in lanakega.