250 Razne vesti. Razne vesti. življenjski tek nniv. prot. Metoda Dolenca. Pok. prof. Dolenc se je rodil 19. decembra 1875 na Slapu pri Vipavi. Gimnazijo je pričel po-sečati v Ljubljani, nadaljeval jo je cd drugega razreda v Novem mestu in jo tamkaj tudi končal (1893). Pravoslovne študije je dovršil na Dunaju in vstopil 1. 1898. pni okrožnem sodišču v Novem mestu v sodniško pripravljalno službo. L. 1900. je postal sodni pristav, bil poklican 1. 1905. v sodno službovanje k predsedništvu višjega deželnega sodišča v Gradcu, služboval tamkaj tudi pri okrajnem in deželnem sodišču, na zadnje kot svetnik deželnega sodišča. Konec 1. 1918. je bil prideljem v službovanje višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani, ki se je takrat ustanovilo, in postal pri tem višji deželnosodni svetnik (1919). Spomladi 1. 1920. je bil imenovan za profesorja vsega kazenskega prava na ljubljanski univerzi. Bil je trikrat dekan in sicer v šolstoih letih 1921/22, 1925/1926 in 1935/36, v letu 1929/50 pa rektor. l>ne 5. juUja 1928 je bil imenovan za dopisnega člana filozofsko-pravnega razreda Jugo- Razne vesti. 251 slovanske Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. L. 1935. mu je podelila univerza v Bratislavi častni doktorat, 1. 1958. je postal član ljubljanske Akademije znanosti in umetnosti; bil je tudi član Akademije za nemško pravo v Monakovem. Dne 10. oktobra ga je pokosila smrt. Na zadnji poti so se poslovili od njega: v imenu ljubljanske Akademije predsednik univ. prof. N a c h t i g a 1, za univerzo rektor Kos, za pravno fakulteto dekan Steska, univ. prof. Sajovic, za slušatelje S. W i 1 f a n. V imenu „Pravnika" in prijateljev naslovljeni poslovilni govor dr. Sajovica se je glasil: Nepozabni predsednik! Dragi prijatelj! Skoro nemogoče je, kako je mogla narava razdružiti tisto, kar je ustvarila sama, tisto čvrsto zvezo raed Teboj in med društvom „Prav-ni'k". Bil si mu namreč deset let predsednik, nad dvajset let odbornik, Jtirideset let sodelavec. Vse ¦to je prepričevalo, da vez, ki Te je spajala z našim društvom, ni nastala šele takrat, ko si stopil na plan ikot zrel mož, z ustaljenim pogledom na svet, z izbranim načrtom za svoje življenjsko delo, uverjeni smo bili vsi; da sta bila Tvoja narava im društv) „Pravnik" eno, tako sta se v Tvojem delanju in nehanju prepletala Kajti društvo „Pravnik" Ti je bilo nekaj več kakor dobrodoše oddih po vsakdanjem trudu. Če Ti je bilo poklicno delo en smoter življenja. Ti je pomenjalo društvo njega drugi tečaj. V kazenskopravnih vprašanjih si razčlenjal do podrobnosti vsebino in bistvo človeških zapovedi in prepovedi, v pravnozgodovinskih razmotrivinjih si poskušal prisluhniti utripom pravne biti slovenskega naroda v preteklosti, društvo „Pravnik" pa Ti je pomenilo tisto raven, na kateri si mogel razibrzdati svoje gonilne sile, da si razgibal človeške moči v dejanja, jim pokazal določene cilje in namene, jih strnil v zavestno celoto. Skratka, dal množici nove pobude na pravnem poprišču. Bilo je nekaj bojevitega v Tvoji naravi in to je dajalo Tvoji prirodni živahnosti poseben odtenek. Že zgodaj se nisi mogel omejiti nato, da bi ostal le sodelavec pravniškega glasila, ne, že iz tujine si pošiljal opazovanja o društvenem življenju, si opisoval pravniško delovanje drugod, si dajal nasvete in kazal takratnemu krmarju določeno smer. Popolnoma pa si uveljavil vsa svoja hotenja, ko si prišel domov in .posegel neposredno z odločno roko v društveno vrvenje. Bili so takrat novi časi, treba je bilo krepkejše delavnosti. In če društvo takrat za časom ni zastalo, če je tudi ob spremenjenih razmerah izpolnilo svoje poslanstvo, se obdržalo kot matica slovenskega pravništva, kdo ima zato večje zasluge od Tebe, ki si bil z nasvetom in dejanjem vedno in povsod prvi! In ko si vzel tudi društveno krmilo v svoje vajene rake, si ga ravnal z vso močjo, ga vodil izkušeno med čermi in ga pripeljal vedno v izbrano luko. Takemu vodniku je bilo prijetno drugovati v odboru, veselo je bilo korakati po začrtani poti, vselej naprej, numquam retrorsum, kakor je bilo Tvoje geslo. Društvo „Pravnik" se Ti zahvaljuje za nešteto uspehov, ki jih je pridružilo pod Tvojim vodstvom prejšnjim^ Ti je hvaležno, da si še povzdignil tisto častno mesto, ki ga je bilo doseglo že poprej, da si pomnožil sloves, ki ga je spremljal že od nekdaj. S svojim delom si se vredno uvrstil med velike predsednike društva „Pravnik". Toda nisi nam bil samo predsednik in nismo Ti bili le društveniki in pomočniki pri izvrševanju društvenih poslov. Tvoja polnokrvna narava je take suhoparne sheme odklanjala, zahtevala je polne predanosti, kakor si jo nudil Ti sam, skrbela je za močnejšo povezanost z osebami, ki so se zbirale okrog Tebe. Kakor Ti ni bilo vse življenje 252 Razne vesti. en sam delovni dan zaradi dela samega, ampaJc Te je naganjala k njemu Tvoja najgloblja notranjost, tako nisi maral v sodelavcu samo {»močnika, hotel si imeti prijatelja, ki se Ti je pridružil iz srčne potrebe. Zato so bili vsi Tvoji prijatelji dn Ti si bil prijatelj, iskren in resničen vsem, ki so imeli enake cilje. In s komer še nisi bil tako znan, tega je km.alo prevzela Tvoja osebnost in napravila iz njega privrženca. Bil si vsem svojim pomočnikom prav tako predan kaikor onim, v katerih prijetni družbi si iskal osvežujočega odmora. Z vsemi sii se postavljal na enako raven, ljubil si iskre misli, zaibavale so Te duhovite primere, prijala Ti je odkriitosrčna beseda. Prijatelja si videl tudi v vsakem akademskem slušatelju, ki je pokazal nekaj več kot dolžno zanimanje za Tvoj predmet. Če si zaslutil kaj posebnega v njem, mu je bila Tvoja pomoč zagotovljena. Prijateljstvo pa Ti ni balo le plaitoniono razmerje, razumeval si ga kot dejansko pomaganje. In v tem leži tajna Tvojih uspehov: Ogibal si se samote, iskal in našel si prijatelje, se jim razodeval, se z njimi žalostil, z njimi delil tudi veselje. Tvoja vedra duša je uživala v prijateljstvu. Prirojena razgibanost pa ti je silila iz ozkega kroga vsakdanjih prijateljev in se nudila prijateljsko vsem, ki si v njih zasledil sorodne misli. Kakor za drugo, kar si zapustil, tako smo Ti hvaležni za vse tiste ure, ki smo jih preživeli s Teboj. In kakor bo živel v nas vselej spomin na udanega društvenika in velikega predsednika, tako nas bo grenila zavest, da smo izgubili vernega in iskrenega prijatelja. To sporočilo Ti dajemo za slovo ob zadnjem srečanju Tvoji ožji im širši prijatelji. — V naslednjem prinašamo seznam tistih Dolenčevih del, ki so izšli v samostojni knjigi. Pri tem seveda ne moremo zamolčali, da dosezajo tudi mnogi drugi številni Dolenčevi spisi, natisnjeni v Zbornikih ali periodičnih glasilih, često velik obseg, ki prav nič ne zaostaja za onim njegovih knjig. Pač pa priča že ta seznam, ne glede na vse drugo, o velikanskem znanstvenem delu, ki ga je Dolenc izvršil. 1. Sadašnji položaj kaznenopravnog zakonodavstva Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca (Ljubljana, 1925). 2. Dušanov zakonik (Ljubljana, 1925). 3. Tolmač h kazenskemu zakoniku kraljevine Jugoslavije (Ljubljana, 1929). 4 Kazenska pravda zoper Veroniko Deseniško (Ljubljana, 1950). 5. Tumač krivičnog zakonika Kraljevine Jugoslavije (Zagreb, 1950). 6. Kodi-fikace trestniho prava hmotneho a procesniho (Bratislava, 1951). 7. Dodatek k Tolmaču kazenskega zakonika kraljevine Jugoslavije (Ljubljana, 1951). 8. Dodataik k tumaču Krivičnog Zakonika Kraljevine Jugoslavije (Zagreb, 1931). 9. Novelirani kazenski zakonik za kraljevino Jugoslavijo (skupno z dr. Sajovicem, Ljubljana, 1932). 10. Sodni kazenski postopnik kraljevine Jugoslavije (Ljubljana, 1952). 11. Teorija Sudskog krivičnog postupka za Kraljevinu Jugoslaviju (Beograd, 1955), 12. Sistem celokupnega kazenskega prava kraljevine Jugoslavije (skupno s prof. Maklecovom. Ljubljana, 1954). 13. Sistem celokupnog krivičnog prava Kraljevine Jugoslavije (skupno s prof. Maklecovom, Beograd 1935). 14. Pravna 7.godovina za slovensko ozemlje (Ljubljana. 1955). 15. Zakonik o sodnem kazenskem postopanju (skupno s prof. Maklecovom, Ljubljana, 1958). 16. Sim,bolična pravna dejanja in izražanja med Slovenci (Ljubljana, 1958). 17. Gorske bukve (Ljubljana, 1940). Nova prireditev pod 9. omenjene knjige, izvršena v družbi s prof. Ma,klecovom, je bila izročena že tiskarni, a se zaradi vojnih dogodkov sploh še ni pričela postavljati. R. Sajovic. Podeč Julij. Dne 14. oktobra t. 1. je po daljši bolezni umrl v visoki starosti v Kamniku dvorni svetnik v pokoju Julij P o 1 e c. Pokojnik se je rodil v Ljubljani 1. 1852., napravil maturo na ljubljanski gimnaziji. Razne vesti. 253 končal pra-voslovne nauke na Dunaju, potem pa stopil v sodno službo v Ljubljani. Služil je kot pristav v Logatcu in Kamniku, kot okrajni sodnik na Brdu, v Kamniku in Ljubljani, kot svetnik in višjii svetnik v Ljubljani ter šel 1 . 1911. v pokoj, ko mu je bil zaeno podeljen naslov dvornega svetnika. Ne da bi omenjali njegoTO pravno naobraženost, saj kaže že njegov službeni čin, ki ga je dosegel v časih, ko je bilo to mogoče samo najnadarjenejšim in najuspešnejšim sodnikom, na njegove izredne sposobnosti, moramo navesti, da je stal rajnki Polec v tistih časih trdno na braniku za pravice slovenskega jezika pri sodiščih. Bil je v 1. 1899. in 1900. tudi odbornik društva „Pravnik", v letih 1904 do 1909. pa preglednik. Po upokojitvi, ki je sledila njegovi zapostavitvi v službi, se je umaknil iz javnega življenja in preživel zadnjih dvajset let v Kamniku. Ohranili bomo zaslužnemu sodniku, ki je preživel in videl toliko dob našega pravnega življenja, časten s^pomin. Kronika društva „Pravnik". V zvezi z drugimi pravniškimi korpo-racijami je podprlo društvo „Pravnik" predlog za razširitev krajevne pristojnosti vrhovnega sodišča v Ljubljani in za vzpostavitev upravnega sodišča. — Zaradi razmer, ki so začasno (v poletju) onemogočile izhajanje „Slovenskega PravTiika", je odbor sklenil, naj se s četrtim, nekoliko obširnejšim snopičem letnik zaJsljučii, snopič sam pa zaznamuje 3 št. 8—12. — Sliko pok. predsednika prof. dr. M. Dolenca, ki je v reprodukciji priložena temu snopiču, je po odborovem naročilu izvršil ob društveni petdesetletnici akad. slikar g. G. A. Kos. Sedaj je začasno shranjena v ljubljanskem mestnem muzeju. Osebne vesti. Postavljeni so na pravni fakulteti v Ljubljani za izrednega profesorja dr. Bajič Stojan, za priv. docenta dr. K u k m a n Vladimir in dr. Štempihar Jurij, za hon. predavatelja dr. S t u h e c Anton. — Sodiščem v Ljubljanski ,pokiajini so prideljeni v službovanje: Hudnik Adolf kot predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, starešini okrajnega sodišča dr. Lavrenčič Matija (Kostanjevica), dr. Sii-Jigoj Josip (Cerknica), sodniki okrožnega sodišča dr. Mihalič Boris (Ljubljana), Cepuder Alfonz (Novo mesto), dr. Češarek Franc, (Novo mesto), sodniki okrajnega sodišča Troje Josip (TTebnje), Nečem a r Ferdinand (Kostanjevica), dr. Muha Vladimir (Ptuj), Z a v a š -nik Fran (Kočevje), Š t u k e 1 j Leo (Žužemberk), dr. Lasičivan (Novo mesto), dr. Les kovic Stanislav (Logatec), dr. Dougan Danilo (Velike Lašče), pristav dr. Zega Božidar (Cerknica), sodni pripravnik Pavlic Marijan (Ljubljana), namestnik drž. tožilca Sever Franc (Ljubljana). — Dodeljeni so sodiščem na srbskem upravnem področju: sodniki okrožnih sodišč dr. Mak Ivan (Beograd), Kraut Vladimir (Velika Kikinda), starešine okrajnih sodišč dr. Šmid Josip (Bela crkva), dr. Bregar Stanko (Jaša Tomič), dr. Muhič Fran (Petrov grad). Kočnik Rudolf (Petrov grad), Levstek Andrej (Vel. Kikinda), Senica Miloš (Kovačica), dr. Lipič Lovro (Petrov grad). Dokler Zvonko (Petrov grad), dr. Dougan Ivo (Jaša Tomić), Pi-penbacher Dušan (Pančevo), Gubenšek Franjo (Bela crkva), dr. Kramberger Robert (Vršac), Vogrinc Franc (Vršac), ška-rabot Kazimir (Kovačica), Ki tek Gojko (Uljma), Bogataj Bogomir (Vršac), pristav Pavlin Vladko (Kovačica), pripravnik K u k o v i č Danilo (Beograd), namestnik drž. tožilca Jereb Bogdan (Petrov grad). — V pokoj je stopil starešina okraj. sod. dr. Jerman Jakob. — Umrli 254 Razne vesti. so univ. prof. dr. Dolenc Metod, dvorni svetnik v pok. P o 1 e c Julij, kasacijski sodnik v pok. Pernuš Prane, sodnik okrožn. sod. Troje Josip. Sprememba državnih mej in pristojnost. Tožeča stranka je vložila tožbo pri okrožnem sodišču, pri katerem je imela tožena stranka občo pristojnost. Ko je slednja vložila že odgovor na tožbo, je okrožno sodišče izreklo s sklepom, da je zaradi aneksije Ljubljanske pokrajine Kraljevini Italiji postalo nepristojno, ker je ostalo prebivališče tožene stranke onkraj mej pokrajine in izreklo ves dotlejšnji postopek za ničen. Na rekurz tožeče stranke je rekurzno sodišče ta sklep razveljavilo. V obrazložitvi pravi apelacijsko sodišče: „Za predmestno pravno stvar je bilo pozvano sodišče ob času vložene tožbe, ob času prvega naroka in ob času, ko je bil podan odgovor na tožbo, pristojno, ker je bilo prebivališče tožene stranke takrat v območju tega sodišča. Po § 26 cpp. obdrži sodišče, ki je bilo ob predložitvi stvari pristojno, svojo pristojnost, dokler se stvar ne konča, razen če se spremene okolnosti tako, da odvzamejo stvar domači sodni oblasti. Okolnost, da je po izvršeni aneksiji Ljubljanske pokrajine Kraljevini Italiji prebivališče tožene stranke ostalo v inozemstvu, pa predmetne pravne stvari še ni odtegnila tuzemskemu sodstvu, ker jo podana možnost, da obstoji še danes za stvar posebna krajevna pod-sodnost. Obstoj teke posebne krajevne podsodnosti — podsodnost imo-vinepo § 9" cpp. — pa zatrjuje tožeča stranka v rekurzu. V tožbi se tožeča stranka seveda na to podsodnost ni sklicevala, ker ji spričo obče krajevne podsodnosti za to ni bilo treba in ker političnega položaja, nastalega zaradi vojne in aneksije Ljubljanske pokrajine, ni mogla predvidevati. Zato bi bila dolžnost prvega sodišča, da bi bilo, preden je izdalo pobijani sklep, zaslišalo stranki o tem, ali ne obstoji morda kljub aneksiji — kaka posebna krajevna podsodnost, ki bi opravičevala, da se nadaljuje postopek na pozvanem sodišču. Ker tega ni storilo, je postopalo pomanjkljivo. Izpodbijani sklep je zaradi tega najmanj preuranjen ter bi bila, če bi bile stranke zaradi vojnih dogodkov od občevanja s sodiščem odrezane, le prekinitev postoipta v smislu § 226 cpp. na mestu." Čeprav § 26 cpp. na primere, kakor je predmetni, očividno ni mislil, je treba Tendar v njem izraženo misel uporabiti in jo dosledno razviti. To tembolj, ker po veljavnem civilnopravdnem postopniku ni najmanj izključeno, da ne bi tukajšnja sodišča razpravljala tudi o tožbah med inozemci oziroma da bi se ne mogla vložiti tožba zoper inozemca. Zato bo veljalo pravilo, da po vloženi tožbi med pravdo nastale spremembe o okolnostih, ki utemeljujejo pristojnost, tudi če so povzročene z vojnimi dogodki, sodišču že enkrat dane pristojnosti ne odvzamejo in to tudi takrat ne, če bi sploh nobene krajevne pristojnosti ne bilo. Ločiti je pristojnost od dopustne redne pravne poti, ki je ni takrat, kadar je stvar odvzeta domači sodni oblasti. Če pravi apelacijsko sodišče, da je morda podana za pravdo kaka druga krajevna pristojnost, potem že obenem trdi, da stvar domači sodni oblasti ni mogla biti odvzeta. Ker kjer ni sodne oblasti, tamkaj tudi ni moči govoriti o pristojnosti. Najprvo je sodna oblast, če je ta podana, potem se preiskuje pristojnost. Drugače bi bilo rešiti stvar, če bi bila vložena tožba šele po novi razmejitvi in bi tožena stranka pravočasno prigovarjala nepristojnost, ker jo je sodišče samo ob predhodnem preskusu tožbe (§ 325/2 cpp.) prezrlo. Zato bi bilo pobijani sodni sklep nepogojno spremeniti. Občevanje s strankami, ki prebivajo zunaj sodnega območja, zasliševanje prič ter oprava Razne vesti. 255 dokazovanja sploh in končno izvedba izvršbe po končani pravdi so pa stvari, ki z vprašanjem, načetim v navedenem sodnem sklepu, niso v neposredni zvezi in ki se rešujejo zopet po drugih načelih. Sodno oblast (jurisdikcijo) in pristojnost razlikuje tudi razpis ministrstva milosti in •>ravde z dne 11. avgusta 1941/XIX št. 936 (Visoki komisariat za Ljub-jansko pokrajino z dne 50. avgusta 194'1/XIX, Prot. Com. Civ. 104/41), opozarja pa, da je treba stvari rešiti po obstoječih zakonih. Ti zakoni pa zabranjujejo edinole le, da bi tukajšnja sodišča smela soditi o pravnih stvareh izdeželnih oseb (čl. 19 ucpp.), dočim drugih inozemcev njihovi siodni oblasti ne izvzemajo. " Dr. R. S. Novelirani Zakon o odvetnikih v bivši Banovini Hrvatski in sedanje gledanje na odvetništvo v Nezavisni Državi Hrvatski. Neposreden povod za novelizacijo Zakona o odvetnikih z dne 17. marca 1929, ki je bil izvršen še v Banovini Hrvatski dne 8. aprila 1941, so dali odvetniški pripravniki, ki so se borili proti brezplačni enoletni sodni praksi. Novela je odpravila popolnoma enoletno brezplačno vežbo na sodišču. Odvetniški pripTavniki sicer smejo opravljati) eno leto vežbo na sodišču in je sodišče dolžno sprejeti pripravnika v brezplačno službo: ta praksa pa ni več obvezna. Pripravnik lahko vsa leta opravlja vežbo pri svojem odvetniku (čl. 3). Oibenem so se izvršile v zakonu še druge spremembe: Prepoved izvrševati odvetniško službo v kraju, kjer je bil na novo vpisani odvetnik nameščen kot sodnik ali državni tožilec, za dobo petih let, se je razširila na vse ostale javne uslužbence, če prestopijo k odvetništvu, pri čemer se je doba omejitve glede mesta izvrševanja znižala od pet na tri leta (čl. 2). Odvetnik, ki ni vsaj dve leti vpisan, ne more zaposliti pripravnika (čl. 6). Odbor more odvetniku pravico odreči, da zaposli pripravnika, če dokaže dotičnemu odvetniku razmeroma majhen obseg poslov in odvetnik ni zadržan, da bi osebno opravljal te svoje posle (čl. 7). Zbornični odbor je pridobil večjo oblast, da nadzira vežbo odvetniških pripravnikov. Avtonomija odvetniškega stanu je po novelizaciji prišla bolj do izraza. Po starem zakonu je stol sedmorice reševal vse pritožbe zoper sklepe odbora — tudi v administrativnih stvareh — v senatu, ki je bil sestavljen izključno iz sodnikov. Po čl. 4 se tudi administrativne pritožbe rešujejo v senatu, v katerem sodelujeta dva odvetnika, kakor je to predvideno za disciplinske stvari po § 102 za. Neplačilo članskih prispevkov za abornico in prispevkov za mirovinski fond je disciplinski pregrešek, če se izkaže, da bi odvetnik lahko plačal te prispevke. Disciplinski pregrešek je tudi, če odvetnik drži pripravnika, ki vrši le fiktivno službo ali če je zaposlitev nezadostna (čl. 10). Po čl. 11 novele so disciplinski senati razbremenjeni s tem, da nastopi petorica le na razpravah, po katerih se ima izreči kr>nčna sodba, ne pa pri sklepanju o tem, če je podan povod za uvedbo disciplinskega postopanja ali ne. V § 120 za., ki govori o zakotnih pisarjih, je črtan pasus „obr-toma", tako da postane ta norma za preganjanje zakotnih pisarjev bolj učinkovita, Cl. 13 nadomešča izraze advokat, advokatura, penzijski fond z domačimi izrazi: odvetnik, odvetništvo, mirovinski fond. „Odvjetnik" v št. 5—7 razpravlja pod naslovom: „9ta će biti sa odvjetništvom?" glede