Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka I Dtn Št. 37. Leto XIX. - Kranj, 14. septembra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankt-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjcau: celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Dtn. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto gremo naprej Pozdravljen naš novi ban! Zadnje rase se je začela kar naprej rovariti med ljudstvom proti sedanji vladi. To rovarenje se je začelo tedaj ko so uvideli gotovi kropi, da vlada v dejanju dela na uvedbi demokracije in ljudskih svobodščin v smislu svoje deklaracije. Ti kropi, ki so bili potisnjeni ravno radi protiljudske politike na stran, da se omogoči uvedba ljudskega režima in s tem napravi temelj za politično poiuirjenje v državi napovedovali so takrat, da bo vlada padla že čez 1+ dni. Tem krogom so se kasneje pridružili ,Pohorci'ki so se začeli/zavzemati zopet za obnovo takega režima,, kot so ga sami upeljali. Danes obe ti krili vrše ta posel z geslom in lažjo da je nastal v državi nered in to seveda radi tega, ker je potisnjeno ob steno tako vladanje, kot so ca sami uvedli. Razun tega so se jim pridružili sedaj nekateri njihovi odpadniki, ki so ob času spremembe mislili, da jih bo novi režim postavil takoj na vodilna mesta in ti sedaj radi osebnega koristoljublja zagovarjajo zopet osebira razdiralna načela, ki naj narod samo zbegajo. Če bi se jih pa ..kupilo", bi bili seveda silno navdušeni za sedanjo spremembo. Vsi ti krogi delajo s polno paro na tem, da se povrne stanje strahovlade po vzoru JNS vladanja ali pa pofašisten.ja potom POFa. ali pa izigravajo načela, ki so jih vcepili narodu ravno oni možje ki so sedaj zopet rešili državo in narod pred še hujšo strahovlado, kot smo jo imeli zadnja leta. Pri tej priliki pa ne smemo pozabiti še tega dejstva, da so se pridružili podtalni agitaciji tudi še oni. ki imajo največji osebni interes, da je v državi nered. Ti krogi prav dobro vedo. kaj pomeni za Slovenijo to, če jo vladajo ljudje narodnega zaupanja. V tem slučaju pač ne morejo pričakovati, da bi jih isti narod dvignil na svoje rame istoča-, sno / dosedanjimi voditelji, ki so za narod tudi nekaj trpeli in bili leta v preganstvu in v zaporih. Ce mislijo med slovenskim narodom agitirati z gesli, ki so zrasla na tujih zelnikih, se bodo pač zmotili. Da povemo odkrito, zmotili se bodo vsi oni od JNS najeti ali od »komunistov" plačani agitatorji, ki se vsi-! j it je j o pod lažifirmo Mačka že zato, ker on sam in celokupna izvenparla mentarna opozicija zahteva v sedanjem političnem položaju izvedbo nrav istih zakonov, ki jih je napovedala vlada. Kakor pa je splošno znano, celokupna izvenparlamentarna opozicija sama izjavlja, da se ne strinjaš takimi osebnostmi, ki bi delale kakršnikoli nered in zmešnjavo in se sama v svojem delovanju omejuje samo im teritorij, za kate-rega ima tudi program. Tako bi mogli mi vse one ljudi, ki se na lastno pest ponujajo na vse strani krstiti tudi s primernim imenom, kajti ti ljudje dokazujejo s svojim ravnanjem, da vsaj o sebi ne morejo govoriti o možatosti in načelnosti. S takimi ljudmi pa noben politik ne bo šel delati kakih pogodb, s katerimi bi se šel trajno vezat. Saj bi s tem samega sebe ponižal, s tem samemu sebi odvračal cele stranke, ne pa samo posameznega častihlepneža. — Sam svoj tabor bi okužil z nezanesljivim elementi, ki bi ga takoj izdali, čim bi konjuktura v politiki pokazala zopet drugačno ozračje. Sicer pa narod sam dovolj zna presojati značajnost in možatost in bo znal ob pravem času tudi odklanjati vse one elemente ki delajo med njim zmedo. Kako pa se sedanja vlada uvaja v demokracijo naj bo v dokaz samo to, da nam ni znan niti en sam slučaj, da bi šel po receptih stčirih JNS-rajev in POFar-iev kam v zapor ali internacijo, ali da bi bil policijsko kaznovan. Pa so danes prav isti zakoni, katere so prejšnji režimi tako zlorabljali proti narodu in polnili ječe ter blagajne z naropanim in z lažjo ter denuncijantstvom pridobljenim denarjem. In mi naj bi v času, ko se nam vrača svoboda, nasedali prav istim špekulantom, da bi mogli prav isti ljudje zopet nad nami zavihteti svoj bič? Saj iz njihovega tabora beži prav vse, kar je poštenega in se take politike sramuje in prav vsi ti elementi danes če ne že podpirajo, pa vsaj ne ruši jo Eretežko delo sedanje vlade. In drugi, i so tako dolgo trpeli naj bi sedaj nasedali in tedaj, ko se jim obetajo boljši časi postali nezvesti. To se bodo še zapel jivci zmotili! Mi pa s svoje strani mislimo, da ne bi bilo prav nič napak, da bi se vsaj prenapetim žilicam vendar le malo dalo okušati sadove prav istega zakona, ki so ga preje nezakonito in nasilno uporabljali proti celemu narodu, da bi se sedaj zakon upravičeno uporabljal proti vsem onim. ki rovarijo med narodom. Pri ten1 zlasti povdarjamo posebno vlogo t. zv. nacionalnih organizacij, ki so samo krinka v prav mnogih slučajih, da sc v njih skrivajo in celo inventar uporabljajo za širjenje prevratnih misli. Nismo sicer zato. da se te organizacije kratkomalo razpusti če niso v korist naroda, po starem receptu JNSar-je\ in njih trabantov. pač pa smo zato. da se naj pripravi tako stanje, da bodo mogli priti zlasti v organizacije, ki so od javnosti ali oblasti subvencionirane, tudi laki ljudje, ki bodo zlorabljanje javnega denarja preprečili za politično demagogijo in širjenje prevratnih gesel. —r- Rana med učitelji (Nadaljevanje) \ prav rudi i/\ enšolskih /;i rojstnem datumu gornje deklaracije! Odkrito povemo, da bi se nam učitelji še bolj dopadlj ako bi že pod režimom JRK, JNS in Jevtiča odločno in jasno napodili svoje neznačajne tovariše, kateri so bili celo prostovoljni inštrument |preganjaške politike teh režimov. Ako bi tako glasno kot zdaj vsi učitelji rekli in zavpili: Ne! v prav takrat ko so nekateri morali na pot nezaslužnega trpljenja, potem bi učiieljstvo res imelo ugled, tako pa si> svoje nezadovoljstvo včasi izražali le tiho tako da večkrat najbrže niti ni moglo prispeti do takrat vodečih generalov. Brez dvomu bi storili dobro in mnogo zla zajezili: ako bi s,, v pravem času forte oglasili. Morda bi s tem rešili žrtve pred kaznijo po službeni potrebi. Sebi bi na vsak način ohranili veliki ugled, ki ga je dajal narod na deželi razen duhovniku sumo še učitelju. Spričo protestov v piunissimu so pa denuncirani kolegi morali v preiskavo in vsemogoče ..paragrafe". Ugled učiteljevega stanu je močno v padel. Samim sebi pa so brez potrebe rudi svojega držanja spet opravičili naslov Cankarjeve satire, ki izveni v hlapca in llržna. Mož-kremen se namreč oglasi v vsaki priliki, kadar je treba braniti poštenje. Mož-z.ajec pu navadno le in šele takrat ko potegne blužji veter. Pa še tedaj v prvi vrsti iz strahu, iz egoizma, iz ljubezni do svojega, čeprav neznatnega koritca! Šele v drugi vrsti po navadi iz zavedne potrebe, da je zlo v resnici treba kaznovati, če lo ni res bi javno protestirali takrat, ko je teror najbolj udarjal in grozil. Priznamo pa. da se je boljše oglasiti kasno, to je res. kot nikdar, čeprav taka nevolju ni najbolj blizu besedi, ki se ji pravi možatost, Večina dobrega učiteljstva, ki si je v grenkih dneh kovala značaj, trdna stala v službi in z ljudstvom v kljub vsem mogočnim Sika-ii.ini. neprijetnostim in zapostavi Janja ali posmehovanju pa Bog poživi! Ustanovni občni zbor Jugoslovanskega akademskega društva v Kranju Dne 7. t. m. se je ob udeležbi 60 akademikov iz Kranja in okolice vršil ustanovni občni zbor JAD v Kranju. Po pozdravu predsednika pripravljalnega odboru in spremembi nekaterih točk pravil je bil izvoljen za poslovno dobo l9"V3/36 sledči odbor: predsednik Benedičič Mihu, abs. iur., podpredsednik Malovrh Cene, stud. phil., tajnik 3rilly Marjan, cand. teehn., blagajnik Bizjak Tone. stud. iur. Odborniki: Slapar Vera, stud. phil., Bernik Kari, cand. med.. Kmet Boris. abs. iur., Zupan Rujko. eund. iur., Sajovic Joža, siud. tedni. V nadzorni odbor: Tajnik Bojan cand. iur., Bitenc Stanko, abs. iur., Nadižar Matija, abs. iur. Razsodišče: Bizjak Viktor, cand. iur., Sorli Marjan, stud. techn., Wihlgeinuth Mavricij. cand, iur. \elika udeležba na ustanovnem občnem zboru kaže. da se kranjski akademiki dobro zavedajo važnosti in pomena ustanovljenega društva, i udi do zdaj niso kranjski akademiki v kulturnem in društvenem ozira držali rok križem: udejstv ovali so se v ljubljanskih akademskih strokovnih in kulturnih društvih, sc izkazali za agilne člane in marljive funkcionarje omenjenih društev in klubov, pa igrali celo vodilno vlogo. S tem so pokazali, da je v njih dokaj energije, ki more rodti koristne sadove. Ustanovitev JAD v Kranju je bila torej potrebna, da se vsem kranjskim akademikom omogoči na nepolitični bazi sodelovanje in ustvarjanje pozitivnih, konstruktivnih vrednot. S takim delom si bo kranjski akademik pridobil ugled in mesto v kranjski družbi, ki mu pripada. Imela bo od tega korist javnost, imel bo od tega korist on sam. V dosego tega cilja imajo kranjski akademiki v načrtu ljudsko univerzo, ki bo skrbela za izobrazbo širših slojev. Na članskih sestankih -e bodo obravnavala strokovna in kulturna vprašanja. \ programu so kulturni večeri, dru-mutske in družabne prireditve, ekskurzije. Kranjska javnost se bo imela priliko prepričali o idealnem in konstruktivnem, nepolitičnem, nadstrankarskeiu delu in programu kranjskega JAD. Zanimala se bo za njegovo delovanje, bo ponosna na svoje študente in jih bo rada podpirala. Radi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti vseh dopisov v tej številki, prosimo cenjene dopisnike, da nam to oproste. Uredništvo. Stran 2 • GORENJEC Štev. 37 Delavstvo Marksizem in marksisti. Pred kratkim se je mudil v Šenčurju zastopnik socialdemokratske ..Delavske pravice" ter vsiljeval ljudem neko novo marksistično glasilo »Ljudski glas". Pri tem pa je presneto slabo naletel. Re/.ultut njegovega agitacijskega dela je bil enak ničli. Naš človek dobro ve, s kom ima opravka, zato je tudi temu primerno Sodeč po i in po Î reargiral. Rdečkar, užaljen nad tako poraznim uspehom, je začel tuintam nergati. ali pa če je spoznal človeka za nekoliko bolj zvitega — peti mu urnobesne slavospeve o edino zveličavni marksistični ideologiji. Piscu teh vrst tudi ni pozabil zabrusiti, da nima (pisec namreč) pojma niti od daleč, kuj je marksizem in kakšne so njegove ..svete" naloge. — .Gorenjec" je že lansko leto temeljito po svetil v brlog teh socialnih lažirešitelje? in krivih prerokov. Zato bomo mi zaenkrat povedali le najvažnejše: naj bi bil to nekak odgovor n.i zgoraj omenjeno agitatorsko zafrka-cijo. Germanski val, ki je pljuskal preko severne in severnovzhodne meje na našo slovensko zemljo, je bil za nas Slovence poleg svetovne vojne najhujši udarec. Nemci se hoteli ustvariti preko naše zemlje koridor do morja in so dobro vedeli, da bodo ponenuili naše ljudi le tedaj, če jim bodo iztrgali vero iz srca. In nadomestek zato so našli v preteklem stoletju v svodomiseljstvu in marksizmu. V neki meri se jim je to žulibog posrečilo. Še danes je marksizem zatočišče .'vseh protislovenskih in zulo tudi vseh protikatoliških elementov v Sloveniji. Tam. kjer je v manjšini in v opoziciji, govori o podobi delavskega raja. ki ga razni komunistični ž.urnnli oznanjajo pod krinko svobode in demokracije. Kakšna je ta svoboda in demokracija, pa je pokazal marksizem v tistih državah, kjer je prišel na oblast. Teror je temelj njihove moči. Paradiža na tem svetu ni in ga ne bo. Marks in Ljenin. pa Hitler in Mussolini so ga obljubljali na vse pretege. ustvarili pa so razmere, slabše od onih v starem in srednjem veku. Krvavi dokazi za to so: Rusija, kjer so židovski marksisti že davno prekosili rimskega Dioklecijana. Drugi dokaz je Mehika in enako Španija, kjer tu največji tiran in diktator ubija in strelja na milijone ljudi, tepta vso svobodo in cloniokracijo in se v imenu socialističnega ..evangelija" bori za najbolj umazane, sebične in koritarske namene. In oglejmo si marksistični tisk: on je najbolj neinorulen. nedostojen, skrajno ilemagoški in lažnjiv. ki samo zastruplja in zavaja v zločine. Izpodkopavati, omrziti. osramotiti nasprotnika zavezniku za vsako ceno, to je najpoglavitnejši princip marksistične teorije1. Ne poznajo obzirnosti, ne morale in ne lojalnosti. S peklensko jasnostjo blatijo dan za dnem vero in katoliško Cerkev in se norčujejo iz vsega kur je slovenskemu delavcu najsve-tejše. Ce pa pogledamo zgodovino vidimo, da so marksistični ..voditelji" ščuvali delavstvo vedno najprej k najgrozovitejšim zločinom. Glavno je. da so gospodje ..voditelji" utelesili svojo krvoločno strast in si napolnili svoje žepe s krvjo oblitim denarjem, delavci so seveda storili samo svojo dolžnost, da so nesli svoje glave za profit marksistov, zidov in kapitalistov, ki so eno. Še veliko bi imel povedati o marksizmu. Prof interni, Krestintern i, o strahotnih zločinih komunistov in tako dalje, pa imam reš-pekt pred škarjami. Za danes pribijem samo to: Tak je boljševiški paradiž, ki ga obetajo in zidajo komunistični agitatorji. Naš kmet in zavedni slovenski delavec pu se bo odsihmal teh lažiprerokov /nal še bolje otresti. pripravah na razstavišču bo letošnja Naši kulturni spomeniki Starološki kaplan Janez. Veider. Novoodkrite slike in druge zanimivosti crngrobške cerkve. Zelo izraziti sta Jezusovi roki, vidni iz bogato nagubanih rokavov. Desno stiska k sebi. .Na njej sloni globoko sklonjen sv. Janez. Levico je Gospod stegnil čez. mizo in nudi na nasprotni strani sedečemu izdajavcu grižljaj kruha. Vsi apostoli imajo plastično izsekane uimbe, tudi Iškarijot. Nimb takrat še ni veljal izključno kot znak svetništva. Apostoli so upodobljeni večina v profilu, le eden gleda naravnost. Trije gledavcu najbližji kažejo hrbet, srednji med njimi kaže sploh samo zadnjo stran glave z lasmi prav po maniri slikarja Giotta. Zanimive so kretnje sedečih oseb. Par obrazov je mladostnih, dva starčka vsa siva. ostali so srednjih let. Na belo pogrnjeni mizi stoje, tri velike sklede, v vsaki je po ei a riba (morda znak Lvharistije (Kristusa). En učenec dviga kozarec, drugi pije. - Pod to prvo sliko zadnje večerje so razvrščene tri slike. Tudi te so še vidne dedoma pod streho, deloma že v lopi. Prva od leve predstavlja Oljsko goro. Slika je v kompoziciji prekrasna. Tu je Kristus popolnoma ohranjen ter je z angelom tolažni-kotn viden pod streho. Kako ganljivo lep je njegov trpeči obraz. Angel je odet v lepo haljo duhov. Zelo dobro je zadeta noč z značilnim temnomodrim ozadjem. Levi del slike, ki sega že v obkrajni kot. je viden pod lopo. Predstavlja slikovito skupino spečih učencev. Vsi se zavijajo v bogato nagubane plašče. Srednja slika v tej drugi vrsti je kvadratična in nam predstavlja Judežev poljub in ostule istočasne dogodke na Oljski gori. Vendar pa je ta in naslednja slika precej zabrisana. V ozadju so vidni vojaki v značilnih koničastih čeladah. Tej sliki sledi spet obkrujna in predstavlja Kristusa pred Pilatom. Na levi stoji Zveličar zvezan, za njim vojaki, vidni le po čeladah. Pred njim tožniki, ki kažejo nanj s prsti. Zelo zanimiva je postava Pilata, od katerega je ohranjen le spodnji del. Napravljen je kot srednjeveški knez-sodnik. Na nogah ima bele opanke z belimi daleč naprej štrlečimi koničastimi konci. Nogi oblečeni v triko drži prekrižani. Glavo mu žal zakriva prizidana lopa. Pač pa se slika pod streho spet nadaljuje in nam kaže krasno postavo Pilatove žene, ki je napravljena kot kraljica s krono na glavi. Pod temi tremi slikami se vrsti še tretja vrsta samih kvudratičnih slik, ki so izmed vseh najbolje ohranjene tudi v svežih barvah. Prva od leve« je brez dvoma predstavljala bičanje, a so jo poznejša vrata docela uničila. Nato sledi kronanje. Dogodek se vrši v strašni srednjeveški mučilni celici (Folterknmmer). ki je vsa prepleskuna krvavordeče. Gospod sedi napravljen — značilno — v belo oblačilo z rokavi. Rablja mu pritiskata krono na glavo. — Na-sledna slika kaže plemenito postavo Kristusa nosečega križ. Tu in pri naslednjih treh slikah je Kristus izredno lepo ohranjen tudi v barvah. Na lahno se sklanju pod težo križa. ()-sebe pred njim (vojaki) v gornjem delu niso ohranjene1. — Nato sledi križanje, ki je gotovo najlepše križanje v našem gotskem slikarstvu. Ohranjeno je v celoti. Zelo realistično slikano telo Kristusovo se začne takoj pri tleh Glavo je že nagnil na desno. Tu mu stoji žu-lastnu mati. ki pretaka krvave solze, kar opazimo tudi na dveh sledečih slikah. V bridki žalosti naslanja obraz na v molitvi sklenjeni roki. Oblečena je v temno krilo. čez. glavo in po vsem telesu je ogrnjena s svetlejšim plaščem v mirnih gubah. Njej nasproti stoji Janez, čez pas upognjen. Roki pritiska na obraz v nemi grozi. Slika križanja se odlikuje po svoji mirnosti in globokosti. (Dalje prihodnjič). Tedenske novice m. KRANJ OBRTNA RAZSTAVA Vse imetnike javnih, trgovskih in drugih lokalov naproša razstavni odbor III. obrt. razstave, da naj izobesijo lepake za to prireditev na najvidnejša mesta svojih izložb. Ker bodo lepaki vsled svoje originalnosti ne samo v okras izložbe, temveč tudi zgovorno vabilo mimoidočim, du tudi izložbe temeljito ogledajo, pri- BI ! IILobrtnarazstava v Kranju čakujemo, da obrtništvu naklonjeno meščanstvo da lepakom primeren prostor. OBRTNIKI RAZSTAVLJALO Prijave razstavijulcev za 11!. obrtno razstavo se sprejemajo samo še do ponedeljka dne tf>. t. m. do šeste ure popoldne. Poznejših prijav ne bo mogoče več upoštevati, ker se mora mz-vrstitev razstavi jalnih prostorov zaključiti. Zato ne odlašajte s prijavami. Odbor za 111. obrt. razst. Strelska družina v Kranju se najtopleje zahvaljuje vsem onim redkim dobrotnikom in simpatizerjem strelskega pokretu, !.i so prispevali k tekmam in za nameravano odpravo strelske ekipe v Beograd v denarju in efektih. Ker se je za strelsko ekipo nebrulo vsekakor premalo, se bo poklonjeni denar v porabil za najboljše strelce, katere bo družina odposlala na velike okrožne tekme v dnevih od h. —T. oktobra t. I. v Ljubljano, kjer jim bo dana možnost, da se pomerijo s strelci S7 družin ljubljanskega okrožja. Darovali so: Po KWÍ. Din: gg. Šifrer Ciril iz Stražišča. Dr. Krzen iz, Kranju: po 50 Din: Elektrarna V. Majclič, Lekarna Šavnik. g. Andrej Ogrizek, g. Dr. Guckler g. Albin Jazbec, vsi iz Kranja: po 30 Din Občina Resnica in občina Sv Katarina! po 20 Din Srečko Vidmar iz. Kranja. Vse označene tvrdke najtopleje priporočamo ¿ željo, du bi tudi ostali, ki so jim bile poslane okrožnice, prispevali po svojih močeh v označeni namen. Imena tvrdk. ki so poklonile darila v denarju ali praktičnih predmetih, bodo objavljena prihodnjič, istota'o imena onih. ki bodo družini ev. že sedaj ali pozneje kaj nakazali. Dru.";tvo ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju 'bvešča v se rejce in prijatelje malih živali, da se vrši v nedeljo, dne 15. (>. ob 10 i največja senzacija na Gorenjskem 1 Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Onih treh ujetnic pa ne bodo vzeli s seboj, temveč jih izročili varstvu štirih zanesljivih vojakov. Vojaki jih bodo peljali v Kranj, iz Kranja pa po najbližji poti v harem turškega paša. v Bosanski Brod ob Savi. (Harem je poslopje, v katerem prebivajo turške žene). ..() kaj čuku uboga dekleta!" je vzdihnil Ba-lant ob tem pripovedovanju. Ventlar ga je tolažila misel, da bodo rešene iz turških rok. Hrvat je pripovedoval dalje: ____C i le j le. da .jutri ne zamudite ugodne prilike za oprostitev deklet. Ko Turki odidejo, bosta pred hišo. kjer so zastražene ujetnice, stala dva \ozo\a. V vsakem bo vpreženih par konj in na vsakem vozu voznik z dvema vojakoma. Bodite pripravljeni, du takoj, ko se odpeljeta vozova proti Kranju, jahate /. močno stražo za I urki. jih na ugodnem kraju ustavite in jim vzamete uropu-ne deklice. Kar sem povedal, sem izvedel od z.u-neljive strani. Želim srečen uspeh. C as je da odidem v tabor". Vojak se je hitro poslovil od Halama, ne da čakal njegove zahvale. Balanl pa je natanko izkoristil kar je slišal. Takoj na Gutenberg! 2e je nastopila trda noč ko je po nam znani poti hitel v grad. Straža ga m ovirala, ker je vedela za njegov prihod. Vsa grajska družina ga je pričakovala, da bi slišala. kakšne novice bo prinesel. Balanl je vse točno sporočil, kar je izvedel od Hrvata. V naglici je povedal tudi to. da je tretja ugrabljena deklica Markieeva Vida iz Strohinja. Potem se je vrnil v gozd k I iiiet u. Vitez Gašper je ostal čisto miren, čeprav je gledal pred seboj veliko nevarnost. Naročil je hlapcem, naj jutri zgodaj zasedejo konje ter se v bojni obleki in opremljeni z. vsem orožjem zbe-ro pred gradom. Načeloval jim bo on sam. da rešijo mlade ujetnice, ki jih hočejo razbojniki odpeljati na Turško. \ začetku je mislil, da bi bilo bolje, če bi jahal s hlapci po skriti poti pred Turki ter jih napadel iz zasede. Ker pa ni vedel, po kateri poti se pripeljeta vozova z. ujetnicami, je spoznal za bolje, ako juha za njimi. Napočilo je jutro. Grofinja Agne/.a je Gašperja, opravljenega v viteški obleki, pokropila z blagoslovljeno vodo. grof Jurij pa mu je klical v slovo: ...Nič se ne boj! liog le bo podpiral, saj boš sukal meč za resnico in pravico." Na ravnini je pela t romba in vabila Turke k jutranji molitvi. ..I a ilaha illa Allahahu!" — je odmevalo krog in krog. Naši bojniki so gledali od daleč, kako sovrag podira šotore in jili sklada na vozove. Gašper je spoznal, tla je zdaj treba odriniti. Spodbodel je konja in na čelu svojih zvestih ud jahal z Gutenbcrga proti Bistrici. Večkrat je postal in opazoval, če so I urki že spraznili postojanke. Da. vedno manj jih je na polju. Vozovi ro-počejo, konji rezgetajo, poveljniki ukazujejo, vrsta se pomika za vrsto tako dolgo, tla so izginili zadnji jezdeci v daljavi. Vitez Gašper! Zdaj se bliža preskušnja za tvoje junaštvo. I oda kaj je to? Iz hiše se vali dim. slamnate strehe gorijo, nacblrešja pokajo in padajo v rde- čih ogorkih na tla. nikogar ni. da bi gasil, ogenj ima neomajeno oblast, veter pospešuje moč plamena. Ko se vrnejo kriški begunci domov, bodo našli razvaline! Hitrim jezdecem je prišel nasproti Balant z. naznanilom, da sta se vozova, na katera so naložili ujetnice, že odpeljala proti Kranju. Pogumno naprej, nič še ni zamujenega! Gašper jeva četa je dirjala skozi Duplje, hitela vNaklo, prijahala v Kranj. Nikjer sledu o zločincih. Onstran kokrskega mostu so izvedeli zasledovalci, da sta turški vpregi ubrali pot v Šenčur. Tukaj so vpraševali, ali sta se dva turška vozova peljala skozi vas. Odgovarjali so. tla ne moreta biti daleč. Gutenberžani so vzpodbodli konje in jahali v hitrem teku dalje. Pot od Šenčurja do Spodnjega Brnika je bila obdana z gozdi. In prav tukaj so dohiteli razbojnike. ..Pokažite svoj pogum, fantje!" je klical Gašper. ..Poženimo konje mimo vozov, da pri-tivemo Turke od sprednje strani!" lantje so drvili s konji natanko po povelju. Prehiteli so Turke in jim zastavili pot od spredaj. Videli so. da sedi t ti v prvem vozu dve ujetnici: v drugem vozu je bila samo ena. Vnela se je huda borba, v kateri sta bila dva Gušpcrjeva hlapca precej hudo ranjena. Tačas, ko je trajal boj za prvi voz. so pa pognali Turki drugi voz. v divji dir ter podili konja mimo prvega voza z bliskovito naglico po poti naprej. Gutenberžani so videli, da so Turki prvega voza pobili zato so hiteli za pobeglim vozom. Ker pa je peljalo skozi gozd več potov, niso mogli dobiti pravega sledu ter so motali po dolgem iskanju zasledovanje opustiti. Stcv. 37 »GORENJEC. Stran 3 (lop. na Bekseljnu v Kranju, nujni in važni sestanek, radi razstave malih živali, katera se vrši od 29. 9. do H. 10. Vsi uljudno vabljeni. Odbor. Tudi Tebe že zebe! TR2IČ Za občinski dom. Občinska odbornika Mehle in Mujeršič sta izročila g. županu vlogo ozir. spomenico sledeče vsebine: Požar na hiši Malv et Demberger je za tr-žiško občino zopet načel vprašanje občinskega doma. Že zakon o občinah § 15 sili občine, da naj gradijo občinske domove. Za mesto Tržič pa podpisana smatrava, da je to nujno potrebno. Urade imamo raztresene vsepovsod po mestu in se nahajajo takorekoč po privatnih stanovanjih. Neštetokrat se je že /.godilo, da je prišel kakšen urad v zadrego, ker mu je gospodar povišal stanarino ali celo odpovedal stanovanje. Povišanje stanarine je navadno občina prevzela nase in s tem obremenjevala svoj proračun, ker drugače se je grozilo, da se ta ali oni urad ukine ali izseli iz. Tržiča. S primerno velikim poslopjem občinskega doma bi pa odpadle vse take in podobne neprilike. Neštetokrat se je že tudi razpravljalo o tržnem prostoru. Kakor nalašč je primeren zato prostor na dvorišču omenjene hiše. Z neprcve-likimi stroški bi se dalo urediti lepo tržnico, katero v Tržiču tako pogrešamo. V kolikor bi še preostajalo prostorov v hiši, bi se preuredili v pritličju za lokale in skladišča, v prvem in drugem nadstropju dvoriščnega traka pu v stanovanja. Na ta način bi poslopje postalo rentabilno zu občino, obenem bi Prilika zamujena ne vrne se nobena 1 pu bila to res lepa mestna hiša, na katero bi bili Tržičuni v resnici lahko ponosni. Kakor že v začetku omenjeno, je to vprašanje mestne hiše, ozir. občinskega doma na novo odprl požar. Zakaj? Zato, ker se bodo morala izvršiti nujna popravila. Ce pa se že ta popravila vršijo, naj se izvršijo tako, da bo odgovarjalo potrebam časa, razmeram in predvsem dotičnemu, ki bo bodoči gospodar .poslopja, to je občini. Cas beži. Jesen in zimu z dežjem in snegom se num bližata z urnimi koraki. Ni čas zu oklevanje, treba je čimprej pogoditi se s sedanjim gospodarjem. Med tem razmiiljati, kako in kje dobiti kredit in kako pričeti z. zasilnimi popravili: vprašati razne strokovnjake za nasvete, preskrbeti načrte, proračune itd. Gospodom od občinske uprave in večini občinskih odbornikov se bo gotovo pri vsem tem zdelo najtežje vprašanje kreditu. Na kratko omenjeno tole: K celi akciji se moru pritegniti vse one faktorje, ki so pripravljeni uspešno sodelovati pri občinskem gospodarstvu. Do sedaj se je delalo vedno le nasprotno in seveda radi tega tudi breuspešno. Občinski odbor je že neštetokrat imel priliko sklepali o nakupih raznih poslopij in o najetju posojila, pa je bil rezulta' vedno isti. namreč, da je o-stalo samo pri sklepih in je končno gospod žu-pan moral poročati na sejah občinskega odbora le negativne uspehe svojega dela. Treba je pa enkrat priti od besedi k dejanju, če ne bo prej ali slej izreklo tržiško prebivalstvo tudi v tem pogledu svojo sodbo nad nami, ki sedimo v občinskem odboru in imamo možnost direktno vplivati na razvoj obe gospodarstva. Z ozironi na navedena dejstva Vam podpisana občinska odbornika predlagava, da čimprej skličete sejo obe. odbora. Na dnevnem redu naj bo točka: Nakup hiše Mallv et Demberger. SENCUR Mladina in javni red. Banska uprava v Ljubljani ruzglušu, du se uvtomobilisti, motociklisti in drugi lastniki motornih vozil pritožujejo, da jih v Šenčurju obmetavajo s kamenjem, sedajo v avtomobile ter se poslužujejo še drugih nerodnosti. Odsihdob se bo vsakega,, žlehtneža' če ne bo puščal tujih vozil pri miru. strogo kaznovalo. Torej mladež - pozor! Lepo je bilo. Na Homcu se je zbralo predzadnjo nedeljo preko 150 izletnikov, šenčurski župnik g. F. Vavpotič, ki je vodil izlet, je o-pravil ondi ob 9. uri sv. daritev in imel ob tej priliki tudi pomenljiv govor. Udeleženci so odnesli kar najlepše vtise — tudi trajne saj jih je gdč. Marica Umnikova nekajkrat u-jela na ploščo. Ob slovesu se je oziralo vse nazaj in vzklikalo: ..Na svidenje! naš drugi Homec!" Pripravimo se! Predpretekli pondeljek je bi-lu sklicana prva godbcna vaja pred nekuj leti ustanovljene farne godbe. V kratkem pričakujemo od notranjega ministrstva tudi skoruj-šnjegu dovolenja za zopetno upostavitev od ranjkega JNS-režima razpuščenega Prosvetnega društva. Fantje — na plan! Treba se bo požu-riti! — Nekateri bi rudi nogometni klub _l'us- Moški pulover D. 29. na zapiruč D. 59.- Daniski čisto volnen pulover D. 59.- 59.- Damska modna vestu D. 49.- — D. 85.- Otroške veste že od D. 20.- naprej Tople damske copate D. 29.- modne D. 55 Najmodernejše dumske torbice D. 29.-, 52.- ' Iz garantiranega najfin. usnju D. 59.- 49.- Kje? pri Savniku! bal" ali ..Zogobrc" ali kali. da bi tako tudi nekateri ljubitelji športa prišli na svoj račun. Ne vemo še, ali naj bi se temu klubu pridružile tudi — hazenašice. KRIŽE Požar. V pondeljek 2. t. m. je okrog tO. ure zvečer začelo nenadoma goreti g. Josipu Šva-bu na Vetrnem. Požar je nastal v čebelnjaku ter je z njim pogorelo preko 50 panjev čebel in ves med. S čebelnjaka se je požar razširil na hišo, katera je pogorela, d očim je bil hlev rešen. Nesreča je še tem večju, ker je bil lu-stnik nizko zavarovan. Gasili so gasilci iz Križa in Kovor.ia- * prihiteli so tudi iz Krunju, ki pu so bili že preje ustavljeni ker ni bilo vode. V tukem slučaju se vidi. kako so domači gasilci z gasilnim orodjem slabo preskrbljeni. Potrebovali bi tri brizgalne, eno motorno na več cevi, kateru bi bila shranjena v domu ali kje drugje v Krizah, nova motorna brizgalna na na eno cev v Gozdu, a ročna pa na \eternem. Ako bi sedaj imeli na Veternem brizgalno, bi vaš-čani lahko takoj ob nastanku ognja začeli z njo gasiti, bi bilo lahko veliko rešenega, dočim se je ogenj že pošteno razpasel, predno so dospeli gasilci na Veterno. Ravno tako je v Gozdu. Ako nustane zopet kakšen požar in naj bi bilo količkaj vetrovno in vroče, se požar lahko bliskovito razširi na vso vas in predan bi dospeli gasilci. Ako pa bi bila nova motor ku v Gozdu, bi vaščani lahko takoj z. njo sto- Blago za deške obleke m D. 12,- 24.- Volneno blago zu moš. obleke D. 40 65.- Cisto volneni moški kamgarn D. 80 120.- Orig, češki kamgarni m D. 155 190.- Volneno blago za trencoute D. 135- 190.- Modro sukno za smučarske in železni-čarske obleke mir. D. 5h 65.- pra Savniku? Kje? pili v akcijo. \ Gozdu bi bila zato bolj praktična motorka, ker je manj prebivalcev in je potrebno zato pri brizgulni manj ljudi in se zaposlijo drugi drugje, dočim je Veterno bliže ostalih vusi in bi preje dobili \eterjani pomoč od drugod. In ko bi potem gasilci prihiteli k požaru še z veliko motorko. no potem bi se ze drugače reševulo, ko bi se pri požaru luliko zbrale kar tri domače brizgalne. Dalje bi morali gasilci storiti vse korake glede preskrbe z vodo. da je ne bi pri požarih zmanjkalo: pu upamo, du bodo to uredili, saj so gusilci tudi v občinskem odboru, u občina luhko intervenira tudi pri drugih faktorjih. CERKLJE Tatvine. Tatovi po naši fari gospodarijo, du je veselje. Zu krompirjem in ostalimi poljskimi pridelki so prišle nu vrsto čebele, oziroma med Najprej je bilo ukradene« v Pšenični polici nekemu čebelarju nekaj, potem pu še v Vasci. lat pobere iz. panja navadno samo nekoliko medu. Panj pa vrže proč. Se bodo že ..opikali." Cnst Dvorjanom! \ Dvorjah so prav čedno prenovili obzidje okrog domače cerkve. Tudi prostor pred cerkvijo so prijetno preuredili. Samo nekoliko žrtev je treba marsikaj m-naredi. Vsa čast Dvorjanom! Sramota: Ze nekaj mesecev sem se po Dvorjah kali mir. z nedostojnim obnašanjem. Kdaj ha tega konec? Ali se tem ljudem ne smilijo bolniki, ki morajo dan na dan poslušati to živinsko rjovenje? Pu saj če hodi človek ob ne- deljah po gostilnah, mesto da bi šel vcerkev, ne moremo drugega pričakovati, kakor da pozi vini. Ce vse ne bo nič izdalo, b:. treba poklicati na pomoč oblast. Dva sveta. Takega človeka, ki pripoveduje, da se je človek razvil iz opice, v jem i, deni na verigo in priženi v zverinjak, kjer ga bodo spet lahko uvrstili med opice. Takega človeka, ki je pred vojsko tak Veleavstrijee, da je pel: ..Kralja Petra tirajo zandarji", po vojski pa tak Jugosloven, da je nošnjo slovenskega znaka smatral zu izdajstvo države, takega človeka bi bilo treba pač onemogočiti. Knjižnica in čitalnica. Tukajšnje prosvetno društvo je uredilo svojo knjižnico in čitalnico v mali dvorani ljudskega doma, kjer bosta odprti vsako nedeljo in praznik popoldne od 1—2. ure iu po litanijah. IZJAVA. V 55. številki našega lista smo objavili dopis nez.nunega dopisnika iz Gerkelj z vsebino, du v sosednji vasi dela preglavice e-lektrika dvema povojnima priseljencema, ki sta igrala z njo dve leti, sedaj jih je pa vsmukni-la za več jurjev in še nekaj stotakov po vrhu, da ne pomaga zavijanje, jadikovanje in pritožbe čez revizijo, tla se je želja po ponovni reviziji izjalovila 50. julija 1955 in da jima na novo iztuhtani instrumenti ne morejo pomagati za pobijanje elektrike ter da svetujemo, naj nikdar več ne prijemata za elektriko, da še vdrugič ne rukne v popravljene pogodbe. Ker se je članek po naših informacijah deloma tako tolmačil, da se nanaša na dva u-gledna posestnika v Zg. Brniku, izjavljamo, da nočemo delati nikomur krivice ter nimumo po- Tople zimske flanelaste rjuhe v vseh barvah samo D. 22.50 Debele 2.20 mtr. dolge flanelaste rjuhe samo D. 39.- Tigraste odeje z borduro D. 26.- Najfinejše, tople rožasie in žakard odeje D. 58—85.- Odeje (Kovtri) D. 85.- 110. Kje? pri Savnikul voda komurkoli očitati popravljanja pogodb uli takih nerednosti, ki jih navaja članek neznanega dopisnika, ki nam je podal netočno poročilo. Uredništvo. RETECE PRI ŠKOEJI LOKI K. tua predstava. Kat p'osvetno društvo u-prizori v nedeljo 15. septembra ob 3. uri popoldan novo ljudsko igro v sedmih slikah ..Zagorski zvonovi". Vsi, ki ljubite pošteno zabavo, pridite v nedeljo v naš dom! Prav posebno še vabimo tiste odre in režiserje, ki reflektirujo na to igro, da si jo gotovo ogledajo. Vse posetnike pa opozarjamo nu strogo točen začetek. Praznik cerkve. V nedeljo 15. t. m. je pri župni cerkvi običajno cerkveno žegnanje. Služba božja je ta dan tudi ob desetih. Pride g. kapuc in iz Škofje Loke. Praznujmo ta dun v poštenem veselju, brez večjegn popivunjn in ruzgrajanju. Pruv posebno še opozurjamo na strogu škofijsku nuvodilu gleda plesu po gostilnah in privatnih hišah. Letina. Sušu tudi nam ni prizanesla. Posebno močno se občuti na otavi in fižolu. Zelo lepo pu kaže ajda. Bog daj, da bi ne bilo kakih vremenskih neprilik. da bo iz obilnega cvetja dozorel dober sad. ZG. PIRNICE Obnovitev naše cerkvice. Te dni je obnovila našo cerkvico znaua tvrdku Belcijan iz. Ko- Samo dokler zaloga traja! čisto volneno 140 cm široko blago za dumske zimske plašče mtr. samo D. 29.-, 39.-, 45- Cisto volneno 70 cm široko enobarvno ¡di vzorca8to blago za dumske obleke v 20 različnih barvah m. samo D. 18.50 Kje? pri Savniku! mende. Z obnovitvijo smo zelo zadovoljni. Za obnovitev imajo veliko zaslugo zlasti g. župnik Platišu in palir g\ Vehovoc ter oba cerkvena ključarja gg. Rak in Jenko. Ta dva sta imela pač težko stališče, kajti v sedanjih razmerah zbirati prispevke ni ravno najbolj prijetna zadeva. Cerkev se sedaj dviguje kakor evhari-stični svetilnik in priča o prav ov ernosti ljudstva. Naša cerkvica je že precej stara, saj v nekem arhivu o njej poročajo že leta lr>17., go-lovo pa je še starejša. Zidana je v gotskem slogu. Glavni altar je deloma v jonskem, deloma v renesančnem slogu, a svetniki Tomaž, Tilen in Andrej ter drugi v gotskem slogu. Vse to pa je napravljeno tako, da je cela sku- pina prav čednu. Na desni strani ludje je kip Srca Jezusovegu v skoraj naravni velikosti. Ta kip je precej dragocen, star že nekaj desetletij, dar Zamenove Polone. Prav bi bilo, če bi Srce Jezusovo ganilo neverne Tomaže, da čimprej e zgrade še posebno kapelico na čast sv. Tomažu, slično kapelici Matere božje, ki je stara /e nekaj stoletij. Po legendi je Mati božja prišla k nam od nekod, kjer zanjo ni bilo več prostora. Ker so jo vaščani sprejeli, jim je dobroto bogato poplačala in stari ljudje pripovedujejo, da od tukrat, ko so sprejeli Mater božjo, še ni nikdar toča pobila. Posamezni darovi pa pričajo, da je bdo tudi več usli-šanj. Kip je prav čeden in tudi njegova obleka je precej dragocena. Pri Marijinem oltarju se je vršilo že nešteto maš, saj je ta kip zelo priljubljen in daleč na okoli znan. K naši Mariji se je prav posebno rad zatekal tudi pok. mariborski \ I.olika dr. Karlin, ki je k njej prihitel takoj, ko so ga Italijani pregnali da ji razloži svoje težave, saj je kot mlad smleški kaplan rad pri njej maševal. Mati božja naj povrne obilno vsem dobrotnikom! ..Domovina" se je menda nekaj obregnila ob našo cerkvico. Kakor vemo, nista ne dopisnik, ne „Domovina" za cerkev prav nič prispevala. Ce jim ni kaj prav, pa naj jasno povesta, saj nam je znano, da bi jima bilo najljubše, če bi cerkvice sploh ne bilo SELCA Občni zbor Kat. prosvetnega društva, ki se je vrši! predzadnjo nedeljo v Krekovem domu, je izredno lepo uspel. CIani so se zbrali v častnem številu in pokazali veliko navdušenja in veselja za novo delo. Izvolil se je novi odbor in upamo, da bo v zavesti velike odgovornosti povsod dajal iniciativo in pobudo članom. Za zaključek so naši pevci pod vodstvom g. organista g. Lojzeta spretno zapeli nekaj pesmi v splošno odobravanje navzačih. Ministru dr. Korošcu se je poslalo zahvalno pismo. Težka bolest je prevzela dve družini v naši fari. Kruta smrt je iztrgala iz njih srede družinskega očeta + Antona Beštar iz Dolenje vasi in Cemežar Janeza iz Bezovnice. Prejšnjo nedeljo smo ju spremili na zadnji poti na selško pokopališče. Pokoj večni obema! Šport Pretečeno nedeljo so se vršile letošnje zaključne tekme strelske družine v Kranju, katerih se je udeležežilo veliko viteškemu športu na- Vzorčasta flanela za perilo mtr. D. 4.50 6.50 Najfinejše vrste flanela D. 9.-, D. 10.-Gladku flanela v vseh barvah D. 7.-, D. 11.-Topli barhet v raznih vzorcih D.?,9, 12.-Moderno karirasto blago zu dam. obleke D. 12.- Volneno fresko blago za dam. obleke mtr. D. 25- Moderno volneno Angora blugo za dam. obleke mtr. D. 22.- Kje? pri Savnikul klonjenega občinstva in strelcev. S svojo navzočnostjo so tekmo počastili tudi sreski načelnih g. Dr. Gregorin, župan g. Pire, komisar g. Mrkalj, in drugi, z svojimi soprogami. Prišli so tudi zastopniki in strelci ljubi j. okrožja, z. g. Hajnriharjem na čelu in bojeviti Domžalčani, sigurni Preddvorski strelci, ki jih je pripelja? g. Dr. Valič, in še mnogo ostalih ix vseh krajev našega okrožja. Tekmovanje je trajalo od jutra do večeru, ter je prineslo sledeči rezultat: Družinski prehodni pokul smo dali zu eno leto strel, družini v Domžale v čuvanje. Na zmagovalni vojaški tarči je dosegel največ točk g. Kostanjeve* iz Ljubljane, kot drugi se je plasirul g. Ločniškar iz Kranja. Na vojaški tarči »Triglav" je prispel s 81 točkami g. Pov-šnar iz Kokre, a na drugo g. Ločniškar z 78 točkami. Na ..Srnjaka" je dal vse razpoložljive moči g. Smole Avgust iz Kranja, ter s 59 točkami dospel na I. mesto. ..letečih golobov" je največ postreljal in vse ..posekal" g. Mohor Ciril. S Flobertovkami so se izborno izknzule naše ..strelice" t. j. gdč. I.ukmanova in Grab-nerjevn, a izmed moških nikakor nista hotela zaostajati g. Mohor mlajši in g. Marenčič Raj-ko lekmovanje se je vršilo ob lepem vremenu in redu brez posebnih ..nesreč". Opazilo se je pa. du so bili naši Kranjčani precej indisponi-ranr. Na tihem pa so nam sveto obljubili, da se bodo do okrožnih tekem temeljito popruvili in ze danes vabijo vse okoliške n daljne strelce, na ..silovite dvoboje v belo Ljubljano". Topla nioš. flanel srajca D. 19.-, 29,- Tople moš. spodnje hlače D. 19.-, 25.- Tople zinis \c otroške reform, hlače D. 6-12- Tople dum- ke zimske reform hlače D. 15 20,- Tople dane- ke spodnje majce z rokavi D. 18.- Kje? pri Savniku! Sfera« 4 GORENJEC« Štev 37 Poseben kotiček Najmodernejši način igranja, iz zadnjega poglavja igre „Pasjeglavci" (godi se visoko v prekmurski ravnini v dobi vladanja Madžarov: za Gorenjsko igra ni priporočljiva. le bolj zanimiva): Pasjeglavec: (Hodi sem in tja) Prekleti Gorjanci! Preklete zadruge! Pasjeglavček: Papa, ti jim uro navij, ti jim reei: Jaz sem gospodar! Ti... (Klepeta kot r-ig-lja). Pasjeglavec: Prekleti občani! Prekleti kle-rikalci! Oče Mačji mesar: Saj boste vi še rihtali, gospod Pasjeglavec! Saj boste še! Pasjeglavček: Pobijmo jih! Postrelimo jih! Kot fazane! Kot krave!.... Pasjeglavčica: Pudra mi je zmanjkalo , pa-paček! — Pasjeglavec: Preklete cajtenge! Prekleli bivši učenci! Pasjeglavčica: Papaček, ali mi boš kupil pudra? Pasjeglavec: Vse mi iz. rok leti. Sto tuvž.ent tožb bom uložil! (Vzame flinto, tisto ki jo je sam sebi ukradel, dve kameradici — pasjeglav-čici in odide na goro). Pasjeglavček: Pobili jih bomo! Pobili jih bomo! Pobili jih bomo.... (Te besede nepre-prenehoma roglja — zapreže v svojo koreto — kravo in se oddrajla k svojemu prijatelčku Tončiku Muhici, ki se pogosto liže okoli cerkvenih vrat, ker bi rad v službico). Pasjeglavčica: (Se mora namazati s kravje-kom. ker nima pudra.) Oča Mačji mesar: (Mrda z usti) Mg! mg! mg! Sto tavžent tožb! Sto tavžent tožb! To pa bo! To pa bo! Mg! (Pride stara baba, reče Mačjemu mesarju: _Bk!" in odide. Zastor pade). Pesnica iz rokovnjaške dobe V vas se je naselil velik mir. ki včasih zmoti ga fazanji dir; pa kmalu bodo lumpje — tatje samo še pot imeli na gore. — Dvanajst dinarjev! je danes cerkljanski šlager. m H L I 0 G L H S I Za vsako besedo v malih oglasth se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 Din I Otomane. divorce. inodrocc in vsa v to stroko .spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik. v hiši g. F. Ažmana. Važno! Modroce! Otomane. spalne di-vane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno Jsnfco Alojzij i *■ dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. jazbeca) Iščem hišnika-fco) naslov v upravi. Globok otroški voziček ugodno prodam. Naslov v upravi. Iščem 15.000 Din posojila, radi izpopolnitve stanovanja. Jamstvu nova hiša s 9 hektarov zemlje, vknjižba na prvo mesto, za obresti prosto stanovanje s trem sobami ali v denarju. V hiši je vodovod in elckiiika. Ponudbe na upruvu lista poti ..V bližini mesta.'". Preklic! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da nisem plačnik za dolgove, ki jih dela moja /ena Sajovic Frančiška iz Rope. Sajovic Joža Rupa pri Kranju. Vina Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarui v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 Razne skupine, kakor gostije, gasilce, društva pridem slikat na dom in to brez po-viška cene. JUG, fotograf, Kranj (sedaj nasproti trg. Savnik) Vse za šolo: Nahrbtniki D. 1!.-, 13--, Aktovko D. 25--, 29-. Aktovke iz garantiranega usnja. / 2 ključavnicama kom. samo I). 37--, 39.-. Usnjene šol. mape D. 33--, 39--, Najfinejše z urnikom D. 15-, 55-, Torbe za na hrbet D. 2n -, 55'-, 75- Zveski za ljud. šolo in gimnazijo: navadni in monopol s ki, barvice puš-ce, šostila, telovadne čevlje itd. KJE NAJCENEJE ? pri !. SAVNIK, Kra*:j Po predpisu slike za legitimacije 4 komade za Din 23'- Vam izvrši JUG, fotograf, Kranj (sedaj nasproti trg. Savnik) Če grmi al' če se bHska Moj fantič vendarle vriska, pa zakaj bi ne, saj se zanaša na Hubertus plašč, kateri ga bo varoval mokrote in prehlada. < Kupil ga je pri Albin-u Jazbec-u v Kranju v največji trgovini z izgo-tovljenimi oblekami na Gorenjskem, o kateri je znano, da se najcenejše kupi. KLOBUKI v veliki izberi-cene brez konkurence. Raznovrstno blago za obleke na isbero, srajce, zimsko perilo itd. Se priporoča A. Jazbec - Kranj* 99 Vsled popolnega renoviranja Kavarne Prešeren" v LJUBLJANI prodamo po zelo nizki ceni vse kavarniške divane dobro ohranjene. Ravno tako prodamo vse lustre „Barok" po najnižji ceni. KAROL POLAJNAR, kavarnar 1885 1935 Izrabite ugodno priliko jubilejne prodaje po znatne znižanih cenah. Manu-iaktura, perila, konfekcije — do 23. septembra 1935. n et j v e v nedeljo 22» septembra poldne Tablice: v predprodaji do sobote 21. IX. po Din 4 Na dan tombole bo stala tablica Din 5•-. I. dobiiek: nov MORRIS AUTO v vrednosti Din 45.500 in 500 dragocenih daril! Polovična vožnja na železnici z nedeljskimi kartami. Na odhodni postaji zahtevajte nedeljske povratne karte! Oglejte si razstavni paviljon na Mestnem trgu v Kranju I /h uredivnfrvr in isdHJnt«!;« odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarn« Tiskovnega društva v Kranju, predstnvnik France Uhernik.