ru
List
17
O hi • • - •
. v'
#c —♦ • - / •
i« '
•V # " N/ f
? • ' t
h 4'
V 't? •
4" iT: •■i .-
. -«
1 . v
1
• V?
.v v ». i •• • » .
Tečaj XLIII

i
Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošilj
po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
V LJubljani 29. aprila 1835.
Obseg: Kmetovalci slovenski, oskrbujte svoje travnike!
Uravnanje kraških voda
O zadevah trtne bolezni, ki jo prouzroči gljivica ..Peronospora viticola
C. k. kmetijska družba kranjska. Prestolui govor ob sklepu državnega
zbora 22. aprila 1885.
(Dalje.)
Naši dopisi.
Iz državnega zbora. Novičar.
Volilno gibanje za državno-zborske volitve
Zamet v stepah
Gospodarske stvari.
bežni dolžni niso. nita resnica je to.
Skoraj
neverjetna, a
popolno isti
Kmetovalci slovenski, oskrbujte svoje
travnike!

Travnik", gotovo za vsakega živinorejca pomena
Kmetija, katera ima za-
polna in prevažna beseda! dostni kompleks dobro oskrbovanih travnikov, pride-
ljuje tudi zadostne, dobre in tečne živinske krme; kjer
pa te ne manjka, rediti more se tudi pošteno, kmetiji
primerno število živine, in gotovih dohodkov daje tudi zadostnega, dobrega in
Velike dobrote, katere travniki slednje leto kme-tovalcem-žrvinorejcem v večji ali manjši obilici ponujajo, ne smele bi se nikakor in nikjer tako čudno in malomarno prezirati. Taka nehvaležnost maščuje se pa vselej tudi sama ob sebi prav občutno nad vnemarneži samimi. Ako se tudi najboljši in najrodovitnejši trav-
nik sporedno od leta do leta
sam sebi prepušča
;
katera lastniku poleg drugih
slednjič popolnoma opeša in totalno onemore. Izpita
ne more več dobre in obilne trave za tečno seno roditi; trava je vedno manjša in redkejša; na pusti zemlji prikažejo se mah in druga za živinsko krmo ničvredna zelišča. To je v posledici vredno plačilo lastniku travnika za njegovo nebrižnost in nehvaležnost. — Davki, delo in trud se nič več ne splaču-jejo in se tudi nikakor izplačevati ne morejo, ako se
tečnega gnoja, in le tam, kjer teh pogojev ne manjka kmet v resnici tudi pri dandanašnjih slabih časih brez posebne nesreče dobro napreduje. Človeško truplo brez duše in kmet brez živine v hlevu sta si vsak iz svojega stališča popolno enaka, mrtva namreč.
Domači kmetovalci-živinorejci pridobivajo največ živinske krme na svojih travnikih. Travniki pa leto najmanjše koristno delo in prizadeti trud prav dobro za letom sami ob sebi čudežev delati in obilnega do- in obilno, koje je na svojem travniku pravilno dognal
od travnika vedno le jemlje in se mu nikdar prav nič
nazaj ne povrne.
Nasprotno splačuje se pa lastniku travnika tudi
brega sena dajati ne morejo. Treba je, da se jim trud in o pravem času izvršil.
Da
trditi moram po vsi
kjl kj^ CA/ OV.1Um U,U|tl;Ul l±\j	aauvuv juj	111 \j ^/1 (x V C/111	1/jVIOUi jlj cm j ti U1U1 in v i tv m ^ ▼
njihove rodovitnosti tudi nasprotno nekoliko povra- pravici, da se vsakoletni mali trud, katerega napredni
cuje
Kdor vedno le daje in trosi, a nič nazaj ne
prejema pride.

kmetovalec-živinorejec v pravilnem oskrbovanji svojim slednjič popolno onemore, uboža in pod nič travnikom privošči, veliko bolje ter po obilnejem in
Nekaj
enakega godi se sploh s travniki po dobrem prirastku trave za okusno seno tudi gotoveje
____ ^ /. u« rr,'	• ^	______ __ ____________mi
mili domovini. Častne izjeme so zelo redke. Ti viri in izdatneje splačuje, nego se mu oni veliki trud
pravega kmetijskega blagostanja puščajo se le preradi iz pozora, katerega v resnici zaslužijo.
?
Leto
letu
polja vsako leto sporedno prenašati. Ako ta res da prirašča na njih neka gotova kolikost trave, dvojni trud, te dvojne stroške in ta dvojni prirastek
terega ima z mučnim obdelovanjem svojih njiv in svojega
katera daje več ali manj sena, kar ravna se vselej po primerjamo in v poštev jemljemo, kolik razloček se stanu in okoliščinah njihove protivnosti. Ako se od nam pokaže! ™	1 J
Tu za malo truda
obilna odškod-
travnika vedno le jemlje in se mu nič nazaj ne vrača, nina, tam pa za krvavi pot dostikrat le — neznatne se za-nj nič ne skrbi, postaja tudi kolikost prirastka obresti! Kdor računiti ume in zna, ne bode mu te-trave na njem od leta do leta vedno manjša, in to na žavno do pravega sklepa in čistega resultata dospeti.
da se pri vsem tem po mili domovini nahaja
še ogromno število travnikov, kateri so na preobčutno
škodo komu? Odgovor: Splošnemu blagostanju!
Zal
Ker je pa »malomarnost
m
ebrižnost
za
XV CI J C jJčV ,, 111 O« 1 U 111 cl 1 U U i3 L 111 „11 U1 I t/ II U ij u uvu	— • *------ 7------------JT---
travnike tudi eden najstarejših podedovanih kmetijskih škodo splošne blaginje popolnoma vseskozi zanemar
grehov, je po mili domovini še prav mnogo mnogo
jeni!
Tu so prava podoba močvirja, tam zopet vsi s
tatin kmetovalcev (ne napreanjaKovj, Kateri še vedno starimi, uže obraščenimi krtinami nakupcani, ^ mislijo, da, kakor je v tem obziru v preteklosti bilo, so zopet bolj puščavi, nego travniku podobni itd. itd.
, da jim morajo Prav veliko je takih slučajev, v katerih bi se pre-
drugje
mora tudi v prihodnje ostati
to je
travniki brez vsakega truda njihovega
zadostnega
obilna voda raz travnik z le nepomenljivimi stroški od
sena dajati in čudeže
delati; mislijo, da travnikom peljati dala; stare, nerazkopane krtine so pri košnji
svojim prav nikakoršne hvaležnosti in nasprotne lju- velika opovira, a na popolnoma opešanem in opustošenem
k


>.
i A %jtT*
.i . s*-' j-	r
•	> V
/ a
V^V v
134
travniku pa tudi kaj kositi ni. Za davke od takega
za delo na njem po koscih izvršeno mora
travnika
pa lastnik ravno tako drage novce
trositi, kot
bi jih
ko bil bi njegov travnik v najboljšem stanu polne čas je, da se
Največ škode napravijo, in sme se reči redne škode vsako leto povodnji kraških voda. Njih uravnava bi bila velika dobrota za prizadete kmetovalce in
moči
obilne rodovitnosti
blagostan gotovo dobro ne vpliva vplivalo ne bode.
kar pa na njegov gmotni
eč v
biti hvaležna Klubu
in skrajni oke vzame. Kranjska dežela mora
111
>
in tudi dobro korake v tej zadevi storili ter do\
turistov", kateri je uže
Da ta nepremakljivi kapital donaša lastniku za njegov trud prav obilnih, dobrih, srednjih, slabih ali pa tudi še celo nikakoršnih obresti in poglavitno
iskavanje kraških
oda
od
konj
njega
podkuje, tako bode
odvisno je največ Tu velja: „Kakor kdo mu do polzkih potih vozil "
Umestno bi bilo, denarjem podpirala
kater ko
denar Za Z
teko.
detje 2
vršiti se bode zamoglo le na podlagi vednostnih
kavanj
največ le pod zemljo bi tudi dežela to priza-
konečno uravnanje iz-
pre-
Na tem mestu hočem čast
Toraj ob kratkem: Kjer travnikom potrebne vode kaj da se je uže storilo
primanjkuje, naj se, ako mogoče, voda o pravem času na-nje napelje. Premokrotni travniki naj se, kjer je le mogoče , poprej ko se na njih kako drugo koristno delo prične, po drenažah ali pa po pokritih jarkih preobilne vode oproste. Onemoglim in opešanim travnikom gnoji se med zimskim časom prav koristno po tem
itateljem poročati
Gospod Franc K
kaj da se ima storiti
iz Dunaja je v mesečnem
shodu „ klub a turistov" oddelka kranjskega 17. t
v Ljublj
to 1
m
Poročevalec je v svojem kraških dolin (Kesseltlialer), katere se dajo" raz deliti po
govoru načrtal preded
odtoku
oda
primernim m dobrim kompostom, s superfosfat- K prvi skupini pripadaj
ki so Ljublj
Krka
mm gnojem, koščeno moko, pepelom in mavcem, oziroma z apnom. Taka gnojila so sladkim travam in
cirkniška
kraji
Kolpa
planinska dolina; v teh
Pivki, potem ložka
se bode
aznim travniškim detelj
hrana, njih pi
pravi živež, pr
po katerih prično krepko in čvrsto rasti
tečna
po
za sedaj od strani „oddelka za preiskavanj e
jam" delovalo, posebno pa hočejo preiskati pod ze-
meljske odtoke Pivke in Un
pa ob enem na travnikih tudi mahovje niti ovire naglega odtoka teh vod
ter po možnosti odstr
in kislo travje samo ob sebi. Da se opešani travnik oddelek se sedaj s tem peča, da
Goi
imenovani
menjevalno enkrat
pokosi, a enkrat
svetujejo napredni kmetovalci-živinorejci), da se pr
lično na lahko gnoji.
_	.	napravi porabljiv vhod
pa popase (tako v globoko Pivško jamo, ki je med Postojno in Planino.
z gnojnico ali pa drugim gnojem po- šalo se bode po
tej jami je na dnu tekoča voda
Iz te jame sku
da se vsako pomlad s travniško brano pošteno
odi nazaj priti v postojnsko jamo tei
prevleče in potrebi, pa je najvažnejše oskrbovalno delo s čolni se po vodi voziti
travnika pri kraji
Tal
delo izvršeno o pravem času
Med pivško jamo
pa tudi Bog zna, kakovega truda in zamude časa ne
stane, a rentuje se pa jako dobro ter se lastniku hvaležno, gotovo in točno splačuje. Ti
bovanem travniku raste bujno, je okusna, daje obilo
na tako oskr^ Podgradu
podzemeljske hodnike tako popraviti, da bole mogoče
.	. „____ in po-
stojnsko je gotovo tudi v zvezi brezdno „črne jame".
Ako se bode posrečilo gori imenovano zvezo napraviti, potem bodo skušali zvečati pivško jamo z jamo pri
dobrega in tečnega sena, in posledica temu je tudi ta
da lastniku travnika tudi več onega malik
;
1
Manj težav delalo bode preiskavanje odtokom
cirkniškega jezera v planinsko dolino
----------—	»	m. a	lil CC 11 XV C*/J IVI OVJ JJUU.
palcem prijetno čuti, v njegov žep po najgotovejši poti priroma.
Naj se toraj tudi za travnike po moči malo več in pravilneje skrbeti izvoli!
se pod škocijanskem gozdu na dan
ker pridejo v
i i
vanje zveze med Uncem in Ljubljanic rabila se bode „Vranja jama" pri Ljubljanskem vrhu.
bode pa preiska v to svrho po
Gospod Ki
azlagal je potem
kako
od
tok podzemeljskih voda pospešiti ter tako zabranjevati
povodnje. Za to sta
dva
Uravnavanje kraških voda.
Vsled popolnem predrugačenih razmer ne more dandanes kmetovalec izhajati pri tistih dohodkih kot
jam ali pa
edstva: ali iztrebljenje
azsirjenje jam z razstreljevanjem
red nekatei
letine leto za letom
silijo
desetletj
y
ce
tudi bi se
tile dobre
namen je klub turistov tudi uže dovolil 1000 gold je pričakovati, če se delo dobro sponese podporo tudi od kod drugod, ker
narodno-gospodarski pomen
ta
da
dobi
es tudi velik
razumnega posestnika misliti
Višji davki, dražje življenje itd. gospod Ki
Tudi o povodnjih, kijih napravlja Račna
zemlje preustrojiti, da bi mu donašala veče dohodke Marsikatero nepriliko ni se poprej zdelo kmetovalcu
kako obdelovanje bivalcem te kotline
, daje
nasvete, kako priskočiti na pomoč pre-
so:
v	t	j i	T • l •	^
ker so mu travniki in polje vedno obrniti je zlasti pozornost
Nasveti g. Krausa
Naslednjim krajem v Eačni dolini in zunaj nje
še dosti rodili za njegove potrebe. Sedaj pa, ko razumni kmetovalci na vse strani premišljujejo
1
kako
svoje dohodke pomnožiti, uvidevajo na raznih krajih
kod se napajajo
Šentjurskim studencem, o katerih
ve, od
tudi potrebo uravnave voda, katei vodenj silno veliko škodo delaj
2
Ponikvam pri Zagr
----j------— - — ~ — »	j/> ^u^ia^u j JJV rvci
jim ob času po- voda dobravškega otoka, ne ve se kam
po katerih se odteka
Tudi na Kranjskem delajo povodnje mnogo in
škodo, katero je na vsaki način
3
Jami pri Ponikvah
deloma zelo veliko
če se hoče blagostajnost kmetova ohra
trdi, odteka potok pri Mali Račni.
. Jami pri Mali Račni, kamor
katere se, kakor
se
niti
da izvršiti
Se ve da uravnavanje voda ni lahka reč, ter se
o.
Jami pri Krki
zdi
poro
Di
silami ter z državno pod
zuje zopet na dan
j
zginja
potok
se neki ona voda prika
zbor je tudi uže sklenil v to
ho do
Razen teh krajev bi se morale jemati v poštev
voliti na leto pol milijona goldinarjev in tudi Kranjska
kotline v obližji
bode deležna tega denarj
liki
rupe
>
od prvih zlasti one pri Ve
ako se sploh kedo
Loki, Lučki Dolini ali kotlini pri Lučah
o ka
oglasi. Deželni zbor, oziroma odbor, imel bode pravico zahtevati podporo iz tega zaklada in na njega se je treba obračati v vseh teh zadevah.
terih se nikakor ne ve, kam oddajajo svojo vodo
Ce bi se potrdila sumnja, da se prikazujejo iz rupe velikanskega studenca pri Krki vode Račne doline, prišlo bi se vsem nepriličnostim na isti način v
135
okom, kakor postopa v tacih slučajih kraški komitej avstrijskega turistnega kluba, to se pravi, da se 6d kakega znanega odtoka, vretja, sledi podzemeljska reka proti vodi gori ter se odpravlja z razstreljeva-njem, kar zadržuje in zajezuje vodo. Za to delo priporočal bi se gosp. Malnar iz Struge, ki je opozoril uže pred nekaterimi leti na enak projekt in mu ne manjka niti poznanja kraja niti sposobnosti.
Kar pa se tiče odtočnih razmer dobravskega potoka, niso le-te tako jasne, kakor prej imenovane. Zagraje prihajajo od nezadostnega preseka požiralnikov, v katere ni mogoče iti. Ne preostajalo ne bo nič druzega, kakor poiskati v sosednem Golem Vrhu naravne predihe in po onih, na kojih dnu bi se našla tekoča voda slediti, v meri doline dalje prodirati; ob enem, bi se moral razširiti kanal.
Če pa tacih naravnih predihov ni, preostaja le še poslednje sredstvo: barvanje vode in opazovanje, kje se bo prikazovala, da se potem od tod pričenši prodira proti vodi gori na uže naznanjeni način.
Mogoče je, da se kaže res pri prodiranji po studencu pri Krki rogovila v žlebu, po katerem se more, kakor javljajo poročila, precej daleč iti; rogovila pa bi mogla držati le proti Lučam ali Zagracu. Jama pri Krki morala bi se tem gotoveje preiskati, ker bi se z razširjenjem tega podzemeljskega odtoka Račne doline ne napravljala nobeni niže ležečih kotlin kaka škoda, ker je od Krke pričenši dolina skozi in skozi odprta.
Ker razmer pri mlinu pri Mali Račni ne poznam niti iz lastne skušnje, niti nimam natančnejih podatkov, ne morem presojevati, če bi se moglo tudi od tod dalje • prodirati proti jami pri Ponikvah; želeti pa bi bilo, da bi se ta kraj preiskal zaradi sosednje dobrepoljske doline, ker se sme misliti, da pripomorejo vode pri Ponikvah k poplavljenji dobrepoljske doline in da se potiskajo va-njo vsled podzemeljskega zajezovanja.
Ravno tako potrebno bilo bi tudi preiskati vodotok konec podpeške jame v dobrepoljski dolini, ker se o njem ne ve, niti odkod prihaja, niti kam zginja.
Posebno pa tu povdarjam, da se morajo pre-merjeni podzemeljski prostori vedno tudi vrh zemlje zaznamenovati in se v meri, ki jo zaznamenujejo vrste dolov (dolin), iskati naravni predih."
C. kr. kmetijska družba kranjska.
■ 0
Seja glavnega odbora dne 19. aprila 1885.
Seji predseduje družbini predsednik gospod baron Wurzbach-Tanuenberg; navzoči so podpredsednik g. Jos. Fr. Seunig, tajnika namestnik g. A. Brus in odborniki gsr.: Goli, Kastelic, Jerič, Neveklovski, Robič, Murnik, AVitschl in dr. Maks Wurzbach.
Vlada poročala je družbi s svojim dopisom iz dne 4. marca t. 1, št. 2029, da bode državno opravništvo tudi letos kupovalo zasebne plemenske žebce pod onimi pogoji, kakor prejšnja leta. Vlada prosi družbo, da
ona to svojim podružnicam sporoči. Vladni dopis vzame
glavni odbor na znanje , kakor tudi ukrep tajništva, ki je sporočilo na podružnice uže odposlalo.
Prošnja vodstva meščanske šole na Krškem za amerikanske trte se reši s sporočilom, da je družba pri ministerstvu potrebne korake storila, da dobi ame-rikanskanske trte.
Vprašanje Antona Petkovšeka in druzih čebelarjev iz Lip, ali ima občina Št. Vid nad Vipavo pravico, pobirati od vsacega panja čebel, ki se jih v Št. Vid na pašo pripelje, 10 kr. pristojbine, odstopi se deželnemu odboru.
Prošnje občine Mozel za dovoljenje enega somenja družba ne more podpirati.
Občina Koprivnik v kočevskem okraji, ki prosi za enega plemenskega bika, se je opozorila na vsakoletno dražbo plemenske goveje živine.
Podružnica boštanjska prosi potrebno ukreniti, da se na šoli v Boštanji uvede kmetijski poduk. To prošnjo odda glavni odbor s primernim dodatkom c. k. deželnemu šolskemu svetu.
C. k. poljedelsko ministerstvo je načelno dovolilo premiranje goveje živine letošnjo jesen v Kranjski gori ter zahteva načrt tega premiranja. Sostava tega načrta naroči se družbenemu tajniku g. Gustavu Pircu.
C. k. deželna vlada je z dopisom iz dne 10. aprila t. 1., štev. 729, glavnemu odboru naznanila, da bode tekom tega meseca enketa zborovala, ki se bode pečala z novo postavo o komasaciji zemljišč, ter pozivlje glavni odbor, da pošlje v enketu tri svoje zastopnike. Dopis vlade se na znanje vzame ter ukrene, da pridejo k enketi oni gospodje odborniki, kateri so se uže
lansko leto za vdeležence pri tej enketi vladi naznanili.
C. kr. ministerstvo poljedelstva je z dopisom iz dne 28. marca t, 1., št. 4049, družbeni predlog o subvencijah za kmetijski poduk za leto 1885. tako rešilo, da je dovolilo, kakor prejšnja leta, podporo podkovski šoli se štirimi ustanovami (ne 8, kakor je glavni odbor prosil) in ustanovo za enega Kranjca, ki obiskuje kako višjo kmetijsko šolo. Druge predloge je ministerstvo zavrglo, ravno tako prošnjo za podpiranje družbenega lista „Kmetovalec".
Prošnja občine Spodnji Log za podporo pri nakupu šolskega vrta se zaradi primanjkanja vsake take zaloge mora odbiti.
Na novo se sprejmejo za ude v družbo sledeči gospodje:
Franc Rozman, posestnik vvŽabnici,
Franc Kuralt, posestnik v Žabnici,
Franc Gabršek, učitelj v Radečah.
0 zadevah trtne bolezni, ki jo prouzroča
gljivica „Peronospora viticola"
Vsled sklepa letošnjega občnega zbora c. k. kmetijske družbe je ona po predlogu podružnice v Novo-mestu prosila c. kr. finančno ministerstvo, da naj dovoli odpis davkov za tiste vinograde, ki so napadeni po „Peronosperi" enako, kakor se dovoljujejo za vinograde po toči poškodovane. Glavni odbor je prošnjo takoj odposlal ter dobil ta-le odlok:
C. kr. finančno vodstvo za Kranjsko.
V Ljubljani 21. aprila 1885.
Št. 3849 iz 1. 1885.
Dopis.
Vsled neposredno pri visokem c. k. finančnem ministerstvu vložene prošnje od 19. marca 1885, št. 342, v kateri se prosi za naredbo, da se uvrsti škoda pro-uzročena po gljivici „Peronospora viticola" med one elementarne nezgode, za katere se davek odpisuje, se čast. glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe na podlagi odloka c. kr. finančnega ministerstva iz dne 14. t. m. št. 8893 naznanja, da imenovano ministerstvo ni v stani vsled sedaj veljavnih naredeb prošnji ustreči.
Priloga se v privitku nazaj pošilja.
Dimiz m. p.
Oastitemu glavnemu odboru c. k. kmetijske družbe
v Ljubljani.
136
*oiitiene stvari.
Prestolni govor
ob sklepu državnega zbora 22. aprila 1885
Častiti gospodje obeh zbornic državnega zbora!
Sklepaje ustavno dobo Vašega postavodajalskega delovanja izrekam Vam z zadovoljnostjo Svojo zahvalo in Svoje priznanje za pravo spoznanje in oceno držav-
nih koristi, ki ste Vas pri Vaših
vodili in za po
žrtvovalnost, ki ste jo kazali pri Vaših sklepih vrsta imenitnih predlogov, katere izročevala Moja vlada,
je
f Cela
minuli dobi
bila
predmet Vašemu delo
vanj
Voj
moč države dobivala
svojo podpo
po
Vašem domoljubnem sodelovanji in se je izdatno utr dila, ob enem ste pa skrbeli za sredstva, da so se invalidom dohodki zboljšali, da se bodo preskrbele zapu-
ščene vdove in sirote tistih
ki na vojski padej
da
se bodo podpirale družine tistih, ki se ob času oboi
ževanja k vojakom kličejo.
Vsled volilne reforme, kater
st
sklenili, zadobilo
je veliko število pridnih državljanov najpomenljivejo političnih pravic (volilno pravico) in ste razun tega izvrševanje volilne pravice v jako mnogobroinem razredu
velikoposestnikov v Moji kralj lajšali.
češki izdatno po
Jako mnogo ste se ozirali na duševne koristi vseh narodnosti po državi po dobro prevdarjenih sklepih, ti-kajočih se izgoje in izobražbe mladine, kakor tudi ste po ustanovitvi novih ali razširjenji uže obstoječih učnih zavodov svojo posebno pozornost obračali na obrtniški poduk, da se zboljša in požlahtni domača obrtnija.
Tudi položaj nižje duhovščine bil je predmet Vaše
skrbljivosti in sočutja, ter ste skrbeli, da se
• •
izdatno zboljša
resnici lepe vspehe
doseglo j
Vaše delovanje na polji narodnega gospodarstva
taisti
t.
e pa
ledu ca-in trgo-
prometa.
Po postavah, tikajočih se razširjanja skupi stro-ogerskega carinskega področja in po pre£ rinskih tarifov, pospešili ste izdatno produkcijo vino, — s tem pa, da ste sklenili večjo vrsto pogodeb s prijatelskimi državami, povzdignili ste mednarodni in pravni promet.
Da ste dovolili izdatne svote za uravnavo Dunava, ste koristili tako državi kakor tudi Mojemu glavnemu in prestolnemu mestu Dunaju posebno veliko.
svojimi sklepi o ustavu obrtnih nadzornikov in s spremembo času primerno obrtnega reda in na rudarske postave, podprli ste malo obrtnijo, vredili ste razmero med gospodarji in pomočniki in skrbeli ste poslednjim za varnost življenja in zdravja.
Ob Vašem sodelovanji nastale so postave na korist kmetijskega stanu, kako da se je varovati goveje kuge in kako taisto zatirati; komasacijska postava; vreje-vanje vodotokov; postava o pospeševanji deželne kulture
podobnih ustavov podpirajočih obrtn
kmetijstvo
tem, da ste jim polajšali davčno dolžnost k ugodnemu
razvitku
tem
cr
da ste vpeljali postavo proti pri kreditnih operacijah in na varstvo upnikom dolžnikom, ki
olju ti j i
proti
so postali nezmožni plačati in povrh te^a še upnika oškodovati nameravajo, obvarovali ste prebi-
valce pred sebičnim izsesavanjem i v obrtnem in trgovinskem prometu
vtrdili ste zaupanje
lezništva
Kar ste storili glede razvoja naših železnic in že
ploh
vredno
stroj hiti danes skozi Ari; z \ razširil se je d
določbah tarifo
popol
priznanj
--------^	p ll^ UČIL
z izdelki v najskrajne iztočne
ed
ob
Parni
m e j e
ki
podržavljen jem železnic
Mrež
tolikanj
odaj
a
pri
nila se je deloma po državuih zgradbah
avstrijskih železnih cest popol
xh
deloma po že
katere so na podlagi postave v lokalnih že
leznicah zdelali zasobniki, tolik
občila v
da
eči meri vse dežele deležne
so koristi tega
Vašemu priza-
devanju se je tudi posrečilo vredbi jako težavne
v
podarskem oziru jako

in
severni železnici za državo in za narodno
pot vgladiti
pome
o
vprašanja o
na način, kakor bo dobro
ospodarstvo
delo
Z raznimi drugimi postavami, ki ste jih sklenili
kako
Vam
predložil
moia
lada, deloma
kakor ste jih sami predlagali, vstregli ste raznovrstnim
potrebam prebivalstv
Ce tudi
zarad pospeševanja kulturnih nalog
•	^	_ _	O
finance obtežile, se je vendar posrečilo s povzdigo kme
tijstva, katero smo
večimi izdajki dose

kako
tudi
s hvalevredno pripravljenostjo, s katero ste poviševanje davka Moji vladi dovoljevali, napraviti nam izdaten
korak proti smotru postavljenemu'na ravnotežje v državnem
vzdignil in jako vredne poroke imamo za to. da usodno
gospodarstvu. Državni kredit se je izdatno po
rešimo še naloge, ki nas čakajo na finančnem polji
Častiti gospodje obeh zbornic državnega zbora
ste storili
► v po
Kakor Vam rad pohval ravno tako se smete sami ozirati na dop
priznavam
pol
zavesti
ste svojo dolžnost storili za bla
do
movine in blagostanje Mojih narodov, za katere vse enako po očetovski skrbim.
Dobre razmere, s katerimi smo z vsemi državami.
opravičujejo našo nado, da
bode državi mir tudi za
naprej ohranil. Pod blagodejnim vplivom tega miru nadaljevala bode Moja vlada dovrševanje s stanovitnostjo in zvesto udanostjo za državni blagor pričete naloge, da končamo, kar smo z Vami pričeli, da se prične zopet novo delo na ustavnem polji in da dosežemo smoter, kakoršnega nameravam, želim in se ga nadjam.
Sedaj Vas pa priporočam vse božjem varstvu
za
gotovljajoč Vas ob enem Svoje nepremakljive naklonj nosti, sklenem zasedanje državnega zbora.
državnega zbora,
glede povodnih stavb sploh in pa ona, kako da naj se ampak toliko glasneje kličemo po državni pomoči
odpeljujejo škodljivi hudourniki
(Konec.)
Avstriji se ne gane ta način samolastne pomoči.
To
prebivalstvu na
pa nas nikakor ne zadržuj
da
Da zavarujete nesreče po povodnji, kolikor je to kmetih, katero ima toliko trpeti pred potepini, ne prišli
ravno v človešk
moči
>
pričeli ste jako obširno vreje- vspešno na pomoč
vanje voda posebno po Tirolih in Koroškem s tem
da
ste privolili izdatno državno podp
Večina komisije je izrekla, da zveza med obema
tisto vrejevanje načrtama postav ni tako tesna
da bi se druga brez Govornik ne more se pri
raztegnilo se bode tudi na druge dežele in se bode mo- druge ne mogla sprejeti	______ ____
ralo najprej v Galiciji po povodnji tako silno poškodo- družiti temu mnenju. Zbornica poslancev stavila je po
pričeti, da se država in dežela obvaruje še večih stavo o kazenskih naredbah pred ono o ustanovitvi pri
nesreč, ljudje pa občutljivih stisk in težav
Nemale zasluge pridobili ste si za industrij
in
silnih delavnic zarad tega, ker se mora najprej ustano viti postava, po katerih se morajo oni prijeti, ki so
kmetijo po vpeljavi poštnih hranilnic, založnic in drugih namenjeni za prisilne delavnice, ker po čemu bile bi
take naprave, ako bi se prisilj
ne mogli doseči
so premembe volilnega reda v velikem posestvu češkem
Deželni zbori ozirali se bodo najprej na to vprašanje, in pa trgovinskih zbornic oni stranki odvzele krog 15
potem bodo še le privolili stroške za take naprave
Kdor
tedaj eno hoče, mora hoteti tudi drugo. Zveza obeh postav ie tako tesna, da bi ne bilo potrebnega vzroka
glasov, tako da uže danes vsakdo vidi in z roko more prijeti, da bo prihodnja večina državnega zbora izdatno
večja, kakor dosedanja.
Da tedaj levičarji v volilni
za
, ako bi se ena odbila in vse tako borbi sploh propadejo, je uže sedaj gotovo; po vsem nujno prizadevanje pozgubilo bi se kakor voda med pe- gotovo je pa tudi, da „kluba združene levice", kakor je
drugo postavo
skom
da se tajiti
da
obstoječim napakam bil do sedaj, v prihodnje ne bo več, ker odcepavajo se
mnogokrat vzrok v tem, da se postava dosti strogo ne
To pa je stvar uradov, pa ne postavodajstva
izvršuje
To se ima samo vprašati
jeli
rok napak ni v tem
5
da so postave pomanjkljive ali da se celo pogrešajo, in ako se temu pritrai, treba je pomoči. Poročilo komi-
uže veliko-nemški elementi, ki bodo imeli svoj „nemški klub".
Izmed odličnejših levičarjev žuga vodju He rb s tu zelo neugodna osoda, ker
sij
zanikava potrebo takega postavnega
zdravila
pa
ga dosedajni njegov volilni okraj ne mara. Govorilo se je sicer, da mu ponuja mandat dunajsko srednje mesto, ako treba tudi nemški
pri tem pride samo s seboj v protislovje, ker konečno okraj češkega velikega posestva. Toda radikalni Herb-od vlade zahteva, da naj eventuelno predloži načrt po- stovi pristaši ne marajo spraviti ga samo na rožicah stave. Res je, da se je stvar sprožila v zbornici po
do novega mandata, temveč zahtevajo, da naj prevzame
slancev in to od vseh strank, ker se je vsestransko ču- kandidaturo v onem kmetijskem okraju, kije dosedaj
tila potreba za spremembo postavodajstva. Vlada vstreQ
imel zastopnika kneza Schwarzenberga.
Cuje se, da
je zadovoljno izrečenim željam, predložila je svoj prav hoče Herbst prevzeti bojno kandidaturo onega okraja,
v
miru izdelan načrt postave zbo
in ta je načrt z nasproti pa se je tudi knez Schwarzenberg izrekel
malenkostnimi premembami brez nasprotja strank spre- da vsakakor ostane sam kandidat ondi.

jela
Poročilo tedaj trdi, da po eni strani v postavo
Še
bolj živahno je volilno gibanje na Dunaji, pa
dajstvu ni treba premembe, in po drugi strani zahteva tudi sploh po Nižeavstrijskem, kjer bodo povsod ali
da naj vlada stori, kur se poročila samemu demokratje ali pa veiikonemci in antisemiti (judežrci)
poročilo
nepotrebno zdi in kar je vrh tega vlada uže storila
v boj
Govornik dalje še obširneje doKazuje neutemeljenost levičarske kandidate.
stopili zoper dosedajne poslance oziroma na
poročila
nadrobno pomenljivost posameznih pa
Iz druzih dežela še ni tako zanesljivih poročil, ker
, deloma
grafov, se dalje sklicuje na to, da imajo na pr. na se še deloma gibanje ni tako živahno pričelo, Francoskem uže zdavnej še veliko bolj stroge naredbe pa traja še le tiha agitacija bodi si za stare ali nove
kandidate; kolikor se čuje, bo volilni boj v Galiciji
zoper
potepuhe in vkljub temu se beračem tam ne godi
slabele, kakor v Avstriji, in konečno priporoča sprejeti živahen deloma med strankami poljske narodnosti,
V	*	. .	•	«	^	MA.	mm	■■ v	A	«i A	m	1 w	rn	rn	m m >m	« A	v	«
obe postavi po sklepu zbornice poslancev
Dalj
govoril je grof Leo T h
poglavitno pa med Poljaki in Rusini. Tudi na Ceskem
pritrjujoč sicer bo poleg boja med Cehi in Nemci boj proti onim ne
poročevalcu manjšine, vendar pa je predlagal, da se zanesljivim poslancem, ki ali glasujejo z levico (Tilšer)
ali jo pri vsakem važnem glasovanji potegnejo iz
postav
vrne odseku
Predsednik ugovarjal je temu predlogu, ker je proti zbornice.
opravilnemu redu
Tirolih bo baje baron Ig. Giovanelli zopet
Dalj
svetovalec
govoril je še vladni zastopnik ministerijalni prevzel svoj prejšni volilni okraj, v katerem je bil
a
potem poročevalec večine baron Hye zadnič izvoljen švigovec
in konečno sprejele ste se obe postavi po sklepu zbor
niče poslancev
Zallinger.
daljnih dveh sejah rešilo se je še vse ostalo gra- in pa med Bismarkovci.
Tudi na nemškem Štajarskem in Koroškem kaže se očividno nasprotovanje med patrijotičnimi Nemci
divo izrekoma kraj verni železnici.
železnice in pa pogodba o se
Med Slovenci upamo, da se bodo volitve vršile primeroma mirno in zato toliko častneje za Slovence.
Volilno gibanje
za državno-zborske volitve.
Na podlagi Najvišjega patenta z dne 23. aprila
1885. leta razpisal je gospod deželni predsednik baron Win kler splošne nove volitve državnih poslancev za Kranjsko, in so določeni za njih izvršitev v zmislu za-
Zabavne stvari.
amet v stepah.
kona z dne 2. aprila 1873., drž. zak. št. 41, in zakona
Poljski spisal Mihal Grabowski, preložil L. G. Podgoriean.
(Dalje.)
Na večer me je pohodil gospodarjevih sinov eden
z
dne
oktobra 1882., drž. zak. št. 142, v krajih
j
na
ta, ki sem bil zjutraj sešel se z njim
pa
pozdravil
vedenih v članu
8., na zadnje omenjenega zakona Za volitve poslancev kmetskih občin dan 28. maja 1885. leta; II. za volitve poslancev
me
sledeči dnevi:
t
neprijazno me je povprašal misliš še dolgo časa ostati tukaj ?"
r>
Nu
j
gospod
Od
sem mu
da
zoper mojo voljo
hta
čin dan zo. maja isoo. leta; n. za voiuve pusiauuev	mu,
v	1	t	• • 1	I	_	_
mest in trg. v dan 2. junija 1885. leta, in za volilni zapodila me le-sem; da pošteno nadanm Jih, ker so me
zbor trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani
junija 1885. leta; III. za volitev poslancev ve
prejeli pod svojo streho in da otidem precej
?
dan 3
likega posestva dan 5. junija 1885. leta.
Ravno tako vršile se bodo tudi volitve v vseh druzih deželah deloma z a d n j e d ni meseca maj a, deloma v prvih desetih dneh meseca junija t.
Volilno gibanje je uže povsod jako živahno. Levičarjem, ki so vlado Taaifejevo šest let podirali, je štreno zmešala in nado na nove ustavoverne čase popolnoma
odvzela cesarjeva beseda v prestolnem govoru. Vrh tega
ko hitro
bode vreme — kakor koli ugodno. Pogledal mi je bistro v oči, kakor bi bil hotel prodreti v globino mojim mislim, naposled pa je dejal: „Do nagrade nam ni nič
čer.
na
do nikakoršne; vreme se upokoji, uže sedaj, odhajala je vijavica, ponoči gotovo vstane popolna ti-hota. Če bodeš hotel odpeljati se, zgodaj zjutraj ne
bode nikakove zapreke. Povedal mi je, da bode lahko
spremljal me na poti, da bi po snegu
težko vozil se
na kolih, obljubil mi je
»
da na sani naloži voz
Vd al
138
sem se vsemu temu, a dečak, kakor bi bil zadovoljen, trenotek zdelo se mi, da jo zapušča boj
ker sem bil sprejel njega
ker
et, zapustil
ko
me je ne
so bile nje oči vlovile se z mojimi očmi, nasmijala se
do cela jasnega obraza, ternuč nekoliko promenjenega je, odločno je ubrala pot in približala se moji postelj
in z nekakim neprijaznim nasmehom	x:u ~* 1 * - - - *
Vesel sem bil, da se skoro izkopljem iz te ječe

Vlolči
začuje tvoj glas
rekla je
n
če hočeš živeti! če kdo
izmed kmetov, ki nisem mogel umeti jih, tako čudno so pogineva oba
5
če se domisli kdo, da sem jaz tu
f
se veli do mene. Ali ta dan se mi je zdel, da je po
sebno dolg; večer je bil še neprijetnejši
ajveč dol

n
Čudil sem se tem besedam
dehnil nisem več
u
Tiho bodi
rekla mi
gočasen. Legel sem spat, hotel sem ga skrčiti in pri- se bila bala
da
zopet
praviti se, da rano vstanem in odpeljem se; ali vsi ti
nevedoma ne spre
in kakor bi
položila
čmerni obrazi so spanec
gonili
mi je čez ustni prste. Ti prsti so bili goreči, če prav
od mojih trepalnic, je na celem telu tresla
kakor da jo mraz lomi
Ko
Ukradla se mi je v dušo slutnja nekake velike nesreče, sem videl tako ginjeno, zabil sem popolnoma sam na-se
očeh teh
na krilih njih glasov
?
da
v njih
r
molčanji je tičala nekova grožnja , ali vsaj bivalo neko nekako grožujo : neznano sovraštvo. Poznal sem , da sem v divji stepi, posebna usmiljenost do te bedne in boleh
popolnoma sem zgubil samosvest, da prihaja k meni z
se svarilom. Prošinila me ie neka
zli ljudje in hudodejski dogodki niso bili nika- želel sem
da
koršna redkost; ko sem premislil naglo zmeno
ki je
bila po vrnitvi polotila se starčevih sinov, jel sem su-
sem se
krai in
ne tresla je zima in bojazen, umeknil klopi, posadil sem na-njo devico na
nnti
da
namere, ki
ti utegno, kar se mene niso prihajale na misel
če
imeti slabe
sem nje ramo
ni dedu, niti žen
posaditi se, račila je nakloniti se
svoje prsi. Rad
dala
me; pomolčala j
nekoliko trenotkov, naposled pa je, kakor poprej, z jako
skama, ko sem bil iz začetka zašel k njim na hutor zadržanim glasom spregovorila
(samotino). Ali ni mučila me boj
toliko, kolikor
neprijetna očaranost mojega čutja, ki je popreje proši nila bila me z njim gostoljubnost in dubrodejna pripro
obesil mojega očeta
ne:
9
r>
Ti
tisti vlastelin
ki
J?
Ali jaz?
stost
j
udskih
govo
vskriknil sem, nisem znal, o čem
ev.
D
Blezu o polunoči sem zadremal na nekoliko tre
notkov, ali moje misli so probuj
drugam krenile in
r
Molči
mi je s celo dlaniio zaslonila usta
rekla je
epetaj. če hočeš kaj po
odpeljale me daleč od časa in prostora
vedati, ali boljše bode. da nič ne govoriš in poslušaj
ko sem bil Ti si tisti vlastelin
obrnil se na svojem trdem ležišči in ozrl po izbi, obti- strij
ki
obe
ti tisti vlasteli
mu-jega očet
ded in
čale so moje oči na nekem nenavadnem predmetu, ki nisem mogel razjasniti si ga, dokler se živejše nisem
pripotov da nas
K
da
si nas
5
spomnil z menoj.
sem in kaj vse je minole tri dni godil
se
selu.
poznaš, se seboj odpelj
izbi ni bilo temno, gotovo je bil vstal mesec, da
se to znajo vsi!" To trenotje so se n
vsi znajo, da si »oiskal v stepah, pogubodeš v svojem
mi
vse
kar
odprle oči in razjasnilo se
dosle bilo
je svetil na vedrem nebu, ker če prav s priprosto svet- blodil sem slučajne lobo ni prodiral zamrzlih oken, vendar je preganjal te- nikov, zato sem bil moto in na nasprotni strani delal cvetličasto, bledo sre- bimi nameni prišel
med
mi tajna zagonetka
dovine Krasnojarskih ubež
sumu
sem nalašč
se sla
» •
brno zaveso.

Od
grozi velika
miost
njim
Lehko sem sodil. da mi
/
topljivih vzorov , ki so bili po šipah hude sem došel iskat krivičnih
prete ljudje, ki me
to je
ubežnih posl
d i j o
da
zime očiti risek, odlikovala se je belejše in živejše nt- Znal sem, kako težko se bodem odtegnil njih pestem
kova
podoba
kakor sneg
?
bele
je bila ženska podoba

podoba
ke
i
sem sam^bil z dvema slugama vred, izmed katerih
device, ki je poprejšnjo noč v sanjah eden je bil Žid, — znal sem, da ne bodem kos njih
spremljala me na podzemski svet po mrazi in vijavici. koči, močni tri pokol
Mislil sem, da zopet sanjam, ali otrl sem oči, pi
sem se, da
jetnejše pa mi je bilo to, ker je
razkačenih kmetov. Najnepri
sodila m
d
vidim res in na tanko nekov nem predmet, sem umoril jej očeta
Poznal sem žensko podobo
tudi nje črno kito
, zavito
po vratu. Videl sem živo osobo, ki je neznatno in skrbno
(Dalje prihodnjič.)
gibala
bližala se mi
m
rota v tem dom
je bila zopet hčerka in si-
ona je mogla skozi zavešene duri
v sosednji izbi priti, da nihče ni videl
j
čeno sem se čudil nje
idnemu prihodu
ali neizre-
a, ali
Naši dopisi.
Gorice 26. aprila.
Objavljeno je, da je c. kr.
prav za prav: krilila je bosih nog — in v sami košulji namestništvo v Trstu gosp. Fr. Zepiča, pristava sloven je bila
brado. Cesa ie iskala todi?
Mlad
v košulji, zvezani z rudečim trakom pod skega oddelka kmetijske šole v Gorici, imenovalo udom
zakaj je bližala se mi? izpraševalne komisije za sposobnost ljudskih učiteljev,
sem bil. tega bitja prikazen ni mogla strašiti me,
in sicer za kmetijske predmete. Da S G t el gospod, podali te device prisotnost tukaj in o tem časi je neizre- piran od neke strani, za trdno nadeja, da postane po
čeno zmela me! Vrtelo se mi je po glavi, ko sem videl, odstopu našega odličnega strokovnjaka gosp. Povšeta
ali prav za prav: ko sem čutil, da se bliža mi. Sama vodja naši kmetijski šoli, temu se pri nas na Goriškem
je drhtela, ko je bližala se. Časi je koraknila in zopet ne čudimo, kajti treba je le naše razmere poznati, in
koraknila naprej, a koraknila in zopet koraknila nazaj, takoj se ve, da je pri nas vse mogoče. Ali čudimo se pa
Samo gibljaj
rokama si čul: imela je roci pred seboj
i
a
pri
visokem c. kr. namestništvu v Trstu ne vedo
sklenjeni, kakor da moli, a zopet obe razprostrti, kakor koga udom komisije imenujejo. Kdor ima ljudske učitelje iz kmetijstva izpraševati , mora v tem predmetu
bila o temoti ali slepoti iskala pravega pota sem jo videl, da giblje z rokama, zdelo se mi je
Ko
da
vsa)
mesečna, da časa nisem
sam izprašan biti. Novo imenovani ud izpraše-o bledi mesečini, zato sem mislil, da utegne biti valne komisije pa ni nikdar obiskaval kako kmetijsko
spi in meži, pa blodi po moji izbi
Dolge
šolo, ni niti naravoslovec in
v svojem časi videl
genil, čudil sem se in naglo oprl ob ko- navadno gozdarsko šolo v Križevacu. Ali ni na priprav-
niolec. Ta trenotek je tudi devica stopila nazaj
uže je bila blizu mene
gleda
pazil sem, da ne spi
?
ali
da
niči v Kopru g. prof. Kristan izvrsten strokovnjak, ali
ni potovalni učitelj
g. E. Kramer
izprašan učitelj za
in da o pristopu ni bila mesečna. Res je ta više gospodarske šole? Ali je za slovensko kmetijstvo


139
w
na Goriškem zadostljivo. da izprašuje iz kmetijstva ne-
strokovnjak? Kaj poreko k temu učitelji, kako zaupanje dru zamorejo imeti na drugi strani kmetovalci do učitelj katerim je kmetiško zmožnost nestrokovnjak ocenil
časte, ko
so nam samo upanje vzb
za bodočnost

in
pa prezirajo, ko so bili uže faktično mnogostran-
Gospoda, to se pravi v rodoljubnih srcih
kaj poreče k temu g. prof. kmetijstva na pripravnici v
Kop
koj
tako rekoč nadzoruje kmetijstva
ne-
sko zaslužni
pogum tlačiti, ne pa vzbujevati. Brez zamere, pa pra
! Pokoj
dop
zmožni ud izpraševalne komisij
Gorice 27. aprila
so uže volitve za državni zbor razpisane izvršene do 8. junija. Politično društvo „Unione", kateremu je glasilo irredentarski „Corriere", je uže imelo
vična kritika mora na dan tudi za take prilike nemu poštenjaku pa večni mi
Ljubljane. (Volilno gibanje za državno-zborske
Tudi za Goriško volitve na Kranjskem.)
mora
biti
litve za državni zbor, in to
č
za 28. dan maj
Kranjsko razpisane so vo
za k m e t i j s k e o
2. za mesta in trge za 2
shod
ta
namen, in sicer v Gradiški ter bi spravilo rado kakega kandidata , katerega bi se veselil tudi tržaški
„Indipendente«. Prošta Valussi-ja bi „Unione" rada
izpodmeknila in bo za njegov sedež vsakako hud boj. Coronini Irredenti tudi ni po všeči; pa je grozdje to
b r t
b
dan junija; 3. zatrgovinsk nico v Ljubljani za 3. dan junija; 4. za velik
posestvo
pa za o. dan junij
Najveselej
najvažnejša novica za Kranjsko pa tudi za vso dose
danj
večino državnega zbora je ta, da j
gospod grof
pot še prekislo
ga
hoče tudi „Corriere
priporočati
Hohenwart odločno izrekel svojo pripravljenost
dalj
v
se
kakor pravi on in ;;Indipendente" iz oportunstva. Pa o klubu
prevzeti poslanst
dotičnih kandidatih
namerah prihodnjič več
pa
tem je dosedanjemu
desnici državnega zbora tudi zagotov
soboto smo tukaj spremili k večnemu počitku vživa zaupanje
najspretnejši, najbolj skušen vodja, ki tudi ob enem
Antona Tomana, učitelja v pokoji, ki je doživel visoko starost 83 let. Uže pred 25 leti je bil doslužil na
tedanji gla
potem
več let
vzorni šoli goriški svojih 40 let
niče,
sarjevo
in ima veljavo v vsih krogih d
pa je
ne manj kakor pri vladi in pa zaupanje ce
(Več slovenskih poslancev iz Kranjskega) in
isti soli prostovoljno poučeval. Rajnki gospod tajnik trgovinske zbornice porabilo je
je bil skoz in skoz možak stare korenine, pravi sloven-
ski poštenjak
čist
načaj, kakor malo takih. Za svoje
vanje
voj
na Dunaji pri sklepanji državnega zbora še
v to
dobe je bil on v Gorici prvi Slovenec
t
da so si ogledali tamošnji tehnologični muzej in ž njim
mčar
ki
na
poučeval. Pred 25 leti
kr. učiteljišči in drugod slovenščino
prvi slov- združene obrtnijske šole
Dvorni svetovalec E
ske slavnostne leta končavala,
on prvi uvedel tudi sloven
vse
gov
s kakoršnimi
takrat šolska
dila
bil
Ko se je v Gorici Slovencem trda
on tako rekoč
go
% -
talnice; bil je njen predsednik
spoda skem , veselil
in pa prof. Pfaf razkazavala sta jim zelo uljudno oddelke tega tudi za našo deželo velevažnega zavoda.
(Knafelnovih ustanov) za dunajske vseučilišnike
s Kranjskega se je za letošnje šolsko leto razpisalo
Večna hvala
ki so
telj in vodja goriške či- ravno sedaj deset po 240 goldinarj
vzoren njen hišni go- pa gre tuli marljivim in modrim oskrbovalcem
% m «	m	_	_____t/
zasluženi možak, ki je bil rojen na Vipav- začetkom neveliko ustanovo pomnožili do tako veli-bil je povsod spoštovan in se je, kakor otrok kanske svote?
(Konkurs Tschinkelnove firme) razmotava se
, ker upniki sprevidijo, da bo firma po vsi
vojih nekdanjih učencev, kedar je slišal o njih
napredku v življenji, sosebno če so se odlikovali tudi v narodnem oziru.
dina sedanj
d
Sprevoda se je udeležila šolska mla- moči
dosti ugodno
vod j
z dotičnimi učitelji; prišli so tudi
tudi korist upnikov in kakor vse kaže
Udeležba
rednjih šol in nekaj čitalničnih udov k sprevodu, tudi do sedaj uže dobra
bodo po tej poti ohranila vsa ona podjetja, ki so bila
se
nam je zdela sploh premlačna ravno od
Zdaj dovršena likvidacij
~ _ mi____i
ke strani, najbolj pa od strani čitalnice
nas je najbolj osupnilo, ni bilo na mrtvaškem enega venca, in goriška
firm ..Avgust Tschinkelnovi sinovi" in pa „Theodo

Kar pa Tschiukel" pokazala
da
se tirjatve 558 strank s
čitalnica bi bila morala v prvi druge tirjatve v svoti 1,700.000
vrsti s takim krasom nekdanjega svojega predsednika žil upravnik konkurzne mase
niti skupno svoto 8,100.000 gold. spoznale za veljavne, zoper
gold. pa je ugovor vlo
Se
teku tega meseca
počastiti. Taka opustljivost se mora najmanj netaktnost imajo se pričeti obravnave vseh združenih Tschinkelnovih
imenovati, naj zadene Petra ali Pavla. Slavno predsed
firm
z
mstvo si s tem gotovo ni hvale zaslužilo
znamo poročiti, kako svoje može ob smrti časte pa ne vidimo. Kakor da
bor
jati moramo, da
niki, katerih so baje nekateri uže sedaj izrekli
Lahih pripravljenost v to, ne da bi bili še vedeli pogoje
sebe
imeli v Gorici mož na iz- ministerstvo naredbo
(V obrambo obrtnikov) izdalo je pravosodno
s katerih zaslugami bi se nam bilo ponašati! Gra
škoda
po kateri se bo od njih odvrnila
kolovodj
ki so jim jo do sedaj prizadevale cesarske kaz poznajo nobene prave nilnice s tem, da so mnogo izdelkov izdelavale po tako
asproti obrtnikom mnogokrat ni
mere pri ocenjavanji naših rodoljubov, ene po časnikih nizki ceni, da tem
*
osebnostimi
Ta dopis sprejeli smo izjemno, akor
bil
kar j
proti načelom našega uredništva. Gospod
3 več obstanka. Ministerska naredba se glasi tako se peca z n Da se kolikor moč odpravijo ponavljajoče pritožbe
dopisnik naj oprosti, da smo dopis okrajšali in mu odvzeli kui
obrtovalcev, da jim delo v kaznilnicah pripravlj
_ - ___- ^ j	Vi	1 •	•	t	•
sicer zasluženo ojstrino. Da smo pa dop
je ljubezen do kmetij in povsod delali. Mi
sprejeli, vodila
kon
ter škoduje njihovim interesom, se zaukazuje
za katereg
blago
bodemo vedno
višjim državnim pravdništvom, katera'imajo vodstvo
v
Slapu, vemo, kakošno hvalo
poznamo službovanje gosp. Zep
kaznilnicah, nasledj
na
da
J
bil na Goriško šolo
w
J
on dolžan gosp. prof. Povšetu
?
Pri onih obrtnih delih, imenito pri krojaških, črevljarskih, mizarskih itd., katera se v državni režiji v kaznilnicah opravljajo za vnanji
prejet m vemo, kaj se je vse go- promet ali pa za privatne stranke
dilo, da se je delavnost gosp. Povšeta v blato povaljala. Ob-
žalujemo strast onih gospodov, ki jadikujejo po gosp. Povšetu, ker ostavi Gorico pa zavratno vso možno poskusili ga politično umoriti in mu
, naj se cena za posamične izdelke tako vredi, da bode brez škode za
V svojem listu hinavsko delo, kolikor moč, jednaka isti ceni, kakeršno nastav
v resnici so
delovanje v Gorici popol
onemogočiti. Pa tu ne mislimo
žurnalistov judovske „Neue freie Pr
lista
Dovol
si bodemo
v
se
ljajo prosti obrtovalci za jednako vrsto izdelkov naj se pri obnavljanji pogodeb s privatnimi podjetniki o oddaji kazenjskih močij določi plačilo v toliki meri,
ampak slovenskega da se kolikor moč izogne oškodovanju obrtovalcev po
goriški kmetijski šoli.
pri priliki izgovoriti besedo o tej konkurenci
Vred
v kolikor se to ni uže zgodilo, naj
se v vsaki taki pogodbi privatni podjetnik zaveže, da
140
ne bodo v zborniškem okraji, v katerem je kaznilnica, prodajal izdelkov, kateri so se napravili v kaznilnici ter tako ne delal konkurencije malemu obrtu; 4) novi
Novičar iz domačih in tujih dežel.
cenovniki in tarifi o mezdi predložijo naj se v odobrenje pravosodnemu ministru, predno se definitivno nastavijo.''
(Mestni odbor ljubljanski) z dosedanjimi svojimi
Dnnaja.
Vkljub
viharnega volilnega g
ibanja
odmevajo še ocl vseh strani jasne in odločne cesarjeve besede iz prestolnega gibanja, da bo njegova vlada z vstrajnostjo in udanostjo za blagor države hodila po odborniki imel je včeraj svojo zadnjo sejo. Ker bodo dosedanjih potih, da se tako doseže, kar je bilo v odborovi seji navzoči že tudi novoizvoljeni odborniki zadnjih šest let pričetega, po namenih, željah in nadah,
Tako odločne
in se ima voliti tudi nov župan
zahvalil se je izrečenih v prvem prestolnem govoru.
JLUL 10 \j JL111CL V Uliti IUU1 JL&Vs V ** U^ClUj	/Jtiii Y u/iii	jvj	vvvum t i t v l±i jj i votuiu^ai v t v i u #	jli^julv^ v* a	w
včeraj župan Gras seli i posebno še onim odbornikom, besede cesarjeve levičarjem še vedno bobne po ušesih ki so iztopili, pa se je zahvalil tudi vsem ostalim odbor- levičarskih in ako se kažejo še toliko pogumne
ven
nikoin
kratko
omenjaj e
delovanja zadnjih
pet
let.
darle povsod proderajo znamenja obupnosti.
Cez šest
Županu zahvalil se je v imenu in s pritrjevanjem na- tednov polegel se bo vriš, znan bo izid volitev in pre
stopilo se bo na uvrstenje izvoljencev pa osnovo klu
bov.
Gališki „Czas" hoče
vedeti, da se novi državni
zbor snide meseca septembra, k razpravi adrese, izvo
zočih odbornikov dr. Zarnik.
(Kanonik in seminiški vodja dr. Kulavic) preselil se je zadnjo soboto z Dunaja v Ljubljano. Na
kolodvoru pričakoval ga je vodijev namestnik gospod litvi delegacij in dovolitvi trimesečnega proračuna, tako dr. Lampe. Zvečer priredili so mu bogoslovci zasta-
veničko.
(Odbor »Matice Slovenske") zboruje danes (v sredo) 29. aprila ob 5. uri popoludne v Matičini hiši
na Kongresnem trgu št.
Dnevni red:
da se bode nadaljevanje moglo odložiti do srede meseca
Oktobra meseca naj bi zborovali deželni
Tako se ugiblje, pa
januarija.
zbori, novembra pa delegacije, gotovo odločenega še ni nič.
Angleška. — Na razmere med Angleško in Rusko ozira se sedaj ne samo vsa Evropa in Azija, temveč ves
Potrjenje zapisnikov o LXVII. odborovi seji in svet.
o XX. rednem velikem zboru.
. Naznanila prvosedstva.
Žalibog so se te razmere zadnji teden še nekoliko poojstrile. Sicer zagotavljate še obe stranki dobro voljo mir ohraniti, toda svojoglavnost, nekoliko uže stor-
Volitev prvosednika, njegovih namestnikov, bla- jene priprave, deloma tudi hujskanje dela razpor zmiraj
večji in večji, poglavitno pa stvarno ojstro nasprotje v
da
gajnika in pregledovalca društvenih računov.
4. Volitev odborovih odsekov.
5. Poročilo tajnikovo. . Poročilo gospodarskega odseka
Posameznosti.
(Prva seja
olj ene trgovinske zbornice
mi
kranjske) bila je po naročilu gospoda trgovinske nistra minulo soboto dne 25. aprila s sledečim dnevnim
redom:
. k. dvorni svetovalec gosp. Rudolf grof Cho-
rinsky odpre trgovinsko in obrtno zbornico:
srednji Aziji, katero bolj in bolj tišči v boj, kaže, je sedaj vojska uže vendar postala težko izogibljiva. Ako bi ne sedaj odložila, nastopila bo gotovo v prihodnosti. Ker naravno je, da vpliv Ruske v sosedni ji
Aziji raste in raste, vpliv oddaljene Angleške pa, katera je dosedaj v svojih kolonijah iskala samo
le
svojega
dobička
>
pojema
Državni zbor
2
angleški obravnaval je ta ponedeljek zvečer predlog
vladin o privolitvi vojnega kredita 11 milijonov angleškega pH 110 milijonov gld. našega denarja. Pri tej
ustanovitev'zbornice, volitev predsednika in pod- ^^Tiki govoril je ministerski predsednik o razporu z
predsednika.
Po tem dnevnem redu pričel je gospod dvorni svetovalec grof Chorinsky zborovanje s tem, da je naznanil naročilo ministrovo, pozdravil izvolj
odbornike
ekel pripravljenost vlade po
moči podpirati delo
Rusko eno in pol ure ter je jasno razložil dosedajne dogodbe; naglašal sicer tudi dobro voljo ohraniti mir, pa tudi zahtevajoč pooblastila, dovoljen kredit porabiti za vsak v brambo koristi in časti države potrebni korak. Zbornica odobravala je Gladstonov govor in
vanje trgovinske zborn
konečno pa je pozval sta- zahtevan kredit dovoljen je bil soglasno.
rosto odbornikov gosp. Ho rak a, da prevzan.e začasno
Ruska odbila je zahtevo Angleške, preiskovati

predsedništvo, da se izvoli predsedništvo. Ko se je to kdo je zakrivil prvi boj na afganski meji. Raztrosila zgodilo, prebere gospod tajnik M urnik poročilo volilne se je po komisije, po katerem so bili izvoljeni v trgovinsko in
angleških
časnikih uže
vest, da hoče
car uze
toda
obrtno zbornico
to
Vaso Pet
Pakič
v trgovinskem oddelku gospodje Franc H
Josip Kuš
?
Fr. Ks. S
?
Miha
oditi v Moskovo in izdati tam vojni manifest, ta vest se preklicuje. Nasproti pa je očividno, da se delajo vse priprave za vojsko.
Angleška
Perd
v obrtnijskeni oddelku pa gospodje: Blaž
Times"
trdi, da bo angleško vojno brodovje sporna prodrlo skoz Dardanele v slučaju vojske.
har, Omersa, Pavšl
Ribič
dalj
J. Baum
g ar t
in K
in
Horak, Jenk Poklukar Eicheltei
KI
O. Dolenc, Dovg
»
Kolm
Krsnik, dr. J
Žitna cena
5
n. U . IViGAli, XV U 1 U1 d u j U1 OU1U ) Ul. v.
Fil. Zupančič in Žitnik, konečno pa
v Ljubljani 18. aprila 1885.
Luckm
Potem navedel je g. tajnik statistične nadrobnosti volitev, pri volitvi predsedništva pa sta bila pri navzo-čosti 17 odbornikov dosedanja predsednika J. Kuš ar za predsednika, J. Horak pa za podpredsednika soglasno z vsemi glasovi razun lastnih zopet izvoljena in potem seja sklenjena.
Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 83 kr.
7 gold. 74 kr.
turšice 5 gold. 53 kr.
sorsice
banaške
6 gold
53 kr.
rži 5 gold 20 kr.
ječmena 5 gold. 20 kr.
prosa 5 gold. 85 kr.
ajde 4 gold. 71 kr.
ovsa 3 gold
57 kr.
Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire.
Tisk in založba:
Blaznikovi nasledniki v Liubljani.
»