4 ' P r i j e t n e PERPOVEDI sa V ■ "7 .-r/. Is N emf hki ga naflovenili mladi duhovni v’ Zelovfhki du* hoTflini*i, VZeloui 188 2* Nstifnil Ferdinand n d Kleinraijr. % 1 * 41219 • ( > Jesuf je v fr; to Ijndftvu v’ perglihah govoril, ino l>ren perglih ni govoril jino. Mat. 1 3 , 3/|. V;. . ' MoMUS ■* . 1 . Preljubesnivi mladi 4 Slovenzi1 ^Stara navada je med nami eden drugi mu kaj v’dar pernefti, kader fc ohjifhepd, alj k’ hifhi pridemo. Pofelmo otrozi fe vefefijo ftarejfhov, bratov in fefter, kader imajo danm priti; na proti jim letijo, ino od dalezh prafhajo: „Raj fte pernefli?“ Tudi mi vam, preljubi mladi bratji in feftrc ! kaj le'piga ino d ob riga perne- femo, sa v^felje in podvuzlienje. Zbe'dne, pri¬ jetne bukvize fo, polne šalili perpoved, ki naf prav po dom azile vuzliijo bogoljubno ino pofh- teno shive'ti, zbafno frezhnim, in vezimo sveli- zthanim biti. Kaj pa je boljga, kakor to! Perpovedi te fo bile od prezheftitiga, vifo- kovuzkeniga gofpoda Krifhtofa t Shmida, Ko- rarja na Nemfhkim, mladim ljudem pofelmiga prijatla, is pifem ftarih zhafov nabrane, in zhed- no obdelane. Vam, ljubi otrozi, pa tudi odra- fbeni ino vfi, ki fte ljubim otrokam prijatli, fmo jih mi po braterno naflove'mli, farni febe flove'nfhine prav pervadit’, vam pa s’tim da- ram vefelje naredit’. Zhe bi vam nektere befede nesnane hodile, imate druge sravno vloshene, morde Lel j safto- plive; faj ve'fte, de fmo is vfih krajov ( Sloven- fkiga sb rani , ino bomo fpet na vi e kraje raspo- flani Gofpodov vinograd flovenfkiga ljudftva ob¬ delovat j potreba jej de fe dobro povfodi saftopmo* ^ Is ljubesni vam bukvize te podamo, s’ljn- besnijo jih berite tudi vi, ino pa moiite sa naf, naj nam vftnilen Bog dobriga duha da, fe sa fveli rnafbni ftan prav vredno perpraviti, de ka¬ der k’vam pridemo, eden drugima po pravi poti v’nebe'fe pomagamo. — Sdravi bodite! Bog vaf obvari,! VZeloVzi perviga Roshenzveta i83a. ; Mladi duhovni. 1, Pravi Bog. P rebival je en bogoljubcn kerfhanfki fantej v’ hifln eniga malikvavza, ino je vezhkrat k’njemu djal, re- kozh: »Le farno en Bog je, ki je vit varil nebo ino sernljo. On daja fonze in desli. Ort vidi vfe nafho djanje ino nehanje, in flifhi nafhe molitve (shebranje). On fam je prav shivi Bog, ki nam lehko vfe hudo in dobro poverne , naf isvelizha in pogubi. Vfi ti va» fhi maliki pa drugiga nifo , kakor jilafti blatniki, is perfli narejeni ; oni ne flifhijo ino ne vidijo ; nam nifo pomagali, ne 1'hkodvati vftan.«— Pa nevernik ni hotel refnize pofluhniti. Pergodilo fe je , de mosh od dama odjide. Fan- tej vseme med tim eno palzo, iri6 vfe glinafte malike rasbije. jSamo eniga, ki je nar vezhi bil, zeliga pu- fii, ino mu fhteklazho (palzo) v’ roke da. Mosli, kader damii pride , fc vef ferdii. sadcre : »Kdo je to naredil?" Fantej odgovori: »Miflite, deni vafb vezhi malik tvoje manjfhi bratune potokel?« »To ni mo- gozhe , satrufhi mosb nad fantain; fhe nikolj ni ro¬ ke smcsil. Ti fi to ftoril,' ti hudobez, ino sa to tvojo' hudobo bom tebe s’ palzd do linerti ftokel." Fantej pa vefprijasn rezhe: »O kar fe ne jesite! Zhe vi fvojmii maliku tiga ne savupate , kar lim jes s’fvojd drobnd roko dopernefti Sam ogel, kako bi on " pravi -Bog bil, ki je nebo ino sernljo vftvaril! Mali- kvavz omolkne (obrieme), premifli, fhe tiga malika sdrobi ; poklekne, in moli pervobart praviga Boga. Oj frezhen je ta, ki Boga prav fposna; Nar bolfhi Ozheta v’ nebcfih ima. 2 ; >2* Dober o z h e, ^^eki dober o zb e je bil, ki je savolj potrebnili opra¬ vil v’poglavitnim mefti desbele fianval; mati ino otro- zi fo pa na priftovi dalezh od mefta prebirali. En¬ krat pofhle ozhe otrokam eno polno fhkrinjo farnih lepih rezhf, sravno pa pifmo, v’katerim je sapifano blo : »Ljubi otrozi ! le bogabojezhi ino pridni bodite; ino tok bote k’malo k’meni prifVili. Le vefelite fe ! v’ tajifti hifhi, ki fim jo sa vaf perpravil, vam fbe imam veliko lepfhih darov s - hranjenih.« Otrozi fo od velikiga vefelja sazheli med febo govoriti, rekozh r »Kako dober fo pazil nafli ozhe , in koljko vefelja nam naredijo! Prav is ferza jih radi imamo, zhe jih ravno ne vidino, ino bi jih she vezli ne posnali. Tudi mi jih hozhemo prav Časvefeliti , ino ftoriti vfe, kar fo nam pifali. Oj kako fe vefeli- mo dobriga ozheta , de bi jih le enkrat videli! « Na to rezhejo mati: »Ljubi otrozi! kakor vafh ozhe na semlji s’ vami ravnajo, ravno tok tudi Ozhe nebefhki s’ ljudmi ravna.« Ljudje fhe preljubiga Boga sdaj, fe tok ve, de ne vidijo; alj on nam daja tolko- terih lepih darov-fonze, luno in svesde, roshe, fadje ino fierneno sernje; vfe to nam kashe njega ljubesen. .Svčto pifmo je pa tok rekozh eno pifmo od Boga, v’katerim nam fvojo voljo rasodeva, ino nebefe obe¬ ta, Oj tam pazli tam naf zbaka fhe vezho vefelje, ino fo lepfhi rezbi sa naf perpravlene, kakor nam jih ta fvet dati samore. »Na novo hozltmo tedaj Boga prav ljubili , po njegovi volji shiveti , in biti veleli fv-etih nebef. Tam- o kaj bomo Boga od oblizhja do oblizhja gledali, ino neisrezheno bo nafho vefelje.« Ljubimo s’ zeliga ferza Boga; Vfe kar imamo, imamo od nja. 3. ^rezhua mati s’fvojima finama, je velik prašnik (fvetik), ino djala je ena shlalina gofpa na desheli fvojina linama: »Oh de bi mogla fhe jes dones v’ zerkvo, tamkaj s’tolko taushent sbranih ljudi' Bogu vfamogozhnimu zheft ino hvalo dajat! alj kaj pomaga!' vraeSo pefh jiti je s’a mene predalezh , ino nafha kuzhija nam je sdaj sa nizh, kčr lino morli konje sa lilo prodati.« Ro zli n o lina kuzhijo is pod pojate (vosnize) po- Ogneta, ino fe perpravita mater v’ zčrfcuv pelati, zbe je ravno dalezh v’ njo bilo. Mati fe vfede, ino shlabna mladenzha , nameflo konjov, vlezheta. Ljudi fo lolse polile videti mater tok bogoljubho, ino finov tolko otrofhko ljubesn. S’ selenjam ino s’ zvetjam Io jima zelto od meftnih vrat do zerkve nat- rofali, ino od velelja vpili: »Blagor prefrezhnej mate¬ ri , ino nar shlahnej finama! « Nar shlalinejfhi otrok na fveli je, Ki ljubi Boga in pa ftarejfhe. * * * V’ tim vefelim fhumi perpelata blaga Jinova do zerkve. Bogabojezha mati sTolsriim ozhmi pred altar poklekne, ino moli is zeliga lerza, rekofch: »Dober Bog! blagoflovi (poshegnaj) moja lina, ino daj jima,, kar vefh , de je nar boljfhi sa nju.« Mladenzha mater fpet damu pelata, ino fe svezher '4 velelo k’pozhinku fpravita. Kader jih mati drugo .jutro budila, fta obedva fladko fpala, lepa, blaga, kakor dva angelja—pa nifta vezh vftala. Malike s’pervizh mertvih linov, ki jih je ljubila , mozhno preftrafhi ; alj kmalo fe je potolashila , rekozh: »Vflifhal h , do¬ ber Bog! mojo molituv. Sdaj fposnam , de je ena lehka, frezhna finert to nar bolje , kar Ji vmerjozhi ljudje sa posheleti imajo. Per tebi lta sdaj lina moja, Semlja je bila preborna jima otrofhko ljubesri sadofti poplazhati; sa ta del Ji jih ti v’ nebefe Itfebi vsel.“ Pravizhni fe vmrčti lar ne boji, t Saj ve, de per Bogu tamkaj shivi» > 5. Brat i n o f c f t r a, IVlartinek ino Anka fta bila enkrat farna doma, Pojdva Anzhka! je djal Tinej, prav dobriga kaj sa jefti jifkat, de fe bova prav dobro najedla.« Anka rezhe: »Grem s’tebd, zhe e« tak kraj vefh , de naj nobeden videl ne bo.« »Le pojdi, pravi Tinej. Greva v 4 mlezhno s-hram- bo, tam bova eno fkledo fladke fmetane (verhnje) polisala.« Anka pravi: »Tam naj bo Jofed videl, ki s’vunaj derva zeple.« »Tok pojdi v’ kuhajo s’ meno , je djal Tinej , v’ kuhinfki omari je pifkar medli (fterdi), kruh fi bova vTija pomozhila.« Anka pravi: »Tam naj lehko fofeda vgleda , ki per fvojmu oknju fedi ino prede." »Tok pojdva pa v'klet jaboke jeft; tam je prav temno , de naj nobeden videl ne bo-« 'v S Anka pravi: »O moj ljubi Martinek ! alj sa ref miflifli , de naju tam nobeden videl ne bo? Alj nizh ne vefh sa tajifto oko nad nami, katero fkus vfaki sid gleda , ino tudi v’ temi fvetlo vidi!" Tinej fe preftrafhi ino rezhe: »Prav imafh, lju¬ ba fefterza! Bog naj tudi tam vidi, kjer naju ne vgleda obeno zhlovefhko oko. Nikjer tedaj hudiga neftoriva!«' Anka je bila velela, de je Tinek njene befede v' fcrzu obzhutil. Dala mu je eno salo (lepo) podobo , nakaterej je bilo boslije oko, s’ fvetlim sharkini obfjano, ino od fpod sapifano: Bog vfc vidi, in vfc vč; Greh fe delati ne frae. Lepo vrč m e. n . / v*-'e bi le smiram fonze fjalo!« je djala Neshiza v' enim oblazbnim , deshovnim vremeni. Sgodilofeje, kar je sheljela: žele mefenze ni blo meglize videt. Velika fufha je na njivah ino po travnikih veliko fhkodo naredila. Tudi Neshiki fo roshize ino selifha v’verti venile ino fe pofufhile; ino njeni len, ki fe ga je tok vefclila, fhe ni sa en perft dolg israftil, »Vidifh sdaj, fo mati djali , de je desha ravno tolko potreba, kakor fonza! Ino ravno tok bi tndi sa naf ljudi dobro ne blo, naj bi le farno jafne ino vefele dni imeli; tudi oblazhni dnevi terplenja ino bridkolli morjo priti zhres naf, de pravizhni ljudje hiti pcrhajamo.« Dcsh sa fonzam mora hiti, Sa vefeljam shaloft priti. 6 6 . H u d o vreme. Jesdil je fvoje dni en barantava (tergovez) is fejma (terga) damu, ino je imel- zulizo (ronz) duarjov sa febo pervesanih. Desli je tok mozhno namakal, de je moshu do kashe preinozhilo. Bil je slo nejovoljn, de mn je Bog tok flabct vreme na pot odiozhil. Perjaha sdaj tergovez v’ eno veliko hofio, kar trepetaje vgleda tolovaja sa potam preshati (zhakati), s’ pukfho v’ njega nameriti ino isproshili ; alj pulfer je bil od deshvanja moker, ino sa to fe mu ni vsbgalo, Barantavz konja s’ojftrogo fpodbode, ino frezhno vjide. Kader je bil she ras vfe nevarfbine , je djal: "Kaj /im bil jes sa en abotnik (bedak), de nifun to flabo vreme, ki mi ga je Bog poflal, sa dobro imel!« Ako bi vreme lepo vedro blo , bi jes sdaj v’ fvoji kriji (kervi) mertev lesltal, moji otrozi bi pa doma saftojn mene zhakali. Desil, zhes kateriga ftm nejovoln tosbval, mi je prenmshenje ino slinjenje odtei.« , Vfe jo prav, ker Bog ftori, Zhe nam ravn’ po volji ni* 7 + Lepa m a v e r z a. C ^a enim ftrafkno hudim vremenam (pifham) fe je prijasna maverza (boshji ftol) na nebi lepo perkasala. Mali Lovre jo ravno 1'kus okno vgleda, in od vefelja savrifka, rekbzh: »Tok filno lepih barv (boj , Farb) fhe pa nilim vfe fvoje shive dni videl! Tamkaj per flari verbi sa potokam fe is oblakov na semljo farbe zedijo. Gotovo de is dreva ras vfakiga perefa kap* 7 lejo te Tepe farbe. Hitro pojdem, no bom vfe lufhinze, ki jih v’farbnjiku (v' fhkrinzi sa farbe) imam, s’njim napolnil.« Na vfe Ikokc jejdirjal, bolj ko je mogel do verbe ; alj zhudi fe fanti/,h, na deski ftoje, de ni nobene farbe posnati. Vef moker do koshe fe fpet shaloften damu poverne ino o/.beto fvojo nefrezho potoshi. Ozhe fe mu pofmejijo, rekozh. »Take farbe fe ne dajo v* lufhine posajeti: faj fo le deshovne kapelze, ki fe v' fonzhni fvetlobi en zhafek tok lepo prishano (pifano) fvetjo." Salo blifkelanje farbino farno na febi ni nizh, in sgine, kakor bi trenil. Ravno taka, drago dete, je pa tudi s’vfun velizhaftvam tiga fveta; sdi fe nam, de bi sa ref kaj bilo, pa je le prašna dosdeva (blifh). Kdor sa pofvetnim blifham leti, Temu fe radoft (vefelje) v’jok fprc.meni. 8* II o f t n i o g 1 a f. IV^Iali Jurzhe fhc ni vedel sa hodni oglaf, ki zlilo- veka oponafha. Enbart saklizhe na travniki. »Hop , hop!" Hmalo fe mu v’ blishnjim gojsdi (barfhti) tudi oglafi > »Hop, hop!« Kdo je le neki? je lam per febi djal , ino sakrizhal: »Kdo fi pa? « Tudi v’gojsdi re¬ zke: »Rdo fi pa?« Saderl fe jc: »Ti fi en bedak!" »Bedak , bedak ! « fe mu is hofte poverne, Na to fe je. Jurzhe rasferdil, in zhedelj , gerji bnfeds v’ gojsd sijal, Vfe fo fe mu fpet oglafile. Me¬ nil je, de je kak pub eliti (fantin) v’gofhi. Leti ino vfe kote prejifhe, de bi mu plazhal; pa ni ga blo n: Potem dirja Jurzhe damu, ino materi toshi , 8 Itako mu je en merkej (hudoben) fant smirjal, fe v’ gofhi fkrivaje. Mati fo pa djali: »Sdaj fi fe pazh fplazhal sdaj, ino fam febe satoshil. Vefli, de niJi drujiga flifbal, kakor fara fyoje befčde. Alj kaj vefh, kako fi vezjikrat fvojo podobo v’vodi gledal; ravno, lok fi tudi fvoj laften marn v’ hofti flifhal. Le bi bil eno lepo befedo v’tajifto saklizal , bil bi tudi lepo befedo saflifhal,« »Ravno taka fe pa yfelej godi. Ivakor mi s’ drm gimi, ravno tok oni s’ nami ravnajo. Naj mi ljudi sa lepo imamo, bodo tudi oni naf lepo imeli. Smo pa mi gerdi ino neljudni (neprijasni) s’njini, tudi naf per njih kaj boljiga ne zhaka,« Kakor drugim pofpjuje, Tok f« nam tud povrajsliuje. 9. M e r s 1 i V r e 1 z, P •*- o leti en dan fe mali Franze na polje poda. Vro- zho je bilo, liže mu gori, ino fdo ga sazbne shejati, V’ lepi fenzi pod enim hraftam najde hladen vrelz (lludenz) is pod pezhine svfrati. Zhifta voda je bila, kakor ribje oko, in pa mersla, ko [čd. Naglo fe Franze vode napije; alj flabo mu sazbne perhajati, tolko de ne omedli. Bolen damo perlese, ino prav nevarno sboli. »Joj, je sdihoval bolen na pofteli; kdo bi miflil, de je v’ tim fiudenzi tok hud Hrup! “ Franzetov ozhe pa prat jo : »Zhilti fludenz kar ni kriv tvoje kolesni, temuzh le tvoja nagloft ino nesmernolt.« Nar nedolshnejflii vpfelje Nam fkalijo hude slmljn. 9 K). Nevarna r o s li a. l^Iala Marjetiza pride v’eniin lepim fpomladnim jutri na trato sravno veli sa venez roshze naberat. Sa enim germam vgleda veliko nar lepfhih violz. Slo fo jo rasvefelile ; ino nagloma jih sazhne tergati 4 Sdaj pa en fofed sakrizhi: »Beshi dete od tiga gerina , tamo Hrupne kazile prebivajo,« Marjetka fe je preftrafhla — ino eno malo pone¬ ha. Alj shelje po šalih roshzah fo jo prelilo mikale, »Uno violzo le, ki tok modro (livo) is trave gleda , je djala, moram imeti,« Ravno fega jo vtergat, kar fe en gad (kazha) is germa saleti, Marjetki sa roko ovije , ino jo pizlii sa frnert. V’ enih malih urah je blaga dekelza meriva leshala, , - Kroti, ziilovek, poshelenje, De ne sajdefh v’pogublenje, ll f V k r a d e n e j a b e 1 k a. i^-fali Grega je eno jutro v’fofedovim verti (pun- garti) prav veliko prelepih rudezhih jabelk fkus okno po tleh leshati videl. Grega hitro dirja, slese fkus eno versel (lukno na ploti) na vert, ino ft vfe shepe (arshate) polne ja¬ belk nadeva. Kar na enkrat pa fofed s’ palzo per vratih na vert pride. Grega beshi, kar more , in hozhe fpet fkus versel berfh vjili. Ali , joj mu; ker je prepolne shepe imel, jema¬ li kradlivz v’verseli obtczhal. Vfc vkradene jabelke je moral nasaj dati, pa fhe prav pridno ga jr. fofed sa~ volj tatvine nashgal: rekozh : »Le dobro li sapomni: * Vkradeno, p tu j o , krivi/,Imo blago Dobriga nikdar pcrneflo ne bo. 12» Nefrezhna g r u f h k a. P •*- erpeljala je ena shlahna gofpa Adolfa fvojga fina sa shlahnizha na kraljevi dvor v’fluslibo. Sa flavo mu je fhe s’folsnimi ozhmi mati nar lepllii navke dajala. »Preljubi moj fin , je sadnizli djala , ne po- sabi Boga, ino karkolj fpozhnelh , fpomni fc, de le on vidi. Spofhtuj prav po otrofhko kralja, fvojga gofpoda, ino fvoje shlabne tovarfhe po braterno lju¬ bi. Pofebno pa, kar je tvoja nar huj navada, var- vaj fe fladljarije ismikati, in fkrivaj jelii:« Adolf je kralju na miso ftregel. Nefel je en den freberno fkledo polno vzukrariih grufhk. Slo ga je mikalo eno vseti. ( Spomriil fe je na materne befede, pa jele ftorll po Tvojih sheljah. Pred vratmi obedenze nagloma eno grufhko smekne , ino jopo volzhje hitro poshrA Pa farno toljko, de je fkledo na miso poftavil, — ino nefrezhen fant rnertev okolj pade. Grufhka fiic vfa vrezha mu je gertana (poshiralnik) ino shelodez sashgala. Kdor fvojili s h el j ne premaguje , ( Sam febi {inertno ful/.o kuje. 18, O r c h a v o j e d e r z c, n * -L^va fanta najdeta sa vefjo pod velkim orehovim drevefam en oreh.' »'Moj bo, savpije Nazel ; jes fim gapervi videl.«,— »jSfe bo dal, sakrizhiBernardi, moj je; jes fun ga pobral.« Sazhela fta Te prav sa to pra¬ vo sa-nj kavfati. En treki poftopazh Te pertepe ino pravi: »Jes vama hozliein pravizo iposnati.« On vseme oreh , fe vftopi med nju, ga rafkole, ino rezhe: »Ena plat lufhiue je tiga, ki je pervi oreh Vgledal, druga plat je pa tiga, ki ga je pobral. Jederze bom pa ; jes sa pravdo obdershal.« ( Smejal fe je rekozh: »Tok le fc sadnizh vfaka pravda konzhd. Bolfhi je kratka fprava, kakor pa dolga pravda.« Pravda dobizhek obeta, Pa premoshenjo od hifhe pometa. 14 f Orehova I u f h i n a. ^^ajdla je Lisika v’verti en oreh, ki je fhe v’se- leni lupini bil (fhe ni bil ogrenizhen). Lisika me¬ ni, de je jabelka, ino ga hozhe pojefti. Alj ko hitro ga vgrisne, savpije: »Tuj , kako je to grenko!« ino ga savershe. Markez , njeni brat, bolj moder , oreh hitro po¬ bere , ga s’ sobmi olufhi, ino rezhe; »Jes fe pa te grenke lufhine kar ne bojim; faj vem, kaj sa eno fladko jedro je v’njej fkrito , katero bo potem sa tolko bolj dobro.« Le tcrplcnje nafliib' dni >Naiu .vefelje pofladi, 15 4 Selena v e' } a. IVTihalek je bil cn norzhav ino fvojoglaven fant, 12 Sa lepe navke mu ni Lilo mar; fhe le norza fe jim je delal. Eniga dne grefta s’ Shofko , feftro njegovo v’vert. Na Shofkinji gredi je vle polno nar lepfhih roshiz zvetlo; Mihalekova greda pa je bla vfa s’ pleve- lam (seljo) sarafhena. »Brate! brate! sazhne pridna Shofka : ti na to Tvo¬ je pazh zelo nizh ne gledafh. Pasi (merkaj), de fe bo tebi godilo , kakor matipravjo: »Tebi nebo tvoje shive dni selena mladika pognala.« Mihez fe, ji fmejf, fpleshe na eno vifoko hrufh- ko ino krizhf: »Poglej Shofka ! ne le mladika, ampak žela veja je sa menesraftla, de na njej fedim«. Trcfk- fe veja vkerhne (vzhefne); Mihalek is gruThke pade, ino Ti roko vlomi. Kdor s’lepim navkam norze brije, ,Sam febi vrat savije. 16* S h J a h n a r o s h i z a, n •■-'ve dekli, Jerka ino Lona fte vfaka fvojo korba (jerbaf) fadu v’ mefio tefhko na glavi nefle. Jerka je neprenehama ftokala ino sdihvala, Lo- na fe pafmejala, ino je dobre volje bla. »Kako bife nek fmejaia? « sazhne Jerka, Taj ni tvoj jerbaf leshej kakor moj, ino tudi ti mozhnejfhi nili od mene!« Na to je Lona rekla: »Jes fim eno fkrivno roshi- zo podloshila, sa to teshe zelo nczhutim. Tudi ti tok ftori.! « / »Oj , fe sazhudi Jerka , to mora biti pazh ena shlalma roshiza! Hitro Ti bom fvoj tovor s’njo polaj- 1 hala. Povej mi vendcr, kako fe ji pravi!« i3 I.ona odgovori; »Draga roshiza, ki vfe teshave polajfha , fe—poterpeshlivoft imenuje.« Poterpeshlivoft teshave polajfha, Ja vfakirau ftanu bridkofti poflajfha. 17 * Draga rep a. R vbog kmetovfki delavz je v’ fvojim malim ver- lu eno nesnano debelo repo perdelal, nad katero fe je vfe zhudilo. »Hozhem jo nafhimu shlahnimu gofpodu dati, je djal, sakaj njih veleli, zhe vidjo, de fe polje ino verti dobro delajo." Sanefil je repo v’ grafhino. Gofpod je nja prid- nolt in dobro mifel pohvalil, ino mu dal tri zekine sa dar. To flifhi en bogat, pa filo lakomn vefhan, ino rezhe: »Sdaj bom fhe jes shlahnimu gofpodu kar rozhno fvojo velko tele v’dar pelal. Ako sa eno malovredno repo po tri zekine da , kolko vezh bom jcs sa to lepo tele dobil." On dene tele na vajet (fhtrik), ga shene v’ gra- fhino, ino profi gofpoda tele v’dar vseti, Golpod je kmalo fposnal, sakaj fe fkopez tok radodarn hlini, fno je djal, de ga nozhe. Lakomnik pa le fili in proti, naj vender teleta ne odvershejo. ,Slednizh pravi moder golpod: »Tok naj pa bo; ker me she s’njim perfilite, hozhem vafho darilo vseti. Ker fte pa vi meni tok pofebno dober, fe vam tudi jes ne fmejem flabo fkasati. Hozhem vam sa to nafproti kaj pofebniga dati, ki trikrat tolko vela, koljkor je vafho tele vredno.« S’ tim beiedam da *4 kmetu, Iti je od itrahu oftermel, uno debelo , njemu dobro snano repo. Kjer dobro ferze miloft najde, Tam gerdesli v’sanizhvanje sajde. 18. S e 1 n a glava. C j^hla fia enkrat dva rokodelna popotnika (vandrovza) Joshe in Blashe sa eno voljo inemo selnika. »Le poglej, je djal Joshe, kaj To to sa ene ve¬ like glave!« , »Kaj pa te! je djal Blashe, ki fe je rad bahal, le ino pa nizh. Jes fini na moji hoji enbart eno selno glavo videl, ki je bla vezha, kakor tam uni farof.« Joshe, ki je bil kotkir, je na to rekel: »Bel' de zbudila je ta. Pa tudi jes fim enkrat kotel delati pomagal, ki je bil vezhi, kakor ta zerkuv." »Sa boshji zhaf! pravi Blashe, k’ zhimu pa je bil en tolik kotel ?« »Sa to, fe mu Joshe-odteka, de fe je tvoja selna glava v’njemu kuhala.« Blasheta je bilo fram; djal je: »Sdaj fhe le vem, kaj fi hotel! Legati tvoja navada fzer ni, pa sdaj fi eno fi vmiflil farno sa to, de bi moje lashuivo bahanje v’fmeh perpravil.« Prav mi je. Kdor fe rad s 1 lastijo bflha, t Sc mu vohat’ pod nof da. 19. Strupne g o b e. •I-V^ati fo enkrat nialo Katarinko gobe brat v’ bofio pollali, kire fo ozhe pofebno radi jedli. »Mama! klizhe dekliza, kadar nasaj pride» dorjef fim pazh prav lepih nabrala! Le poglejte, je djala, ino je zenzo odkrila, kako fo lepo rudezhe, ino belo pikafte, kakor bi jih s’ mlekarn pokropil. Najdla fim tudi unih rjavih, nezhednih, katerih fte bli vi unkrat pernefli; pa nifem marala sa-nje, ino jih puftila." »Oti abotno, nevumno dete! fo rekli mati, ino ftrah jih je obfhel; te lepe gobe, de fo ravno belo rudezhe, fo lame Hrupne mufhenze, in kdor bi jih jedil, bi vmerl. Une rjave pa, ki fi jih puftila, naj fe ti ravno lepe ne vidijo, fo te nar boljfhi.« »Taka le, mojo dete! fe per velikih rezhih na fveti godi. Najdejo fe fkrivne zhednofti ino tihe laft- notti, na katere malokdo porajta; pa tudi blifhezhe, (lovite flabofti, katere abotnik hvali. Tudi greh naf fkufha fkus blifhezho lepoto ino goijufno fladkoft sa- pelati.« Kavno sa to: Varji greha fe mladoft; i- jSmertni ftrup je nja fladkoft. 20, S h e 1 o d ino b u z k a. n kmetovfki zhlovek je pod hrafiam v’fenzi leshal, ino buzhovnofpremifhloval,kije sravno poploti raftla. Sazhel je s’glavo odkimovati, rekozh: »Ne! ne! to mi ne gre po glavi, de lina mala buzhevna tolki ino tok verli fad rodi; ta velki, šali hraft pa tok drobno malovredno fadje noli. Naj bi bil jes fvet ftvaril, mo¬ ral hi hraft lame velike, kakor fonze-romene, po zentu tefhke buzhe imeti. To bi blo vefelje gledati!« Kader je to isrekel, sle ti en shelod is hrafta, ino ga ravno na nof tpk slo vdari, de fe mu je kri po¬ lila. > 0 joj meni!, savpije vef plafhen mosb; sdaj fim i6 sa fvojo modroto eno prav dobro po nofi dobil. Alfo bi ta shelod buzha bla* zel nof bi fe meni bil raflplo- fhil (rasdrapal).« Vfe je boslija roka prav ftorila. Nafta pamet njo nc bo vu/iiila. 21 « H r a f t i n o V e t L Bi,. je ftrafhna burja eno nozb, V’jutro gre pzhe Ambrosh s’Malffelnam s’fvojim finam okolj pogledat, kaj je vihar sa eno Ihkodo napravil. »Poglejte ozhe! je djal Makfel, ti nar mozhnej hraft polamaii na tleh leshi: fhibka verba sa potoka« — kako zhudno je to, pa ravna po konzu Hoji. Miflil fim vender, de bi hud veter verbo lohkej polomil, kakor pa hraft.« »Vidifh, mojo dete! fo djali ozhe, fhtiman hraft, ki fe ni mogel vfhibniti, fe je moral vlomiti; verba fe je pa vfhibila ino mozhnimu viharju perpognila, sa to ji pa tudi nizh flori! ni. Kdor 1 ' fhtimano glavo nofi, Ta po fvfetu flabo vosi. 22« Stari h r a ft, "V ftarih zhafih prideta enkrat dva mladenzha Janes in Oshbalt na /odbo. Janes sazhne fodniku tbshiti rekozh: »Pred treni letmi, preden fim fe na deshele podal, fim timu Osh- baltu, ker fim ga miflil sa fvojga nar bolj prijatla , en drag drag perftan, kateri je bil s’enim shlahnim kamenain vloshen, s-hraniti dal; sdaj mi pa hozhe perftan vtajiti « Na to fe je Oshbalt po perfih vdaril. *7 rekozh: »Jes fe perdufhim, de sa noben perftan ne- vem. Mojinm prijatlu Te gotovo po glavi mefha.« t Sodnik rezhe: »Imafh, Jane«! koga na prizho T de fi mu perftan isrozhil?« Janes pravi: »To je moja nefrežha, de ni bilo nikogar sravno, kakor na polji en ftar hraft, pod ka¬ terim fva flovo jemala.« Oshbalt je djal: »Jes tudi na to perfeshem, de od tiga iJrevefa ravno tok niihr nevtim, kakor od perftana.« .Sodnik rezhe: »Jidi Janes, Ino mi eno' ve’jzo tajiftiga drevefa pe\-nefi, de jo vidim. Ti Oshbalt pa tukaj (temo) oftanefh, dokler Janes pride.« * « Janes gre. Zbes en zhafek pravi fodnik: »Kje je neki Janes tok dolgo? Oshbalt, odprl okno, ino po¬ glej, alj she gre!« Osbbalt je djal: »O pazh kar, go- fpod, ne bo ga Ihe tok hitro. Drevo je eno uro ho¬ da od tod.« Na to ga je fodnik napel, rekbzli': ! »Oj ti bresdu- fhen, goljfirtki zhlovek! ti fi hote! perfegati, de rav¬ no tok sa hraft, kakor sa perftan nizh ne vefh. Tebi je perftan ravno tok snan, kakor hraft.« Oshbalt je moral s’perftanam nS fvetlo, ino je bil ravno na tajifto drevo obefhen. Naj Bo tat fhe tako fkrit, Mora le na fvetlo prit! 28 «. Obdelana njiva. •^^iklavshova hifba je ftala v’fredi germovja, pa tudi v’fredi vhofhtva, s’ternjam ino s’lefhjam obr.H- fhena. Y’shetvi, ob enim vrozhim poletnim dnu je £ i8 Miklavsh pod lefhjain v’ fenzi leshal. En fofed nalo- shen vos fterneniga merao perpela. Miklavsh nadevan vos nevofhlivo gleda, ino fhe fkoraj fofedane posdravi. .Sofed podoji ino Miklavsha nagovari rekozh; »Naj bi ti le vfaki den eno tolko te tvoje pufte semlje obdelal, koljkor nje tvojo leno truplo leshe pokrije, tok bi lehko vlako leto fhe vezh fterneniga nashel, kakor ga na tim vosi vidifh.« Miklavshu ta fvet dopade. On sazhne germovje trebiti, ino kopazhine napravlati. Tok fi je eno njivo bres vfiga potrofhka (kofhtanja) obdelal, per kateri ie lehko fam febe ino te fvoje shivel, ' .nuni i Tam, kjer glad mori lenuha, Najde priden dofti kruha. 24 » Ste meno k 1 a f j e. E 1 n kmet gre s’Tobijetam, fvojim malini finam na njivo pogledat, alj bo fterneno she dosorilo. »Glejte atej! rezhe nefpamenten fantin,« glejte, kako ene bilja po konzi glavo »ofjo; te morjo pazh verle biti, une pa flabej, ki fe jim tok nifko perklanjajo,« Ozhe vterga dvoje klafov, rekozh: »Abotno dete, na! le poglej: tukaj ta klaf, ki fe je tok ofhabno k’ vifhkoma ftegal, je veffnetliv ino prašen, ta pa, ki fe je tok ponishno vklanjal, je poln nar lepfhiga sernja.« Kdor fam febe povifhuje, „ Prašno glavo osnanjujc. 25 * N a. m o z h e n g r a li. h 4-^n j i gr a zh a v j k avbi a r)^n a p r o ti kraj ja pred njim eno fkrivno jigro pokasati, katero The nobeden videl ni. Na perpufhenje pride jigrazhar pred kralja , ino per- nefe polno fklddizo namozheniga graha , -fi dav’jifpi (hifhi) eno jiglo natlaviti, insazhne tok vbrano grab sa graham luzhati (metati), de fe en sa drugim na jiglo nabada. Na to mu kralj rezhe: »Ljubi prijatel! Vi fi e fi res veliko persadeli, ino dofti zhafa satratili, fe tok teshavniga dela pa tok dobro pervaditi: Hozhem vaf sa to po saflushenju plazhati.« Potem ftreshetu (flushavniku) nekaj v’uho nato- zhi. On gre, in kmalo en shmeten (teshek) shakel pervlezhe. Jigrazharju fe ferze imeji, ter mifli , de bo shakel poln dnarjov dobil. Kader fo pa na vkaso kraljevo shakel odvesali , ni bilo v'njemu, rasen goliga graha. Ino kralj pravi: »Dokler vafha fkrivna jigra lju¬ dem k’ nobenimu pridu (hafnu) ni, iuo fe vam sa to le mali saflushek kashe, bi vam hitro graha po- mankalo , de bi vezh jigrati ne mogli; sa to fim vaf vkasal s’graham dovolj prefkerbeti. Kdor s’jigra7.hd fvoj zhaf trati, Prašno flamo mlati. 26» S h t e t a 1 e z h a. Bn je fvoje dni en bogatinz, ki je prav ftifnjeno (fkopo) shivel. Ni jedel drusiga kakor farno lezho, ker je djal, de je nar vshitnejfhi jed, pa nar bolj kup. Zelo po serno jo den na den v’ pifker nafhtel, de bi je vezh ne pojedli, kakor tolko, de od gladu ne vmerje. 20 Alj kaj; per tim fhtevenju ni vtegnil po domazhiji pogledati, ino marfkatera velka fhkoda ga je sadela. Dokler je on perlezhi fedel, ino eno alj drugo serno p e rh ranil, mu je hlapez mnogi shakel sernja odneiil. Bogatin je vef vboshen vmerl, ino fhe na fmertni pofieli rekel: Dobro jc ’s maliga zhifto ravnati, Bolfhi fhc v’ velkimu fhkode varvati. 27. L e n e n o f e m e. R •■-'na bogata gofpa bi bila rada na fvoji kmetiji prav lepo leneno imela. Prifhel en barantavez s’lenenini femenam, ino je djal: »Dajte mi shakel domazhiga, femena, ki je malo sakaj, ino vam bom nemfhkiga prav shlahniga pernefel, de ne bo boljiga najti; pa en slat bo pridave (navershika).« Gofpa je v’to kupzlnjo vdarla. Lenar je pa bil prav ta fpriden kofmovuh (goljuf) ,Sam per febi je miflil: »Sdaj hozhem gofpo prav vkaniti (fpelati). Ravno to leneno ji bom pernefel. Tok mi pride zekin sattojn. Naj fe leneno flabo perkashe, faj lehko na flabo vreme, alj pa na malo- prida semljo »vernem « Pernefel je leneno leme. Gofpa vfa vefela rezhe shakel na ravnoft isprasniti. Alj na! — med femenam nekaj sablifbi. Bil je en slat perfian, nad katerim le gofpa sazhudi zckozh : »Ta pravi moj perftan je to, katerga fim sadno jefen sgubila. Per lenenim , ki fini ga fpravlala fe mi je moral isfneti. Lenarju pa rezhe: »Vi fte ta prav flepar, sakaj vafha goljufija je ozhitna. Radi bi ine bli s’ mojim laflnim lenam sa ptujga oflepili. Namelto vam en zekin navrezbi , bote vi sdaj en zekin goljufnine plazhali.« Sa ref je moral per gofpolki fhtrafengo (kasniiio) odrajtati , .ino je na to tok flabo saflovel, de je moral to barantija opuftiti. • „tVaj fi goljuf fhe tok srito ravna, Sadni7.l1 ga laftna goljfija fpela.' 1 28* S a k 1 a d v’ n j i v i. V ’eni dalni, dalni desheli pridela enbart kmeta dva pred gofpofko. Eden snzhne, rekozh: »Kupil tim od tiga fvojga fofeda en kof semlje, in kader fim jo prekapal, fim na j d el v’njej en saklad (fhaz) sakopan; alj ne morem ga s’ dobro vefijo obdershati, sakaj jes fim le golo semljo kupil, in nimam do saklada pravize.« Na to je njegov fofed djal: »Ravno tok tudi jes ne morem per moji vefti tolko slata ino frebra s-hraniti. Dnarjov nifirn sakopal, sa to tudi moji nifo. Verh vfiga tiga fim fofedu semljo s’vfim vred predal, kar je v’tajifti bilo , ino fi nifirn nizh isgovoril.« »Rasfodite sdaj, moder fodnik, zhigav naj bo saklad ?« Sodnik jima rezke: »'Slifhal fim, de bota vaju eniga fin; ino hzhi drugiga fe jemala. Dajta otrokam saklad sa juterno (delfhno).« Pofhlena mosha obljubita to ftorili, ino giefita vefelo damu. Nar frezlmej ljudi Pofhlcnjc ftori. En ptuj mosh je sravno 'Hal, ino Te timu fiio zhudil, rekozh: »V’mqjim kraji bi bila ta rezh vfa drugazhi obtekla. Kupzu bi ne bilo v’ glavo padlo unimu vinarja,dati, in sa ta del bi bil saklad vtajil. Zhe bi fe bilo pa rasglalilo, bi ga bil uni na toshbo dal, ino saklad febi fvojil. Pravda tako napletena bi bila vezh posherla, kakor bi vel saklad 'snefiU ( Sodnik fe je savsel rekozh: »Alj fije fonze v’ tvojim kraju kalj ?« »Kako pa!« mosh odgovori. »Alj tudi deshi per vaf?" fodnik na dalej pobara. »Kaj pa de!" pravi mosh. »To fe mi zbudi,« rezhe fodnik: »fo per vaf pa tudi krave in ovze?« » ( She le prav veliko jih je," veli ptujz. »Satorej! fe fod¬ nik saglafi, tok dober Bog savolj nedolshne shvinze fonzu lijati ino deshu jiti da. Vi tega v’ refnizi ne- *aflushite.« <* ( Srezha is takiga kraja beshi, V’ktirmu pofhtenja potrebniga ni, 2!), P r e, m a k n e n m e j n i k. .Bj-enko je imel lepo ilanvanje v’fredi lepe ledine, med fadunofnim drevjam, ki ga je bilo vle polno okolj safajeniga. ( Sofedov travnik fe ga je dershal. Bresveltni Brenko bi rad fvojo kofhenino na fofe- dovo nategnil. Gre po nozhi, ino mejnik prezej delezh v’ fefe- dov travnik preflavi. Sle dolgo po tem slese Brenko na eno zhrefhno po lojtri, zhrefhne naberat, Ker je nar vifhej bil, fe prekuzne s’lojtroj vred, ki je prepokonzu Hala , snak na tle perleti, ino fi ravno na tim mejniki , a3 ki ga je preftavil , vrat vlomi. Bi Brenko mejnika preftavil ne bil, bil bi zbres nja v’ mehko trato sle- tel , ino fe malo pofhkodval. Sa to pravjo v’ perglihi rekozh : Doftkrat krivbshnik hres vfe fkerhi .Sam febi fmertni kamen vali. 80« Vinfka terta. v * fadil je en-vertnar vinfko terto sa fovjd hlfhd, ki je po zeli deni brajdo naredila , ino prav shlahno grosdje imela. ,Sofedu je to sbal djalo, ,Shel je po nozhi en¬ krat, ino mu veliko nar lcpfhih mladik poresal. Kader vertnar sjutraj tok obresan terf vgleda , fe mu je filo vshalilo. Tizhaf namrezh fhe ljudje vedeli nifo, kako dobro de je, terfje obresovati. »Rasjokal bi fe, s’terto vred, pravi vertnar, kakor fe ona tok hudo obfekana folsi!« Alj le pog¬ lej— to leto je vinfka terta tolko shlahniga grosdja rodila, de fhe nikolj v’poprejnih letah tako. Vert- narja je pa to k’ frezhi svuzhilo terfje obresvati ino tak rodovitnej ltoriti. Naj nam fovrashnik lih fhkodo sbeli, Bog nam vfe k’ dobrimu fpet fpremeni. 31* Vinograd prekopan. En ozhe je na fmertni polteli fvojim trem linam rekel: »Ljubi otrozi! nimam vam kaj sapuftiti, kakor to nafho bajtizo» ino vinograd sravno. V’vinograd« pa je velik saklad pokopan. Le pridno kopajte, in najdli ga bote.« 24 Po ozhetoVi fnicrti fini zel vinograd s’nar ve- zhim trudam prekopajo — pa ne najdejo frebra ne stala. Dokler fhe pa vinograd nikolj tok obdelan ni bil, jim je terfje tolko grosdja obrodilo, de fo fenad jim savseli, Sdaj li flie le linovi prav vrajtajo, kako fo pokojni (rajni) ozhe saklad saftopili, ino fo v’gorzi prav debelo na vratc sapifali: Pridnofpje nar boljfh’saklad, K-dor ji ve roko podat’. 32« P o j e ^ li c p t i z h i z e. l^eko lepo prijasno ref je vfe polno fadunofniga drevja obdajalo. .Silo lepo je v’ fpomladi (vigredi) zvetelo ino difhalo. Na vejah ino po gerniih okrog je veliko mnogoterih gmetnih ptizhiz prebivalo ino gnesdilo, na jelen fo fe pj) veje vfe polne jabelk, grufhk ino fliv obefhale. Hudobni fantini sazhnejo sdaj ptizam gnesde jemati. Ptize tedaj tajifti kraj sapufbajo, ino drugam odletijo. Ni bilo vezh v’lepih fpomladnih jutrih shvergolezhib ptizhiz flifhati, ino vfe je po vertih shaloltno mdlzhalo. Shkodlive ofanze, ki fo jih popred ptize pobrale, fo fe šare- dile, fo perje >no zvetje pojedle. Vfe golo drevje je ftalo, kakor po simi, ino malovredni fantini, ka¬ teri fo drugelirat fadja dovolj imeli, fhe ene jabelke podifhati dobili nifo. Boskji dar jc vfaka ftvar, Kdor jo f trati, feb e vdar’.. 33. S h o Iti k a n a r z h c k. K rillinka mater nrofi - naj ji kanarzhika (lepiga rii- a5 menga ptizhika) kupijo. Matiji ga obljubijo rekozh: »Zhe le bolh smiram lepo zhedrid sadershala, ino rada pridno vbdgala, ga bolh imela.« Kriftinka je vfe obljubila. Pril lila je Kriftinka en den is fhole, ino mati ji rezliejo: »Jes pojidem fedaj eno malo isdomai Tu na miši je ena mala nova fhkatelza; ne hoditi dobro, de bi jo odperla, Ihe ne dotekhi fe mi nje. Alj me bolh vbogala, bom tebi, de nasaj pridem , kaj lepi- ga dala.« — Mati Ihe nilo pridno vrate saperli, she is teknivo (firbizhno) dekle fhkatelzo V rokah ima. »Ka¬ ko je lehka, sazline rezhi; ino pokrovo je tok drobno navertano'! Kaj je le notri?« Millila je , laj mene mati ne vidijo, ino fbkatcl- j,o odpre — alj poglej, ko bi trenil, en zhudno lep , vel sholt kanarzhek vun ferkne, ino velelo po htfhi fmuka in shvergoli. Kriftinka bi rada ptizheka hitro vjela in Ippt sa- perla, de bi mati ne vedeli; alj ko je vfa vlopihana s’garezhim lizam urniga ptizheka po hifhi podila r —r. pridejo mati, ino pravijo: »Ti isteknivo , nepokorno dekle! hotla lim tiga lepiga ptizheka tebi dati; pa morla fim tebe popred polkuliti, alj ga saOushifh. Sdaj ga pa takej ptizharju nasaj ponefem.« Prav pridni otrozi vfe svefto ftorijo , Jiaj ravno ftarejfhi per njih nc ftojijo. 84« Vtradeni fhkoriz. S t ^tari lovez Bruno je fhkorza v’hifhi imel, kalerga je ene belede srekati navuzhil. Ako ga je, poftavim, lovez posval: »Shkorzhek, kje iv?« fe je Ihkorzhek vfelej oelafvJ : »Tukaj lim !.« a6 .Sofedov Halek je imel s’ ptizham veliko vefelje, ino ga je hodil pogofto poflufhat. Ray.nt> n ' hilo en¬ krat lovza v’ jifpi, de ga pride Halek fpet objifk.at. Hitro on ptizha vjeme, v’ shep (arshat) vtekne, ino fe mlfli s’njim fkus vrate potegniti. Ravno ti zbaf pa lovezv’hifho odpre, mifli fantu vefelje narediti, ino po navadi sasove: »Shkorzhek* kje h? — ino ptizhko v’fantinovim shepi na vef glaf sakrizhi: »Tukaj Jim!« Naj ho tat fhe tako fkrit, Mora le na fvetlo priti 85* H i f h n i petelin. CV -*- i na pridna gdfpodinja je vlako jutft> fvoje dekli na delo budila, kakor hitro de je petelin sapel. Deklama je na petelina tok slo merselo, de ffe mu od jese vrat savile, sa naprej bolj per miru dalej leshat’. Alj go- fpodinja, she per ftarofti, ni mogla fpati, ino je dekli fhe bol sgodej (sa rano) vezhbarf. she o polnozhi sbu- dila, ker vedela ni , kako sgodaj de je. Kdor malo nadlego ne poterpi,] t She vezho teshavo fi navali. 36* Pitana k o k o f lu Imela je borna shena eno kokofh, katera ji je vfa- ki den jajze isnefla. Sheni fe pa eno jajze premalo sdi. Sazhne kokofh pitati, in fe sanafha vfaki den po dva alj tri jajzeta v’gnesdi najti. Kokofh pa prcapi- tana fe obredi, ino nefti neha. Kdor to malo ne zhefti , Tudi vezlfga vreden ni. *7 37» P t i z h j e gnesdo. •E*!! grosno hudoben fantin je po vfih germih ptizhje gnesda isjifkaval, ino je imel to gerdo vefelje mladini ozhi istikati (iskopavati). Mati lo ga po gofto fvarilt, ino fo djali: »Ti nevfmileno dete, Bog te bo gotovo fhtrafal, alj fe ne pobolfhafh; pomni moje befede!« Pa ta rasvajen fantuh (fe natihim temu fmejal, ino je zhedalej hujfhi delal. Y’eno nedelo jutro gre namefto zerkve v’hofto nove hudobije dopernafhat. V’ verhi na enim vifolum hrallu (dobi) sagleda eno velko gnesdo; fpleshe hitro na dob, potegne eno mlado is gnesda, in ga dol ver- she. She po drugo fega, kar ftara v£a ferdita kanjuha (kanja) naglo perletita, ino mu s’fvojim ojftrim klu- nama obedvoje ozhi iskljujeta. K-do 1- ftarfhe ne vboga, Boga ne zliefti, Gorje fe vfiru takim na sadno godi. 38. Rasdrashene zhibe'le. C. . , t^himej slese v fofedov vert., ino sagleda en poln germ zvetozhih vertniz: (gartrosh). Vtergal je eno rekdzh : »Sdaj fe je bom enkrat prav sa to pravo navohal (naduhal).« Roje rovno fvoj nofek v’na pol raszveteno rosho tifhal, ga na enbart ftrafhno saboli. ' Ena b’zhelza je bila v roshzo slesla, ino ga je v’ nof piknila , kir jo je fkoraj s’ fvojim duhanjam ftuzhkal (smel). Nevkrozhane (nevkrotene) hude sheJje Nam »menijo v’jok vefelje. * 28 C i *~Jhimej je bil hude jese. On sgrabi polne pelti (per- difha) pariti' ino grud, ino sazline vef f er d it po zlie- belnjaku luzhati, t Skus to je tok zhebele rasdrashil, de fo ga gofio obfule, ino vliga opikale. On je na fmert sbolel, neisrezhene bolezhine preftal, ino le sa en laf je p,er shivlenji ovifel. Bolfhi je malo krlvi/.o prebaviti* Kakor pa s’jeso veliko naprav'ti. 39. Muhe ino pajek 1 . •Etn kraljevfzh je vezhbart rekel: »ICzhimu je neki muhe ino pajek e Bog vftvaril! Ta merzhef (shivad) vender nobenimu zhloveku k’pridu ni. Naj bi le mo¬ gel, vfe bi pokonzhal!« Moral je kinljevizh enkrat predfovrashnikam beshati. Vef truden fe svezh-er v’ hofti vleshe, ino pod enim drevefam safpi. Eden fovrash- niltovih sholdnirjov perlese s’golo fablo njega samorit. Mahoma pa ena muha perlctf, le kraljevizhu na liže vfede, ino ga tok mozhno pikne, de fe sbudi. On pofkozbi, fvoj mezli potegne ino sholdnirja fpodi. Kraljevizh fe je sdaj v’hofti v’en berlog (lukno) fkril. Po nozhi je pajek luknjo s’pajzhino prepredi!. V’ jutro prideta dva sholdnirja fovrashnikovih pred ber¬ log, njega jifkaje. Rraljevizh jih flifhi, kako fe pogovarjata. «Glej, je djal eden, tukaj noter fe je lehko fkril?« »Nak, je rekel ta drugi, to ncmore biti, sakaj noter gredozh bi bil pajzhino rastergal.« Po lem, de fia sholdnirja odjifhla, je kraljevizh roke povsdignil i^te-TS^-ferza molil rekozh: »O moi 3 9 Bog! kako lepo tebe sahvalim ! Vzheraj fi meni fkus eno muho , donel pa fkus eniga pajeka sim l£nje ohra¬ nil. Kako dobro je vfe, karkolj ii ti ftvaril!« Vfaka f tvar, boshji daf t Slič tok mala — hafen (docizlfk) dala. 40. Velka riba. En ribizh fe je. vjutro sgodaj s’f voj im zholnam na jesero podal, ino zel den ribil. Pakoljkokrat jemresho potegnil, kar ene ribze vlovil ni, Vef shaloften ino pobitiga ferza na vezher h’kraji potegne , ino mifli fam per febi: »Morebiti je moje delo sa ta del salto j n, ker nifim popred Boga sa she- gen poprofd; hozhern pa sa naprej to Boriti.« Na to ena velka riba na enkrat perleti, ki jo je druga podila a fe is vode v’zholn savali, ino per no¬ gah ovefelenga ribzha klopozhe. »Noj, sdaj, je djal mosh, prav zhifto fposnam, de le:« Tifti zhlovek frezlmo s-naj‘a, Ktirmu Bog fvoj shegen daja. Bres Boga ni nizh mogozlie, Le na njemu vfe leshozke, 41 . H v a 1 e s k n i p e f e L Milka gofpodizhna fe je fhla en dan sa potokam prehajat. Najdla je tam ene malopridne fantine, ki fo ravno hotli eniga pfizhka (kusheja) vtopiti. Njej fe vboga ftvar vfmili. Kupila ga je s’fantmami, ino s’ febo v’ grafhino nefla. Kushelc fe je kmalo nje tok pervadil, de je pov- fodi sa njo letal. Eno nozh gre gofpodizhna v’fvojo fpal- nizo fpat, Pefek pa sazhne filo hudo pod pofteljo lajati. 3o Milka s’luzlijo fpod pofveti, jn glej - ert grosen- f ki zhlovek, en tolovaj, fe je bil pod pofieljo fkril. Ona krizhi na pomozh. Vfi ljudje žele grafhine perletijo. .Slushavniki rasbojnika sgrabjo, ino ga v’ je- zho pelajo. Na fodbi je obftal, kako je mifiil gofpodizhno vmoriti, grad pa obropati. Milka je Boga hvalila, de jo tok frezhno refhil, ino je djala: »Kdo bi bil vedel, de bo ta vboga ftvar, ki lim jo fmerti vbranila, —tudi meni shivlenje odtela. Kdor ljubo shvinzo rad ima, Mu Bog tud s’njo fvoj shegea da. 42« N e f p a m e t n e O v z e. Pafil je en mlad ovzhar v’planini fvoje ovze. V'ne¬ kim popoldne Tede na eno pezhv’fenzo pod eno hojko (jelo), ino sadremle. V’ Ipanji neprenebama kima, in fe naprej s’ obefheno glavo nagiba. Oven (ovzhji kosel, kafhtrun) ki je bliso njega dersal, ga vgleda, in mifli , de bi fe ovzhar rad s’njim terkal. Sa to fe porafie, nekolko ritanfko (sad) ftopi, fe v’ovzharja saleti, ino ga s’fvojnn rogmi grosenfko butne. Ov¬ zhar, is fladkiga fpanja tok gerdo sdramlen (sbujen), od jese, vef ferdit f kokama ovna s’obema pokama po- nade, ino ga v’blishen prepad (bresn) sakadi. Ovze, kader to vidjo, jih per fto sa ovnam pofkaka , ki fe po fkalovji rasmefarijo, ino pobijejo. Ovzhar pa fi je late pipal in tulil rekozh : Joj vfakniu! ki jese tolasliit ne S1, a, V’ nesaano nefrcv.lio ga berfli sapcJja, 3i ^^efrezha , ki fe je s’ zhredo pergodila, fe jerasgla- lila po zeli planini. En ftar, prav saftopen ino vef pofhten ovzhar li je to pergodbo v’ dober nauk s-hra- nil. Silili io nja Jini ino hzhere ob enim femnji v’me- Ro na raj (plef). Ozhe jim brani, rekozh: »To ni sa vaf. Tamkaj fe malokdaj prida godi. Jes Jlim vaf v' nedolshnofti pofhteno isredil; tamkaj bi fe pa lehko fpazhili.'' »Kaj pa de! pravjo mlajfhi: faj grejo tudi drugi t.akej (taj).“ Na to jim rezhe ozhe: »Ref de veliko jih je she f hlo, pa tudi sdravje ino shivlenje, nedolshtioft ino pofhtenje fo sapravli. Hoznete vi sa ta del ravno tok po njiho¬ vim ravnati, kal j ? Ne delajte faj kakor ovze. Snano vam je, de zhe ena v’glabozhino fkozhi, vfe druge sa njo pofkazhejo. Sa to fe jim zhudite, rekozh: »Oj ti nevumna shvina!« Pa tudi zhlovek, kife v’nefre- zho sakopa, farno sa to, ker drugi tudi tok delajo, ni trohe bolj pameten, in fhe hujfhi kakor shvina, ki pameti nima. Alto en drugi lik v’ vodo fkozhi t Si ti nik»r sa njim fukne ne smodu. . 43* V k r a <1 e n konj. V kmetu je bil po nozhi nar bolji konj vkra- den. Sa to fe je petnajft ur hoda na en konjflti femenj (terg) podal, li drugiga ltupit. Pa poglej — med konji tudi fvojga na prodaj vgleda. Hitro popade konja sa vujsdo, ino na vef glaf savpije: „Klufe (fhmet) je mojo, pred trčrn dnem mi je bilo vkradeno. 3a Zhlovek, kateri je konja prodajal, rezhe na-to vef prijasen; »Vi fe motite, ljubi prijatel! Tiga : konja she zhes eno leto imam. To ni vafh konj, le podoben je vifhimu.« Kmet konju ozhi s’obedvema rokama sakrije, re- kozh : »Ako/vi klufc sa ref she tok dolgo imate, po- vete sdaj, na katirim ozhcfi je flepo?" Zblovek, ki je bil konja sa ref vkradil, pa ne na tenko ogledal, fe vftrafhi. Ker je bil pa per/ilen nekaj odgovoriti, je na v’en dan rekel»Na ,levim ozhefu •je X1ep.« »Nifte vgonili; je djal kmet; nalevim klufeflepo ni." »Ne, ne! savpije zblovek, smotil Jim fe. Konj ,je le na delnim flep." Sdaj kmet konju ozhi raskrije, ino na vef glaf pove: »Sdaj fe ozhilno vidi, de /i ti tat ino lashnivz. Tukaj Je vfi poglejte! konj ni trohe flep. ( Samo sa to Jim ta¬ ko baral , naj' de bi tat na fvetlo prifhel. Ljudje, ki fo okolj ftali, fe fmejijo, ino s’roka¬ mi plefkajo rekozh : »Vjel ga je, vjel.« Ronjfki tat je moral konja nasaj dati, ino saflusheno Ihtrafo preftati, Naj bo tat fhe tako svit, Mora enkrat v’roke prit! 44* Velik vol. ■Pogovarjal fe je ozhe s’fvojmi otrokami, kaj de fe zhlovek vfe navuzhi ino pervadi, ino kaj vfe fkus per- vajo ftoriti samore. »Hozheiri vam tega v’perpovedi rasgled pokasati. Perpovedujejo, de je nekdaj en mosh velikiga vola okolj vodil, katirga je V prizho mnogo ljudi na ramo sadel, ino prezej dolgo po zefii gor 33 in doli nofil, ino fi je * tim pofebnim dčlam dofti rjnarja saflushil.« »Barali fo ga, kako nelti je on k’tej zhudnej mo- zhi prifhel? Na t6 pravi:« Kader je fhe ta vol malo tele bilo, Jim junzheta dan na dan sa ene dve uri po dvorifhi prenafhkoval. Junez je s’ vfakirn dnem teshej perhajal, pa tudi jes fim bil od dnč do dne mozhnej- fhi. Sadnizh fim k’ tolki krepkofti prifhel, de me zel vol s’vro fvojo teshd ne potlazhi. »Naj she bo to ref- niza alj pravliza, fklene ozhe, gotovo refnizhen je von- der ftar pregovor, ki pravi:« Daja pervaja zhloveku krepkoft, ' Ino sa delo potrebno laftnoft. 4 o* Prcobloshen ofel. Hotel je en vertnar (gartnar) na tershen den v'ma¬ lto , ino obloshi fvojga ofla s'selenjavo toljko , dele ni vboge sliivine druga videlo, kakor glava. Po poti prideta fkos eno verbinje. Vertnar nare- she ene buterze verbovih fhibiz sa terte, ino jib na olla verske rokozh: »Eno tako bremze (malo teslio) bo Ihe moj ofel vfelej neJil.« Grdita naprej fkos eno ldfhje. Nabral A je. vert¬ nar per enih dvakrat dvanajfet lepih ravnih palzhiz , rosham sa perftaviti, ino mu jih supet navali rekozh: »Saj fo lehke; ofel jih fhc zhutil ne bo.« Kader je bilo shž fonze vifoko, ino vrezhina niozhno perpekala, iflezhe vertnar fvojo seleno fukno, verske jo verh drujiga tovora, ino rezhe: »Saj ni she delezh v’melto; kaj pa ta plahuta (jopiza), ki jo s’mesinzam vsdignem, ne bo ini shivinzhe polomila.« ^She le isrekel je to, ofel fe na kameni fpotekne, pack in od prevelike teshe potert obleshi, 6 34 Vel' preftrafhen sdihuje vertnar na vof glaf re- kozh: »Sdaj fhe le k’moji laftni fhliodi fposnam, de fe ljudje ino shivma ne fmejejo preobloshiti. Ako she eden komaj dershi, She ena troha vezh ga vgonubi. 46» y k r a d e u ra c s i g. T 1 . J- ata dva fta mesga (rnulo) vkradla ino s njun v gofho sbeshala, Tam fe pogovarjata, kaj sa eno ženo bi ga prodala, ino koljko bo,xfakimu dnarja vergel. Alj fkregala fta fe, in fesazhela tepfti ino tergati. Kader fe pa ravno nar huj kavfata, fe en tre ki tat perkrade, ino jima natihoma mesga odsltene. Ka¬ der ga je she’tok dalezh odpelal, de ga ni bilo mo- gozlie vezh dojiti, ftji ga fhe le .pogrefhila, Vfa ker- vava fe shaloftno sa njim osirata. Eden prati: »Po refnizi ino pravizi: Kakor dobila, tako sgubila.« Ta drugi pa rezhe; Kar med dvema hoj ftori, Tret 1 mu v 1 fItako perleti. 47. 3\f e r lt o v z a por dna r j ih. C Diesla jemerkovza fftusodperto okno v’s-hrambo cniga fkop ga bogatina, ki ni fvoje shivedni vbogim vinarja dal. Nevfmilenza ravrio ni bilo doma. Merkovza najde polne fkrinje dnarjov, ki jih je prefufhal; fe jih loti, in sazline polne taze slata in freba fkus okno metati. Ljudje, to vidi ti , f kupama' ulizo naletijo, fe sa dnarje tepo ino lafajo. Ker je fkrinja she isprasnje.na, fhe le fkopez po ulzab pride, in vcf preftrafhen vgleda, kar fe pred njegovo hifho godi. She od dalezh merkovzi s’ peftjo proti, in jo preklinja rekozh : »Zhaj ti nevmnashivina!« Kader fe llifkovz tok od jese peni, ftopi en fo fed k’njemu rekozh: »Ref de neumno je dnarje fltus okno luzhati, kakor je merkovza naredila; alj jih po vafhe le farno v’ fkrinjo saklepati , je vender fhe bolj abotno.« Hvale vreden mosh je ta, Ki j kar ma, tucl 1 drugim da. 48 . Medvedova k o s h a. •bil je v' neki sarafheni liofti en lilo velik medved. Oberi in Lovre, dva popotna lovza fta po tajiftim kraji hodila, ^lifhati to, fe pomenta rekozh: »liozli- va ga ltmalo imeti.« Hodila fta sa ta del den na den fkverbno medve¬ da izhakat. Na vezher pa prideta v’ kerzhmo nasaj, nar bolje viijo pit, zhe ravno, bres dnarjov. »Na med¬ vedovo kosho pijeva, fta kerzhmarju djala, on bo vfe plazhak« Eniga dne, kader fta ravno po hofli ho¬ dila, kar medved ftrafhanfko nad nju perarmuli. Obert vftreli, alj trepetaje ga ne sadene , ino naglo- ma na drevo fplesa. Lovre fhe pa fproshiti ni mogel. Na tle fe vershe ino pozimi (potaji), kakor bi mertcv bil- Medved ga na uftih, per nofu ino na ufhelili ovoha, in draple fvoj pot naprej, sakaj medvedi fe mertviga ne doteknejo. Obert is drevefa perpleshe ino Lovreta v’ f hali (sa fhpaf) pobara»Ti , kaj pa ti je medved na uho povedal?« Lovre mu odgovori: »Rekel je:« »Medvedove koshe ne predajati, preden medveda dobiva.« Kdor prej sapravi, kakor dobi, jper takirnu Irczlie in teka ni. * 36 49, Volk lashnivza v j e. Jansliek, lashnivi fantizh jo sa velko liofto ovze pa'' Sl. Eniga dne lije malopriila fhalo (fhpaf). vbral, ino sazhel na vef glaf krizhati: »Volk gre! volk gre!« Žela truma blishnih vefhanov na ta vrefh s’ fekira- mi ino kblami perletl, vcilka vbijat. Ivader pa fhe volzbjiga fledu ne najdejo , fe povernejo fpet damo , ino Janshek le jim na tihim pofmehuje." ^pet drugi den Janshek vpije: »Volk! volk!« Pri-. Ihlo je fpet vefhanov, pa ne vezh tolko. Pa tudi tem samersi, de glave otrefajo, ino gredo nejovolni damo. , Treki den pa volk sa ref pride. Janshek sazhne nevfmileno krizhati: »Voj! pomagajte, pomagajte! Volk , volk!« Pa ni bilo zhloveka ne eniga na pomozh! Zh-eda, kar jo je bilo, fkokama v’vef pcrbesM. Janshek pa, ki ni mogel s’ovzam vred hitro leteti, ga volk sgrabi, rasterga, ino pohrufla. Tok ja laslmivez ,>Sam fvoj golfivci; 50, HvaJeshni lev, -B;] j e e n vbogi fushen kTmerti obfojen, sa to, ker je fvojmu gofpodarju vfhel. Pergnali fo ga v’ eno proftorno f hiroko dgrado , ki je bla vfa osidana ino i sp uiti j o grosovitniga leva nadnja. Veliko jeser (tavs- hent) ljudi je gledalo., Vef divji plane lev nad fromako, — pa hitro fe vflanovi, ga sazhne s’repam gladiti, od vefelja okolj nja pofkaltovati, ino mu vef prijasen roko lishe. Ljudje ft$ sazhudjo ino karajo fu6hna, kako bito bilo? Sušilen jim perpoveduje, rekozh: »Kader fim bil fvojmu gofpodarju odtekel, lini v’ pufhavi v’en ber- log sbeshal. Tiliokrat je ti lev k’ mdtii perjjezhal, ino mi Tvojo tazo kasal, v’katero li je bil ojfter tern sabo- del. Jes Tim mu tern isdfrl, ino od tiftiga zhafa me je on s’ sverinfkd meTenind prefkerbel, in mirno Tva v’ berlogi shivela.« »V sadnim lovi To naj vjeli, raskrufhili; sdaj pa fe blaga svir veleli, mene Tpet najti.« Ljudftvo, kar ga je bilo, fe nad hvalcshnoftjo sve- rine od veTeljr savseme, ino vpije na vef glaf, rekozh' »Dobrotlivi zhlovek ino hvaleahni lev naj slavita!" ^ushen je bil profi fpuThen, ino od ljudi bogato odar- van. Lev ga je pa is morifha fpremlal, koker en kro¬ tek pfizhek, je per njemu okal, ino ohenimu shaliga iioril ni. Sverina dobrotnika fvojga fposna, Tud zblovek naj ferze hvalesnno ima. Prelepo, fo lepe dobrotne roke , , t Shc lepflii zbloveka bvalesliuo ferze. 51, Prašno s 1 a t o. D va brata, Alesh in Tomash lta fe zbres morje po¬ dala v’ dalniin , novim kraju fveta fvoje frezhe jifkat. Alesh li je en kof zeline (ne obdelane semlje) fpro- fil, ino is nje s’velikim trudam njivo naredil, de fi je v’ kratkim kruha dovolj perdelal. Tomash fe je na gore podaj slat pefek nabčrat. Revno je moral fantih koreninz ino drevefnih fhko- rinz shiveli, alj vender je pernefil poln shakel slata k’ fvojmu bratu nasaj. 38 »Brate, poglej! jecljal, kako /im frezhen bil; vfe to je mojo. Alj daj mi hitro kaj jefli. Zhiflo fini flab ino s d dlan od famiga gladu.« »She prav, rezhe Alesh , dal ti bom jefli, alj ti bolh vef shivesh meni s’slatam odvagal.« To je To- mashu slo samerselo; pa kaj ii je hotel, ker je. bil tok s-hudel ino oflabel, de ni mogel naprej. Kader je she Alesh v’enih dneh vfe slato fvoj- ga brata imel, je djal: Preljubi moj brat! na, fvojo slato riasaj! Nifim tak nevfmilenz ne, tebe ob tvojo fpraviti; le pokasati fim tebi hotel, kako nat bogajftvo ne flori frezhne, in de'je pridnoft boljfhi od slata. Kdor pridno dela in lakorim ni, L e h k o bres vfiga bogaftva sliivi, 52, Biferji V p uf ha vi. C ‘Jajfhel (i je bil en popotnik v eno tajtllih pufhav, v’ katerih žele dni hoda ni drugiga viditi, kakor slige- zhi pefek, in 1 © ni bajtize najti, kjer bi ludje prebivali. She vef flab od gladu ino sheje vender do kofhatiga palmovga dreva perlese, ino najde sravno en hladen ftudenz. Per.,fludenzu sagleda shakelz. »Hvala Bogu! je djal mosh, shakelz polipaje , ho morebiti grah, de fe s’njim poshivim , ino gladu ne vmerjem. Shelno shakelz odvesho, ino fe preftrafhi reko zb:« »Oj, Bog pomagaj! fo le biferji.« Boljfhi s a, lazhuiga kruha kof. Kakor pa shlahniga karnnja vos. * * * t •Bon; mosh bi bil per dragih bifcrjih (perlnih) ki fo bli \czh tavshent tolerjov vredni, od gladu vmerl. Alj« sazhel je prav svefto moliti —f ino na enkrat perjaha na velbljudi (kameli) eu samdrz, fe na pol sliiviga zhlo- veka vfmili, inu da kruha ino shlahniga fadu, ino ga na kamelo sravno febe pofadi. »Le poglej! je djal samorz, kako zhudno Bog vfe vishari (vlada).'*' Miflil Jim, de je nefrezha sa inene biferje sgubiti, pa je le bila velika frezha. Bog je tako dal, de lun fpet lofem prifhel ino tebe finerti reriiil. Kjer j-e nam nar vezlii fila Tam je boshja roka mila. 53, S K la h ni kam en z i. Jinel je en slatar slatc, filo drage shenfke lepotije sa eno imenitno golpo v’ deli, katera mu je vezh nar drashej kamenzov sa vdelat dala. Ti fvetli kamenzi , ki fo tok lepo jifkrali, fo Obertu, slatarjovmu fantu tolko dopadli, de ii jih nagledati mogel ni. Na enkrat pa mojlter dva nar Ičpfhih kamenzov - pogrelhi. Sdajzi je fvojga fanta obdolshil, ino njegovo jifpo (kamro)prejifkal, v'kateri jefpal; inojekamenza nad eno omaro na sidu v’epi luknji najdel. Obert fe je fzer prizhal, de ni kamenzov vsel; mojlter ga je pa le prav mozhno otepil ino od hifhe fpodil rekozb: »Ti ii na ga\ge sallushil.« Drugi den slatar fpet. en kamenzhik pogrefhf, i n o ga v' ravno tajifti luknji najde. Na to je prav fkerb- no pasil (gledal), kdo bi vendcr kamenze taj Jkrival- Sdaj pride fraka, katero je fant. isredil, ino jo na de¬ lavno miso pervadil, pobere s’kljunam en fvetel k*- menz ino ga v’ poprejno luknjo na sid sanefe. 4o Slatarju je bilo prav vTerze shal, d e je s’vbogim, nedolshnim fantam tok po krivizi naredil. On ga fpet k’febi vseme, mu odvseto zbeft poverne, ino mu, odarvije ga, bolezhine obilno poplazha. Tok fe varvaj natol/.vili Koki v’ ljudi kanuje metali; Lehko fe krivizknik vgene, In nedfflshen pa sadeue. »54. Sdfavi kamenzi. P lorjdnz, en fhe zelo mlad vosnarfki (furmanfki) hlapez je od shganja nevarno sbolel. Sdravnik njemu rezbe: Alj shganja zliifto neopuftifh, tok bo tvoja fmert. sakaj ono je Hrup sa mladino.« »Tiga ne morem, pravi bolnik, prevezh fim fe ga pervadil. To le flafbko ga morem vfaki den imeli.« Sdravnik na to rezhe: »Ako je pa temu taka, bom kaj, drugiga fvetal.« Drugi den mu pernefe pno pifano fbkatelzo polno zhednih kamenzhkov, ino pravi : »Vlaki den en kamzhizh v’ flafbko vershi, pa ga vfako- bart noter pufU, tok ti ne bode shganje fhkodvalo.« Bolnik je menil, de imajo kamenzi kako pofebno mozh shganje v nefhkodlivo ftoriti, ino je vfaki den en kamzhek v r flafhko vergel. Tok je s’dnevam, de fam ni vedel kako, enokoljko kapelz manj shganja popil; in kader je k’ sadnima flafbko s’kamenzmi napolnil, fe jc tudi she fhkodlive shganjize odvadil. Leliko fe vfaka rasrada premaga, Zhe fe pobolfhanje le ne odlaga. 55* Kamen povrazhila. P J -^n bogatin le je s’enim vbogim tesbakam (delavzam) kregal; ino je v’njega en kamen saluzhal. ( Sromazhek kamen pobere, ga s-hrani inomifli: »Lezhaj, bo ihe ura prifhla, de ga bom jes hudobniinu zhloveku \ ernil.« Bogatinz je flrus fvojo prevsetvanje, poftopanje ino sapra\lanje zelo oboslial, iuo gre enkrat vef zapaft rnemo fromakove kozbe. ■ Teshak sdaj kamen popade, ga nefrezhnimu mo- shu v’ herbet ialuzhat. Pa hitro Ji neha, in fam per febi pravi: »Sdaj fposnam , de fc mafhvati nikolj ne fmemo ; salva j, ako je fovrashriik nafh bogat ino ime¬ niten , tok bi ne bilo pametno; zhe je pa fromak bi bilo ncvfrnileno. Alj bodi kakor hozhe, vfelej je mafhvanje hudobno ino nekerfhanfko. Kdor fovraslmikam odpuflia, t So sa njega Bog pokuflia. 50 « Y r e z h a p e r f t I, Neki bogatin je eno vbogo vdovo ob edino njivo, ki jo je sa ozhetam imela, fpravil, sa fvoj vert rasteg- nit (rasfhirat). Ravno je drugo jutro po njivi hodil, kar pride sapufhena vdova s’ enim prašnim shaklam (vrezho), in ga poproii s’ folsnim ozhtni, rekozh: »Le¬ po vaf profan, le eno tolko semlje mi od te moje delfhne (dote, erbije) vseti najte, kar je v’to vrezho pojde. Le to prašno profhnjo vam prav lehko dovo¬ lim ; rezhe bogatesh. Vdova shakel semlje nadeva (napolni), in rezhe: »Sdaj pa Ihe eno profhnjo! Bodite tok dober, ino po¬ magajte meni vrezho na ramo sadeti.« Bogatin, dela nevajen, fe dolgo brani. Vdova pa le profi in profi; dokler ga k’timu perpravi. Alj sha- kel vsdigije ftoka rekozh: »Nemorem ga, preteshek mi je.« Na to mu pa vdova sashivo prav ojftro peve: »Ako vam je she ta shakel semlje preteshek, kako val 1'he le bo žela njiva, ki jo v’ jesar (tavsherit) shaklov ne po.devama, v’vezlinofti teshila, Mosh fe take befede preltrafbi, ino ji da njivo nasaj. »Sdaj fhe le fposnam,« je djal: jVfe po krivizi dobleno blago, K.riji'/.hnika v’vczbnofti tlazbilo bo. 57* S a p r a v d a n a kmetija. T 1 JL a ftari Lenart je bil zel pravdovez, in je bodil rieprenŽhama k’ doktorjam fhtenge Ihtet, Enkrat sa- gleda, de per fofedi sid (mir) trupajo (prakopujejo) eno novo okno naredit. Lenartu'to ne gre po glavi; sazhne fe fofedu groši ti, de ga bo toshil. .Sofedje grejo nad Lenarta, ino mu branjo , rc- kozh : »Vonder na fvoje ftare dni fe kar v’pravdo ne vtikaj; ta bedarija (prašna rezil) ti nikolj prida ne pernefe.« Alj Lenart fe vef vtogoti, in vdari po miši, rekozh: »Mosh befeda! de bom dobil, in pa napra¬ vil, de ne bo moj fofed vezh v’mojo dvorifhe gledal.« Lenart fe sazhne pravdati, pravdo sgubi, in more vfe potrofhke (kofhtanje) poplazhati. Ker je bil vezimo v’toshbah, fe je tok sadolshil, de she ni imel s’zhem vezh plazhati; sa to fo mu kmetijo na boben (pre¬ dajo) dali. Mihel, eniga premoshniga kmeta fin jo je kupil. .Smejijo fe mu sdaj eni fofedov, rekozh: »Kar !i ji fkal, to fi najdil, ino fkus fvojo pravdo naredil, kar fi shelel. V’ refnizi! sdaj fofed vezh v’ tvojo dvorifhe ne gleda, ampak v' Mihelovo.« Kdor veliko pravd peU Sadnizh prašno moflino ma. 43 58» Z h n d e n si d. P x rebivalzi ene famotne kmetije fo ob sadni vojfki ve¬ liko ftrahu prebili. Nar ftrafhnej je bila sa nje ena noži). Sovraslmiki fo lajifti kraj dofegali. Nebo fe je po nozhi tam pa tam od pogorenja sharilo , rudezho ka¬ kor kri. ( Strafhno ftrelanje fe je flifhalo. Ravno je bi¬ lo po simi, vfe terdo od mrasa, in vreme hudo. Vbogi ljudje lo fe vfe fkosi trof li, de bodo perhruli jih obro- pat, ino is hifhe isgnat. Stari, mladi ino otrozi fo zelojnozh prebedeli, ino v’ jifpi premolili. Stara babiza fo is enih ftarih mo- litvinib bukviz brali, V’eni molitvi: ob zlialu vojfke, fo bile le te pofelme befede: »Naj Bog en mozlien sid (mir) poftavi, de bode fovrashnikam v’ nafho prebi- valifhe vbranil.« Mladi gofpodar, ki je prav svefio pofliifha!, je fam per febi djal , to bi bilo vender' prevezh, profiti dobriga Boga, de bi savoljo naf sid napravlal, * Med tem je nozh menila, ino fovrashnika ni V’ hif ho bilo. Viifo fe temu zhudili. Kader pa v’drugo jutro zhres prag pogledajo-vidijo hifho od trftiga kraja , kjer fo fovrashniki ftali , od vetra s’ fnegam kakor s’ enim sidam tok sameteno, de ni bilo mogo- zhe pregasiti. Vfi pravijo: »Bodi Bog hvalen!« Ta tiara rezhe- jo: »Poglejte, tok je Bog vender en sid naredil, ino fovrashnikam v’ nafho ftanvanje vbranil. Sa to sniiraj pravim: Kdor savupa p ra v’Boga, ni bilo rlalezh okrog ne hiihe, ne fenze, ne ltudenza videti. Tomasheka bi bilo od sheje konez, in shd ozheta vezh dohajati ne more. V’tim da ozhe, kakor pošalili je, eno zhrefhnjo pafti. Tomashek jo shelno pobere, kakor bi bilo golo slato ino fe hitro s’ njoj pohladt. Supet na ene ltopinje ozhetu druga zhrefhnja vjide. Ravno tok hitro feshe Tomashek sa njo. Ino tok da ozhe To- masheju vfe zhrefhnje pobrati. Kader fo zhrefhnje pofhle , ino Tomashek sadno posobal, fe uzhe fmeje ogledajo ino pravijo; »Vidilb, 48 le bi fe bil sa podkvo enkrat perpognil, in ne bilo bi fe ti treba sa zhrefhnjami ftobarti perpogibati. Kdor kofizli kruha samezliuje, Drobtinze vezhkrat pojifkuje. 64«. K o n j f k i s h r e b c 1. ^-^fedlal je en ratej (kmet) fvejga konja, Vmefto jahat. Preden fe vfede, sagleda de na eni nogi en’ga shrebla ni; alj on le odjaha rekozh: »Kaj pa en shrebl, je alj ga ni!« Zhes en zhaf konj podkvo sgubi. »De bi ko- vazhenza bliso bila, jecljal, dal bi konja podkovati; pa kaj sa to! faj po treh podkvah fhe vfelej gre.« Konj fi pa na terdirn poti rog ofhkodje ino s*hromi. Dva tolovaja fkozhita is gofhe, jesdiza oropat. Ni jima s’ fhantOvim konjam vjiti mogel — in vsela fta mu konja, s’vujsdo, s’fedlamino s’barago. Kader pefhez damu pride, pravi: »Ne bil bi verjel, savolj eniga famiga lsonjfheka ob konja priti. Refniza je vcnder, naj bo sa zhafno alj vezhno, kar pregovor pove;« Doftkrat v’malimu samuda v , Naredi veliko truda. ■ " ” ™ — 65« S 1 a t i t e r n k. ijr o tel je enkrat en kraljevi lin ribe na ternik (vudizo) loviti. Naredili fo mu ( zhedno rantizo (rajzo), ino na shidani vervizi (shnuri) je bil slat ternk pervesan, Kraljevizh gre na jesero , vershe ternk v’ vodo, ino y’k atkim eno ribizo is vode potegne, ( Spet terni« v’ vodo fpufti; velika fhuka fe obeli, Vervzo vterga, ino s’ ternkam odplava. Nato kraljevizh rezhe : »Tok nimam drugiga sa fvojo slato vudlzo rasen te malovredne rlbize! Per¬ neke mi sbeles’n ternk; sakaj flab gofpodar, ki sa malo blaga veliko vaga, veliko poftavi, pa malo dobi." Od tiga zhafa je sdaj pregovor na vfako jigro , pofebno pa na lotrijo, kater pravi:« Jigravv; na slati ternk lovi Dnarje sapravi, vbofhlvo dobi. 66* Paftirfka p 1' f h e I a. P A er enim kralju je bil sa gofpodarja dnarniz en liiosh, katir je od paftirfke palze v’to imenitno flushbo prilhel. Bil je sdaj ta dnarar per kralju nesveftobe obdolshen, kakor bi kraljeve saklade ismikal, pobrane dnarje pa, ino drage dragine v’ fvojo lafino s-hrambo s* shelesnim vratmi sapiral. Kralj dnararja objifhe, pregleda njegovo poflopje, vidi shelesne vrate, ino jih vkashe odpreti. Kralj fe mozhno sazhudi, kader noter Kopi. Ni bilo drugiga vgledat’kakor 1'htir gole fiene, eno kmetfhko miso ino en ftol is flame fpleten. Na miši je bila pafiirfka pifhela (ftranjfhza) ino pafiirfka palza , pa torbiza polek. .Skuš okne fe je na selene fenoshete (trate) ino kofhate planine lepo videlo. Dnarar na to pravi: »V’fvojili mladih dneh fim ovze pafil. Ti fi mene, o kralj! na fvoj dvor pokli zal. Tukaj v’tim hrami vfaki den eno uro preshmm, miflim s’vefeljam na fvoje ftare zhafe, popevam peK mi, ki fim jih fvoje dni per ovzah ( Stvarni ku v’hvalo prepeval. Oh! naj de fe v’fvoje domazhe gaje (loge) 30 povernem, v’ katerih fim frezhnej shivel, kakor na tvojim kraljevim dvoru. Kralj fe zhes obrekovavzcrasferdi, objeme pofh- tenga mosha , ino ga profi fhe sanaprej per njemu v’ flushbi oftati. Ne slato, ne Irebro, ne druge rezhi , Le ferze pofhteao naf frezhnc ftori. 67* Polna b a f a g a. ■E^alant j e polno bafago zhes rajno sadel, ino f» s njo na pot podal. Lukej ga je dofhel, ino fe njemu perdrushil. Po poti je Balant neprenehama od hlo¬ dov (Ilabofi;) drugih ljudi govoril, lam fvojih pa fhe v’mifel ni vsel. Sadnizh rezhe Lukej: »Meni fe vidi, de fi ti vfe ptuje flabolti v’preden del fvoje 'balage pobafal, jih smiraj pred ozhmi imeti, ino rasn&fhati, fvoje lallne grehe li pa na herbet obelil, de jih ne vidifh, Oberni faj enkrat bafago, ino to bode bolj- fbi sa tebe.« Hudobnik je vfaki, ki drnge omiva. jSam fvoje gerdobe pa febi sakriva. (»8» t S e d e m s v e s a n i h p a 1 z. S' * - *-*n kmet je fedem ftnov imel, ki fo fe prav pogofto fkregali. S’ kregam ino prepiram fo fe per delu mu* dili; nekolko hudobneshov je zlo njih raspartijo v’fvoj prid obrazbalo, ino fine po ozhetni fmertj ob prei- moshenje perpraviti jifkalo. En dan ozhe vfih fedem fmov poklizhe, jim fe- dem 'terdo svesanih palz podž, ino rezhe ^ » ( Sto kri- shovazh mu odfhtejem, kdor to breme (butarzo) pa* 1 5t liz, prelomi. Vfi saporedam fe filjo s’ vi'o mozhjo, pa vfalvi rczhe sadnifih: »To mi pazh ni mogozhe.« Pa venderni nizh bolj lehkiga, kakor to;« je ozhe. djal. Po tem vseme breme, rasveshe, ino eno palzo sa drugo bres vfe teshave polande. »Jej, fo rekli fini, tok fe ve de.je lehko; to bi fhe dete ftorilo.« Na to ozhe pravi: »Kaka s’tim palzami, taka je a’vami, moji finovi! Dokler le lepo sallopte ino eden drugimu pomagate, bole lehko s-Mjali, ino obeden vaf nebo premogel. Ako pa bode savesa lepe saftopnoili* med vami rasvesana, fe bo s’vami ravno taka godila, kakor s’ palzami, ki sl&mane po tleh leshijo,« K reg in fovrafhtvo f lanove podira, Lepa saftopnoft pa hifhe podpira- 69 , Refnizhno ogledalo. T A onej ino Neshiza nja fefira vidita materno ogle¬ dalo na okni, ino fe grefta v’nja gledat. Tonej je bil prav lieten (zheden) ino fe je fvoji podobi 6’ do- padenjam fmejal. Neshiza je bila od ofepenz(kos) pi- kafta, ino sajoka , ker fvojo rastergano liže v’ ser- kali vgleda. Mati, ki sravno pridejo, jima reko: »Ti Tonej , nizh fe prevezh ne fhtimaj s’ minejozho lepoto, ino varj fe, de fvojo zhedno liže fkog hude flrafti pre¬ rano (hitro) ne fkasifh. Ti Neshika pa vefela bodi, de je fhe ena boljfhi lepota od teiefne, lepota dufhe, ino sa tajifto tolko vezh fkerbi.« Lepo liie hitro sgiac, Lepa dufha p« ne mint 02 70 , Ozhetova podoba, Pred velko fto letmi je 'v’nekim velikim rnefti en barantavz (fhtazunar) vmerl, ino lepiga premoshenja sapuflil. Vedlo Xe je fzer, de ima enga fandgafinj, ki je na desbelah 'bil, pa nobeden melilanov ga ni po obrasu posnal. *&*****"• Zhes en zhaf pridejo terje mladenzhi v' taji- fto mefio, in vlaki fi terdi, de je edin lin ino pravi dedizh (erb) l-ajniga Ihtazunarja. ^Sodnik vkasbe pravo sobraseno (namalano) po¬ dobo ozhetovo pernefii, ino rezhe: »Kateri is med val treh to snamje, katero bom na perfih podobe na¬ redil, s’pfhizo sadene, tega bo premoshenje.« Pervi vftreli, ino prav bliso sadene; drugi fhe blishej; treki pomeri, sazhne trepetati, bledi, folse ga polijejo; log (palefier) in pfbizo na tl e vershe, rekozh: »Tega ne, vltreliti ne morem, raj vfo pre moshenje sgubun.« ( Sodnil: pa na to njemu i"ezhe : »Blagi mladenzh! ti fi ta pravi fin rajniga, ino po pravizi njegov del- zhizh, ne pa una dva , ki fta tok ojftro vftrelila; sa- kaj, kdor je en pravi fin, lerze fvojga ozheta ne bode prehodil, tudi na podobi ne,« Dobro, ino pridno otrok ftatejfhe zbefti , In jim. sa nobeno ženo shalolti ne ftri. 71« Nar lep fin oblazhilo, V’ V eno gralhmo je en prekupcz shido na prodaj pernefii. Lina, grafbinfka gofpodizhna fi je od gofpe mitere isprofila sa eno krilo tofanta sbrati. Dolgo ni 53 mogla prav vfhezhiga najti, ino rezhe flednizh: »Ljuba moja mamka! vi rasfodite, kaj sa ena barva (farba) bo meni nar bolj liala — selena, rumena, alj vifhnova?« Mati fe ji nafmejijo rekozh: »Meni fe sdi> de bela, podoba zhiflotii, ino pa rude z ha, ki je podoba framoshlivofli,« Nedolshnoft in pa framoshlivoft ferza Deklizham nar lepflii obleko poda. 72 * S 1 a t a t o h a k i r a. F •*— 1 'n poglavar sholdnmjov je vojarjam, (vojfhakam , ofizirjam) ki fo per njemu sa miso na o^bedi bli, eno novo, slato tobakiro kasal. Eno malo po tem hozh« tobaka vseti, vfe shepe prejifhe, ino firahoma rezke! »Kamo je moja fhkatla? Poglejte faj, moja gofpoda, de ne bi jo bil eden posablivfhi s-branil.« Vfi sravnizh vftanejo, in sbepe (tafbelne) obra- zbajo; pa tobakire le ni na fvetlo. En fain banderar (fendrih) nekok omoten pofedi, rekozh: »Ne boni sbepa obrazhal, ne; moja mosh befeda vam naj bo sadofli, de tobakire nimam, Ofizirji fe, s’ glavo otrefžje, rasidejo, in vfaki ga ima sa tatina. — V’ nahodno jutro ga vkashe poglavar saldizat’, ino mu rezhe: »Shkatla le je lpet najdla. Shep fe mi je bil rasparal, ino tok mi je sa podklado (futram) na vfpod derknila. Povejte mi pa vender sdaj, sakaj de nifte hotli shepa pokasati? ,Saj fo vender vfi drugi to ftorili.« » 4 Samo vam, vifbi gofpod, bom povedal,« pravi banderar. »Moji tlarejf h i fo filo fromafbki, Dajam jim sa ta del pol moje saflusbne, in fe o poldne kuha tvegam (sdershim). Ravno , kader tim od vaf povab- len bil, tim fyoje kofilo she v’ shepi imel, ino fram 54 bi me bilo, de bi prenbrazbaje en kol smefniga (zher- niga) kruha, in pa ena klobala i6 shepa padla, To poglavarja v’ferze gine; rekel mu je: »Vi-> fte en dober fin ! De bote loshej sa naprej fvojim ftarejfham pomagali , bodete od fedaj vlaki den per meni jedli« Po tem ga v’obednizo s’febo pela, ino mu v’prizho vfih vojarjov na snumnje fpofhtovanja slato tpbakiro poda. Kdor s’fvojim. ftarejfham. lepo ravna, Zliafuo in vezhno frezho ima. 73* ,S r e b e r n a ura. P * rirriej, en born fhtudentizh (dlak), je moral na nozh v’ enim mlini oflati. Na klop v’fpodni hifbl le je vlegel, ino safpal. O pol nozhi le fprebudi ino flifhi sravno febe nekaj na lieni kljuvati. Mefens je Ivetil; ino kader le poosre (ogleda) , eno freberno ura vgleda. Mozhno ga je sazhelo mikali, de bi uro vsel, ino jo fkos okno odnefil. Veli ga je fvarila rekozh: v K ra Iti ne fmejefh.« Alj shelja po uri ga le bolj iu bolj mika. Tim hudim fkufhnjavam vjiti, vftane, fkozhi flsos okno, in gre. t Sbe le enih lio korakov (ftopinj) dalezli je bil > mu she sazhne v’ uovizh po ud 6hal biti, de jo ni V6el; supet fe hozhe poverniti. Pa njegova veli ga i'he enkrat polvari; on jo je vbogal, ino fhel Ivoj pot. Mjefenz je sdaj ea gore satonil, ino prav sa terdo fe je {temnilo. Prim e j v’eno mozharijo gaga6i, pa vendcr fe je na en grizli (komolz) i slekel. Vef truden fe tamo vleshe, ino prav terdno safpi. — kader fe den sasn&, ga nekako ftrafhno drenje »budi • ino kader fe rasgleda, od ftrahu trepezhe. 55 Pod enim gavgam (vifelzam) je lesha\ , in videl ravno nad fvojo glavo tata vifeti, ki ga je ena žela truma krokarjot (vranov) oberalo. Sdelo fe mu je, kakor bi mu en snotrajn glaf pravil: »Poglej , ravno taka bi fe enkrat tebi godila, naj bi bil krafti sazhel. Klezhi; je Boga sahvalil ino djal:« ISaflia veft je bosbji glaf; Vbogajmo jo vfaki zhaf! 74, Najdena m o f h n a. "V^oglarjov Marlinek, en vbogi fantizb pod ernm drevam fedi, sdihuje, joka in moli. En imeniten gofpod v’seleni luknji, s’eno svesdo na perfib , po lovi pride , ino ga poprafha : »Kaj ti je, mali! de jokafh?« »Joj meni! sajoka Martinek. Bili fo moja mati bolni, ino sdaj fo me ozhe v’ mello poflali apotekarja (sdravlarja) plazhat, jes lim pa dnarje s’mofhno vred po poti sgubil.« Gofpod fe s’ lovzam (jagrain) ki je bil s’ njim na lovi, natihim pomeni, mu sa lem eno zhedno rudezho shidano mofhnizo polsasbe, v’ kateri je nekolko fvetlih zekinovbilo, rekozh: »Alj jemordeta tvoja mofhniza?« »O to ni; rezhe Martinek, moja je bila sbe zlo Ibsna (flaba), pa ni bilo tok lepih dnarjov v’njej.« »Tok bo pa ta le tvoja ?« rezhe lovez, in potegne eno osbuleno mofhnizo is shepa. »Ta pazh ta,« 6akrizhi od vefelja Martinek; to je tu prava ! »Lovez mu jo da; imeniten gofpod pa rezhe : »Sa to, kir ft ti tok bogabojezh ino pofhten, tok tebi fhe to mofhnizo s’ slatmi sravno dam.« Molituv naj v’ fili perjaielza bo; Pofhtenjc pa boljlhi, ko 7,hifto slato. 56 * C ^^htefan, en drug fantej v’blishnji vefi doma, flifhi to praviti. Kader je imeniten gofpod na lov fpet v’hofio prifbel, fe ( Shtefan pod eno jelo vfede, ino tuli rekozh; »Oj moja mofbna! mojamofhna! sgubil fim jo, sgubil!« ^ Gofpod sa vrefham k’njemu pride, eno polno mofbno pokashe, ga poprafhaje: »Je li ta tvoja mofhna, Iti fi jo sgubil?« Shtefan sakrizhi: »Ta je, ta!« ino s’obema rokama sa njo fega, Golpodov. lovez pa, ki je sravno feil, ferdito nad njim satrufhi, rekozh: »Neframni hudobez ! alj fe podltopifh tolkiga gofpoda olegati! Zhaj, jes ti bom drugazhi plazhal« Vzbefnil je eno bresovko, ino ga je prav pridno nafmukal, kar je lashniv goljfir saflusjb.il. Goljfija farna febe fpela, In vfaka lash fvojo fbtrafo ima, 75«. Lepa k r i s h o v a z li a. IV^urtin, en bogabojezh kmet je imel eniga hlapza lilo nagle jese, ki je v’ jesi preklinjal, de je bloftrah. Martin ga je pogolta fvaril, naj is ljubesni do Boga jeso tolashi. Hlapez je pa le djal, de nemore; shivina ino ljudje ga prevezh peklijo (drasbijo). Eno jutro mu Martin eno lepo , fvetlo krishovazho pokashe, rekozh: »Poglej jo Matija! tvoja bo, alta zel den poterpifh, de tebe shal bcfede flifhnti ne bo. S’vefeljam mu hlapez v’roke feshe. Drusbine kar je blo, fe pogovori/njega ob krishovazho perpraviti. S’vfulto befedo ino djanjam *7 fo ga naganjali, de bi fe vjesil; alj hlapez fe je tok terdno premagal, de ni befedize hudiga sinil (rekel). Na vezher mu Martin poda krishovazho, ino rezhe: » 4 Sram te bodi, de is ijubesni do enga inalovredniga dnarja fvojo jeso tok mofhko flrahujefh, is Ijubesni do Boga pa nozhefh!« Na to fe hlapez pobolfha, ino vef pohleven zhlovek poftane. Lehke zhloveku fo vfe redu Zhe jih 'sljubesni hostije fturi. 76 * P o p r a v 1 e ii h r i s h e z. rp J- resika je en majhen, pa prav zheden krishez v’dar prijela. Bil je zherniga likanga lefa, ino na vfih fhtirih konzih s’ slatam kovan. Na fivim traki ga je na vratu nofila savolj lepfhiga. Pergodilo fe je, de fe krazhji hlodez is daljiga isfneme, ino Tresika ozheta profi, krishez supet popraviti. »Prav rad to Borim, ozhe reko , hozhem ti tud verb tiga povedati, kako fe lehko branifh, de v’nobeni nadlogi na tim fveti sa tebe krisha ne bo. »Le femo prav poglej: Ako na fkrish lefu ni , tudi dalfhi lef krisham ni.« Le fkus to, de fe krazhji lef s’ dalfhim po prek dene , fe krish naredi. »Ravno tako je s’vfakim terplenjam, ki ga fvoj krish imenujemo, Volja boshja je, tok rekozh, ti dalji hlodez; nafha volja pa, ki je rada s’ boshjoj voljoj vfe fkusi na fkrish, je uni krisham lef.« Sa ta del pervfih Tvojih krishah, ki te bojo fhe objifko¬ vali, isfnemi krisham lef fvoje volje, ino jo bosbji podaj, tok ne bo krisha sa tebe vezh. Kdor vfe na boshjo voljo fpufti, Lehko vfe fvoje krishe terpi. 58 77+ Z h u d n a f h k r i n z a. F gofpodinji fo fe perpohifhtvi vfe forte nefrezhe perpetile, ino nje premoshenje fe je s’letam’ majn- fhalo. ( Shla je satorej v' log enimu ftarimu pufhavniku fvoje nadloge potoshit, ino je djala : »Per moji hifhi ni nikolj farno na febi ; more mi biti naret.o (nared sazoprano). Alj mi ne vefte v'tej nadlogi s'zliein pomagati?« Pufhavnik, bil je en dobrovoljn ftarzlvek, ji rezhe eno malo pOzhakati, ji pernefe zbes eno malo sapezbateno fhkrinzo, ino pravi:. »To le fhkrin^hizo morte eno zelo leto trikrat po nozbi, trikrat po dne, po kuhni, kleti, po hlevih ino vfih hifhnih kotih ponofiti, tok bo bolji. Zhes eno leto mi pa fhkrinzo odrajtajte." Dobra hifhna mati ja a v’fhkrinzo veliko savupanje imela, ino jo fkerbno okofj^noffla. Kader je pervi den s’njo v’klet fhla, frezha hlapza, ki je ravno hotel rozhko ola (pira) fhrivaj odnefti. Ker je fhe posno v’nozh v’ kuhnjo perfhla, fo li dekle bile ravno pezhenjak is jajz naredile. Kader je po hlevih bodila-, najde krave do kolena v’ gnoji, konjam namefto ovfa le flamo polosheno, ino de nifo bili ozhedeni. Tok je najdla vfalti den eno alj ^rugo sa poravnati. ^ It' ‘ * « Kader je leto obteklo ? fe s’ fhkrinzoj k’ pufhavniktf poverne, ino mu vfa vefeia perpovedvye, de je vfe bolji. »Alj puftite mi, proli, fhkrinzo fhe sa eno leto, sakaj eno prezhudno mozb v'febi ima." Pufhavnik fe timu nafmeji, ino rezhe: » ( Shkrinze vam puftiti ne morem; alj fkrivna pomozh , ki je v’ njej , naj bo vafha." On fhkrinzo odpre, ino glej, drugiga ni bilo notri, kakor kofchek beliga popirja, ino na tajil tim sapifano: Hozlicfii dobro gofpodvati Morefh fam vfe pregledvati. 78 , Kralj e v p z h. v’molitvi. I? . ^niga kralja lin je ob zhali vojfke pred. fovrifhnri kam sbesbal, ino nikogar s’ feboj vsd, rasen eniga lUriga llushavnika. De bi hju ne fposnali, fia fe prav borno preoblekla. Posno na vezher prideta enkrat v’ftran med gora na eno kmetlhko ftanvaoje, ino ftazhes nozh tam oftala. Kraljevizh pa ni mogel fpati, groša ga je pred fo- vr&shnikam , in tudi dnarjov mu pomankuje, s’kate¬ rim le v’ hitkih sadoft previdel ni. Torej po nozhi vltane, poklekne v’tihi zhumnati (kamri) ino dolgo na tihoma moli. Ker ga je pa ferze le lilo- bolelo, tok prav glaboko isdihne na glaf, rekbzh ; ])og! \frnili fe eniga revniga kraljevzha!« To je kmet flifhal, ino v’julro flushavniku. re¬ kel: »Jes vem , de fo vafh gofpod eniga kralja lin; povejte mi faj, sakaj de fo tok shaldften.« Slushavnik je po pravizi povedal, pa profil, de bi kraljeviga fina kar ne isdal. Kader fe je kraljevizkjfea pot odpravlal, kmet fpofhtlivo k’njemu perf^ffpTj ino ga s’folsnim ozhmi ogovori , rekozh : »Dr$>i kraljevizh! meni je vafha po- nozhna molituv vafkS bridko shaloft rasodela. Storite mi to vefelje, ino^vsemite dvajlet zekinov, dokler fe vam bo fpet bolj godilo. Hozhem vam tudi fteso po- kasati, po kat&ri bote Jkmalo is vfe nevarfhine,« 6o Kraljevizh Te je nad tim savsel, ino dobroferzh- niga kmeta sahvalil, fhe vezh pa Boga, ki ferzhne molitve zhudno vili Ih a, zhe ravno zhudesha ne flori. Kraljevizh je frezhno k’Xvoji kraljevi shlahti pri- fhel, ino je po lem pofhtenimu kmetu zekine defet- krat povrenil. Le svefto moli , in vfmileni Bog Bo tebe refhil is tvojih nadlog. '79* Bo g olj ubiti paflfrz. ^^a vezher eniga lepiga roshenzveta, kader je ravno vfe v’ zvetju in selenju bilo , je p a Ji 1 Bendelin fvoje ovzhize. Shaloflen je polelt zvetozhiga germa ftal, in fvelle folse fo le mu po rudezhim lizu vdirale. 'Lovzhov Lojsek ravno is hoflc pride, ino ga omilvaje pobara: »Sakaj le pa jdkafh?« »Oh, sazhne Bendelin , videl Jim ravno sdaj eno oftudno (gerdo) fternifhnizo (kroto), kako je v’germ slesla.« . »Oj! rezheJL«|p}pk, kako bi fe vender nad zhem takim jokal?« BenTfelirf ga pravi : »Kader Jim fternifhnizo vgle- dal, Jim fam />er ,febi miflil» la shival je tok gerda (negudna), tefhko^po tleh lasi, od ljudi preganjana , ne posna fvojga Stvarnika, in vezh del fvojga shiv- lenja v’blati ino po temnih kotih pretezhi, tok de sad- nizh farna sagnije,« »Jes pa, flm fam #fa?febi djal , Jim ravne po- flave, imam zhedno zhlovefhko oblizhje, fe lehko femtertje prehajam , nebo incf semljo pregledujem, fe trave in roshiz vefelim ; fposnavam fvojga Stvarnika, ino nevmerjozho dufho imam. Sa vfe to fe mu pa ni Jim fhe nikolj prav sahvalil. Ta moja nehvaleshnoft me je tolko opekla, de Jim fe moral rasjokati.« fil Lojseka fo .te befede tok ginile (omehzhale), de jih vfe fvoje shive dni posabil ni. ( She v’fvoji veiki ftaroiti jih je vnukam Ivojiin pravil,"ino perdjal, re- kozh: »Naj bi ravno oftudne shivali sa nizh drujiga ne bile, tok fo nam she farno sa to k’velkimu pridu'. One naf vuzhijo imenitnoft zhlovefhtva bolj fpofhtu- vati, fkus katiro naf je Bog sa krono vfih fivari, na semlji poftavil." Ni vreden, de zblovek na fvc'tu shivi, Kdor .Stvarniku ferza hvaliSshniga ni. 80 «. M ali p 1 e t a r. M ladi Lovre je imel bogate Itarejfhe ; sa to fe je na njih premoshenje sanafhal, ino fe ni hotel kaj prida vuzhiti. t Sofedov Jaka pa, ker je bil bornih ftarejfhov , fe je prav pridno jerbafe (korbize) plefti navuzhil. Eniga dne je Lovre sa morjam lial, ino je sa kratek zhaf na ternk ribe lovil. Jaka fi je tam eno breme verbovih (rakitovih) fhibiz naresal, ino fe ravno s’ njimi damo fpravla. Kakor bi vftrelil, plane sdaj snekoljko morfkih tolovajov is germovja; oni sgrabjo obedva fanta , na fvojo barko savlezhejo , nju v’ fush- noft prodat. Burja barko dalezh sanefe, ino jo na fkalovji eniga nesnanga otoka rasbije. Le farna fanta fta na fuho isplavala. Nevfmileni 4 Samorzi fo tam prebivali. Jaka je miflil fe s’tim, kar sna, jim perkupiti. .Sesbe po fvoj noshizh, nareshe verbovih vejiz, ino sazhne zheden jerbafzhek (korbizo) plefti. Veliko zbor¬ nih mofhkih, shenfkih ino otrok pride, ter ga rado¬ vedno delati gledajo. 6a Kader je korbizo dodelal , jo nar imenitnejmu med njimi daruje. Mlado in ftaro, vfe bi bilo rado sdaj take jerbafze imelo. Dali lo Jaketu enobajtizo, s’fa- dunofnim drevjam ofajeno, de bi per miru v’njej lehko delal; tudi fo mu obljubili dovolj sa sbivesh fkerbeti. Hotli fo tudi po tem , naj jim Lovre en jerbaf naredi. Videti pa, de nizh ne sna, fo ga sazheli biti. Vbili bi ga bli, ako bi Jaka sa nja profil ne bil. Alj vkashejo mu plufhafto luknjo Jaketu dati 5 ino Jake- tovo platnenko oblezhi , njemu sa hlapza biti, ino verbovje nofiti. Kdor je priden, in kaj sna, Ga povfod vfe rado ’ma. 81 , Mala b r o d n a r j a. "V er to glavi Valent je Lipeja, fvojga majnfhi brata sa v6do s’ feb6 pelal, ga je v’en zholnizh slekel, ino s’ njim na globoko odrinil. Derezha voda je zholn ob fkalo trefhla, de fe je na kofe rasletel. Valent fe je okolj fterme pezhine prijemal, pa nikjer ni mogel na njo fplesati. Lipeja je voda odnefla. En ribizh saflifhi fantejov krizh , hitro perdirja, fkozhi v’ vhdo , plava v’ velki nevarflini sa Lfpejam, ga dojde, frezlmo na fuho fpravi. ino ima neisrezhe- no vefelje, de ga je refhil. Rad fe sa druge v’ nevarnoft poda, Kdor pravo fene kerfhanfkn una. 63 tim zhah, de je blagi ribizh Lipeja is vode sle¬ kel , je Valentek vtonil. Ljudje, katerih fe je veliko naletelo, fo ribizha barali: »Sakaj li pa ravno tega odtel, ino fvojo shivlenje v’ nevarfhno poftavil, ker nili mogel obema pomagati? Bil bi Taj uniga bres vle teshavei no tolke nevarnofti lehkej is vode potegnil!« Ribizh je pa odgovoril. »Vertoglaven Valent, ki je vtonil, mi je pogofto rib ino rakov vkradil, ino mi moje fake (mreshe) rastergal; pridni Lipej mi je vezh- krat fvoje male jushne perncfil , kader hm Ihantov bil, de nihm kaj saflushiti mogel, ino mi mnogi krajzar dal. Kako ne bi tok dobriga fanta nar per~ vizh reJthil.« Pogofto fe dobro na semlji plazhuje, - Pa tudi hudobneshu hudo vrazhuje. 82» ,S 1 e p i m 1 a d e n z h. -A-ndrej, fhe mlad, pa flep frotej, je enkrat opalzi, prav po zhafno ino varno, is zerkve damu taval, Luka, en rasvajen kmetfhki fhtimanz, ga oponafha, inopravi: ^Se hozhva pofkufiti? ftavifh defet krisho- vžzh, de letim hitrej, kakor ti?« ( Slepez je rekel: »Naj vela, zhe h pot isberem, ktirga posnam, ino pa zhaf is vol j im, kateriga bom jes hotel.« Luka bres vfiga ponhflika vdari, feprav debelo frneji, ino vfe.prizhejozhe sa prizho poklizhe. »Sbe prav! je rekel flepez na to; tok nizojfhno nozh ob dvanajftih bova sa vadlo v’ rnefto letela.« Kader je ura dvanajft vdarla, sazhneta obedva jiti. Slo temna in hudovurna je bila nozh, in pot fkus eno velko hofto. Andrej, ki mu je nozh ino 64 - den vie eno blo , je fhe pred juternim fvitam v’ me¬ tlo prifhel. Pofmehlivi Luka pa ti je v’ hofti sajfhel, sdaj s’glavo v’eno, sdaj v’drugo vejo butil, sdaj zhes korenine padil, pa fe med ternje sapletel, ino je v’inefto fhe le perfopihal, ker je fonze she vifoko ftalo. Moral je defet krishovazh plazhati, in vfaki je djal; »Prav mu je; fhe vezhi fhtrafo bi bil saflushil.« Kdor vboshzheka sa fmeh ima, t Si boshjo jeso nakopa. 88* Dva popotnika. Popotnika dva (vandrovza) Jurej in Marko grelta lepo eden s’ drugim fyoj pot. Sdaj vgleda Jurej mofhno dnarjov na zelti. Hitro pofkozhi in jo pobere. »Brate, pravi Marko, bozheva fe s'dnarmipofhteno deliti.« »Ne bo dal, fe sareshi Jurej, tega ne, tega J Jes fim mofhno najdil, jes jo bom imel.« ( Smeje mofhno v’ shcp (arshet) vtekne ; Marko pa shalollen s’ njim dalej gre. Nagloma pa en tolovaj (rasbojnik) s’ golim mezliam nad nju perdere. Jurej poftane bled kakor finert, in profi: »Brate! pomagaj, ko 11 pofhten « En zlovek ne bode tok lehko dvema kof. »Hiti, potegni fhe ti fvbj mezh s’ meno!« Alj Marko mu odgovori: »Ne bo dal, ne! Meni nima tolovaj kaj vseti: Ti fi dnarje fam pos - hranil, le fam fe brani sa nje.« Tolovaj ga je premagal, in namefto dnarjov je le veliko ran Jurej odnefd. Naj v’ frezki prijafelil rad podeli Kdor enkrat v’nefrezhi pomozlii skeli 65 84« Voglar in PlatnoLelz. D,, je v oglar platnobelzu, ki li je ravno prebiva- lifhe najemal: »Brate, pojdi k’meni sahajat; proftora imava sadofti obedva fvojo blago pos- hraniti. »Tega pazh ne, ljubi brate! je djal platnobelz Voglarju, sa- kaj platno, kateriga s’ tolkim trudatn belim, bi fe tni od tvojga voglja vlo samasalo." Nato fe pofhten Voglar nafmejt ino rezhc: »Prav jmalh! Zherno in belo fe. ne bo vselo. Zne premil li¬ ni o , fe ravno tok zhiftirn dufharn med ljudmi godi, ki fo vrashje dufhe, ino pa nefrdmniga sadersbanja , kakor belimu platnu med zhernim vogljam. Var vat 1 fe more n e fr a m ni h ljudi, Kdor Ivojo zhiftoft ohranit’ sheli. 85» Mlinar ino nja ofel. IVllinar sliene s’ fvoj im linam ofla v’ nielio naprodaj. En zhlovek metno perjaha ino jima rezhe: »Pazb nifta modra, de puftita ofla prasniga; ne bi fe eden na-nj vfedel!« 4 Sin fe rozhno na-nj vfede. Alj sdaj eu drugi nterao perpela, ino pravi: »Ti neroden mladenzh! kaj te ni fram jesditi , fvojga fta- riga ozheta pa pefh (k’nogam) jit.i puftifh ?« ( Sin hitro dol fkozhi, ino ozheta na ofla pofadi. Ivinalo po lem jih lrezlia ena kmetnja s'jerbafam (s’korbo) fadii na glavjj, in ‘».zline; »To je en nev- fmilen ozhe, ki tok dobro na ofli fedi, ino nja vbogj f.n mora sa njim blato gasiti!" Na to fe tudi lin trav¬ no ozheta na ofla vfede. »Oj ti prevboga ftvar ! krizhi e« ovzfedr, ki je sa E f»6 potam ovze pafil; mora “ga konez Liti’: vidva ft.* prava ofloderza!« Sdaj obedva is ofla ftopta. »Kaj hozlieva s’ofIanr fpozheti, vpralha fin vef nejovoln ozheta, d« bi lju¬ dem vftregla; alj bi ga na drogi na prodaj nefla, alj tam na potoki v’ vodo potffnila, kalj?« ^St.ari pak je djal: »Naj bo; sdaj oz bitno vidim, de ni mogozhe vfim ljudem vftrezhi, in de je mo- dro, kakor pravijo:« ,.Stori tok , kakor te pamet vozlu In ne porajtaj na druge ljudi. . ziiapo!« ino pef pofkozhi sa sajzaitt, kar more, ga goni dalezh po polji okolj dokler ga dojide, ino s’sob- mi popade. Lovez sgrabi sajza sa vufheta ino pelo rezhe: »Pufti, pufti!« Pef sajza ispufti, ino lovez ga v’ torbo vtekne. Veliko ljudi je to gledala , ki fo bli bliso tam v r veji doma. Med njimi sazhne en perleten kmet, rc~ kozh : »Lakomnik je ravno taki'lovfki pef. Lakom- noftga naganja ino pravi: »Grabi, grabi!« jslepi zhlo- vek jo vboga, goni sa pofvetuim blagam, kar sarnore. KTlednimu pride pa fruert ino rezbe: »Pulti, pufti!« ino bore zhlovek mora vfo fvpje blago sapuftiti, ki le je lolko trudil sa - n j. 86. Lovfki p e k ,Skerbi, o zldovek f sa tako blago! Ktiro te v’vczbnofl fpremilo bo. c 7 87« ( Shtimana gofpodizhna. C ^alka , gofpodizhna je v’eni verli grafliim prebjvala, ino fe je po fvojirn shlahnim flanu vifoko noiila. Pride en dan Marjan za, eniga frbtniga sidarja hzhi (hzliora), ino ji rezhe: »Moj atej fo na fmerlni pofteli, ino fo me poflali vaf profit, de hi k'njim perfhli; imajo vam kaj pofebno imemtniga povedati.« Gofpodizhna ofhabno odgovorf: »To bi pazli kaj pofebno imenftniga bilo, kar bi meni en tab frotej povedal! Le fpravi fe; jes nimam po kaj v’tvojo kozlmro.« Zhes en zhafek Marjanza supet perfopiha, rekozh: »O draga gofpodizhna,ddjdite hitro ! Vafha rajna mam¬ ka fo v’sadnji vojfki veliko slata in frebra vsfdati dali, ino mojmu ozlietu narozhili, ne shivi duflii kraja po¬ vedali, rasen vam, kader bote dvajfet let ftari. Sdaj fo pa she na fmerlni pofteli, ino ne bodo tolko do- zhakali.« Salka sdaj težite, kar jo noge nefo — kader pa v' liifbzo pofbleniga mosha ftopi, je blo she po njemu, Preftraflda fe je, ino shalvala, le tolko, de ni obdi\- jala. Rezhe po gradi tam pa tam sid raskopati, pa ni bilo saklada oJledifi. Vfe shive dni je bilo ji shal, de je tok fhtiinaria bila, eniga tok pofbleniga mosha na pofledno uro sltalila , febe pa oh tolko bogaftvo fpravila. Slithnanje jc dober kup, ^Slitimaua »oflia pa draga. 88. Pr e o.L.l e zhena vb o s ha n k a. O '~ / b zhafu velike dragote je ena neposnana berazhka (IS (petlarza) prav po fromafhko, pa vetjdffr zhedno of>I- zhena , po eni vefi .vbogajinc profila. Per enih hilhali fo jo gerdo odpravli, per drugih (o ji kaj maliga vergli, le en gofpodar, lam vboshiz, jo is hude sime v'hifho na toplo poklizhe, in gofpi- dinja, ki je ravno pekla, ji en lep kof pogazhe vreshp. Drugi den fo bli vfi vefhani per katerih je ta Irota, ki jo nifo postlali-, sa dar profila, v’grad na vezherjo povnbleni. Kadet v’ gofiinzo (obedenzo) pri¬ dejo , vglcdajo miszo polito shlahnih jttdil (jeftvin) , na eni drugi pokriti miši pa veliko okroshnikov (talcr- jov), na katerih jo lam pa tam kofzhek plefnoviga kruha, pa po dve podsemlizc (krunjpirja) alj kaka ped otrobov-vczh del pa liizh videli ni bilo. Grafhinfka gofpa pa sazltne rnzhi: »Ješ fina bi a nna preoblezhena beraahinka, ino Jim val hotla v’ tih hudih zhalih pofkufiti, kako kaj frotam radi dajale, ki fe jun sdaj tok hudo godi. Ta dva fromaka 1« fta mi pofiregla, kar fta-premogla; sa ta del bota s’itlcnoj per miši,- ino od mene vlako leto nekoljko dnarjov vlekla.« »Kar val je pa drugih, irnajte s'tinrdarmi sa dobro, ki fte jih meni vdelili, ino jih tu na okroshnikili naj¬ deta. Verh tega pa ne posabite, defe vam bo enbart, na nriim fveti ravno tok pofireglo.« Kakova je tukaj fetuv Takova bo tamkaj slietuv. . 89. t S v i n f k i t a t, P J- osno na vezher prideta dva medvedarja s medve- dam na vef, ki je plefati snal, ino zhes nozh v’kerzb- mi (v’taborni) ofianeta, Ofhtir je bil ravno eno lilo ' 6 9 velko pitano fvine prodal, ino je v’ prašen fvinjak med¬ veda saperl, O polnozhi pride tat, ino bi rad {Vinjo vkradil. Od vliga ni vedel nizh, kar fe je blo per petilo; odpre rahlo na {Vinjaku vrate, slese noter, ino v’temi na mefto fvineta - medveda popade. Medved pofkozhi in ftrafknp sarjuje, sgrabi s’fvojim mozhnim tazami tata, ino ga,vezli ne spufti. .Nefrezhen zhlovek je od ftrahu ino bolezhine kri- zhal, de je bla groša. , Kar je bilo v’taberni ljudi', fe isdramijo ino perletijo. S’velikoj iiloj lta medvedarja tata vfiga krivavga ino ras mefarjenga rasdrashcni shvini is kremplov (park(ov) sderla , ino ga gofpofki isrozhila. • Pogofto na {veti fc taka godi, De liiidodelnik fani feb e vlovti 90. T rije r a s ivo j n i k i, nn. - -ft. rije rasbojniki fo flitazuharja v eni hofti vbili, mo mu veliko dnarjov in drugili dragih rezin' vseli, ki jih je per febi imel. Oropano blago fo v’ fvoj berlog savle- kli, ino ta ftarej dva pofhleta nar mlajiga v’mefto shivesha nakupit. Kader je odifhel, Te la dva pogovorita, rekozh; „Knj bi tolko blaga s’tim fantinam delila? Ker nasaj pride, ga hozhva saklati, de nja del'nama oftane. Pa tudi ta mlaj rasbojnik je na poti lam per febi miflil: „Kafto frezben bi bil, zhe bi vfe to drago blago mojo bilo! — bom fvoja to varili a s’firupam savdal, in vfe to bogaftvo bo moje.« Nakupil je v’ mefti shi- vcsba, vino s’ftrupam namcfhal, ino fe je s’ tenrpover- nil. Kakor hitro v’berlog ftopi, planeta uhadva nad 7 ° ' njega, mu vfaki Tvoj nosit v’feržn sabodeta, de fe riicr- tev na tle svali. Na to le vfedeta, jefta — pijeta vttrup- jeno vino, ino pogineta v’nar grosovilnejtliili mukali (marlrali). Najdli fo jili v’ fredi naloshenga bogativa inerlve lesbati, 'Tok ppgofto hudobija Sama Tvoja je morija. i)l. Z h u d n i p e f j a n. P anteja dva tla is meda v' eno grosno dobravo sa- jithla, irio v’eni famotni poredni ofliteriji zhes nozh oltala. O pol nozlii zhujctasravno v’ jifpi (kamri) marn- jati. Hitro obedva rta lefeno fteno vufhefa naftavita ino tenko na uhe vlezheta. Sdaj safliChita pravsaftopno te befede: »Bable (slienka)! podkuri sa jutro kotel, liozhcm nafba fantina is metla poklati." Prevboga fanta sazhno fmertna groša obha¬ jali: »Oh, Bogu fe vftnili! tla tiho en druginiu djala; ta ofhterafh je pefjan , ki zlilovefhko meto je;'< ino hitro fkus okno pofkazheta, de hi vjifhla. Alj noge fo nju od fkoka tok saholele, de nitla dalej mogla, pa tudi dvoriClme vratc fo bile svetlo saklenjene. Na to v’Ivi n jak stešeta, ino v’ fmertnih brikotiih- nozh pretlojita. Sjutraj pride kerzlimar, odpre vratc na hlevi, sazhnc nesli hruliti ino saklizlie: »Sdaj fan¬ tina, le vun ; rajna pofledna ura je vdarla!« Fanta sazlineta obedva krizhati, ino klezhe profili, de hi ju kar ne saklal. Ofh.ter fe zbudi, kako de tla v’ fvinjak prifhla, ino jih bara kaj de ga sa pefjana imata. Fanta jokaje odgovorita, rekozh: » t Saj tle nizoj po nozlii farni rekli, de naju hozhete donet v'jutru poklati.« Alj kerzlimar sazhne na glaf,rekozh: »O be- 7 * da/la dezhaka! faj ni/im vaj miflH, Le dvoj e prafet, katere /im v’rriefli kupil, fini v’ 1'liaii (sa fhpaf) fvoja dva fantina is melta imenoval. Pa taka fe takim godi, ki ufiiefa nafta viajo. .S a torej li dobro sapomnita pripo¬ vedi ki pravi: Kdor fkrivaj vufhefa uafbivla ,Sam febi ncpokoj napravla. 92. Goljufni s dr avl ar. erfhel je eno nedelo vezlier zliedno oiilezlien popotnik na vef v’ kcrzhmo (taberno) ino /i dal dvoje pezhenih pifbet napraviti, pa en verzh (firkl) nar boijga vina per- nefti. Kakor hitro pa pen i grishjej v’vufte sanefe, sazhne milo jezhati, s’ belo rntizo liže podftavlati ino toshvali, de ga sobje she želih fhtirnaj/t dni prene- vfinileno velizhajo (bolijo). Kar je blo kmetov v’lii- f hi, vfi ga omiljujejo. Zhres eno malo pride en sdravlar v’hjfho , ki je sdravila (arznije) predajal, fe je v’eri kot vfedel ino rekel eno kupzo (glashek) shganiga pernelti. Kader je flifhal, kaj timu ptujmu gofpodu je, rezhe: »Temu lehko , kakor bi trenil, pomagam!« On feshe v’fvojo krolhnjo po en slat, zhedno svit popirzhek, rasgerne ino rezhe: »Oflinite moj gofpone, fvoj perft na konzu, ino v’ta beli prah potipajte s’njim , ino tajiftiga na sob poloshite. P tuj z je vle. lakoltoril, ino kinalo na glaf sazhel, rekozh: »Kako pa mi je? kakor bi odre- sal mi je sob vlhuhnil (boleti nehal). Dal je sdravlarju eno zelo krishovazho ino ga je s’ febo jefti ino piti periilil. Gofti ino vfi vefhani fo liotli sdaj tega prahu, ino nad ,fto pakelzov ga je po dvanajft krajzarjov tam popredal. Ako je tedaj koga v’.\eii sob sabolel, fo ibu 7 2 kinalo s' tim zhuduim praham hotli pomagati, alj zhudno Te je vjim sdelo , de noheniinu pomagalo ni. ^lednizh je goljlija na fvetlo prilhla. Popotnika fta Te popred na to goljfijo pogovorila. Bel prah je hil eno malo naftergane krajde. Obcdva goljufa To sa voljo te ino vezh drugih goljufij v’ jezilo saperli. Od j>laijiK sdravlarjov sdravilo kupvati t Se re7,l k: fara febe prav gardo goljfati, 93« S a k 1 a d i s k o p a n a I j kmet 'o golf a n, P i rifhel je enkrat shc v’mrak en pl uj, ncsnano oprav- len zhlovek, volke bukve pod palubo ino eno belo shi- bizo v’ roki, na kmeta Bofhtjanov (lom, ino je sazhcl rekozh : »Imam vam kaj fkrivniga povedati!« Nava¬ dit njivi je velik sak! a d ■'(fbaz) sakopan. Zlrc mi daftn deletino, vam ga bom vsdignil. Tok bole mahoma na zente obogatli.s Kmet fe da hitro vpotiti, ino je prav velel. O pol nozhi grefta s’lopatami, pa s’Tbajtergd na njivo, mol¬ zite eno globoko jamo napravita, eno tcfliko kifhto iskopleta, nalhajtergo jo navalita, ino {Vezimo- na kme¬ tov dom peplezhela jo. Sdaj sazhne flepar kifhto ogle¬ dovati, fe nje tu pa tam s Tvojo shibzo dotikati , med tem is Tvojih knig (bukev) ene nesnane befede slila- budra ino s’ glavo otrefa. ( Slednizh rezke : »De fe nama iskopan saklad v’ voglje ne fpremeni, morva pofebnef krivite perpomozhi imeti, preden kifhto rasbijeva. Pa ne vem de bi jih kdo imel, kakor en ftar sdravlar, delet ur hoda od tod; alj is pod dvajfet zekinov jih ne dobiva." Kmet. je bil ravno dva dni prej sa dvajfet slat.ov konja predal, ino jih s’vefelim ferzam ptujzu pofli- 7.f; tej«. ( She tifto nozh Te je [lepar fpravil, pa ni ga bilo vezi). Ko fe je kmet she nazhakal, kil'lito rasbije, alj ne najde slata nefrebra, tudi ne.voglja v’ njej, terriuzh famiga pefka, ki gaje sa potekam sravno njegove njive voda nanefla. Na pelku je bilo sapifano: Kdor fo sanafha saklade, kopati Nainefto dniirjov , le s’ pefkaiu 'bogatij, 94» Prašen in p r a v i z li en f t r a h. IVI . k v iarlinek je o pol riozhi v’ grafhinfki vert slcSil, dva shalda jabelk nadeval, ino Te s'penim sli a ki izbam 's a sidam (miram) damo fpravla, Ravno v’ turni dvanajft bije, veter po dret ji grosno lirufhi— kar na enkrat vgleda Martinek v’fhtrizi 'debe enigaš zherriiga moshaka, ki s’ drugim shaklam, kakor bi bil riaprofheus”njim vred beshi. Martinek vef preftraf beri, sakrizfu, [pulti shalel,:ino dirja kar more. Tudi zberni mosh sb alf el versbe, ino ga smi ram do¬ haja : na konzn vertniga osidja pa sgine. f? ri hod 11 o jutro je Martinek povfbd pravil, kaj 'sa eno ftrafhno pofhaft je videl ; de je kradil, od tega pa sinil ni. Alj fhe tifti don sak!'izhe 'grafhinfki gofpod Martinčka, ino mu rezhe: »Ti li nizojfhno nozh v’ grafhinfkim verli ladje kradil. Štrakla, sVozhetovim imenam sasftamftjena, tebe prizhala. Dal te bom sa to v’jezho Zapreti. Žherna pofhaft je pa le tvoja lailtia fenza bila , ki Ji jo na sidu vgledal, ker je mefenz ravno o pol nozhi perfvetil.« »Tok fe vfakimu godi, ki po pravizi ne ravna, vfakiga fhumezhiga lifta fe preftrafhi, ino pred fvojo }aftno fenzo beshl.« Kdor .dobro veft ohrani, t Sc lehko ftrahu brani, 7'4 95« M oder p o„ p o t n i k, P -l rebival je Tvoje dni en lilo bogat shlahnik v’ nekim imenitnim gradi, kateri ga she sdolnaj kamena vezh flediti ni. 4 Svoj grad prav blifhezo salfhati fe mu ni dnarja The tolko mililo; alj vbogim je malo kaj do- briga ftoril. Pride enkraten vbog popotnik v’grad, ino proli sa zhes nozh o fiat i. Shlahnik ga othabno odpravta, rekozh: »Gralbina ni obena goftinza (ofhterija). Po¬ potnik proli; »Najle val' le sa trojno rezil poprafhat’, po lem pa pojdem.« »Prafhate, kar vam je drago; rad vam odgovorim , de mi le grefte,« je shlahnik rekel. Popotnik pervizh pobara: »Kdo je pred vami v’ tim gradi Banova!?« »Moj ozbe!« mu je shlahnik od¬ govoril. Popotnik drugizh poprafha: »Kdo pa je pred vafhim ozhetam tu prebival?« »Moj dedez!« rezh.e shlahnik. »Kdo bo pasa vami? ga popotnik trekizh pobara. Shlahnik ogovori: »Zhe boshja volja, ho moj lin !«< »Ako je laka, je popotnik djal, de vlaki le eu zhafek v’ lini gradi prebiva, ino fe eden drugimu vgib- lete, kaj pa Ite drujiga, kakor goflniki, ino ta gralbina prav ta prava goftniza (hifha goftnikov). Kar ne tratite sa ta dej tolko, tominejozho hifho prelilo olep- fhati, v’kateri le kratko prebivali bote. Dajajte raj vbogajme, de fi vbiebelih vezhno prebivallhe perkupite.« Shlahnika te befede vnemejo. No pulti popotnika fpod ftrehc , ino je od te dobe vbogim dober ozhe. 4 Na vezimo le to obftoji,- Kar dobriga zhlovek flori. , p 96, Pameten p u f h a n i L P ‘n kraljevizh fc je s’fvoj'6 lepoto, s’ fvojim bogaftvam ino imenitnim ltanam lilo fhtimal. Enkrat pride po lovi med gore v’en famotni kraj, alj v’pufhavo,, ino najde ftariga pufhavnika pred bajliza fedeti, ino prav samifhleno eno mertvafhko glavo ogledovali. Kraljeviah le mu pcrblisha, ino ga Imeje napzlmo poprafha: »Kaj tok fkerbno to buzho fposnavafh? Kaj pa bofh videl na njej?« Pufha,vni.k kraljevizha prav ojftro pogleda, ino mupatnetno odgovori: »Rad bi fposnal, alj je ta mertvafhka glava eni g a kralja, alj kaklga berazha, pa ni mi magozhe raslozhili.« Na j naC vuzhijo merovcflike kofti Kako lepota in zhaft^ obleti. 97, Sbivo pokopana gofpodizbna. Vmerla je enbart gefpodizhna shlatinlga ftatui v’ narleplhih letah tvoje mladofti. belo jo preoblezhejo, shlahne bisarje (koravde) ji v’ late sapletejo, ino na delilo ji slat perttan nateknejo , ki je bil s’ shlahnim kamenam vloshen. Vte te dragote fo ji, shaloltni ftarejfhi v’ semlo dali. Pervo nozli sa pogrebam pershge pogrebnik fve- tilnizo (latfirnzo), gre fkrivaj' na pokopalifhe, raer- lizha odkopa, ino ji mifli dragote vseti. Na enkrat 1'e pa mertva dekelza po konzu vfede , pogrebnika ftermo pogleda, ino ga rahlo ogovori, rekozh; »Kaj hozhefh?« Pogrebnik fe preftralhi ino sbeshi. Gofpodizbna ni bila sa to pravo, ampak le'na videsh (dosdevno) vmerla. Vltala je is jame, vsela, laternizo, ki jo je pogrebnik popuftil, ino fi je damu fvetila. Vgledati njo, de v hifho pride, fe ftarejfhi is perviga filo preltrafhijo, potem pa tudi ravno tok nje rasvefelijo. Glej, kok treba je varvatii Shiviga ne pokopati! 7 6 08 « O t r o z li ji de I. E . n bogat barantavz (tergovez) je Tvojim otroka m vfo preihoshenje prepumi, otrozi fo mu pa lerdno obljubili, ga' sVfirn potrebnim po.njegovim flanu prefkerbeli. Is perviga Te mu je The kolj dobro *godilo , alj zhedalje hujldii ga otrozi imajo. Shlize mu fhfejejo, kolko jih v’ vuite sanefe, iuo The oblazhijo pridno ga rie. Savershen o/.he pogolto sdihuje, rekozh : »Vka- nil lim Te , otrokam vef drfar ino vfo premoshenje v’roke dati. Bolj bi bilo, naj bi oni mene, kakdr de morain sdaj jes njih profiti.« Nepre,vidama en liar prijate! ozhetu dvajfet tav- shent tolar ju v odThteje, ki jih je v barantu s’njim imel, ino ni mi: lil vezh, jih Kdaj dobiti. Dal fi je eno mozhno, sbelesno fhkrinjo nare¬ diti, je Tvoje dnarje v’njo saklenil, ino s’debelim kluzhanzami oko varil (savarval). Sdaj To otrozi ozheta fpet lepo imeli, in mu prav Tkerbno flergli, de bi The te dnarje is njega slisali. Ozbe jim ni vezli penesa dal. Alj sanaljiali To Te na delfliinb (erbjjo). Po njegovi ITnerti ihkrinjo lakotno odprejo, le s’ dnarnti rasThtet. Alj ozbe je dudrje Tkrivaj vbdsh- nizhariji (v’kateri Te Trote ofkerbijo) isrozhil, Thkrin- jo pa s’kamnjam napolnil. Verh karanja je bil papir- zhek napihni: Kijor Ttarejfhe gerdo ima. Si Tam Tvojo frezho preda. 99. Trojni fmeh na sadno uro. R -*-'n poboshen Itarzbek je vmiral. Njegovi otrozi ino unuki fo okolj Tmertne poftele ftali. Sdi Te jim, kakor bi bil safpal. Mesbal je ino Te trikrat prav lladko nafinejak Kader Tpet pregleda, ga eden fin o, v piropraTha, sakaj Te je trikrat naiinejal? Brumni iiarzhek mu odgovori : »K’pervimu je vTo vefelje mojga shivlenja themo mene prejfhlo — 77 nnfinejal Hm fe, Itako ljudje take pene pa toliko obrujtajo.« »Drugo kart fim fe fpomnil v fig a terplenja v’shiv- lenji — in rasvefelil fim fe, de je prifhel veleli zhaf, kjer fe mi bo ternje v’roshi/.e Jpremenilo.« »Trekokrat. fim pa na fmert pomifiil, ino fe '• nafmejal, de le Im er ti ljudje tolko bojo. Ki le en an- gelj boshji je, kateri naf is folstie doline terplenja v’ prebivalfhe vezhniga isvelizhanja pela.« Kdor na fveti prav sliivi, / Sc tild finerti ue boji. 100* Trojni perja teli. D *■ ravll je en ozlie fvojim otrokam to le pripoved : »Imel je kralj na' enim otozi v’fredi morja fvojga deshelfkiga poglavarja ino ga je ua rajtengo poltlizal.« . »Prijateli, vfi tajrlti, katerim je nar ve/,h savu- pal, fo ga sapuftili, fhe smedl fe sa njitrt obeden ni. Drugi, na katere fe je ravno tok sauafhal, io ga fpremili , pa le do barke. Trpki pa , na katere je nar manj miflil, ga nilo po želim dolgim poti sapu¬ ftili, fhli fo s’njim pred kraljevi fedesh, ino lo mu per kralju milofl dofegli « ' »Ravno tok ima tudi zhlovek trojne po atele na fveti, je ozhe djal, pa vezh del jih fbe le tilto krat prav sposna, kader bo na uni fvet poklizan, od fvojga djanja ino nehanja odgovor dajat« »Pervi njegovih prijatlov, dnarji in drugo bla¬ go tukaj (temo) ofitanejo. Drugi, snanziino shlahta ga farno do pokopalifba fpremijo.« »Le treki perjateli, zhednofli ino dobre dela, ga fpremijo v’ dolgo vezhnoft , fo njegovi priprofhriiki pred boshjim lodnim ftolam, ino mu per Rogu vfmi- lenje fprofijo. Kako abotno tedaj ravna zhlovek, ki sa tok svefle prijatele pa nar manj fkerbi!.« t Skerbi, o zhlovek, na sendji sa to, Kar ti oftalo na vekomaj bo. Tukaj jc fet.uv, Tamkaj bo sbetuv. perpoved ino njili navliov. i. Pravi Bog; — njega moli!. , . . , 9. Dober Ozhe; — njega ljubi! . . . , 3 . t $rezhna mati; t Starejfhe fpofht.uj! . Selena veja. — Modre navke fpbfhtuj! 1 (i. Sl d alma roshizU. «— Poterpeshlivoft r o s h z e rodi.. . . , , , 17. Draga repa.— Lakomnoft farna fe b e goljfa. 18. Selua glava. — G er do leganje ino bahanje. 19. t Strupne gobe. — Po videshu n c fodi! . •io. Shelod ino buzlia. — Vfe je modro vftvarjeiio. 9 . 1. Hraft. ino verba. Ne bodi fvoje glave! 92 . t Slari hraft. — D a j v f a k im u n j e g o v o ! . . ?. 3 . Obdelana njiva* — Priden bodi! vJ\. t Stcrneno klafje. ■— Poni s h n o f t v e 1 a. 90 . Namozben grah. — iN e t r a t i z b a f a s 1 j i g r u z h o j. 9O. A Shteta lezita. — Skopo It flabo g o fp udari. 97. Leneno feme. — Goljfi j a m a lo fkupi. . 9 . 8 . Sakiad vhijivi. — IN a r v c z h i fr e z h a je po f h- t e n j c. . 9.9. Premekncn mejnik. — -Mejnikov ne p r p s t a v 1 a j! Jo. Vinfka terta. — t Sbkoda ni bres prida. , 3 t. Vinograd prekopan.—-Pridne roke nar, boli hi p r e m o s h en j e. ....... 3 a. Pojezhe ptize j — ne preganjaj jih! 33. Slinili kan.irz.liok. — Svcftoba ob f to j i. . 3.j. Vkraden Ib kor/.. — Vfc vkradeno pride na fve 11 o. . . . ■ ... . 35. Ififhni petelin. —- Krivina fi hudo pomaga. 3(5. Pitana kokofb. — SVnalim sa dobro vsemi! . o 7 . Ptizbjcr gnesdo. — Shirali ne martraj! . 38. Rasdrasliene zhibelc.— kesa ufe hujflti naredi. 3<). Muhe ino pnjeki. — Sa vfc Bogu hvalo! /( 0 . Velka riba. — M o 1 i i n o d e 1 a j 1 4i. Hvalcshni pefek. — -Imaj s’ shivino vfmiienje! 4'J. Nefpametne ovze. — N ep o fnem.i j hit dobnih! 43. Vkraden konj. — Tajituv prizhe nima. 44. Velik vol. — V fig a fe zlilovek pervadi. 45 . Prcobloshcn ofel. — Ne prefili nikogar! 46. Vkraden meseg. — -Vkradeno blago nima teka. 47. Merkovza per dnarjih. — t S h p a r o v e •/. najde- 7 , e r n v'/. a. 48. Medvedova kosha. — Ne sanafhaj fe nato, kar fheiiimafh! 49. Volk lashnivza vje. Ni laski bres fhkode. 00 . Hvaleshni lev. — S ali v a 1 a j e i e p a. 5i. Prašno slat. 6 . — Pridne roke nar boljfhi blago. ......... 5a. Biserjiv’pufhavi. — Nefrezlie ni bres frczhe. 53. Shlahni kannmzi. —■ Prenaglo obsodit je ne¬ varno. . . . 54 . Sdravi kamenzhiki. — Huda navada fc poma- lim,p r e m a ga. ... - 55. Kameripovraihila.— Hudo sbudim ne vrazhuj! 66 . Vrezha perfti. — P tuje semlje fi: ,11 c fvoji! 5". Sapravdana kmetija. — Ne toshuj fe bres po¬ trebe! . 58. Ziiuden sid. — S ar upa j na Boga! . 5p. Jerbaf kruha. — N e v os lil iv o ft nima frezhe. 60 . Vkraden kof mefa.— Svijazlia malo pomaga. 61 . Tri nar shliihnej difhave. — V’shiv-eshi 11 e bo¬ di s berliv! 61 . Pofebua jed. — Pomagaj v bog im! . fi3. Sirena podkuv. — Ne sanizhuj mali g a do¬ bi z h k a 1 6 j. Konjfki shrcbcl. — Mala samutla, volka f h k o d a. . . . ■- . . '65. Sla ti terrik. — J i g ra d ra ga rez h. 66 . Paftirfka pifhela. — ,S r e z h e n kmetovfki ftan. 67 . Polna bafaga. — Pred fvojim pragam po¬ metaj! . . . . . . ' . 68 , t Sedem paliz, — Lepa saftopnoft. je mo- g o z h n a, . . , . 69 , Refnizhno ogledalo. — Skcrbi sa-dufhno le¬ poto!. jo. Ozhotova podobni Ji tar c j fh o v iTe S h ali! - 5 ‘> hi, Nar lepilii obiazhilo ; , — t S e r z a n e ti o i s h n o ft. — 7 '.».. Sl ata tobakira. — tar e ji ha m pomagaj! . 53 73 . t Sreberna ura. * — t Svojo veli pollufhaj! . 54 74. Najdena mofima. — L j n 1 > i r e f n i z o i n o p r a- vizo! . . * * . . . . ♦ .55 75 . Lepa krishovazha. — O d v a <1 i f e p r e k linj a t i ! 56 76. Popravlen krisbez. — Podaj fc volji bos h ji! 57 77. Zipidna flikrinV.a. — Ne vervaj z o pomije! . 58 78. Kraljevizh vhnolitvi. — S ve f to moli! . . * 59 79. Bogaljuben paftirz, — ^Stvarnika hvali! . 60 80. Mali pletar. —- Vuzlii f e, dokler fi mlad! , 61 81. Mala brodnarja, — K d o r v fm i 1 e n j e f k a s h e, • v fm e le n j e najde. . . . ^ . . . 62 82. t *Slepi raladenzh. — t S v o t, e j o v n e s a fm o h u j! 63 83 . D va pop o tnika, — Deli s ? d r u g i m f v o j o f r e z h o 1 . • • . . . • . 1>4 84. Voglar ino platnobelz. — N e h o d i med h u d o, b n e ! 65 85 . Mlinar iuo nja ofcl. — Ni mag o zb e vi im prav ftoriti. ........ — 86. Lovi ki pef, — L a k o m n i k s a d r u g e f p r a y 1 a. 66 87. Shtimana' gofpodizlma, — P r e v s e 111 o f t d r a g o hodi.. . . . . . . . . 67 88. Preoblezhcna vboshanka. — Dajai vbogajme! 89. Š v inf ki tat. — Kr iv iz a farna feb c v lovi. . 68 90. Trije rasbojiliki. — H udobij a farna* feb e k o n z h a. . . . . . . . . 69 9u Zhudni pefjan. — Ne v lezi vfe na uho! . 7 ° 92. Galjufni sdravlar. — P.tujzam fenedajsdra- vili!.. . . . . . . . 71 93 . Saklad iskopan. — Ne sanafhaj fe na sako- p a u e f h a z e.! . . . . . . . 7 2 o/f. Prašen in pravizhen ftrali, — Zlilo v ek je fam fv o j ftrah. . . ♦ . . . „ 73 95. Moder popotnik. — P e r p ra v 1 a j fha z e s a n e- befe! . . . . . . . . 74 96. Pameten pufhavnik, — Velizliaftvo tega f ve¬ ta mine. . . . . . . . . /5 97. Shiva gofpodizlma pokopana. — Mertvih pre¬ hitro n e p o kop ati. . . . , . — 98. Otrofhki del. — Starejflie lepo ima j! . 76 99. Trojni fmeh na sadno uro. — t Skerbi s a f r e z h- no.fmert! .. 100. Trojni perjatcli. — Ne sahafliaj fe na p ofv etn o ! 77 % : . ( V; : ‘ I • v- '•>* V" v “ -V< ; .:C' " ' * .. '