IZHAJA Vtak ponedeljek ob 4. tfutraj. NAROČNINA mesečno 4 Din, Četrtletno 10 Din, polletno 20 Din. — V Ljubljeni. Ma* ribaru in Celju doetavljsn na dom mesečno t Din več. — Za inozemstvo mesečno * Din UREDNIŠTVO v Ljubi lani, Knofljevt ul 5, telefon it. 3122. 3/23 3124. 3121 3/26 UPRAVA V Ljubljani Prelet nov a ul S4, telefon it. 3/22. 3/23 3/24, 3/2S. 3/?/s INSERATN1 ODDELEK v Ljubljani Pre* iernova ul 4, telefon it 2492. Leto m. Ljubljana, 26 avgusta 1929 Stev 34 Avstrijska Heimwehr pripravlja državni udar Senzacionalna razkritja dunajskega dopisnika „Daily Telegrapha" Prelat dr. Seipel - avstrijski diktator? Vojaško diktaturo bo prevzel major Pakt, znan iz Kappovega puča - Dne L septembra se bodo začele zbirati hekwebrovske čete v okolici Dunaja, takoj po izvršenem razporedu pa bo sledil pohod na Dunaj - Akcijo financirajo nemški jekleni trust, Rotschild in Thyssen London, 25. avgusta, Dunajski dopisnik »Daily Telegrapha« objavlja v današnji številki senzacionalen članek o ozadju napetosti med Heimwehrom in republikanskim Schutzbundom, k| je zadnje dni stopila še prav posebno na dan po krvavem spopada v Št, Lovrencu. Dunajski dopisnik obširno opisuje političen razvoj v Avstriji po razsnlu avstro-ogrske monarhije ter objavlja o načrtih Heimwehra podrobnosti, ki vzbujajo vtis, kakor da so rezultat dolgotrajnih poizvedovanj angleških političnnih in vojaških tajnih agentov. Dopisnik »Daily Telegrapha« opozarja vso evropsko javnost na zadnje dogodke v Avstriji ter i ima v rokah rmpobitne dokaze, da pripravlja Heimwehr za letošnjo jesen državni udar, ki naj bi odstranil parlamentarizem, uvedel diktaturo in tako stri naraščajočo moč avstrijskih socijalnih demokratov. Puč sam, ki je podrobno organiziran in pripravljen, naj bi izvedli sedanji voditelji HeMira s tirolskim advokatom dr. Steidlom in štajerskim dr. Pfriemerjem na čelu, Takoj po izvršenem puču pa naj bi prepustili vojaško vodstvo diktature iz znanega Kappovega puča proslulemu majorju Pabstu, politično vodstvo in vlogo diktatorja pa bivšemu zveznemu kancelarju prelatu dr. Seiplu. Prt izvedbi puča računa Heimwehr predvsem na podporo obrambnega ministra Vaugoina in dunajskega policijskega predsednika Schoberja, ki že sedaj z vsemi sredstvi podpirata gibanje Heimwehra, Dočim je izvršitev državnega udara za jesen že sklenjena stvar, se vodstvo Heimwehra še ni odločilo, kje naj po uvedbi diktature išče zaslombe.Dr. Steidle in Mataja sta za zvezo z Jugoslavijo, dočim deta dr. Pfriemer propagando za naslon na italijanski fašizem. Dunaj, 25. avgusta. Jz tukajšnjih krogov Keimwehra se doznava, da je za 1. september določen pričetek priprav za pohod Heimwehrovcev na Dunaj. Bojne čete Heimwehra bodo koncentrirane v okolici Dunaja, tako da bodo mogle v danem trenutku najkrajšim potom dospeti v avstrijsko prestolico, zasesti javna poslopja in proglasiti diktaturo. London, 25. avgusta. Dopisnik »Dafly Telegrapha« razkriva v svojem članku tudi finančne vire, iz katerih črpa Heimwehr denarna sredstva za svojo akcijo. Avstrijske banke na splošno ne podpirajo Heimwehra, izvzemši dunajskega Rothschilda, ki je žrtvoval že ogromne vsote pod pogojem, da dobi v političnem vodstvu Heimwehra odločB-no vlogo bivši zvezni kancelar dr. Seipel. Glavna podpornika Heimwehra sta nadalje Vereinigte Stahlwerke in znani industrijalec Thyssen, ki nakazujeta denar preko avstrijske Alpine Mon-tan GeseHschalt Nemški jekleni trust na politični akciji dr. Seipla sicer ni direktno zainteresiran, vendar pa podpira zelo izdatno akcijo Heimwefara, da M na ta način stri moč strokovnih organizacij. Dunaj, 25. avgusta. Današnji list! objavljajo izjavo vodilnega hmkcijonar-ja Heimwehra, ki naglaša glede vesti o nameravanem državnem udaru med drugim: Naš načrt ki stremi po spremembi ustave, je izvedljiv samo s temeljito izpremembo vsega sistema. Značaj naše akcije fe v glavnem odvisen od odpora avstrijskih marksistov. Kdor se bo postavil proti nam, bo brezobzirno poteptan. Kmalu bomo tako daleč, da bomo lahko rekli, da imamo docela proste roke za vsako akcijo. Dunaj. 25. avg. Vodja avstrijske Heimwehr dr. Steidle je izjavi novinar- davni akterji nameravanega puča jem, da je Hefmwehr zaradi današnjega pogreba v Sv. Lovrencu ubitega Jani-scha opustila za danes vsako akcijo ter se omejila na žalno manifestacijo pri pogrebu. 1. september pa znači pričetek akcije, ki naj napravi defirativen konec sedanjemu nevzdržnemu stanju v državi. Če socijalni demokratje ne bodo prostovoljno popustili, jih bo Heimwehr na to prisilfla. Njemu je vzgled Musso- Bivši zvezni k: ;lar prelat dr. Seipel (na levi) Vodja Heimwehra dr. Steidle in major Pabst lini in Heimwehr bo posnemal tudi Mus-solinijev pohod v Rim. Dunaj, 25. avgusta. Avstrijska vlada je izdala proglas, s katerim odreja vsem podrejenim oblastem, da mor. brezpogojno onemogočiti vsako neprijavljeno ali ne pravočasno prijavljeno zborovanje ter za vsako ceno ohraniti red in mir. Ta proglas je rezultat dolgotrajnih posvetovanj vlade in je bil izdan le Po dolgem naporu zveznega kance-larja tir. Streeruwitza. Kakor pa se izve, v vladi glede tega ni bilo soglasja, ker so krščanski socijalci proti vsaki akcifi, ki W bila naperjena proti Heim-wehru. Med socijaUsti je vzbudil ta proglas vlade vtis, da je samo plašč, pod katerim hoče režim v bodoče še bolj pritisniti na sOcijaliste in onemogočiti vsak njihov odpor proti načrtom Heimwehra. Dunaj, 25. avg. Po dosedanjih vesteh je današnja nedelja, za katero so se pričakovali nemiri, potekla popolnoma mirno. Iz Štajerske in ostalih provinc so prispela poročil da nikjer ni prišlo dc nemirov. Socijalno-demokrat-ska lokalna organizacija v Gratkorn Pri Gradcu je priredila spominsko slav-nost z razvitjem prapora. Govorilo ie več govornikov. Orožništvo ni imelo povoda intervenirati. Tudi v Leobnu se je vršila ljudska slavnost zveze metalnih delavcev, ki je končala popolnoma mirno. Obsedno stanje v Jeruzalemu VeUka železniška Položaj v Palestini je skrajno resen - Boji med Arabci in Židi se nadaljujejo - Izkrcanje angleški čet - Panika v Londonu London, 25. avgusta. Ker se krvavi spopadi med Židi ki Arabci neprestano nadaljujejo in stopnjujejo, tako da je položaj vedno bolj kritičen, je bilo nad mestom hi bližnjo okolico proglašeno obsedno stanje. Število mrtvih pri včerajšnjih in današngh spopadih cenijo na 300. Na intervencijo angleškega vrhovnega komisarja je angleška vlada odposlala v Palestino vojno križarko >Sussex«, ki ima 1184 mož posadke in s katero je odšlo 800 mož pehote. Ra-tega je odphila danes z Malte matična ladja za letala, s katerimi bo prepoteno vojaštvo v Jeruzalem. V zunanjem ministrstvu ter v ministrstvu za vojno in mornarico vlada zaradi položaja v Jeruzalemu naravnost panično razpoloženje. Dobri poznavalci razmer na vzhodu so že mesece in mesece napovedovali, da bo v poznem poletju prišlo zaradi slabosti mandatne vlade do arabskega progroma proti Zidom. Angleški krogi so bili pravočasno posvarjeni. Listi priznavajo, da je posadka. na katepo se fefcfeo Anglija kot mandatarka afasohitno zanese mnogo premajhna, da bi -mogla jamčiti za red in varnost, ker prihajajo Arabci v celih trumah iz dežele v mesto. Obsežni vojaški ukrepi, ki jih je podvzela vlada šele sedaj, ko je položaj skrajno resen in ko je že mnogo mrtvih in ranjenih, so dokaj pozni. Brez težkih žrtev ne bo mogoče zatreti gibanja, ki je naperjeno v svojem jedru proti nadvladi Anglije. London, 25. aagnsta. a. ministrstvo objavlja, da so podvzeti nujni ukrepi, da bi mogle oblasti v Jeruzalemu vzpostaviti red. Poveljnik egiptskih čet je poslal z letali 50 vojakov v Jeruzalem, nocoj pa bo odposlan še en bataljon vojakov. Tolpa Arabcev je napadla Žide v selu Macu ter ubila 6 seljakov. Ubiti so bili pri tem tudi trije Arabci. V Jeruzalemu trajajo neredi dalje. Ameriški državljani so zahtevali od svojega konzula, naj jim zagotovi odhod na kako vojno ladjo. Tujci tru-moma zapuščajo Palestino. Rusko-kitajske homatije Pariz, 25. avgusta. Moskovska >Tass< javlja, da je pribežalo več sto sovjetskih državljanov v Harbin z raznih postaj vzhodne kitajske žeiezmce. število na Kitajskem Meti- ~ _ gook - nesreča v Nemčiji Brzovlak Pariz-Varšava je skočil s tira, pri čemur je bilo sedem vagonov razbitih - Doslej so potegnili izpod ruševin osem mrtvih in 27 ranjenih Diiren, 25. avgusta. Danes se je tukaj dogodila velika železniška nesreča, ki je zahtevala osem človeških žrtev. Tudi število težko in lahko ranjenih je zelo veliko, vendar še ni točno ugotovljeno. Vzrok nesreče je bil najbrže ta, da je bila kretnica napačno postavljena. Nesreča se je dogodila v dopoldanskih urah v bližini Diirena pri postaji Buir. Brzovlak Pariz—Varšava je skočil s tira. Lokomotiva in sedem vagonov, med njim več inozemskih, je bilo popolnoma razbitih. Med potniki je nastala nepopisna panika. Rešilna akcija se je hitro pričela. Izpod ruševin so potegnili doslej 8 trupel. Trinajst oseb je težfeo, 25 pa lahko caatouih. Najpvej se je mislilo, da se je nesreča dogodila zaradi tega, ker so bile kretnice napačno postavljene. Poizvedbe pa so dognale, da je prišlo do katastrofe za to, ker je strojevodja pred vhodom v postajo kljub signalu, da mora voziti počasi, vozil z nezmanjšanio hitrostjo. Kurjač vlaka je bil težko ranjen ter je kmalu po nesreči podlegel poškodbam. »FOHHDBLffiK* št. 34 2 Ponedeljek, 26. VIII. 1929. ieppeliii1' dosegel ameriško obalo Davi ob 4. srednjeevropskega časa je dosegel obalo in leti pti Los Angelesu, kjer bo pristal tekom dopoldneva - Obsežne priprave za pristanek — Friedrichshafen 25. avgusta. Po zadnjih vesteh, ki jih je dobila ladje* delnica, je bil »Grof Zeppelin« ob 13. srednjeevropskega časa v poziciji 43 stopinj severne Širine in 145 stopinj 20 minut zapadne dolžine. Dr. Eckener je javil, da je zrakoplov zvišal svojo hitrost, ker so se vremenske razmere izboljšale. Dr. Eckener je sporočil, da je moral zaradi novega zračnega pritiska ob Alaski opustiti nameravam poset v Seatleu ter bo dosegel ameru ško obalo v bližini San Francisca. — Berlin, 25. avgusta. Na drugi polovici svojega poleta nad pacifiškim Oceanom ima »Zeppelin«, ki je prestal po odhodu iz Tokija strahovite viharje, zopet ugodno vreme in leti s hitrostjo 140 do 180 km na uro. Lahen veter veje v smeri poleta in zvišuje hitrost, tako da je mogel »Zeppelin« tri motorje ustavil, s čemur bo mnogo prihranil na gorivu. Dr. Eckener polaga na to osobito važnost, ker ga izkušnje uče, da se baš pri pristanku pojavljajo težkoče, ki zahtevajo navadno daljši polet, kakor pa znaša pro= računana proga. Zrakoplov leti v višini 400 m. Sinoči je prekoračil zrako> plov takozvano časovno mejo ter se je menda tokrat zgodilo prvič, da pre* živijajo potniki »Zeppelina« dvakrat eden datum. Vremenska postaja v San Franciscu je nasvetovala dr. Eckener ju, naj zaradi pričakujočih vremenskih izprememb ne plove v smeri proti Seatleu, marveč naj krene južneje, ker bodo baš ob času, ko bo zrakoplov dosegel ameriško obalo, nastali v tem področju zelo hudi viharji, ki bi otežkočali polet. — Newyork, 25. avgusta. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je ob 4. zjutraj srednjeevropskega časa dosegel ameriško obalo in plove ob ugodnem vre* menu z brzino nad 120 km na uro ob obali proti Los Angelesu. Los Ange* les bo dosegel še pred mrakom, to je okrog 9. dopoldne srednjeevropskega časa. Los A n g e 1 e s, 25. avgusta. V Los Angelesu, kamor bo zrakoplov po vsej priliki dospel jutri zjutraj, so izvršene vse priprave za sprejem. Na letališču je pripravljenih 12 patrulj po 10 letal, ki se bodo ob bližanju Zeppelina ameriški obali dvignila v zrak, mu letela nasproti ter mu kazala pot k letališču. Letala bodo v oddaljenosti 500 m obkro-ževala zrakoplov vse do končanega pristanka. Med pristajanjem ne sme nobeno drugo letalo v zrak. Zrakoplov bo pritrjen na železni steber, ki stoji na betonski plošči, ki meri v premeru 35 m. Konica »Zeppelina« bo pritrjena na vrhu stebra tako, da se bo mogel zrakoplov v vetru prosto gibati. Gondola bo slonela na posebnem Ogrodju, zgrajenem na gumijastih kolesih, ki se premikajo v vse smeri. Na letališču se je že zvečer zbrala mnogo ti-sOč broječa množica, ki nestrpno Pričakuje Zeppelinovega prihoda. Ob letališču je montiranih mnogo zvočnikov, ki vsako uro napovedujejo trenotno postojanko »Zeppelina«. Listi izdajajo pO večkrat na dan posebne izdaje z obširnimi popisi poleta. N e w y o r k , 25. avgusta. Vsi ameriški listi se obširno bavijo s »Zeppeli-novim« poletom ter podrobno opisujejo ves polet, ob enem pa naglašaio tudi ogromno važnost nove zračne zveze med evropskim, azijskim in ameriškim kontinentom. Kriza na haaški konferenci premostena ? Po včerajšnjih sestankih in razgovorih odločilnih državnikov je zavladalo zopet optimistično razpoloženje in upanje na uspešni zaključek konference Haag, 25. avg. o. Tekom včerajšnjega popoldneva je nastopilo v tukajšnjih diplomatskih krogih dokaj optimistično razpoloženje v presoji položaja. Čuti je celo glasove, da je najopasnejši del krize že prebolen in da bo reparacij-ska konferenca kljub vsem težavam uspešno končala svoje delo. Včeraj in danes so se vršili številni sestanki med posameznimi delegati, pri katerih je bilo opažati povsod popuščanje angleške delegacije. Posebno pa je še opažati velik napor Nemcev, da bi našli kompromisno rešitev za sprejetje Youngovega načrta, brez katerega se nemška delegacija skoro ne upa v domovino, ker se zaveda, da bi bili v nasprotnem primeru šteti dnevi nemške koalicijske vlade. Tako je včeraj in danes pristala nemška delegacija na angleške zahteve v vprašanju razdelitve stvarnih reparacij. Ostali delegati so pa že tudi skoro povsem ugodili angleškim zahtevam v vprašanju razdelitve anuitet, ki bo najbrže definitivno urejeno še tekom prvih dni tega tedna. Na mrtvi točki je zaenkrat samo Še vprašanje izpraznitve Porenja zaradi zahtev francoske delegacije po stvarnih nemških garancijah v obliki vzpostavitve posebne nadzorstvene komisije. Izgleda pa. da bodo Angleži igrali v tem vprašanju slično posredovalno vlogo. kakor Nemci v sporu zavoljo razdelitve anuitet in stvarnih dajatev ter se na ta način revanžirali Nemcem za njihovo posredovanje. Za izpraznitev Porenja v smislu nemških predlogov se posebno zavzema angleški zakladni minister SnOwden, ki je danes izjavil novinarjem, da bo vprašanje izpraznitve Porenia likvidirano še pred jesenskim zasedanjem Društva narodov, ki bo že lahko ugotovilo, da je to vprašanje, ki je prizadejalo diplomatom toliko težkih ur, za vedno odstranjeno z dnevnega reda. Berlin, 25. avg. o. Po poročilih iz Londona misli v sredi tega tedna pose-titi večina članov angleške vlade repa-racijsko konferenco v Haagu ter na licu mesta storiti vse, da se bo konferenca uspešno završila. To vest so sprejeli v Parizu z velikim zadovoljstvom in je v prvi vrsti pripisovati njej, da so odložili francoski delegati za danes napovedani povratek v Pariz. London, 25. avg. o. Angleški listi poročajo v zvezi z vestmi o brzojavnem nalogu angleškega vojnega ministra poveljniku angleških zasedbenih čet v Porenju, da pripravi do 1. septembra vse potrebno za izpraznitev Porenja, da je prejel slično odredbo tudi po. veljnik angleškega oddelka zasedbenih čet v Saarski kotlini. Zaradi tega sklepajo angleški listi, da misli angleška vlada odpoklicati svoje čete tudi iz Saarske kotline in na ta način sočasno z rešitvijo vprašanja izpraznitve Porenja prisiliti Francijo k temu, da bo predčasno likvidirala tudi vprašanje Saarske kotline. Nekateri listi vedo celo poročati, da je v tem oziru že dosežen nekak sporazum med nemško vlado in Londonom in da je dr. Stresemami načel vprašanje predčasne izpraznitve Saarske kotline šele po zagotovilu delavske vlade, da bo istočasno z odpo-klicom angleških čet iz Porenja izpraznila tudi Saarsko kotlino. H a a g, 25. avgusta. Zastopniki Nemčije, Francije, Belgije, Italije in Japonske so se danes sestali, da proučijo celokupni položaj. Ko sta nemška ministra zapustila sejo. so sklenile delegacije štirih držav, da bodo izdelale vsaka svojo noto, v kateri bodo nedvoumno precizirale prejšnje ponudbe. Te note bodo popoldne primerjali, da bo nocoj ali jutri izročen angleškemu zakladne-mu kancelarju končnoveljavni odgovor na njegovo spomenico. Zastopniki če-tvorice držav in Nemčije se bodo jutri zopet sestali. Zaradi tega Briand jutri ne bo odpotoval v Pariz. V tukajšnjih informiranih krogih se doznava, da se bodo v odgovoru Snowdenu ponudbe tako precizirale, da ne bo nobene dvoumnosti ali nesporazuma. Odgovor bo stiliziran tako, da bosta angleška delegacija in angleška javnost na jasnem o natančnem obsegu žrtev, na katere so pristale ostale države v korist Anglije. Na današnji seji držav upnic ni šlo za to, da se doseže od Nemčije zvišanje njenih plačil, temveč njen pristanek k skupno sprejeti interpretaciji Youngo-vega načrta. Kakor znano, trdijo Nemci, da mora prebitek do Da\vesovem načrtu pripasti njim, dočim hočejo ostale države izvesti novo razdelitev v korist Anglije. N e w y o r k. 25. avg. o. Ameriški listi obširno poročajo o poteku haaške konference in priporočajo zavezniškim državam, naj se sporazumejo ter omogočijo uspešen zaključek reparacijske konference, ki bo pomeni! prvi odločen korak povojne Evrope na potu medsebojnega sodelovanja za prospeh in napredek civilizacije in splošnega blagostanja. odlikovali letalski oddelki, ki so pokazali, da je ta vrsta modernega orožja v češkoslovaški vojski na višku, kakor tudi motorizirane težke baterije, organizirane po zgledu avstrijskih 30.5 cm možnarskih baterij. Z dosedanjimi uspehi manevrov so češkoslovaški vojni krogi zelo zadovoljni in polni priznanja za visoko bojno vrednost in sposobnost češkoslovaške vojske. Z njihovo sodbo popolnoma soglašajo tudi tuji vojni atašeji in delegacije zavezniških armad, ki ne morejo prehvaliti vzorne discipline češkoslovaške vojske in organizacijske sposobnosti armadnega vodstva, ki je ustvarilo v teku desetih let v srednji Evropi s češkoslovaško vojsko eno najboljših orodij za zaščito miru in očuvanja pridobitev in stanja, nastalega po podpisu mirovnih pogodb. Pričetek velikih češkoslovaških manevrov Češkoslovaška armada se je izkazala s svojo vzorno disciplino in organizacijo ter vzbuja divljenje vseh tujih delegacij Kromriž, 25. avgusta, d. Danes je bilo že v prvih jutranjih urah opažati po kiomerižkih ulicah živahno gibanje prebivalstva, ki se je zbiralo v velikih gručah pred gradom, kjer so se pričeli zbirati gostje, povabljeni na velike manevre češkoslovaške vojske, ki bodo dosegli prihodnje dni svoj višek. V okolici mesta se koncentrirajo številne češkoslovaške čete, ki so dosedaj vež-bale v brigadnem sestavu in se pripravile danes za velike armadne vežbe. Vse mesto je v zastavah in mrzlično pričakuje prihoda zavezniških jugo-slovenskih in rumunskih vojnih delegacij. Juogslovenski delegaciji načelju-je šef jugoslovenskega generalnega štaba general Milovanovič. Obe delegaciji sta dospeli danes v Brno, kjer so jim priredili zelo oduševljen sprejem. V Brnu si bosta ogledali jutri tovarne orožja in nato v torek zjutraj odpotovali z avtomobili v Kromeriž, nakar bodo sprejeli na kromerižkem kolodvoru skupno s Čehoslovaki ob 3. popoldan poveljnika francoske vojske maršala Petaina in predsednika Masaryka, ki bo dospel v spremstvu ministrskega predsednika Udržala in ostalih članov češkoslovaške vlade. Bratislava, 25. avgusta, d. Veliki češkoslovaški vojaški manevri so se pričeli v Zapadni Slovaški že v četrtek z otvoritvijo sovražnosti med »modro« armado, ki je zasedla morav-sko mejo in »rdečo« vojsko, ki je pričela prodirati po dolini reke Vaga proti Holiču. Modra armada je prešla v de-fenzivo in obdržala kljub vsem napadom rdečih postojanke ob moravski meji. V bojih so se posebno odlikovale tehnične čete in motorizirani oddelki. Ob tej priliki so nastopili v kompletni postavi oddelki tankovskih bataljonov podpiranih po kolesarskih četah in okrepljeni z motociklističnimi četami. Zelo so se obnesli tudi novi protiavi-jonski topovi in brzometne baterije, montirane na srednjetežkfh avtomobilih. Prvič so preskusili tudi bojno sposobnost plinskih bataljonov, ki so se odrezali prav i zborno. Nič manj se niso Izročitev nove jugoslovanske note Bolgarski SoHJa, 25. avgusta. Bolgarska brzojavna agencija javlja, da je jugoslovenska vlada poslala svojemu poslaniku Ljubi Neši-ču noto, v kateri odgovarja na poslednjo bolgarsko noto o amnestiji Žekova, Rado-slavljeva ln Tončeva ter o ureditvi obmejnih vprašanj. Listi poročajo, da bo poslanik Nešič bržkone izročil to noto bolgarskemu zunanjemu ministru jutri. Jugoslovenska vlada vztraja v svoji noti pri svojem prejšnjem stališču. Beograd, 25. avgusta. Kakor doznava vaš dopisnik, so vesti bolgarskih listov o izročitvi nove Jugoslovenske note bolgarski vladi povsem točne. Proslava 75 letnice evangelijske cerkve v Vojvodini Pančevo, 25. avgusta. Evaneeliska cerkvena občina v Pančevu le danes proslavila TSletnlco obstola evanfceltske cerkve v iugoslovcnskih ookraiinah. Svečanost je bila zelo veličastna ter se Je Je udeležila ogromna množina aaroda. Kralia le z*, stote! na svečanosti polkovnik Jovan Kranl&vič prisostvovali oa so 11 tudi delegati evarreeliske cerkve iz vse države. Anketa vinogradnikov v Splitu V svrho olajšanja vinske krize zahtevajo znižanje trošarine, ugodne sti pri železniški tarifi in posebne premije vinogradnikom Split. 25. avgusta. Danes se ie vršila tukaj anketa zastopnikov vinogradnikov Dalmaciie. ki so se ie udeležili tudi Pomočnik finančnega ministra Gospodnetič. načelnik ministrstva za kmetijstvo Stojko-vič. zastopnika ministrstev za Dromet in trgovino ter zastopnika hercegovskih 1u slovenskih vinogradnikov Posamezni govorniki so zaVitevali v svrhn olaišania vinske krize, nai se znižaio trošarine, železniške tarife in dovoliuieio vinogradnikom posebne oremiie. Kmetiiski strokovnjak Mato Gubanovič je povdarjal, da znaša izvoz vina iz Dalmaciie samo šestino oredvoinega. dočim znaša orodukcila 800.000 do 1 milijona hektolitrov na leto Pomočnik fnančnega ministrstva Gosoodnetič ie izrazil mnenie. da trošarine ne bodo ukinjene dočim ie tainik solitske trgovske zbornice Boškovič iziavil. da ie vino obremenieno z davščinami v višini 70% svoie vrednosti, kar Dovzroča dejansko vinsko krizo. V imenu vinogradniškega društva za Sloveniio ie inž. ZuDančič oovdarial. da preživlja Sloveniia letos veliko krizn vinogradnikov. ki imaio vse kleti nolne. Slovenski vinogradniki žele. da bi se trošarina znažala največ za 1 Din za liter. Razen tega nai bi se uveljavil novi vinski zakon ter prepovedalo izdelovani? umetnih vin Anketa ie bila oooldnp zakliučena. ko se je izvolil poseben odbor, ki se je sestal ob 6. popoldne in stiliziral vse predloge. da bodo odposlani oristoinim ministrstvom. poplave v Severna Bolgarija je odrezana od zunanjega sveta, južna Bolgarija pa je skoraj docela pod vodo - Neprecenljiva škoda Številne človeške žrtve Sofija, 25. avg. Po vsej Bolgariji so vladali zadnje dni strahoviti nalivi s točo in viharji. Skoraj vse zveze med Sofijo in ostalimi pokrajinami so prekinjene. Severna Bolgarija je docela odrezana od zunanjega sveta, ker so prekinjene tudi vse železniške zveze. Mestoma je voda odnesla več kilometrov železniške proge, porušenih pa je zlasti mnogo mostov. V južni Bolgariji so nastale ogromne poplave, *:akoršnih skoraj ne pomnijo. Celi okraji so pod vodo. Več vasi je voda dobesedno odplavila, tako da se niti več ne pozna, kje so bile naselbine. Poginila je skoraj vsa živina, ljudje pa so rešili samo golo življenje. Katastrofa je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev. Po dosedanjih pomanjkljivih vesteh je bilo samo v južni Bolgariji nad sto mrtvih. Podrobnosti še niso znane. Vlada je poslala v prizadete kraje vojaštvo, da skuša rešiti, kar se še rešiti da. Nad poplavljenim ozemljem krožijo letala, ki pa morejo poročati samo o obsegu poplav. Ljudem, ki so se rešili v planine, skušajo z letali dova-žati živila. Med prebivalstvom vlada panika. Škoda ie zaenkrat sploh neprecenljiva. M Smrtonosen sunek z motociklom Tragična nesreča na Glincah — Udarjena od motocikla si je 66-letna Marija Podržajeva razbila lobanjo Ljubljana, 25. avgusta. Na Glincah, kjer se od Tržaške ceste odcepi pot na Vič in dalje do Polhovega gradca, se je pripetila danes nekaj pred 14. uro huda motociklistič-na nesreča, katere smrtna žrtev je postala 1. 1863. v Depalji vasi rojena Marija Podržajeva, žena mizarja sekcije državnih železnic, 61-letnega Ivana Podržaja, stanujočega na Zrinj-skega cesti 5. Izlet z motociklom Zastopnik Singerjeve tvrdke s šivalnimi stroji Andrej Gostinčar, stanujoč v Zg. Kašlju 13, se je včeraj dogovoril z neko znanko z Gline, da jo popelje danes popoldne na svojem moto-ciklu znamke »Puch« na mal izlet na deželo. Odpeljal je proti Glinoam okrog 11. in, se sešel z gospodično, ki je prisedla na sedež zadaj. Zdrčala sta po Tržaški cesti v smeri proti Vrhniki. Ustavila sta se v Verbičevi gostilni v Logu, kjer sta posedela par uric med prijetnim pogovorom pri prigrizku in skromni pijači. Na vrnitev sta se pripravila okrog 13.30. Gostinčar je pognal motor in zdrsnila sta v ne preostrem tempu nazaj proti mestu. Med prijetno vožnjo gotovo nista slutila nesreče, ki se je pripetila že nekaj minut na to, skoro tik pred prihodom do doma gospodične. Na popoldanski sprehod... Skromni zakonski par Marija ter Ivan Podržaj , sta se spričo lepega solnčnega dne enako odločila za kratek sprehod po poti proti Viču. V tesnem domačem stanovanju jima je že dopoldne biJo pusto in dolgočasno. »Vse odhaja ven, pa greva še midva.« sta si dejala in krenila v Rožno dolino pa dalje po vijugastih potih gori v viško senco. Posedela sta po kratkem sprehodu, baš prijetnem za stara človeka, eno samo urico v gostilniški senci in se oddahnila od vročine. Slednjič sta vstala in jo rezala počasnih korakov preko železniške proge proti Tržaški cesti. Stara ženica je bila — kakor pripoveduje mož — prav zgovorna. Kje bi bila le slutila, da brni na skoro vzporedni Tržaški cesti nekje tam zadaj motor,... ki prinaša smrt. Preden je zakonski par dospel do Tržaške ceste, je predlagala Marija Podržajeva: »Viške cerkve že lep čas nisem videla od znotraj; dajva, oglejva si jo!« »I, pa dajva!« je menil tudi mož. Katastrofa Stopila sta počaisi čez cesto — in že je bila katastrofa tu. Baš tisti hip je namreč privozil po Tržaški cesti na motociklti Andrej Gostinčar s svojo spremljevalko. Dajal je znamenja s hupo, ki pa niso zalegla. Ivan Podržaj je za hipec obstal in se ozrl na desno, naslednji hip je pograbil po ženi, ki pa je siKla naprej — in ko se je ozrl zo- pet na levo, je že ugledal ubogo zakonsko družico na tleb pred motorjem. Iz glave ji je brizgala kri... Ropot motorja je utihnil že koj naslednji hip, vendar prepozno. Gostinčar je s spremljevalko padel enako po tleh, vendar ne premočno, dočim ie bil sunek za nesrečno Marijo Podržajevo usoden. Ženica je obležala v prahu — mrtva s prebito lobanjo, prizadeto nad desnim očesom. Kaj pravijo očividci Smrtna nesreča se je po izjavah očividcev pripetila trenutno in zares prav nenadno. Marija Podržajeva, ki ni ču-la svarilnih znamenj motocikiista, je hotela naprej čez cesto na hodnik, do-čkn je mož ostal zadaj. V naslednjem trenutku jo je motociklist, ki baje res ni vozil prehitro in ni bil niti najmanj pripravljen, da bo Podržajeva silila naprej, že zadel s krmilom v levi bok, jo zaobrnil in jo je nato silo motorja vrgla na desno, na tla. »Marija!« je zavpil prestrašeni mož, ki je po tragičnem dogodku klecn.il skoro tudi sam v prah. Ljudje so takoj uvideli, da gre za hudo nesrečo in priskočili k starki na cesti. Dvignili so jo iz prahu in jo odnesli na hodnik, kjer so jo močili. Njihovo prizadevanje pa je bilo brezuspešno. Preiskava Kmalu je bil na mestu tudi stražnik in so po telefonu poročali o zadevi policijski direkciji. Že okrog 14.45 sta prišla na Vič policijski zdravnik dr. Pavel Avramovič in dežurni uradnik g. Zvonimir Gregorič. ki sta opravila ogled na licu mesta. Na odredbo komisije je bilo trupio, okrog katerega so se zbirale množice ljudstva, odpeljano v mrtvašnico na viškem pokopališču. Prav neposredni vzrok nesreče bo seveda dognala šeb preiskava. Vozača je spremil stražnik na policijsko direkcijo, kjer so ga zaslišali in je podrobno opisal nesrečo. Enako sta bila zaslišana kot priči zidarski pomočnik Lado Bafonik, ki pravi, da je voz-1 motociklist razmeroma počasi m pravilno, ter dijak Zdravko Vrhunc, ki je spremljal motocikiista na kolesu od gostilne »Pri Martinu« na Tržaški cesn. Jutri bo zaslišana tudi spremljevalka motocikiista, ki se je po nesreči vsa pre-klašena zatekla domov. Zagreb, 25. avgusta. Danes se je pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev js postala ga. Terezija Gabron, mati knjigovodje tvrdke Meinl. Ob 1.30 popoldne se je peljala v prikolici motocikla, ki ga Je vodil njen sin, n« vogalu med Frila-zom in FrankopanSko ulico pa je motoci-kel trčil skupaj z avtobusom tvrdke »Ta-pred«, pri čemer je ga. Gabron izletelt is prikolice ia dobila težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. Občuten poraz Ljubljane v Gradcu Gradec—Ljubljana 6:1 (5:1) — Juniorfi Ilirije si osvojijo pokal svojega kluba — Iz tekmovanja za podsavezni pokal izpadejo Natakar, Krakovo, Reka, Jadran, mariborska Svoboda in Železničar — Dunajski Rapid finalist za srednjeevropski pokal — Uspela dirka ribniških kolesarjev Grade«, 25. avgusta. Na igrišču sturma se je danes vršila medmestna tekma men ljubljansko in graško nogometno tanco, ki je končala z visoko zmago domačinov (6:1) (5:1).. Igrišče Sturma je sko-raj bi rekli, neprimerno za teKme,_ Ker je premajhno in leži v nekaki kotlini. Tuja moštva, ki so, kakor naša, navajena na regularna igrišča, eo zaradi tega na tem igrišču handicapirana. . Tekma je pričela z dvema ostrima napadoma proti Ljubljani, ki ju vratar obrani. Sledi dokaj enakovredna igra. V 20. min. odbije Verovšek nevaren komer. V 25. min. korner proti Gradcu, graški vratar dvakrat obrani. V 30. min. pade prvi gol za Gradec. Ob tej priliki je bil vratar Koren nekoliko blesiran. V 32. min. Korner proti Ljubljani, iz katerega rezultira drugi gol *a Gradec. Ljubljanska obramb^ je zelo nesigurna, zlasti je popolnoma odpovedal Verovšek. V 35. minuti oentrira Jug in Doberiet zabije z glavo edini gol ia Ljubljano. V 42. min. zabijejo Gradčani svoj tretji gol, ka bi ga bil Koren lahko obranil 3 :1. V 43. min. korner proti Ljubljani, ki ostane neizrabljen. V 44. min. zagreši Svetic roko. Iz prostega strela sledi četrti gol za Gradec. V 46. minuti foula Svetic in zopet prinese prosti strel peti gol za domačine. 5 : 1. V drugem pol času eo Ljubljančani boljši ter od časa do časa tudi nadmočni. To se vidi že iz tega, da so Gradčani zabili samo en gol, ki je padel v 7- minuti. Koren ulovi žogo, ki mu pa zdrsne iz rok in leva zveza Gradčanov scorta. Ljubljančani ostro napadajo, toda sodnik, ki je sodil precej v škodo gostom, ustavlja njihove napade z offeidi. Doberiet zelo popušča. V 30. min. zapusti ZemJjak igrišče zaradi blesure na očesu. Sledita dve enajstmetrovki proti Gradcu. Prvo zastrelja Doberiet v ou V drugo pa Slamič naravnost v vratarja. Stanje 6 : 1 ostane do konca. 0 ljubljanskih igračih se more reči, da je docela odpovedala obramba, zlasti Verovšek. Koren je že po prvem golu popustil. Tudi Svetic je bil slab. V krilski vrsti je bil najboljši Košenina. Zemlja* je bil, dokler je igral, len. Jug je bil dober. Publike okoli 2000. Temki je prieosJVOval tudi graški jugoslovenski konzul. Ilirija: Maribor 3:2 (2:2) S tekmo Ilirija : Maribor so se včeraj zaključile letošnje tekme juniorskih moštev za prehodni Dokai SK Ilirijo, ki ga organizira SK Ilirija od leta 1925. dalje vsako leto v presledku med pomladansko m jesensko prvenstveno sezono. Piehodni p.>kal, ki je bil lani razpisan na novo (prvi leta 1925 razmsaj • p kal eo difinitivno osvojili juniorji SK Ilirije kot zmagovalci v lotih 1925— lS^ift—1927), si je tudi ietos p:b'rilo ju-niorsko mtStvo P rije. Zmagalo je v izločilnih tekmah, kakor smo Se poročali, prati Mladiki 4:1, proti Jadranu 4:0, proti Her-mesu 3:0, proti Primorju 3:2 in končno včeraj v finalu proti Mariboru 3:2. Nastopalo je v sestavi Urbančič (Kervina) — Zupančič, Verovšek II (Zorman) _ Belak, Pogačnik (Lombar), Žitnik — Kos (Zajec), P<5-9chl, Lah, Košak (Rihtar), Sluga. V I. SSK Mariboru je naletela Ilirija včeraj brez dvoma na najmočnejšega nasprotnika v letošnjem tekmovanju, ki je s požr-tvovalnejšo in hitrejšo igro znal vedno znova razdreti njene sistematično uvedene napadalne akcije. Večina igre se je res vršila na polovici Maribora in tehnično so juniorji Ilirije povprečno nadkriljevali goste iz Maribora, toda v napadih Maribora je bilo več poleta in odločnosti; z mnogo primitiv-nejšimi sredstvi so dosegli malone isti efekt kot Ilirija s svojo komplicirano kombina-cijsko igro. V splošnem se more reči, da sta se srečali v finalu dve enakovredni ter sigurno najboljši moštvi letošnjega turnirja. Kakor vse prejšnje tekme, je tudi včerajšnji finale potekel vzorno; obe moštvi sta igrali fair in se pokazali popolnoma disciplinirani. — Tekmo je vodil objektivno g. Deržaj. Finale za utešno darilo je končalo z rezultatom. Reka : Slovan 5:4 Reka si je v otvorjeni igri kot tehnično nekoliko bol^e moštvo zasluženo priborila zmago. Rezultat še ni definitiven, ker je SK Slovan najavil protest, ker je Reka imela ▼ moštvu baje igralca, ki je prekoračil dovoljeno starostno mejo. Tudi ta tekma je nudila dober šport. Tekmo je vodil korektno g. Czerny. Ob zaključku turnirja moremo konstatira-ti, da je letošnje tekmovanje zopet v polni meri izpolnilo svoj namen: juniorji, ki SO žal tolikrat prepuščeni sami sebi, so imeli priliko za vrsto urejenih, pravilno vodenih tekem. Prireditelji so porabili tekmovanje, da tudi vzgojno vplivajo na naraščajnike, da jim pojasnijo bistvo in namen športa in jih pouče o dolžnostih športnika. SK Iliriji, ki je na ta način mnogo prispevala k napredku, organiziranju in razvoju nogometnega naraščaja treba kot inicijatorju in dejanskemu voditelju tega vsakoletnega, vedno bolj popularnega tekmovanja tudi letos izreči priznanje. Pripomnimo naj še, da je sodelovalo v letošnjem pokalnem tekmovanju 17 moštev oziroma klubov in sicer IS ljubljanskih, 3 mariborski in i celjski. Nastopilo je v teh moštvih nekako 300 nogometnih narašča jni-kov rojstnih letnikov 1911 do 1913. Tekme z« prehodni podsavezni pokal Včerajšnje tekmovanje je marsikaterim klubom dobrodošlo, posebno oa onim, ki eo počitnice prebili brez treninga. Opazili so prav gotovo, da je potrebno poprijeti se nogometnega treninga spričo bližnje prvenstvene kampanje. V splošnem so se klubi iz II. razreda držali dokaj dobro. Posebno benjaidn ljubljanskih klubov je dokaj dobro odrezal. V tekmi Slovan : Natakar 6:0 (3:0) so se igralci Natakarja borili z elanom ter onemogočili Slovanovcem večji score. Slovan je imel precej opravka, čeprav, je že takoj od prčetka smatral svojo nalogo za lahko. Hermežanom b; še «malu p-ioWi'u noreča. Kajti rezultat tekme Hermes : Krakovo 4:2 (2:2) ne kaže velike premoči, pač pa je za Kra-kovčane zelo laskav; omembe vredno tudi dejstvo, da so IOakovčani, čeprav so nastopili v začetku 6amo s 7 igral.-i, vodili z 2:1. Ugajala je njihova borben.-*t. Hermes je podcenjeval nasprotnika, kar bi se rnu kmalu neugodno minevalo. Moštvo je igralo raztrgano in ,e proti kcncu igre so začeli igrati bolje. Večje zanimanje je vladalo za popoldanski tekmi. Lahko stališče je imel zmagovalec v dvoboju Ilirija : Reka 12:0 (8:0). Ilirijani 60 razvili koristno igro in rgraii z voljo. Ugajal je posebno napi i. Rečani, ki niso popustili io t^dnje minute, so imeli najbolj šibko točko v vratarju. V včerajšnjem kolu je iznenadil rezultat tekme Svoboda : Jadran 5:0 (1:0). Reči pa se mora, da je SvobMa zasluženo zmagala. Moštvo je homogeno, tehniško precej izvežbano in vigrano. Najboljši del enajetorice tvori krilska vrsta, ima pa tudi v napadu nekaj dobrih moM. V obrambi je bil v prvem polčasu Zore zelo j-esigu-ren, v drugem delu se je precej zbolj?al. Jadranašem se pozna, da eo zanemarjali trening. Moštvo je fizično lepo razvito in želeti bi le bilo, da ne skuša te prednosti izrabljati, kajti zna se mu to maščevati. V ostalem je zakrivil poraz nepreviden napad. Ugajal je mladi vratar, ki kaže, da bo postal jaka opora svojemu klubu. Tekma se je vršila v ostrem tempu, ki ga pa Jadran ni vzdržal. Vsled ostrega načina igranja je imel sodnik g. ravn. Šeti-na dokaj težko nalogo, ki jo je pa privedel uspešno do kraja. Tudi sodniki ostalih tekem so izvršili svojo funkcijo dobro. Maribor : Svoboda 11:1 (7:0). Maribor je z lahkoto premagal Svobodo, dasi je nudila močan Odpor in ee je požrtvovalno borila do konca. Svoboda je v tehniki in taktiki seveda daleč zaostajala za nasprotnikom. Kljub temu je vstrajala in pri stanju 11:0 zabila efekten časten gol. Maribor je nastopil v nekoliko izpremenjeni postavi. Sodnik Nemec je imel lahek posel. Železničar : Rapid 1:0 (0:0). Zmaga Železničarja ni presenetila in je bila docela zaslužena. Pokazal se je v tej tekmi kot izborno borbeno moštvo. Ostale nogometne tekme Dunaj: Rapid : Ujp-est 3:2 (2:0). Druga sernl-fioaina tekma za srednjeevropski pokal. Včerai dopoldne j« komite za sredrnjeevTOipslki pokal imel sejo, na kateri je sJdemi'1, da se zadnja tekma med Rapidom ia Ujipestom, ki s« je, kakor mano, končala z zmago Ujpeiata, verificira z 0:0, ker je tekmo vodil budtapeštairoski, in ne nevtralen sodnik, kakor to predpisujejo pr opozicije za srednjeevropski pokal. Z ozirom na ta sklep in na včerajšnjo zmago pride Rapid v finale s Slavijo ali z Vien.no. — Rapid je imel dober sitart ter že v prvi minuti doseže prvi gol po WesseMfcu. V 25. min. zabije Kiribes drnigi gol ia Dunajčan«. Od sedaj naprej Uipe&t ostro pritiska in Aner zabije po pavzi prva gol za Madžar j. Kmam nato postavi Horvath stanje oa 3:1 7.a Rapida. Vendar pa Auerju uspe izboljšati stante na končni rezultat 3:2. Rapid je igral relativno dobro, vendar pa je bila krilska vrsrta preslaba, da bi mogli Rapiidovoi doseči boljši rezultat. Pr; Ujpestu so se odlikovali Auer, Bor-sanyi sn V/tihelm. — Sodnik Stepamowsky. 22.000 gjsidatecv OstaH rezultati na Dunaju: Stovan : VOrwžtrtS 1:1, BAC : Moravia 12:0, Simrneriog : Gerst-hof 3:1, Neuban : AUmamnsdorf 6:1, Libertas : Weis®e Bii* 3:2, Vic*o-ia : Freno 2:2. Bratislava: SK Bratislava : Hertba (Dunaj) 3 2 (2:0). BERLIN: Aidatiira (Dunaj) : Vtotoria 2:0 (1:0), He-rtha (Berlin): DFC (Pra,ga) 3:2 (1:1). Budimpešta. Finaite za Paramouitov pokal. Hungaria : WAC 2:2 (2:2), Wiener SportkMb : Booskav 9:1 (2:1). Končno stanje: 1. Hungaria (3 točke, goMtfereoca 4:2), 2. WAC (3, 6:5), 3. Sporrfktob (2, 9:3), 4. Bocskay (0, 4:13). Kolesarstvo Dirka Ribnica—Velike Lašče— Ljubljana Kolesarski klub »Ribnica« je priredil včeraj klubsko dirko na progi Ribnica — Velike Lašče — Ljubljana km 44.— s ciljem na Dolenjski cesti pri km 3___Startalo je 12 klubskih dirkačev, ki so z ozirom na slabe ceste pokazali lepe sposobnosti. Klub razpolaga z izbornimi dirkači ter se bo v kratkem razvil v prvorazredno kolesarsko OrganizacijO, ki bo mogla s posameznimi člani nastopati tudi v večjih tekmah. Obenem s »Klubom slov. biciklistov Ljubljana 1887« se je ustanovil takrat tudi kolesarski klub »Ribnica«, ki je že takrat razvijal energično športno delovanje. Letos se je klub zopet preosnoval ter je takoj vstopil v koturaški Savez SHS. Rezultati današnje dirke eo bili naslednji: I.) Hren Anton 1: 17. 16; 2.) Brank Peter 1: 23. 12 3 pet.; 3.) Mihelič Rudi 1: 26. 51 2 pet.; 4.) Križman Anton 1: 27. 4 3 pet.; 5.) Pahulje Blaž 1: 31. 43, 6.) Pucelj Jakob 1: 33. 39; 7.) Kozina Joeip 1: 38. 14; 8.) Boje Anton 1: 49. 10 3 pet; 9.) Križman Ivan 12 49. 48; 10.) MMiČ Franc 12: 90. 15; II.) Lovšin Josip 1: 52. 16. Križman Ivan, Mirtič in Boje so imeli zelo zamudne defekte. Vodstvo in ureditev cilja v Ljubljani je prevzel Motokolesaraki klub Ilirija. Dirka se je izvršila brez nezgod in v najboljšem redu. Po dirki so se odpeljali vsi dirkači korporativno skozi mesto na vrt restavracije Novi Svet, kjer eo se razglasili rezultati m razdelila darila. ___^ Požar v blejski okolici Bled, 25. avgusta. Snoči je Bled zopet razburil plat zvona. Vznemirjenje je bilo tem večje, ker od zadnjega požana še ni preteklo 14 dni. Tokrat pa ni gorelo na Bledu, ampak v Bodeščah, kjer je pogorel kozolec nekega posestnika. Gasilci izRib-nega in Bleda so pritekli takoj na pomoč ter v kratkem času ogenj lokali-zirali in obvarovali pred njim druge stavbe, ki so bile v veliki nevarnosti. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno. Šahovski turnir v Karlovih Varih Danes se bo odigralo zaključno kolo. Karlovy Vary, 25. avgusta. Danes so se odigrale viseče partije. Gilg je porazil Mattisona, Spielmann dr. Treybala, Johner Samischa, Colle Grun-felda Ln Yates Canala. Jutri se bo odigralo odločilno zaključno kolo. Stanje po danes odigranih visečih partijah je naslednje: Spielmann. Niem-covič 14, Capablanca 13 in pol, Rubin-stein 13. dr. Vidmar, dr. Euwe, Bogoljubov 11 in pol. dr. Becker 11, Grun-feld 10 in pol. Maroczy, Mattison. dr. Tairtakower 10, Canal. Colle, dr. Trey-bal 9 in pol, Johner, Samisch 9. Yates, Marshall 8 in pol, Gilg 7 in pol. Thomas 5 in pol, Menšikova 3. ^Miss 3liri j a voljena in izvoljena iPo sinccnjem skrutini/u pripade večina glasov članici iNarodnega gledališča gdč. Vali Smerkotjevi. To in ono ® ° , »» « z „volišča . Mal narod smo, toda imeniten na> rod. Res, da smo že od Trubarja dalje imeli mnogo tidličnih mož in enako le' pih žensk, poveličanih v narodni in umetni pesmi, — toda v skladu z mo* demo dobo pričenjamo tudi na tem področju udarjati pravcate rekorde in kmalu bo vedel svet, da so nezaslužni možje in nelepe ženske pri nas le še častne izjeme. Res je tudi, da sta let pota pri ženskah in zaslužnost pri mo* ških lahko zelo relativna pojma, toda mi jih vzamemo bolj absolutno — in, da ne govorimo o drugem, naj kar kratko ugotovimo, da so volitve krat Ijic lepote postale izvrsten nddome* stek nekaterih drugih volitev. So za* res tudi bolj zabavne, skoroda pleme* nitejše in — po ljubljansko — kratko* malo bolj fletne, dasi tudi imajo svoje načine in sisteme. Postavim: zadnjič v Retečah je šlo vse lepo po domače, enostavno in gromoglasno, skoro da parlamentarno, — v Ljubljani pa je volitev miss Ilirije postala že bolj komplicirana, dolgotrajnejša in zato še imenitnejša. Če za prvo povdarimo, da je odločilno vlogo igral domači slot venski film, je to le v prilog celotne-mu aranžmanu. Postranska reč, da se je prvo snimanje na weekendu Aero> kluba zaradi mraka izjalovilo. Glavno je, da je uspelo, in sicer prav dobro uspelo drugo snimanje, čigar produkt, predvajan zadnje tri večere v kinu Matici, je tvoril svojevrstno ljubljant sko senzacijo. Kino poln, večer za večerom poln. Kako tudi ne, saj mora biti božanski užitek, gledati svojca ali svojko na platnu. Odkar se je razneslo po Ljubt Ijani, da filmski operater ni posnel sat mo sedmerih lepih in pametnih det vojk, ki seveda z onimi svetopisemt skimi nimajo nič skupnega, marveč da je v posrečene skupne slike združil tudi vesele bratovščine kopalcev, ki se dnevno drenjajo ob ilirijanskem bat zenu, oponašajo aligatorje, bijejo pingt pong in se štrbunkajo v vodo, je man sikoga prijela slaba vest in se je kar hitro odločil: — Fiks Lavdon, to si bomo pa te* meljito ogledali! Nikdo pač nima rad, da bi se mu publika krohotala, sam pa ne bi bil poleg! In tako je torej glasovanje za miss Ilirijo postalo splošna ljubljant ska zadeva. Kandidatinje? Sedem jih je bilo po številu, imen pa še vedno ne izdamo. Saj so vse mlade in srčkane, posamezr ni kontrasti pa So bili zanimivi poseb* no zato, ker je prešerno razpoložena publika lahko ventilirala svojo nagat jivost in hudomušnost, ki je v temi mnogo bolj iskreča kakor pri belem dnevu. Naj zapored navedemo le par primerov: Nastopi na platnu prva kandidatu nja. Neoporečno simpatična pojava. Ooh in aah posebno v prvih klopeh. Toda, opaža se na kretnjah in izrazu lica, da je ta simpatična gospodična stala prvič pred filmskim objektivom in povrhu še prva med kandidatinjat mi. Vsa je v zadregi in publika se smeje. Nu, ko se je weekendski film ob koncu predstave ponovil, je bila kandidatinja št. 1 že z aplavzom spret jeta in je ko j drugi večer (v soboto) postala opasna konkurentka kandidat tinji št. 5., ki je znala s svojim bravut rožnim nastopom pri prvem predvat janju (v petek) pridobiti večino glat sov. Tako in drugače so tudi nekatere druge kandidatinje poskrbele za zabat vo in včasi tudi presenetile. »Fotoget ničnost« je pač v filmskem svetu čudt na reč, v Ljubljani pa še najbolj, ker te vsak pozna in ti bo gladko tajil, da si v filmu lep, dasi v resnici si, — in obratno... Če se primeša še nekaj zavisti in fantovske razposajenosti, tet daj pa začnejo deževati same »kroftt ne«: — Poljubljam vam tačko, madam.. — Vali, psa meni šenkaj!... —O, gospodična miss, imate krstni list? — Ni ne ta prava! se vmes čuje droben zavisten ženski glasič. — Stopite vi na platno! odgovarja z basom sosed. — Fitfil zažvižgata nekje v kotu dva fantiča. Vse skupaj poplahne nenaden krohot in končno splošni aplavz: pot javil se je na platnu mal fantiček — nedvomno šiškar — in vsem skupaj salutiral pa jezik pokazal. Oh, ta ga pa zares pihne! — pravijo nekateri in ob odhodu iz dvorane posebno navdut šeni oddajajo glasovnice v dve veliki žari, ki jih po predstavi pregleda ugledna komisija, ugotavljajoč večer za večerom, da se noben posetnik ne odteguje volilni pravici in da torej o kaki pasivni resistenci ne more biti govora; ravnatelj kina g. Vakselj pa lahko z zadovoljstvom pripominja. ne da bi izdal kako poslovno tajnost, da tudi abstinence ni, ker je kino večer za večerom poln in počasi pridejo vsi na vrsto. Uspeh prvega filmskega glasovanja v Ljubljani je torej izvrsten. In če set veda tudi pri njem velja, da bo izmed sedmerih filmanih samo ena izvoljena, naj to ne straši pred nadaljnjimi filmat nji in weekendi. Da znamo filmati, smo pokazali, — da pa imamo še mnogo, mnogo lepih miss, naj se izkaže. I no, gospodičnam bo všeč, nam pa tut di. če ne še bolj. * Današnje predstave so bile, kakor pričakovano, izredno močno zasedene. Posebno zvečer, ko je šlo za odločitev, je bila blagajna kina Matice naravnost oblegana in so mnogi morali oditi brez vstopnic. Rezultat glasovanja je bil presenetljiv: dočim je dovčerajšnja favoritinja gdč. Tatjana Inchiostri (št. 5.) dobiia danes samo 345 glasov in vsega skupaj 885, jo je preskočila gdč. Vali Smerkoljeva, kj je včeraj imela le 292 glasov, a je danes dobila 838 glasov, skupno torej 1130. Zato jo je komisija priznala za »Miss Ilirijo«. Za ostalih 6 kandidatinj so bili oddani glasovi: gdč. Almira Sirca 671, gdč. neznanka 128, gdč. Nives Novi 152, gdč. Inohiostri 885, gdč. Grumova 153 in gdč. Pogačnikova 112. Ljubljanska v Ljubljani, komarjeva v Šiški Nedeljska kronika v splošnem in na drobno — Izletniki in prireditve — Malenkosti iz policijskih beležk LiuUiana, 25. avgusta. Ko ie utihnil promet oo ulicah in cestah in so odhajali tudi že iz kavarn ooslednil gosti in so se drli le še veseliaki oo Kolodvorski ulici, so nebo začeli Dreorezati temni oblaki. SiliH so srori Čez Krim tn proti severu, da Ljubljančanom zopet en* krat ookvariio nedelio. Gnala iih je iueo-zanadna sapa. ki Da it bila vendarle prešibka. Sever se le uwl. pritisnil nazaj 3t pred iutranjim somrakom ter nomedel k vsem. kar le kalilo iasno nebo. Zvezde so ugasnile na lepo poffiščenem nebesnem svodu, da so Se liublianski »krokarji« čudom čudili prelestnemu iutru. Mesto ie Objel šele pozneje, okroe sedme ure rahel dih barjanske mejrie. a ie še ta skopnela spričo objemaiotih in požlvliaiočih solnčnih žarkov. Ven v lepo nedeHof Mar so bile kar koi na nošah UufaUaa* ske gospodinje? Seveda! Ne samo Sšen- ske. ki so klale in drle komaria na meh, marveč tudi mnojre drutre. Da pripravilo zaiutrek. r.aoolniio košarice, torbice in nahrbtnike. kakor ie bilo v soboto dogovorjeno. Tako zgodaj, kakor davi. se že niso zlepa odpirala hišna vrata vsepovsod, v sredini pa na periferiii mesta Povsod ista slika: izletniki, posamezniki in v eTuča.i. ki so io ubirali proti kolodvoru, kier so se množice strnile pred okenci, da »i oreskr-be vozovnice v vse smeri. Na Gorenisko. Dolenjsko, proti Kamniku in Vrhniki. AH ie bilo prerivanja, klicanla. smeha, zadovoljnega in nezadovollnega brurtdania! Nadaljevalo se ie v vlakih, oa ie bilo nfc« katerim kar !&1 preimenitnih orižorov pred kolodvorom in na peronu, kier se ie pomešal med prespane ln sooCIte !«letn!kfc kak tueet onih. ki so pozabili iti spat. Lu-Itnl ltodle drusrače. Dočim se fe veČina naslajala Se nad okusom kave aH čaia. le tacat olatril oo pivu v kolodvorski nesta- Danes na splošno zahtevo! Aleksander Du-mas mL, nesmrtno veledelo: Dama s kameli jami Po motivih opere »Travia»ta« V vlogi Margarete nepozabna: NORMA TALMADGE Din 2, 4, 6, 8. — Ob 4., ^6., 9. uri. Telefon 2124. Elitni kmo »Matica«. vraciji. Od strani so mežikali v solnce in uganjali svoie špase. Naiboli sra ie menda pihnil oni s saiastim obrazom, ki se ie ves udan v družbo in niene muhe smejal kakor preplašen Jony v filmu, v katerem se govori o mukah zakonskega živiienia. Bežne slike. Smeh. srromovit halo. pozdravljanje križem kražem. — na so odpirali vlaki drug za drugim. Neprespani veseljaki so ostajali sami in si kuhali slave dalje v solncu. tobačnem dimu in mačii zabeli. Vse čilo in zdravo Pa ie že nekaj ur potem rajalo ob vodah ali gledalo z gričev in gora v ravnino, kopajoče se v morju solnca. Idealen dan so preživeli avtomobilisti. motociklisti in celo kolesarji. Dež zadniih dni ie izoral s cest večinoma ves prah. Zato oa je tudi šlo kakor za stavo gori proti Bledu ali še dalie proti Kranjski goTi in Bohiniu. ali morebiti na Dolenjsko in Droti Logatcu. Prav gotovo so bile polne vozil tudi vse mogoče stranske ceste, ki vodiio v mirnejše vasi in včasih skoro pol zaouščena naselja. Toda menite, da ie bilo ori vsem tem »razletu« v mestu dolgočasno. Ei. ne! Kako neki. če pa ie bilo čuti s kopališča »Ilirije« ves dan veselo mnziko in se ie i tam kar trlo liudstva. Kopalcev in kopalk. mičnih in strumnih, da bi pričel ln ne nehal misliti le na pomlad življenja. Zapuščene seveda tudi niso ostale ljubljanske gostilnice. kavarne s svoiimi vrtovi in terasami in še mani zeleni, senčni parki. Da. o parkih bi kazalo spregovoriti besedo. Koliko priietnia in neprijetnih ur se premelje tam po klopeh. Posebno v Later-manovem drevoredu, kjer se Doooldne zbirajo ljubljan. služkinje. Pripovedujejo si o vsem mogočem. — dokler ne oride fant. ki spelje »njo« ali pa vso družbo na čašo Piva ali pa kar na euealnico. ob kateri brešfi strašni orkestrion vse mogoče stare in polstrae šlaserie. Komarfevo v Šiški. Preimenitno so se imeli danes v Šiška. Kakor že zgoraj namignieno. so praznovali žegnanie in so dr P, komaria. Po slavnih cestah našega lepega predmestja se ie razvila popoldne bučna oromenada. Z oken so zrli na množice oriiazni obrazi Šiškaric z žegnanskimi dobrotami v rokah in pod zobmi. V gostilnah je bilo veselo, kakor vsako leto. Šišenski Sokol ie priredil iaven nastop članstva na svoiem telovadišču. Krasno so uspele vaje z gorečimi kiii. Po telovadbi je sledil ples. in veselo raianie. ki ie trajalo pozno v iasno noč. Druga večja prireditev v Šiški je bila gasilska, ki so priredili v Keršičevi gostilni prijetno vrtno veselico. Gostov seveda tudi v tei vedno obiskani gostilni ni manjkalo. Enako ie menda zadovolino tudi društvo »Cankar« s svoio prireditvijo pri Reinimrhausu. Na policiji so imeH razen smrtne nesreče na Glincah dokajšen mir. Nekai opravka so iim dali le razni ponočnjaki in pa pa* pocestnic, ki so jih spravili stražniki tekom noči v zapore. Priiavlieni so bili naslednji dogodki: Amalija R. ie naznanila neko Ivanko zaradi tatvine večje vsote gotovine. Vinko K. in Albin Š. oa neznanega tatu. ki jima ie odnesel razno obleko. vredno vsega skupai okros 1500 Din. Drobne vesti Spreleti ponarejevalec Beograd, 25. avgusta. Poglavarstvo pože-škega sreza pri Cačku je aretiralo ključavničarskega pomočnika 181etnega VeseHna Antonijeviča, ki je izborno ponarejal novce po 2 Din. Na sled so mu prišli, ker je trosil preko svojih razmer. Pri njem so našli zelo dobro izdelan kalup, s katerim je vlival novce. Zagovarja se, da je kalnp dobil od svojega gospodarja, ki je umrl pred mesecem dni. Oar čeških žen kraljeviča Andreju Bled, 25. avgusta. Udruženje češkoslovaških žen je pripravilo za kraljeviča Andreja lepo izdelano odejo in blazinico z motivi češkoslovaških narodnih vezenin. Sredi odeje je vtkan jugoslovenski narodni grb. Odejo so izdelale češkoslovaške žene same ter bo dar izročil češkoslovaški poslanik Jan šeba naši kraljici v posebni avdijenci. Mati in sin na smrt obsojena ZajeČar, 25. avgusta. Tukajšnje sodišče je včeraj obsodilo na smrt Živojina Prvu-loviča in njegovo mater Marico, ker sta umorila dogovorno nekega Petra Gaziba-reviča. Umorjenec je bil ljubimec mateve, ki ga je ubila v dogovoru s svoiim smom. Zaščita naše narodne manjSine lia Madžarskem Subotioa, 25. avgusta. Danes 6e je btkaj vršilo veliko iftanrrettacijsko zborovanje povodom osemletnice ieprasnitve bajskega trikota. Vsi govorniki na tem zborovanju 00 odločno protestirali proti postopanju madžarskih oblasti napr. našemu življu onstran meje ter zahtevali zabito za našo naroAte manjšino, o kateri Madžari nočejo ničesar IF ^pjemjgm^ l&iOgjka&e. kisiamo v po- sfeikH&tae in soešatne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šHro je plačati pri-šfofbmo za Mro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 ^ICdor hoče da se mu posije po posti naslov aH fcafeo drugo informacije ticoco se malih oglasov naj prite&i v xnamRah ^ sicer ne ho prejel odgovora fft CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. CZ' Kuharica In natakarica dobita 6ta.lno mesto v hotelo »Bellevue«, Ljubljana. Reil«Jaixa 6« fcamo na pr-▼o