wiößUöJ
MÄijS
Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 6 K na loto. (Za Nemčijo e K., ea Ameriko in druge tuje države 7 K.) — Posamezne številke se prodajajo ———— po 10 vinarjev. ————
Štev. 27.
Sv. Ciril in Metod.
Apostola miru in pravičnosti.
Pred tisoč in petdeset leti so bile v Evropi podobne razmere kakor zdaj. Narodi so se med seboj borili na življenje in smrt. Narodno sovraštvo je posegalo celo globoko v krščansko Cerkev. Pod vodstvom carigrajskega patrijarha Fotija sc se Grki iz narodnega nasprotovanja ločili od katoliške Cerkve ter so v naslednjih stoletjih tudi vzhodne Slovane zapeljali v razkol. Žalostni cerkveni razkol je razdvojil krščansko Evropo v dve sovražni polovici in povzročil veliko gorja.
V tej žalostni dobi narodnega in cerkvenega razkola sta vstala dva velika apostola mednarodne krščanske pravičnosti, oznanjevalca miru in sprave, apostola vesoljne ljubezni Kristusove in blago-vestnika vesoljne, vsem narodom pravične katoliške Cerkve. To sta slovanska apostola sv. Ciril in Metod. Vzgojena v vsej grški učenosti, spoštovana vsled visokega rodu, cenjena zaradi nenavadnih zmožnosti in kreposti, sta se vendar v pravi krščanski ljubezni in ponižnosti žrtvovala za Slovane in ostala zvesta rimskemu papežu v dobi, ko so njuni grški rojaki prezirali tuje narode in se upirali katoliški Cerkvi, Na Moravskem in v Panoniji sta Slovanom oznanjevala sveto vero v domačem slovanskem jeziku. Slovanom sta pri» nesla svete knjige v domačem slovanskem jeziku ter tako postala ustanovitelja slovanske krščanske izobrazbe in slovanske književnosti.
Slovanski jezik sta takorekoč posvetila in ga s papeževim dovoljenjem rabila pri službi božji. Tako sta pokazala, da je krščanska vera pravična vsem narodom, ker oznanja in priznava, da so pred Kristusom in pred njegovo Cerkvijo vsi na-, ''odi enaki, da imajo vsi narodi pravico,
v svojem jeziku častiti Boga in se v na» rodnem jeziku izobraževati. Zaradi svoje krščanske pravičnosti sta bila sv, Ciril in Metod preganjana in sumnjičena. Narodni nasprotniki in kratkovidni moravski knez Svetopolk so učence svetih slovanskih apostolov pregnali. A ti so nadaljevali svoje delo med južnimi Slovani in med Rusi ter dosegli, da vsi Slovani, katoliški in razkolni, sv. Cirila in Metoda častijo kot svoja apostola.
Apostolstvo sv, Cirila in Metoda.
Sv. Ciril in Metod sta zato oznanjala sveto vero v slovanskem jeziku, zato sta postala ustanovitelja slovanske književno» sti, da bi mogla vse Slovane pridobiti za krščansko vero ter pospeševati edinost vesoljne Cerkve. Sv, Ciril je na smrtni postelji prosil Boga, naj Slovane ohrani zveste sveti veri in vse narode združi v edii nosti svete vere. Starodavna vzhodna cerkvena molitev prosi Boga, naj po priproš-nji sv. Cirila in Metoda slovanske narode utrdi v veri in verski edinosti, pomiri svet in reši naše duše. V tem duhu je veliki papež Leon XIII. ukazal če-ščenje sv. Cirila in Metoda za vso katoli» ško Cerkev,
Dr. JanezKrekjev »Domoljubu« leta 1913, (št. 28) pisal; »Slovenci smo si osnovali Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v ta namen, da po svojih močeh razširjamo tisto vero med vzhodnimi razkolnimi Slovani, ki smo jo prejeli od svetih solunskih bratov, Dolžnost nas, katoliških Slovanov, je, da vzhodnim Slovanom pomagamo, da najdejo pot nazaj v katoliško Cerkev, od katere jih je samopašna politika njihovih vladarjev in trdovratnost grških razkolnih patrijarhov odtrgala.« Tako dr. Krek,
Podrobnejši pouk o Apostolstvu sv. Cirila in Metoda, o cerkvenem razkolu, o pravoslavju in o veri vzhodnih Slovanov
podaja »Apostolski molitvenik«, ki ga j« letos izdalo Apostolstvo sv, Cirila in Metoda,
Dobri Pastir.
Sv. Ciril in Metod sta bila prava apostola miroljubnega in pravičnega dobrega Pastirja, ki je želel, nai bi se vsi narodi zedinili v krščanski veri in ljubezni, da bi bil en hlev in en pastir. O tem je zapisal dr. Janez Krek v »Domoljubu« 1913 naslednje lepe besede:
»V carigrajskem muzeju je eden najstarejših kipov iz kamna, ki predstavlja Zveličarja. Kristus je vpodobljen kot preprost, kmetsko oblečen pastir, ki nosi ovco na svojih ramenih. Oči mu gledajo milo v daljavo, kakor bi iskale izgubljenih ov-čicj usta se mu drže na smeh; ena noga jc pred drugo, kakor da bi bil namenjen na pot.
Dobri pastir, I.i nese izgubljeno ovči-co na svojih ramah in ki gre v ljubezni iskat drugih — tak je bil naš Zveličar V. mislih prvih kristjanov; tak je še danes tudi za nas. Niso ga vpodabljali kot kralja zmagalca, ki gradi svoj prestol na kri iir solze. Gre pač po svetu osvajat in zmagovat, toda brez. bojnih konj, brez orožja, marveč samo z močjo svojega nauka, z gorkoto svoje neskočne ljubezni. Ta kip, spravljen na tistem mestu, kjer stoji še prestol sultanov, postavljen v dimu poža« rov in potokih krvi, nam v svoji prepro« sti obliki kaže nepremagljivo moč Kristu« sove vere in nas tudi uči, kako delajmo mi zanjo. V isti neizrekljivi usmiljeni, dobrotni ljubezni, ki se nam kaže v dobrem pastirju z izgubljeno ovco na ramenih, ogrejmo tudi mi svoja srca! Dobri pastir naj blagohotno sprejme na svoje rame ovce, ki so se izgubile izmed naših bratov iz njegove črede. Pojdimo z njim vred iskat jih zanj, da bo en hlev in en pastir.«
O naj bi zmagala pravičnost, ljubezen in miroljubnost dobrega Pastirja! O naj M
*J
Spisi in 'lopiai ao pošiljajo: Uredništvu rDomoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, roklaraaoije in in-sorati pa: Upravništvu „Domoljuba-, -Ljubljana, Kopitarje ra ulioa—
V Ljubljani, dne 4. julija 1918.	Leto XXXI.
. -ngelij, ki sta ga oznanjala sv. Ciril" in Metod, velika apostola pravično^ «ti, miru in edinosti! O naj bi se v pravi veri zedinili vsi, ki častijo sv, Cirila in Metoda za svoja apostola!
Politični obzornik.
Dr. Seidler — obt-paL
Dolgo smo ga majali, končno smo ga rendarle omajali, četudi še ne izruvali. Usoden sunek so mu zadali Poljaki. Po zadnjem krakovskem zborovanju, na katerem je dr. Seidler dobil migljaj, naj odide, mož še ni odnehal. Neprestano jih je bezal in bezal po svojih zaupnikih, naj vendar vzamejo nazaj, kar so izrekli v Krakovu. Končno jih je ras izbezal in dobil za odgovor: Poljaki smo pripravljeni v parlamentu dovoliti državi vse potrebščine, a s Seidlerjem nočemo imeti nobene besede več! Kakor težko, je dr. Seidler po tem odgovoru vendarle spoznal, da z njegovo večino ne bo nič. Posvetoval se je s svojimi ministri, ki so bili istih misli, Zaeno »o ga odločno svarili pred § 14. Zato je dr, Seidler napisal prošnjo na cesarja, da trne z ministri vred odstopiti. Prejel je odgovor od cesarja: »Pridržuetn ci odločitev o Vaši prošnji za odstop in Vam začasno poverujem nadaljne vodstvo poslov,«
Tako je bilo treba pogledati za kakim rovim ministrskim predsednikom, ki bo znal bolj spretno voditi voz avstrijske .vlade, kot ga je vodil dr. Seidler, Delo je vzel v roko cesar sam, Najprej se je posvetoval z ministri, da so mu natanko razložili, kako stoji z njihovo vlado. Da bi cesar tudi zvedel, kaj mislijo poslanci in njih stranke in kaj zahtevajo glede nove vlade, je ta teden klical k sebi načelnike parlamentarnih klubov na razgovor. Bil je pri cesarju tudi dr. Korošec. Kako so pri cesarju opra-tili, o tem strogo molče,
Zaeno je cesar naprosil poljedelskega jninistra Silva Tarouco, naj posreduje med klubi, zlasti med Nemci in. Poljaki, da bi st zedinili glede novih ministrov. Silva Ta-rouca se je oglasil tudi pri Jugoslovanskem klubu in Češkem svazu. Vzeli so njegove predloge na znanje ter mu izjavili, da hočejo o njih poročati svojim klubom. Ko je Silva vse obhodil, je šel poročat cesarju.
Sedaj čakamo odločitve. Splošno je prodrlo mnenje, da je parlament nujno potrebno sklicati. In vlada, ki ne more shajati s "parlamentom, je v sedanjem položaju nemogoča, Zato mora biti za nove ministre res večina poslancev, ne samo par vsenemških širokoustnežev.
Odločitev je padla! Cela Avstrija ni-fca moža, ki bi prevzel Seidlerjevo podrtijo, Zato Seidler ostane na ljubo vse-nemškim kričačem, pa tudi parlament se *nide 16. julija na ljubo Seidlerjevim na-»protnikom. Tako pišejo listi. Kljub temu se zdi, da Seidler ne bo ostal, temveč bo odstopil, ko bo parlament sklican.
Seidler odhaja.
Ministrski predsednik Seidler odhaja. Toda slovo jemlje dalje časa nego se je «kraja mislilo. To pa zaradi tega, ker se »oče Nemcem olajšati slovo od Seidlerja,
ti jim je vsled odredb proti Jugoslovanom ««
in Čehom tako hudo prirastel k. srcu. Toda upanje je, da Seidlerja ne bo več na stolu ministrskega predsednika, ko dobijo čita-telji našega lista to številko v roke.
Skraja se je Seidler trudil, da bi bil napram vsem narodom Avstrije kolikor toliko pravičen. Vodila ga je pravilna misel, da v času, ko morajo sinovi vseh avstrijskih narodov umirati na frontah, ko morajo vsi narodi v zaledju prenašati velikansko breme dela in pomanjkanja, ko se od vseh narodov zahtevajo enake žrtve, da mora biti v tem času vsaka avstrijska vlada vsem narodom vsaj po možnosti enako pravična. Polagoma pa so dobili Nemci Seidlerja popolnoma v svoje roke in tako je Seidler začel vladati, ne kakor zahtevajo avstrijske koristi ampak kakor so želeli Nemci. S tem je prišel Seidler najprej v nasprotje z Jugoslovani in Čehi, nazadnje tudi s Poljaki. In sedaj mora odhajati, kajti ako so avstrijski Slovani ene misli, potem se. tudi proti njim ne da več vladati.
Za Seidlerjem pride, kakor se splošno misli, zopet uradniški kabinet. Vsi Seid-lerjevi ministri ostanejo na svojem mestu, a dobijo novo glavo v osebi visokega uradnika, ki bo imel nalogo, da vlada brez politične barve. Ali je to pravi način, kake se misli rešiti notranjepolitična težava, je drugo vprašanje. Po našem mnenju bi ravno sedaj potrebovali strogo političnega kabineta, ki pa bi seveda ne smel poznati samo Nemcev, ampak vse avstrijske narode ter uresničiti njihove želje, ki so zapopadene v dobroznanih majniških izjavah.
Za nas Jugoslovane je mnogo bolj važne vprašanje, ali se bo s Seidlerjem tudi spremenil nam nasproten tok v državni upravi, Ako govorimo odkrito, moramo povedati, da se bržkone ne bo takoj spremenil, ampak šele polagoma, V tem oziru zaupamo našemu Jugoslovanskemu klubu. Kakor se mu je posrečilo, da je v zvezi z drugimi slovanskimi poslanci trmoglavil Seidlerja, tako se bo mu gotovo tudi posrečilo/ da bodo izginile kmalu vse one odredbe, ki jih je Seidler izdal proti jugoslovanskemu gibanju. A to je gotovo, da novih odredb proti Jugoslovanom, kakor jih je Seidler na nasvet Nemcev nameraval, ne bo več, S tem se bodo tudi grebeni onim nemškim petelinčkom med nami, ki so mislili že, da so sedaj vsemogočni, kmalu povesili. Za nas Jugoslovane je bila ta zadnja doba nemške ofenzive proti nam dobra šola, kajti spoznali smo dobro svoje prijatelje in neprijatelje med nami. In da Claryji, Lodroni in Attemsi niso naši politični prijatelji, pač nihče več ne dvomi,
Pod Seidlerjem se je zopet zelo ojačil vpliv vojaške uprave na politično upravo. V tem oziru znamo posebno mi na Kranjskem zapeti marsikatero pesem. Nasprotno pa se je Seidler zelo slabo brigal za prehrano ljudstva in prav nič za splošno mirovno željo. Upajmo, da tudi v teh ozi-rih polagoma nastopijo drugi časi.
štrajk zoper Tiszo.
Ogrski delavci nočejo delati v tovarnah. Pravijo: »Zakaj bomo trpeli in delali za občni blagor, Tisza nam pa pri volitvah niti enega glasu ne privošči.« Poleg tega
se pritožujejo nad slabimi plačami, naa revno prehrano. Tudi vojske so že siti in hočejo miru.
Г	''
I	' л I ., «-H	J
/ i.! 'Ui"'
Ogrski magnati so nastopili proti delavcem zelo strogo, Pošilali so nad nje celo vojašt\o. Več oseb je ubitih, veliko ranjenih. Zato po večina tovarnah zopet delajo.
Tudi na Dunaju so stavkali delavci, rekoč: »Brez jela ni dela!« Tu je bil torej glavni vzrok stavke; pcmanjkanje hrane, ne pa toliko politični oziri. Vodila je celo gibanje socialno-demokraška stranka, ki ima na svoji strani večino delavstva na Dunaju. Šli so, kakor smo že poročali, tudi pred ministre.
Ministri, ki so proti nam Jugoslovanom tako trdi, so bili proti delavcem kakor iz voska, ne iz ljubezni do njih, ampak ker je bila sila. Brž so jim obljubili pribolj-šek v hrani, zvišali so jim plače in celo zunanji minister Burian se je podvizal, da je delavcem dal zagotovilo., da bo vse storil za mir: da »noče niti za en dan podaljšati vojske«.
Učimo se iz tega, kakšno moč ima trdna, složna organizacija! Celo ministri se ji morajo ukloniti. Zato skrbimo tudi mi za trdno, složno stranko — in jugoslovanska država s Habsburžani na čelu bo morala
priti I
V Rusiji je zopet zavrelo.
Kar se na Kranjskem in na Dunaju godi v malem, to se v Rusiji ponavlja v velikem. Boljševiki, tc je stranka, ki sedaj gospodari v Rusiji, so ostali voditelji brez ljudstva, gospodarji brez zaupanja. Pa kljub temu jim niti na misel ne pride, da bi se umaknili večini, da bi ugodili volji ljudsta, ki jih ne mara. Ker nočejo zlepa, jih hoče večina spoditi zgrda.
Boljševiki so po domače rečeno soci-jalni demokrati, in sicer so iz vrste pre-napetežev. Veliko besedo imajo pri njih Judje, Postavilo jih je na noge delavstvo velikih mest, med meščanstvom in kmeti niso nikdar uživali ljubezni. Pri kmetih so si pridobili nekoliko naklonjenosti z razdelitvijo veleposestev med kmete. Drugače pa so kupi njihovohi reform ljudi le raz-dražili. Takoj pri prvih volitvah poslancev so ostali boljševiki v velikanski manjšim, S tem je rusko ljudstvo pokazalo, da jih ne mara. A ker imajo boljševiki enkrat oblast v rokah, imajo tudi moč, zlasti se opirajo na svojo armado, na takozvane rdeče garde.
Zadnji čas je ljudska nevolja, kakor pišejo časopisi, izbruhnila proti boljševi-kom v protirevoluciji, ki vzplamteva na vseh koncih in krajih, Povsod se dviga ljudstvo in meščanstvo, da vrže boljševikc, Boljševiška vlada je odredila najstrožje protiukrepe s prekim sodom. Po mnogih deželah so zapovedali celo .mobilizacijo, da se branijo z vojaško silo.
Na čelu čet, ki se z meščanstvom vred bojujejo zoper boljševikc, stoje češkoslovaške divizije. Menda štejejo okrog 150.000 mož. Ko je bil podpisan brest-litovski roifi
■o se odločile te čete, da gredo skozi Sibirijo in Ameriko se bojevat na francosko bojiSče. Boljševiki so bili s tem zadovoljni. Ko so bili češko-slovaški polki že sredi Sibirije, so se pa bolševiki na zunanji pritisk naenkrat premislili in ukazali, naj od-lože orožje. Ker so Čehi in Slovaki vedeli, kaka usoda jih v tem slučaju čaka, so se uprli temu ukazu ter prodirali dalje. Menda so že osvojili Vladivostok ir celo vrsto drugih večjih mest v Sibiriji. Obenem so se pridružili protirevoluciji proti boljševi-korri. Ententine države drže s češko-slova-škimi vojaki in so jim menda poverile nalogo, naj se bojujejo v Sibiriji zoper »izdajalske« boljševike, dokler Japonci in Američani ne pridejo na pomeč. Ententa sumi, da so boljševiki zvezani z Nemci, posebno ker so boljševiški mornarji iziočili Nemcem rusko brodovje v Črnem morju,
Cenfenim naročnikom!
Vsled vedno rastoče dragine vseh potrebščin, ki jih rabimo pri izdaji »Domoljuba«, nam preti koncem tekočega leta velik primanjkljaj, če bi ostali celo leto pri naročnini letnih 5 kron. Zato smo se, sicer zelo neradi, odločili, da se naročnina za drugo polov ic o leta 1918. zviša na 4 krone ali celoletno na 8 kron. Genj. naročniki naj nam torej za drugo polletje 1918 prilično dopošljejo razliko med dosedanjo in novo ceno v znesku 1 K 50 v. ter na odrezku razločno zapišejo: Doplačilo za »Domoljuba«.
Tedenske novice.
DROBNE POLITIČNE VF.STI.
Dalmatinski deželni odbor se je izja* vil proti priklopitvi Dalmacije k Ogrski in zahteva, naj se reši jugoslovansko vpraša-nie v smislu majniške deklaracije. Kranjski deželni odbor pa o majniški deklaraciji nič ne ve, samo proti bahaškim in otročjim letakom, katere je metal laški aeroplan ijubljanskim policajem, najslovesneie ugovarja.
Razmerje strank v zbornici je sedaj sledeče: Najmočnejša skupina je Češki svaz, ki šteje 96 poslancev, nato pride sveža nemškonacionalnih strank s 94 poslanci, nemški krščanski socialci 67. Poljsko kolo 64, nemški socialni demokrati 42, Jugoslovanski klub 31, Ukrajinci 28, Italijani 14, poljski socialisti 8, Vsepoljaki 7, divjaki 7, Rumuni 5 in Vsenemci 3. f J ' * 'r
' ÜF -4	-» »	t '	r ' *
»	> I , I	— ""	TT
> ;„ -	• ■	i r
i " ' ' ' ■ Poljski parlament. Na Poljskem je začel zborovati poljski državni zbor. Ker Poljska še nima vladarja, ga sedaj nadome-stuje takozvani regentski svet, ki sestaja iz treh članov. Knez Lubomirski, ki je član tega regentskega sveta, je imel ob otvo* ritvi državnega zbora prestolni govor, v katerem je povdarjal, da se bo poljska dr žava tesno naslanjala na osrednji velesili.
Knez Lichnowski zopet straSi. Znano je, da je knez Lichnowski, ki je bil pred začetkom vojske nemški poslanik v Lom donu, spisal knjižico, kako se je vojska spletla in začela. Zato je padel v največjo zamero pri nemški vladi ter pobegnil na Švedsko. Sedaj pa zopet hoče pisati še druge spomine iz onih nesrečnih dni. Pri nas in v Nemčiji bodo — kakor se poroča — te knjižice prepovedane.
Še daleč od miru? Nemški državni tajnik Kühlmann je ubral v nemškem državnem zboru nekoliko milejše strune glede miru, kakor do sedaj; povedal je resnico, da meč ne bo odločil, temveč se bo treba pogoviriti. Toda s to izjavo je izzval vihar, kakršnega ni pričakoval. Pruski grofje in veleposestniki, ki največ vplivajo na vodstvo nemške države, divje vpijejo, da zahtevajo samo mir meča: naj se utopi ves svet v krvi, Nemčija mora sama narekovati mir, tako je njihovo geslo.
Irci se dobro drže. Angleži, ki so mL slili tudi Irce vpreči v bojni voz, so to misel opustili, ker se Irci vstrajno upirajo.
Ruskega carja so" menda umorili. Potrjena pa ta novica še ni.
DOMAČE NOVICE.
Častni občan občine Lesce je postal presvetli knezoškof d&. A. B. jeglič.
Redek slučaj.' Zadnji zrelostni izpit čez vseh osem gimnazij so napravili osmošolci — bilo jih je še sedem, druge je pobrala vojska — vsi z odliko.
Sentpetersko prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 7. julija, ob K. uri popoldne v Društvenem domu na Črnučah Krekovo slav-nost. Na sporedu je govor državnega poslanca g. dr. S. Pogačnika, živa slika in Krekova igra »Občinski tepček«. Vabimo Črnučane in njihove sosede, da se slavnosti polnoštevilno udeleže.
»Ne razumem«. T« dni se je peljalo neko kmetsko dekle po železnici. Pride sprevodnik in pravi: »Fahrkarten bitte.« Dekle ne sliši. Ko ponovi zahtevo, odgovori kratko: »Ne razumem.« Sprevodnik na to: »Listek prosim.« Tako se dela.
Pametna odredba. C. kr. okrajno glavarstvo v Postoni je glede plesa, policijske ure in ponočevanja izdalo z dne 1. in 24. junija jako stroge odredbe. Naredbe so zelo umestne, poskrbeti bo treba, da se bodo tudi izvrševale.
Toča je pobila v nedelo, dne 23. junija, v košanski in šmihelski občini na Notranjskem. Vsi pridelki so popolnoma uničeni. Bila je debela toča, da je celo stekla pri hišah pobila. Isto se poroča iz Zagorja na Krasu in Velikih Lašč na Dolenjskem.
Treščilo je dne 25. junija o 4. uri popoldne v gospodarsko poslopje Janeza Drolc (Rebola) v Češnjicah, občina Špitalič pri Kamniku. V kratkem času so pogorele tri hiše in tri gospodarska poslopja; zgorelo je tudi pet prašičev in eno tele, dvema posestnikoma pa tudi vsa obleka in vse gospodarsko orodje; človeških žrtev hvala Bogu ni. Sreča je še bila, da ni bilo vetra in da je zelo dež lil, sicer bi bila pogorela vsa vas, ki ima skupaj 18 hišnih številk poteg gospodarskih poslopij, ki so skoro vse krite s slamo. Pogorelci so zelo potrebni pomoči, ker nimajo ne obleke, ne orodja, ne živeža; zavarovani so bili le za male svote. Zato bi pa'hvaležno sprejeli, ako bi jim kdo poslal kako obleko ali kaj denarja; darove sprejema zanje tudi župni urad v Šp;-taliču, pošta Šmartno v Tuhiniski dolini.
Špirita se je napil. Pri Mariji Devici v Polju se je neki vojak tako napil špirita, da je nezavesten cbležal. Pomagati se mu ni dalo z ničemer. Siromak je izdihnil in so njegovo truplo prenesli v farno mrtvašnico.
Naš listek. Danes začenjamo z novim listkom. ki je brez dvorna ena najlepših in najbolj pretresljivih povesti, kar jih je izšlo v novej-
šem času. Prepričani smo, da je bodo »Do« moljubovi« čitatelji prebirali z največjim zanimanjem. Ako tudi takoj v začetku ni povsem razumljiva, pozneje |e ne bo mogel pu. stti. Izhajala bo precej dolgo,
RAZNE VESTI.
Ceno za krompir na Hrvatskem je določila oblast na 80 K za 100 kg; ta cena velja do 1. avgusta t. 1.
Za ljudsko prehrano na Dunaju je dala
vojaška uprava na razpolago prevozne kuhinje, ki bodo vozile po ulicah in dajale hran« približno 100.000 osebam na dan.
Tobak na skrivnem saditi so začeli l.metj« kmetje po Hrvatskem. Oblasti to vedo in fi-nancarji stikajo po poljih in vrtovih za tobačnimi sadikami. Dne 19. junija so prišli finan-carii v Dolnje Orešje, občina Sv. Ivan Zetina, in hoteli populiti tobak. Ženske in otroci so
ga zagnali hrup, na kar je straža streljala ilo je ranjenih več žen in otrok.
Od obmejne straže ustreljen. Iz Radgone
goročajo, da sta imela Antoa in Frančiška undek, kakor tudi njuni sin Josip opravek na levem bregu Mure. Na avstrijskih tleh na straži stoječ vojak Mihael Pusztai jih je imel za tihotapce in je streljal na nje. Zadel je Josipa Dundeka v srce, mater pa v hrbet.
Kam plovemo? Neka južnonemška zavarovalna družba priobčuje statistika o vlomih v velikih mestih. Po tej statistiki so morale zavarovalnice izplačati skoro štirikrat toliko i odškodnine kakor pred vojno. Berlinsko društvo za straženje in zapiranje izjavlja, da se je samo na odškodninah vsled tatvin izplačalo 4,400.000mark, proti 1,600.000 leta 1914. Tatvine na ladjah in železnicah so poskočile od 4,200.000 mark leta 1914. na 57,000.000 mark leta 1917.
Vreče za obleko. V Budimpešti se je opažalo, kako da ginejo vreče iz prometa. Slednjič se je konstatiralo, da vreče kupujejo gospe, jih dajo prebarvati in napraviti iz njih obleke. Sedaj je izdana prepoved, ki zabra-njuje barvarnicam in kemičnim čistilnicam predelovanje vreč.
Pretkana. Neka pretkana sleparica si je znala nabavili ponarejen vojaški potni list, s katerim potuje po Ogrskem in Slavoniji kot »polkovna zdravnica«, ki jo je poslalo nadziral bolnišnice domobransko ministrstvo. Kamor pride krade in goljufa. Zadnji ča je biip. v Vinkovcih. Doslej je oblast še ni mogla izslediti.
Dopisi.
Iz Dola pri Ljubljani. Naše izobraževalni društvo bo priredilo prihodnjo nedeljo, 7. julija, v Društvenem domu točno ob 4. uri po poldne slavnost v proslavo dvajetletnicc pre vzvišenega ljubljanskega knezoškofa dr. Je gliča. Na sporedu sta dve igri, govor, dekla macija in pevske točke. Domačini in okoli čani, pokažimo svojo ljubezen in vdanost d svojega ljubljenega nadpastirja z obilno' ude ležbo!
Z Bleda. Umrl je 26. t. m. občesptoštovan posestnik in vsestransko delavni in podjetn občinski odbornik stavbenik Anton Hudover-nik. Bolehal je že od Božiča. Isti dan je umri bivši ključavničarski mojster Janez Triller, ~ Dne 25. m. m. sino imeli sv. birmo. Birman» cev je bilo okoli 300. Prejšnje popoldne je bil prav lep sprejem prcsvitlega. Ob priliki sprejema muje poklonil župan Rus častno občan-stvo na Bledu kot majhen dar hvaležnosti za izredne zasluge presvitlega v blagor slovenskega naroda. — Drugače na Bledu govori vojska in pomanjkanje. Tujcev ni in ' i se jim tudi ne godilo posebno dobro, če bi kaj silili gori, ne le radi pomanjkanja, ampak tudi izredno hladnega vremena, vsled katerega zastaja vsa rast na polju.
Iz Gorič, Lisica lisjak sta pila tobak, tobaka ni bilo, sta bila tako. Tako stari pregovor. Sedaj v vojskinem čpsu je pa vse drugače. Zdaj pa lisica ne pije tobaka, pač pa pije kri, žre piščance, žre koklje. Po nekaterih vaseh je pobirala skoro' vse koklje in piščance. Gospodje lovci, korajio, puške v
41
roke in pobite to mercino, ki toliko škodo dela ljudem 1 Vemo, da radi jeste piščance; torej puško na ramo! Če ne boste pobili te žival;, potem tudi piščancev ne boste jedli.
Z Mirne. Dne 10. junija smo »okopali mla-* deniča v najlepših letih Janeza Papež iz Гг-binca. Bolezen si je največ nakopal v pre-inogokopu v Gorenji vasi. Njegovi tovariši so mu priredili jako lep pogreb. Bog mu daj večni mir!
Kočevski okraj. Mnogim družinam se je ustavila podpora, četudi ni še mož domov pri-6el, to so letniki 1867. in 1868. Podporo dobijo vsi izplačano, samo mož, ko pride domov, naj se zglasi na domači orožniški postaji, kar se sporoči na glavarstvu in podpora se bo izplačala vse nazaj. —- Glede neplačanega sena, sose'ono doplačila od 17 do 23 K (za seno, ki je bilo oddano po 16. juniju 1917) se ie obračati na Kranjsko deželno mesto za krmila v Ljubljani. Najboljše je cel seznam posestnikov, ki iščejo doplačila, iz posamne občine odposlati; navesti je treba še množino oddane mrve, dan oddaje in vojaški oddelek, ki je seno prevzel. — Županstva, ki niso dobila še nič usnja od Deželne poslovalnice, naj istotam zaprosijo, ker mnogo občin je že dobilo.
Iz Hotiča. Namen posvečuje sredstva, s tem so začeli delovati nekateri pristaši stare liberalne stranke pod novim imenom zvane »Jugoslovanska demokratska stranka«. Nar,-napredni zaupniki so tu cel teden pred 23. junijem agitirali ter vabili ljudi na shod Jugoslovanske demokratske stranke kot za skupen Jugoslovanski shod. Pravili so, da delajo za okrajni odbor majniške deklaracije, Ako glasilo narodno-napredne stranke odgovarja, da bi se taki slučaji dogodili samo na dveh krajih, ni to res; zakaj pa nosijo njeni zaupniki iz Ljubljane tiskovine, katere so že vse prikrojene za take strankarske shode in jih ljudem pokažejo šele, ko začnejo z zapisovanjem imen kot udov. Zaupniki nar.-napredne stranke tudi prav dobro vedo, da gre tudi predvsem za njihovo stranko pod novo iirmo, kajti odbor prinesejo spisan že s seboj in volijo celo take, ki niso pričujoči na njihovem strankarskem shodu. To je žalostno dejstvo, ki ga glasilo narodno-napredne stranke ne bo utajilo; z odprtim vezirjem je treba na dan; take nelojalne agitacije se bodo pa same maščevale. Učimo se iz tega nepravilnega ravnanja, komu in kaj naj verujemo in zaupamo. Ali nismo imeli dovolj žalostnih izkušenj še izpred vojskingea časa? Zato jih je bilo veliko, ki so nam priporočali previdnost, in te je res treba.
Iz Trave pri Čabru. Maloznan je naš kotiček zemlje, a vendar ima svojo posebnost. Med tako sorod limi Hrvati nas loči kar državna meja. Kočevska vojvodina nas je pa tudi anektirala k svojemu ozemlju. Bogme, da je tako! Dopisi od glavarstva, sodišča, davčnega urada seveda v sami nemščini. Ako hočeš ugovarjati, prideš v debelo knjigo, kjer so
£isana vsa zlobna dela puntarskih Slovencev i — moke ne dobiš nič. Ako te pa še to ne ukroti, ti pa z železnim srcem odvzamejo še krompir. Na takem mestu pašuje pri nas nad-učitelj Lackner. Kako vam gre ta mož pisati protiizjave proti jugoslovanski deklaraciji? Kaj se nič ne bojita oča Muhič in Miklič, da vama Jugoslovani izpodmaknejo stolček, da zna poleg vaju odleteti še vajin oproda, kateremu prepuščata duševno vodstvo občine? Gospod nadučitelj Lackner, doklej še boste kot upravitelj poštne nabiralnice vračevali list »Domoljub« z vašimi podpisi. Vedite, da so bili oni listi, ki ste jih vrnili, za naslovnike
fiošteno plačani do novega leta. Vašemu de-ovanju pa hodemo posvetili posebno pozornost — notri tja v Srednjo vas, kamor spada ie vaš delokrog. Veste, nismo na Koroškem!
Proglasitev za mrtvega.
Postavna določila o proglasitvi za fcirtvega so se zopet izpremenila. Že s ce-Barskim odlokom z dne 12, okt. 1914 se jc ^ejšnja tozadevna postava nekoliko izpre-ancnila, in kakor ie bilo videti, precej 4i
srečno. S tem cesarskim odlokom se je namreč določilo, da se more proglasitev za mrtvega izvršiti, če je bil kdo v vojsk: pogrešan in so po koncu vojske pretekla 3 leta, ne da bi prišlo kako poročilo, da je še živ. Državni zbor je v letošnjem pomladanskem zasedanju ta odlok vzel v pretres in ga nekoliko izpremenil. Postava z dne 31, marca 1918 določa sledeče: »V sedanji vojski pogrešani se morejo proglasiti za mrtve, če sta od zadnjega poročila, da so še živi, pretekli 2 leti in od teh dveh let najmanj eno leto po 31. marcu 191S.« Postava ne velja samo za tiste pogrešance, ki so se kot vojaki udeleželi bojev, ampak tudi za take, ki so bivali v bližini bojišča ali na takih krajih, kjer so se dogodile eksplozije, obstreljevanja, nesreče na ladjah in podobno, ravno tako za take pogrešance, ki so na kak način mogli priti v sovržnikovo last. Prošnje za proglasitev za mrtvega se morajo vložiti pri okrajnem sodišču. Sodišče mora zadevo preiskati in če so vsi predpisani pogoji za proglasitev za mrtvega izpolnjeni, more pogrešanega proglasiti za mrtvega in izgotoviti o tem pismeno potrdilo. Proti izjavi, s katero se koga proglasi za mrtvega, je mogoče ugovarjati, ako ima stranka, ki hoče ugovarjati, za svojo trditev zanesljivih dokazov. Ako se dokaže, da za mrtvega proglašeni še r.i umrl, se mora izjava o proglasitvi za mrtvega preklicati.
Poslanska zbornica je bila pri posvetovanju o tej postavi očividno pod vtisom miru z Rusijo in je bila gotovo mnenja, da se bo izmenjava ujetnikov kar najhitreje izvršila. Ako bi bila vedela, da se bo vršila izmenjava tako počasi, bi bila skoraj gotovo rok za proglasitev z mrtvega podaljšala. Danes smo še daleč od tega, če se bo do 1. marca 1919 povsod sklenil mir in če se bodo do tega časa izmenjali vsi ujetniki. Dokler izmenjava ni popolna in vsestranska, ne moremo govoriti o kaki brezpogojni gotovosti, da pogrešani ni več šiv. Da se proglasitev za mrtvega pri pogrešanih ne zavleče cela desetletja, je prav; ali da se je sedaj rok omejil na tako kratko dobo, je pa v sedanjih razmerah pač nekoliko prenagljeno. Priporoča se torej, naj se s takimi prošnjami počaka vsaj do sklepa miru, ker sicer bomo doživeli prav neprijetne zgodbe ali celo presenečenja. Slučaji, da so se že 1. 1914. pogrešani zopet oglasili, niso prav nič redki. Zlasti velja ta opomin za poročene, marsikak »padli« mož in tudi uradno za mrtvega razglašeni se je zopet zbudil k življenju. Pripominjamo, da mora biti, če gre za zopetno poročitev, državna proglasitev za mrtvega potrjena tudi od škofijstva, sicer Cerkev ne dovoli nove poroke. Če pa bodo razlogi državne sodnije zadostovali tudi škoKjstvu, pa ni kar samo po sebi gotovo.
Gospodarski del.
Žitne cene. 1
Na Nemškem se zanima javnost vedno bolj za vprašanje žitnih cen in tudi kme-tu ne preveč prijazni krogi uvidevajo vsak dan bolj jasno, da tu ne gre le za enostran-
sko korist poljedelcev, ampak za blagor celote.
Znano je, tako si priznava nemško ljudstvo, da so biH proizvajalni troški že v mirnih časih silno spremenljivi, posebno pa so se dvigali v vojnem času. Pomisliti treba, kako grozno so se podražila proizvajalna sredstva na kmetih; kakšne nezaslišane cene ima danes obleka, vozovi, že-, leznina, vrvi, sploh vse orodje, kako so poskočile cene za delovne sile, kako dra ga so gnojila, semensko žito, stroji in živina. Vse to že v naprej podraži kmetijske pridelke. Poleg tega — tako modrujejo r.a Nemškem, ne pri nas — зе je tudi množina kmetijskih pridelkov zadnja leta močno znižala. Treba je povedati javnosti brez vseh ovinkov, da je pala množina pridelka vsled nedostatnega obdelovanja, vsled pomanjkanja vprežne živine, vsled nezadostnega gnojenja itd. pri večini sadežev od 2 in pol na 1 in pol, marsikje celo od 2 na 1; če je torej pred vojsko pridelal kmet na določenem svetu 2 in pol (oz. 2) kvintala, žita, krompirja, ližola, ga pridela danes le še 1 in pol (oz. 1) kvintal. — Ta razmere jemljejo kmetu veselje do dela in močno ogrožajo nadaljno produkcijo; pomagati je treba in vzbuditi mu veselje do nadaljne« ga garanja s primerno visokimi cenami za njegove pridelke; kajti da ohranimo močno naše kmetijstvo, to je prava državna potreba. Pa poreče kdo: Naročimo si rajši žita iz tujine, iz Ukrajine, z Ogrskega, iz Rumunije itd. Odgovarjamo: Konzumentje bi imeli od tega samo škodo; inozemsko žito je namreč brez primere dražje od domačega in bi kruh še znatno podražilo. Sicer je pa tudi vprašanje, ali sploh dobü mo toliko žita iz tujine, kolikor ga potre-bujemot Če ostanejo za kmetijske pridelke dosedanje nizke cene, pomenja to na vsak način nadaljno nazadovanje domačega proizvajanja žita in resnobno nevarnost za narodno gospodarstvo. Zato je najbolj v interesu kupujočega občinstva samega, ako se cene za žito nastavijo tako, da se ne bo treba bati še nadaljnega nazadovanja njegovega proizvajanja.
Naši dunajski modrijani, ki imajo aprovizacijo ljudstva v krempljih, seveda mislijo, da veljajo gornja načela samo za Nemčijo.
Pšenica pri nas, na Ogrskem in v Ameriki.
»Slovenski Gospodar« piše:
Zaloge stare pšenice so popolnoma izčrpane — vse upa in kaže na novo žetev. Pravijo, da pšenica sicer lepo kaže, a da tam, kamor je segla zadnja slana, pšenič* na letina ne bo posebno sijajna. Iz Vašing-tona se poroča, da je letošnja pšenična le« tina v celi Ameriki tako bogata, kakor že desetletja ne. Samo Severna Amerika je pridelala blizu 1060 milijonov bušelov pšenice (1 bušelj = 361/2 1). to je za eno tretjino več kot leta 1917. Pšenica ie neki izr borne kakovosti. Odvišne zaloge so že večinoma vse pokupili Angleži in Francozi. Še bogatejša je baje žetev pšenice v Južni in Srednji Ameriki, Tudi Avstralija je zadovoljna s svojo žetvijo. Vse to daje našim sovražnikom upanje na zmago, Francoski ministrski predsednik je rekel pred nekaj dnevi pariškim časnikarjem: »Kruha in sicer belega bo imelo naše prebivalstvo
in vojaštvo v bodoče dovolj, s čimur pa se Nemčija ne more ponašati. Mi bomo jedli potice, Nemci pa otrobe. Četudi prodira sedaj nemška armada proti Parizu, glad bo Ncmce prisilil, da bodo še radi nehali z vojskovanjem.«
V Nemčiji se slišijo glasovi, da je tre» ba vso letino v Nemčiji, v Avstriji, Rumu-niji, na Balkanu in v zasedeni Rusiji popolnoma zapleniti in jo izročiti državi. Kme • tu-pridelovalcu pa bi se naj dajala moka in kruh na karte kakor nepridelovalcem.
S lakim protikmetskim načrtom pa ne pojde, ker se razun prijateljev nadaljevanja vojske — vsenemcev — nihče več ne zavzema za tak načrt zasege žetve.
Oddaja žita bo pri nas baje letos nekoliko drugačna kot lani. Okrajna glavarstva že te dni določaio, koliko naj posamezne občine oddajo žita, koliko ovsa, koliko fižola, koliko krompirja, koliko sena in slame itd. Če se bo to, kar oblast zahteva, oddalo, bo baje promet in uporaba preostankov popolnoma prost. A malo je pri nas ljudi, ki bi to verjeli. Saj se je lansko leto rekviriralo kar po štiri- do šest» krat. In vsakokrat so Claryjevi rekvizitor-. ji rekli: Ne pridemo več, to je zadnja re» kvizicija. Pa čez mesec dni ali še.prej so zopet prišli. Občine naj do gotovega roka naznanijo oblasti, ali morejo dati toliko kot je predpisano. Naj občinski možje natanko premotrijo, ali bo mogoče dati toliko kot bo predpisalo okrajno glavarstvo. Če ne, naj takoj (rok bo kratek) ugovarjajo proti previsoki odmeri.
Cene žitu so krivično določene. Na Ogrskem bodo plačevali letošnjo pšenico po 74 K 100 kg, pri nas pa samo po 42 K, Ogrski krompir stane 45 K a avstrijski — 15 K 100 kg. Enaka razlika je pri drugih pridelkih. Na Ogrskem lahko državni poslanci spravijo kmetske zahteve do velja-ve, ker zboruje državni zbor. Pri nas v Avstriji pa Nemcem na ljubo vlada noče skli» cati državnega zbora.
GOSPODARSKA OBVESTILA.
— Oprostitve. Iz poslanskih krogov шо dobili sledeče pojasnilo: Za urgence v oprostilnih zadevah je potrebno: 1. ime [natančno); 2. rojstni letnik; 3. šarža pri vojakih; 4. ako dotičnik že služi ali je dodeljen že kakemu oddelku, njegov natančen vojaški naslov (zadnji oziroma za časa vložitve prošnje); 5. kraj (vas, občina, okrajno glavarstvo, dežela) pristojnosti; 6. ako je dosedaj že oproščen, termin, do katerega je oproščen, dan in številka doti-čnega odloka oziroma prepis odloka samega; 7. dan in številka, pod katero je šla prošnja in od katere oblasti (okrajno glavarstvo, deželna vlada i. t, d.); 8. na katero ministrstvo je šla prošnja; 9, posebneža uvaževanja vredne okoliščine, radi katerih je oprostitev v javnem interesu potrebna. Ako ni gorenjih podatkov, je vsako posredovanje težko ali pa popolnoma j brezuspešno, kajti v takem slučaju pride k nerešeni prošnji še urgenca, ki je tudi ministrstvo ne more takoj rešiti; delo se kopiči, uspeha pa ni, Prošnje rešuje ponaj-več domobransko ministrstvo. One prošnje, ki gredo na poljedelsko ministrstvo, se odstopijo v končno rešitev domobran-
skemu ministrstvu. Ako je dotičnik na bojnem polju, odloča o zadevi vrhutega še armadno poveljstvo. Enako pri častnikih. Pri rojstnih letnikih 1898, 1897, 1896, 1895 in 1894 oprostitev ni dopustna. Prošnje za oprostitev morejo vlagati le interesentje sami, njih domači, občine ali kaka druga javna oblast. Poslanci neposredno tega ne morejo storiti Isto velja tudi glede pro- j šenj za dopuste. (Te se pošljejo najbolje na pristojno poveljstvo, kateremu je dotičnik podrejen). Dopisi, ki ne vstrezajo gorenjim pogojem, ostanejo nerešeni. Z vpraševanjem na take nepopolne dopise ce zgubi veliko časa pri stvari sami. Opozarjamo na zgorajšnje posebno gesp. župane in občinske tajnike, da v interesu stvari to pojasne vsem interesiranim.
Žveplene in solitarne kisline je v manjši množini prejel Zavod za pospeševanje obrti za razdelitev med take obrtnike, ki jo rabijo v kovinskih obrtih. Oddajal jo bo zavod le trkim zglasiteljem, ki jo pridejo osebno iskat le v manjših množinah 1 do 10 leg. Žveplene: kislina je že na razpolago, solitarne pa šele pride. Ozirati se bo moglo le na priglase, ki jih zavod prejme vsaj do 1. julija.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ijlltt ffjlllH
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/4°/o brez kakega odbitka.
ШШ vre od 8. zjutraj is umito.
Glej Inserat!
lig ШекЈпн
Junakinja iz Stafra.*
Povest, Prevaja " " * Cesar Matija je sedel za mizo na atlaso-vem stolu, nad katerim sta dva zlata angela držala nadvojvodski klobuk. Za cesarjem je stal višji dvorni maršal Sigmund grof Lozen-štanjski z mečem, ki ga je dvigal nad ramo, pa višji dvorni praporščak z razgrnjenim praporom, na katerem je bil dedni deželni grb. Na cesarjevi levi strani je na stolu, ki je bil po obredniku cesarja Karla V nekoliko nižji kakor cesarjev, sedela cesarica. Za cesarico sta stala načelnik cesarjeve telesne straže in načelnik cesarjevega spremstva. Na drugem kon-cr mize, na kateri se je med pozlačeno sre-brnir.o in kristalnimi kozarci v lavorjevem go-
* Povest se vräi za časa vladanja cesarja Matije (1612—1619), torej prod nekako 300 leti, ko se je bil v avstrijskih deželah težak boj med katoliško in pretestantovsko vero. In potek tega boja v gornjeavstrijskem mestu Štajer »aro naravnost pre-tresujoče slika pričujoča povest. — Glavna junaka te povesti sta mladenka Štefana Švertner in njen veliki prodvnik Joahim Hendel.
udu blestel velik srebrn panter, je stal z veri. žico na prsih in s škofovsko čepico na glavi cesarjev tajni svetovalec, pri cesarju v velikS milosti, .Melhijor Klczel, škof iz Dunajskeg* Novega mesta, ki je bil določen za dunajskeg« škofa; na njegovi desnici je imel svoj prostof ,.. gostitelj baron Štubenberški, grof v Štajru, k! je napravil gostijo: na levi je bil višji dvornj komornik Helfrid Megavski.
Razen ieh je bilo na eni st.'ani višje miza , videti dvanajst službujočih cesarjevih komor-nikov, ki so bili ogrnjeni s širokoobrobljenimi, z r.laiom obloženimi plašči. Na prsih so se jim blestele častne verižice in drugi obeski. Na drugi strani mize pa je sedelo štirideset črno» oblečenih gospodov, ki niso nosili ne zlata, ne srebra, pač pa so bili opasani s širokimi, bleščečimi jeklenimi meči, ponosno so stali tu ter so nekako izzivajoče zrli na ~late plemiče) stotnik z žezlom jih meri s plahimi ^ogledi, kadar gre mimo njih, in palica se strese v njegovih rokah, kadar največji in najmogočnejši izmed njih svoj meč krepkeje o?>aše. Ti štiri-deseteri so gospodje iz Štajra: svetovalci s svojim županom, člani železninarske družbe s svojim načelnikom; zraven so tudi štirje katoliški duhovniki v gali, ki pa poleg mogočnih, z mečem opasanih črnih mož izgledajo tako revno, kakor obledela cerkvena bandera, ki jih nosijo v procesijah, kadar jah» skozi deželo črna1 smrt (kuga). To je tudi škof iz Dunajskega Novega mesta cesarju tiho zašepetai v uho v španskem jeziku, dednemu stolniku pa je rekel: »Hitro, hitro, prav hitro,« kajti tem črnim gospodom tu, črnim, kakor ie črno njihovo že-iezo, ki ga sramotno drago prodajajo, črnim kakor je črna kuga njihove krive vers, ki jo podpirajo in pospešujejo v Štajru in daleč naokoli, ni puščati preveč časa, da bi igrali državni zbor pred državnim zborom, da bi Njegovo Veiičanstvo nadlegovali ter mu izsiljevali razne milosti. -— Tu stoje bahato in mogočno; po vsem, kar so si drznili s surovo silo proti deželni veri v Štajru, bi spadali nekam drugam; toda Njegovo Veličanstvo žalibog potrebuje njih dobro kovanih cekinov kot brambo
Eroti Turkom. Od državnega zbora v Regens-urgu, kamor pöjdemo, ni mnogo pričakovati. In vendar, glavna stvar je vera, vse drugo je pajčevina.
Take skrbi so napolnjevale dunajskega škofa, ko je počasi, besedo za besedo molil svoj Benedicite, tako da je njegova trda, pa krepka latinščina skoraj vsak trenutek preglasila tisočeroglasno vpitje Traungavcev, ki so se gnetli po štajrskih ulicah, pa šumenje dveh voda, ki se stekata pod grajsko skale (Aniža in Steyr. Op. prevajalca.)
Ko je rekel Amen, je priplaval glas zvona iz grajskega stolpa, nato pa pribuči okoli dvorane kakor nevihta salva štajerskih kartaver» (ime za takratne topove. Op. prevajalca). Cesar se nasmeje; dobro so streljali. Na Taboru, ki se v žaru julijskega solnca sveti skozi atlanova vrata, vstajajo črni oblaki.
Cesar pravi s svojim hripavim glasom, pred katerim obmolkne vsak nemir: »Salva je bila točna. Koliko topov imate in kje so bili vliti?«
Globoko se prikloni grajski grof in reče: »Šest večjih, štiri manjše in dva najnovejša, vse iz Bertold Hendelnove livarne;« nato se nekoliko obrne in pokaže s svojo desnico na enega izmed gospodov iz Štajra, širokoprsa-tega rdečebradca, ki se brezskrbno in zadovoljno smehlja; saj njegovi topovi streljajo izvrstno,
»Hendelnova je livarna v Štajru? Mislil sem, da je Štetnerjeva.«
»Je bila, najmilostljivejši gospod; prodal jo je, prodal tudi vse plavže! onega velikega laškega, pa tudi malega in onega, ki drobi železo.«
Klezel reče tiho po španski Njegovemu Veličanstvu: »Kje je kak plavžar, ki ga Hcn-delni ne slečejo in uničijo.«
Stolniki letajo semir.tje; v zagrnjenih svetlih srebrnih skledah' prinašajo rdeče rake s surovim maslom, iz reke fitajrc pa vitke, pikaste postrvi ter ribe iz Ani?«; jerebice i z Saša v masti in nadevane srne, ki so nekoč veselo skak.ljaje po DamBerku . . . vse to sa je kupičilo :na mizi.
Sedaj nastopi vinotoč ter poda cesarju zlato čašo. Cesar sprejme čašo s svojo, vsled
43
protina nekoliko zateklo roko; kar zadone fcakor bi prihajale :z nebes doli, čudovito sladki glasovi: pihala, piščali, srebrno čiste violi-ne in menjajoči se zbor začenja z angelskimi glasovi melodijo:
»Naj živi najvzvišenejši, nepremagljivi!«
Cesar drži kupo v desni roki, pa ne pi-e, marveč nepremično posluša, levico pa premika po taktu melodije, potem pa reče: »Še enkrat. Prvo melodijo — še enkrat.« Nato vpraša glasno — niti ena guba plašča ni šumela v dvorani — ter reče: »Je-li to eden izmed Lasovih napevov? Iu kdo so ti pevci, ki pojejo tako lepo piano?« Grajski grof se globoko prikloni ter odgovori:
»Najmilostljivejši cesar in kralj to je Kantoriev napev, zložen po Volk Ilendelrio-vem zamišljaju. Pevci so Volk Hendelnovi štipendisti iz gimnazija.
In Zopet se je okrenil Štubenberžan in je pokazal na enega gospodov iz Štajra, visoko-rastlega starca, ki mu je sneženobela brada segala skoro do pasu.
Škofovo čelo se je potemnilo. »Da, da. starec s preroško brado in volčjim srcem — ime je resnica! Da, da, Kantor . . . same lute-rance imajo v službi proti vsem postavam, nastavili so štiri luteranske pastorje in tri učitelje na gimnaziju, ki so ga izsilili cesarju, sedaj mu pa napravljajo godbo.«
Cesar se je pa milostno smehljal pod svojim z diamanti in peresi okrašenim klobukom, kaj'i všeč mu je godba, sam se bavi z godbo. Pil je iz zlate čase, ko so se mu v najljube-znivejših glasovih laskale latinske pesmi, potem je postavil na mizo čašo, ki jo je pazno motril s svojimi očmi. Zavžil je prvi košček pečene divjačine in je pri tem opazoval nož. Obrnil :;e ie k cesarici, ki je poleg njega tiho sedela kakor čudovito lep, krasno oblečen kip, ter ji je pokazal boga Neptuna na čaši in kmetsko nevesto na držalu noža. Držalo je bilo pozlačeno srebro, klina pa jeklo.
-Glejte, ljubezniva! Čudna zveza, zlato in Železo.
Mlada cesarica je pokiinaia; diamantova zvezda na temnoplavih laseh je sipala ognjene strele na vse strani.
»Čegavo je to znamenje v jeklu, križ?« vprašuje cesar, ki drži v rokah čudoviti nožič.
Grajski grof se globoko nagne ter reče: »Premilostni gospod in cesar, to je mojstrsko znamenje Hendcinov, zvezda, jeklorez Joahi-ma Hendelna.
Cesar vprašuje: »Je-li to krasno orodje vaša last, gospod štubenberški?« Čudno se mu zdi, saj ve, da je Štubenberžan zelo zadolžen. »Tu vidim na držalu petelina?«
Ncjmilostivejši gospod, vse to smo si za večji sijaj izposodili od Joahima Hendelna. Petelin ie Hendelnov grb.«
Grajski grof ni bil nič vesel, da ie moral to priznati, zato se ni nič obrnil, da bi Veličanstvu pokazal Joahima Hendelna. Tega tudi treba ni bilo. Cesar je dobro vedel, in Kieze) še bolje, da je oni velikan tam s smolna-točrno, po špansko pristriženo brado, ki se malomarno opira na svoj meč, Joahim Hendel, najmogočnejši iz mogočnega rodu, ki polagoma uničuje vsa katoliška železninarska podjetja, kj si osvaja vso železno obrt; to je mož, ki knežje plačuje protestantovske pridigarje in ki je pred petnajstimi leti mestu Štajer podaril 6000 cekinov, katere je vsled svoje upornosti droti katoliški veri moralo plačati.
K lezel si misli i »Cesarski grajski grof bi brez u\:.'a moža niti ne mogel cesarja pogostiti. Pri - veti krvil Treba bi bilo novih davkov na . iezo, novih novcev. Ali naj ta lute-rar.sk i no žar vse travcnsko okrožje pobaše v svoj žep?-
C ar r,e ozira okoli mize: zares vse je lasi ',)■ -kinov. Sedaj šele vidi toIi';o petelinov. po' sod samo peteline; vliti petelini, z diani ;m na kristalu vrezani peteiini, celo na ' 4- damastovem namiznem prtu je velik pei 'in, ki ga- obdajajo psalme prepevajoči anrteii.
V duhu gleda cesar nred sabo nezadovoljne nemške vojake, ki jim še ni plačana mezda; pred seboj vidi ßathorija, ki jc poslal darove na Dunaj, za hrbtom oa se veže s Turki; zdi se mu, da predeni stopa Turek, ki predrzno zahteva, naj se cesar odpove svojim Graviram na Sedmograšk?ni: tudi Zrutskiia «e 3*
spomni, na svojega brata Rudolfa zakladnika, bolje zapravljivca, čegar prokleta duša jaha na kozlu okoli mesta rrage.
Česar nekoliko pomisli, potem pravi: .Gospodje Hendelni so si za sijaj našega bivanja v mestu Štajer pridobili veliko zaslugi Naj stopijo senika; k meni, umaknite se nekoliko gospodje!«
S ponosnimi koraki se približajo Hendelni, petero po številu, njihovi črnosukneni svetovalski plašči kar šume v težki svili; okoli njihovih odločnih, gospodovalnih obrazov, okoli škricov njihovih jopičev se bleste čipke iz Brabanta; na držajih njih širokih flaraber-ških mečev se svetijo brušeni kamni. Višji dvorni komornik in višji dvorni maršal stopita na cesarjevo povelje nekoliko v stran, samo dunajski škof je ostal kakor kip nepremično na svojem mestu ter je neprestano upiral svoje oči na cesarskega gospoda.
Cesar zahteva imena gospodov.
Grajski grof mu jih našteje, začenši pri najstarejšem: »Gospod Volk Hendel iz Ajheta, gospod Joahim Hendel, gospod Mihael Hendel, gospod Melhijor Hendel, gospod Bertold Hendel iz Štajra in Piraha.«
Cesar se takoj obrne proti Joahimu Hendel, po celi deželi znanemu možu, čegar bogastvo krasi mizo. Ta stoji pred njim zelo visok, širokoplečat, širokoprsat; na upognjenih cesarjevih prsih se zvija oranžno barveni, z zlatom in biseri obložen jopič v globoke gube.
.•Gospod Joahim, videl sem vas že včeraj pri sprejemu pri mestnih vratih; imeli ste mestni meč. Sle-li sodnik?«
»Samo danes. Namestnik sem, Vaše Veličanstvo.« Trdo in mrzio, kakor jeklo zveni Hendelnova btseda. »Kozma Mon je sodnik po Kirnerjevi smrti. Bolan leži.«
Klezel stisne ozki ustni... Namestnik sodnikov . . . Bog in naši komisarji naj zabra-nijo, da v resnici ne postaneš.. .
Cesai nekoliko premakne zlati klobuk ter reče: »Sprejem in današnje razvedrilo, k čemur ste toliko in tako sijajno pripomogli, je prav všeč meni in cesarici, za kar se vam milostno zahvaljujeva. Vi imate trgovino z jeklom in na prav poseben način izdelujete jeklene nože, škarje in druge enake stvari. Gre trgovina dobro?«
»Da, poklical sem iz Avgsburga Blimbel-huberja; ta dela zame; nad njim je moj mojster. Toda moi glavni izdelek so kose, sedaj tudi armature (orožje). V Avgaburgu pravijo, da sem jim nevaren tekmec. Orožje pošiljamo daleč tja v Poljsko. Z mojimi kosami iz Slo-venjega Garstena (kraj na Gornjem Avstrijskem! pa kose žito švicarski Valižani m Bur-gundei.«
»Vi širite daleč po svetu čast in slavo inesla Štajra. Vedite, da nam je to zelo všeč. Slišal bi rad, če bi pošiljali armature (orožje) tudi na Ogrsko.«
»Če Vaše Veličanstvo tako želi, se bo zgo-dilo.«
Srebrni komornik je prišel s sadjem in vinotoč je prinesel v srebrnem vrču škrlat-nordečega Mepahtalca. Najmilostivejša gospa je segla po sadju. Cesar je odmaknil nieno belorožnato roko od krožnika ter je rekel: »Ne melon, te delajo mrzlico, Vaša ljubeznivost naj vzame breskve.«
Pokorno je nesla breskev k ustnicam, pa je nekako skrivaj in s strahom opazovala Hendelna — saj to je novoverec, in novoverci so cesarjevi sovražniki! — Cesar pa je milostno, zelo zaupno rekel mogočnemu novovercu:
»Joahim, govoril sem o Ogrski. Sultan je poslal iz Braševa poslanstvo, da bi Sakse pregovoril, naj mi odpovedo zvestobo in njemu prisežejo pokorščino, to je obupno delo, od katerega ne bo imel drugega kakor sramoto in škodo. Ne zaradi pogana in njegovega divjanja, marveč v proslavo krščanskega imena hočemo na vzhodu pri Kanlži zgradili dve novi trdnjavi; v Železnem naj bo vežbališče za lahko oborožene jezdece, nemške vojake, da branijo Kauižo. Če preskrbite za Kanižo celo armaturo (orožje) za 180 težko oboroženih jezdecev, in polovično za 180 dragoi.cev, vr-hutega še štiri dolge topove za lokostrelce, koliko boste zato zahtevali?«
(Dalje prihodnjič.)
Odgovori.
V vednost! Ker je naš tozadevni poročevalec zbolel, zato so odgovtrl na razna vprašanja nekoliko zastali.
Fr. C.: Redoma je vložiti pritožbo v /seh takih in enakih slučajih pri pristojnem c. kr, okrajnem glavarstvu.
Iv. F.: Od Vaše pritožbe na deželno komisijo za preživljanje v Ljubljani glede ličere po naših skušnjah žal ne bi bilo upati uspeha,
Mar. S.: Pojdite k okrajnem glavarstvu v Kapniku in prosite osebno, naj Vam prošnjo rešijo. Če bi Vam prošnjo rešili tako, da podpore ne dobite, potem »e Vam je tekom 60 dni pritožiti na deželno komisijo za preživljanje v Ljubljani, v katerem slučaja se lahko zglasite pri nas, da Vam damo potrebnih navodil. Vaši materi gre tudi podpora, če jo j« bodisi Vaš vpoklicani mož ali pa njen nečak in rejenec pred vpoklicem podpiral in naj vloži zopet prošnjo, če tega ni še storila, potem pa postopa tako, kakor zgoraj povedano,
J. P.i Tudi svojcem vpoklicanih in zapriseženih vojaških delavcev pristoji načelom« pravica do državnega preživninskega prispevka po zakonu z dne 27. julija 1917 v slučaju, da je preživljanje svojcev vsled vpoklica ogroženo. Zato vložite lahko pri pristojnem županstvu prošnjo za podporo. Za odgovor na vprašanje, ali Vam gre dnina za čas bolezni, pa stvarni podatki Vašega dopisa ne zadostujejo.
EL Sk,; Po zakonu z dne 27. julija 1917 znaša državni preživninski prispevek po vojnih vpoklicancih na dan za osebo: na Dunaju 2 K, v krajih J. in II. razieda aktivitetnih do-klad 1 K 80 vin., v vseh drugih krajih pa 1 K 60 vin., toda nikdar več kakor dnevno 12 K, če so svojci vpoklicanega ob času vpoklica živeli v skupnem gospodarstvu, pa naj bo družina še tako mnogoštevilna.
J. Št. Državni preživninski prispevek za svojce vojnih vpoklicancev je v splošnem znar šal pred 1. avgustom 19J? po 70 vin. na dan za osebo. Z zakonom z dne 27. julija 1917 pa se je državni preživninski prispevek v splo šnem zvišal na 1 K 60 vin. na dan za osebe in sicer za vse svojce vojnih vpokltewicev. Po zakonu z dne 27, julija 1917 pa se je dovolil še 50 odstotni povišek za vse one podpor« potrebne svojce, ki so od vpoklicanega pred vpoklicem dobivali podporo v gotovi višini, z zakonom z dne 30, marca 1918 pa še 50 odstotni povišek. Pravico do teh poviškov pa imajo 1. potrebni, 2. oni svojci, ki so dobivali podporo v gotovi višini in 3. oni, katerih vzdrževatelji so bili vpoklicani v vojno službovanje že pred 1, avgustom 1916.«
Iv. S. Vsakemu, ki je v stiski, smo rade volje na razpolago, da mu pomoremo do njegove pravice, ni pa naša stvar, raziskovati, ali uživa kdo prednosti, ki mu ne gredo, dokler se to ne godi v škodo drugih.
A. R. Mogoča je še pritožba na c, kr. upravno sodišče na Dunaju, katero pa mora podpisati odvetnik. Lahko vložite tudi novo prošnjo, če morete isto utemeljiti z novimi podatki, katerih v prvi prošnji niste še uveljavili.
M. C. Po zakonu z dne 28. marca 1918
drž, zak. št. 119 gre invalidom, ki so deležni invalidne penzije in katerih delazmožnost je vsaj za 20 odstotkov zmanjšana, ter njih svojcem v slučaju, da so potrebni, še posebna podpora in sicer od 1. aprila 1918 naprej. Svojcem invalidovim gre ta podpora le v slučaju, da jili je invalid popreje vzdrževal in trajno podpiral. Prošnjo za. podporo je prijaviti pri županstvu občine rednega bivališča in sicer onim, ki so postali deležni invalidne penzije pred 1. aprilom 1918, najpozneje do 31. marca 1919. Zglasite se tedaj pri občini ter vložite prošnjo za podporo zase in svojce, izrecno se sklicevaje na zgoraj citirani zakon.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, 22. junija: 64, 29, 51 ,83, 58. Trst, 26. junija: 34, 35, 71, 76, 46.
SKRIVALNICA.
Kje je graščak?
Kellerjev dobro dišeči, osvežujoči, bol olajšajoči fluid iz -astlinskih esenc zn.
BW
EISA FLUID"
odstiranja glavobol.
12 steklenic poštnine prosto 14 K 32 v. Lekarnar E. V, Feller, Stubica, Eizatrg 16 (Hrvatsko). Čez _ 100.000 zahvalnih pisem._
Hlapca
Mlem za takoj. — Biti mora vesten in priden, v itarosti 35 do 45 let, vajen konjem in živini ter za m gospodarska dela sposoben in da je trezen.
Popolna oskrba v hiši, plača po dogovoru.
JOSIP BRINŠEK, Trnovo na Notranjskem.
Dobaoa hoiii Iz Ukrajine.
»Deželno mesto za vnovčevanje živine« upa iobiti t najkrajšem času večje število konj v starosti 6 do 7 let iz Ukrajine. Te konje bo »Dc-telno mesto« razdelilo izključno le med poljedelce, posebno one, ki so oddali veliko živine U vojaške namene. Konji bodo znatno cenejši, kakor so splošno pri nas. Prekupci ozir. trgovci I konji so od te dobare izključeni. Ko bodo ko-»ji došli, se bo to razglasilo v časopisih in pod kakimi pogoji se bodo oddali. Ukrajinskih konj џ troje vrst, težki kmečki, srednje lahki in mali. »Deželno mesto« si je vzorec teh konj na Du-taju ogledalo in se mora reči, da so živali prvovrstne, krepke in zdrave, le vsled daljnega transporta nekoliko mršavi.
Brez karte za milo
>e dobi doslej po ničemer prekašano brez-maičobno pralno sredstvo
Fania
za toaletno mizo in kopeli. Popolnoma neškodljivo. Nikako Uo. Izboren predmet ia razprodajalce. Karton s 36 kosi lepo opremljen 30 kron pri
M, JBnker, Zagreb 1, Petrinjska nI. 3/Ш. Hrvatsko.

Dr. IVHI1 H11BHD
OKROŽNI ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK V ŠKOFJI LOKI
zopet ordinfra
--:: OD 26. JUNIJA DALJE. ::—
rezane in mešane kupole v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3?.
Hrena za brivce
najboljša kakovost vporabna brez vode velik lonček K 6*—.
Milo za brivce
pristno, najboljša vrsta 1 kg 32 K. Pošilja povzetju
H.	Izvozno pod|etJe,
Zagreb Si. t. Petrinjska ul. 3,111. Hrvatsko.
Nad 1,000.000 v rabi!
Ho eno šilo jo praktično orodje za vsakogar za šivanjo usnjenih prod motov, jermenov, vreo, jader, oprem, mehov, plahi., cev-ljov. — llazpro-dajalcem popust. Gena kmpl, šilu K 5-—, povzotni stroški poaobej. Izvoz žrebl.jov. varovaioev podplatov iz kovin» iu usnju.podkvic, celul. trakov za čovljo. čevlj. smole, okov za podplate iu vojnih podplatov. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosor-gaeso 3, odd. 182.
Ročni mlini za žito (milni za moko)
za drobljenje in lino mle-tev vseh vrst žita. Enostavna, pa zelo trpežna izvršitev, skoro neporušni, z izmenjajočimi ploščami iz trde kovine. Cene brez podstavka z zavojnino: z zamahnilo kolesom v teži okolu 12 kg 120 K, z ročico v teži okolu 7 kg 100 K. Odpošilja se z Dunaja proti predplačilu ali po povzetju. Dobe se takoj pri: E. Wolisohn, Düna. EL, ObermüllnerstraQe št. 17j Zastopniki se iščejo.
NA PRODAJ SO
mali prešički
7—12 tednov stari; cena po dogovoru pri lastnici
Ivana Zlherl
Suha it. 27, pošta škotja Loka. 2125
miatilnice, siamoreznice, iepeljni, čistilni, sadni mlini, satfne in vinske spalnice,
se lahko ogledajo in kupijo pri
FRANC HITTI, zaloga poljedelskih strojev, LJUBLJANA, Martinova cesta št. 2.
Čudovito Silo le K 4-90
Siva tako naglo prešivne vbode kot šivalni stroj. — Največja Iznajdba, s kalero more vsak sam krpati in šivati usnje, raztrgane Čevlje, konjsko opremo. vreCe, plu ino ln vsako drugo moCno blago. Neobhodno polrebno za vsakogar. Jamstvo zn po-rrbnost. Ceua kompl šUu s sukancem, 4 raznimi šlvnnknmi In porabnlm rovodilom K 4.90, 3 kosi K 13-50. Pošilja po povzetju,
M. Svoboda, Dunaj, HI/2, Biesspasse 13-404.
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-— voliki K 6 — porcija za rodbino K 12-—. Zaloga za LJubljano ln okolico: Lekarna pri zlatom jelenu, LJubljana, Marijin trg. 1620
Puite np. rnretvono r.na&iko „SUuboform"!
NADOMESTILO MILA
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj
t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.— Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega za-bo m z 250 kosi. Belo mineralno milo zu čiščenj« rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—; roza barve, 1 л-avoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzetju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. M. JÜNKER-ja izvozno podjetje v Zagrebu it. 1. Petrinjska ulica 3., Ш., teleion 23-27.
Svarilo.
Od raznih strani dobivamo poročila* da potniki raznih zavarovalnih družb izrabljajo naš zavod v svoje agitacijske na-* mene pod pretvezo, da so z njim združeni* Proti dotičnim nastopimo z vsemi zakonitimi sredstvi. Naš zavod je popolnoma samostojen in nima za nas nobeden delovati^ ki nima našega pooblastila. Zahtevajte tedaj vedno, da se z njim izkaže. Priporo-i čamo pa lahko le »Kranjsko deželno pot družnico n. a. deželne življenjske, rentneV nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani«, katere potniki tudi za naš zavod delujejo,
Vodstvo	" -i'
»VZAJEMNE ZAVAROVALNICE« proti požarnim škodam in jpoškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani.
IKIolzne koze
(večje število), stare od 1 do 2 let, ima na prodal
loana Zlherl
SUHA štev. 27, pošta Škofja Loka, -'j
Pozor I
Kdor še ni naročil
Pozorf
za barvanje platna, volne, svfl< ter za prebarvanje starih oblek, naj ne zamudi ti kupiti vnaprej, dokler je ie v zhlofj črna, modra (plava), rdeča, zelena, siva, rujava in lila, prv«( kakovosti, preizkušena znamka »Tekla« v zavit* kih po 60 vinarjev. — Dobi se pri tvrdki i
Kari Loibner-Celle
pri „zvonca"
Izvršujejo se tudi poštna naročila. — Vsakemu naročilu se pridene slovensko navodilo. '
Doge
za sode in pode
iz hrastovega lesa
dobro suhe, za okoli 3 hI močne sode
želimo tinpiil
v večjih množinah. — Ponudbe v nemščini M prosijo na tvrdkoi
Gebrüder Reisch
Kufstein.
zasloni dobi vsak na željo
um. glavni kii-lalog ur, нге-brnino, zlatnine, godbontb pretim, .-ioln-e m višo. I>o e liar.ro K 14, 20, 26, 10, 25, 35, 50, 2 vrstne harmoniko po K 70, 80, 100, 120: Uvrstile harmonike po K 180, 200. 240, 280. Zamena do-volina ali denar nazaj. Pošiljat. po ■ povzetju ali : predplačilu Kazpošiljal-nica-
JAN 40NEAD, c.l.kr.dvor. i dob. Mos Brüx) SI. 1751), Češko.
Ш
liSsjl, garje, nege
in druge kožne bolezni odstrani i,aglo in sigurno Pnratol-domače mazilo. Ne maže, je popolnoma brez duha, torej se more rabili tudi čez dan. Velik lonček K 5--, dvojno-velik lonček K 9 —, Dalje Paratol-posipnlni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 3--,
Obojo Bo dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki
Paratol-Werke, lekar ULMEH, Budapest Vlt-10. Rözsa lit. 21.
VsDKovrsina domaČa semena,
tube gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
——PETER LASSNIKA NA3L. ::--
SEVER & KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
miši - podgane stenice - Ščurki
.Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miSi K 5.—; za Ščurke K 4.S0; tinktura za stenice K 2,—; uničevalec moljev K 2.- praiek preti mrčesom K 1.50 in K 3.—; sem spadajoči razpra-ievaiec K 1.20; tinktura proti uäem pri ljudeh K 1.50, mazilo za uSi pri živini K 2.—; praiek za uii v obleki in perila K 2.—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-ivnjadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po
povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa M, Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3,
Barve za blago
rseh vrst zu nadrobno prodajo, :: 1 zavoj 80 vin.
Pri odjemu: 100 zf.vojev K 40.—; 150 zav. K 38.—j 300 zavojev K 36.—; 1000 zavojev K 34,— za 100 zavojev. — Prvovrsten izdelek. Boljše kot vse do-»lej v prometu se nahajajoče barve za obleke. —
Razpošilja franko po. povzetju , I. V. HAJDAŠ, BEDF.KOVŠČINA, Hrvatsko.
I
n. a. deželno življenjske ln rentn». nezgodne ln Jamstvene zavarovalnice
t Ljubljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, zdiuženo tud. z vojnim rtzlko, otroških dot, rentna In ljudska nezgodna ln jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premij«.
Najugodnejši pogoji ga тојпо zavarovanje.
Zavod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj ln poStnlne prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo pod nsjagodnejälmi pogoji. 18 J T

Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi, ena pest polna Madill" t0 ie dr- P'-Trnk6czy-a redllni prašek. „Illllällll Paket velja 2 K, 5 paketov 12 K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo, ali prašiča, da se zred^.
Glavna zaloga:
lekarna Тгпчбсгу
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastill je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Kupita se dva
streja га Izdelavo comentiill) streSnlhuü
Ponudbe ua upravo „Slovencu" pod J. X. 2192.
f л O i/ O " stau o pri nas L" O XI. 11 mali tot. aparat „Ornega", vol. sliko 4X* komnl. v. mulo opromo и natunc. fiavol ta začetnike. Aparat „Perfekt", vel. 4l/aXe z motnim steklom, dvojno kaseto,' dober objekt in malo opremo ter navodilom za z&četnlKe le K e. Zakiopnakamora,GertruA«vel.0Xl2; lina iavrsitov z vsom potrebnim o-premlj. za razne lege, prima nkromat. leea, kompl, s koviiuisto kaseto in navodilom dokler v zalogi, lo K 76. 60 h иакЈорпа ошага za voiaštvo za ploščo in filme, /upita oblika vel. 4»/2ХС lo K 64.80; vel. 6X0 lo K 7Ö.BO. Pošilja po povzetju. Poštnina 1 K. Export „Perfekt", Dunaj VII. Neustlftg-, 137/162.
■fltllllllliaillH МН>П IHM ......IIIS...............m. I	- .1	------------■■■
U4D5Kd POSOJILNICA П
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo	i
t Ljubljani, v lastnem domn Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo I
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po J
41;
lo
ga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vi-
narjev na leto.
.,Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše:.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni
zaklad'
znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih koncem leta 1917 nad 3i milijonov kron.
vlog je blio
J
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, kajti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Razpošilja se po povzetja. Neugajajoče zamenjam.
Kovinaste ure . . po K 24 — 20— 32— 40 - 60— 100 Srebrne ure . . po K 70— 90 — 100 — 120 — 200 — Kovinasteverižice po K 2'— 3— 4— G1— 10 — Usnjate verižice . po K 160 2'80 480
8ИГ" Zlatnina in srebrnina v bogati izberi I
Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem cenika, katerega zahtevajte.
Lastna -znamka „IKO" svetovnoznana. — Lastna protokolirana to--- varna ur v Švici. -----
Svetovna razpošiljalnica
H.Snttner samo u Ljubljani št.f
Svetdvnoznaila radi razpoäilianja dobrih ur.	Nobene podružnice.
Izdaja konzorcij .Domoljuba",
V
Odgovorni urednik Joilp Goitinčar, državni ln deželni poslanec v Ljubljani. Tiskala Katoliška tiskarna.