Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna Stev. Din 1«
Štev. «6.	V Liub'iani dne 14. novembra 1935.	Leto XVIII.
Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina ia tnzemstro: četrtletno • Din, polletno It Din, celoletno SI Dlij u !»•• zemstro razen Amerlkei četrtletno II Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letn. I dolar. — Raču poštne hranilnice, podrnžnlce i Ljobljanl, Jt 10.711.
Skupščina Delavske zbornice
V	nedeljo je bila v dvorani Delavske zbornice druga redna skuipšoina Delavske zbornice, na kaiteri so odposlanci pretresali 2>la-sti proračun za prehodnje leto. Od 60 odposlancev se jih je skupščine udeležilo 57. Zbor je otvoril predsednik g. Alojzij Sedej in pozdravil banovega zastopnika banskega svetnika g. dir. Karlina. Spominjal se je žrtev rudniške nesreče v Rtnju in umrlega namestnika g. Jožeta Rutarja-
V	svojem poročilu je predsednik omenjal poslabšanje glede rudarskega pokojninskega zavarovanja, ker je bil črtam pokojninski sklad, iz katerega so dobivali upokojenci letni znesek 4,000.000 Din, namesto tega pa je M osnovan osrednji sklad za sanacijo bratovskih skladnic, ki pa ne bo donašal nad 1,000.000 Din. Rudarskim okrajem grozi nesreča, ker se državna naročila premoga nanaašjo na jug, tako da so slovenski rudniki morali znižati produkcijo že za polovico. V zadnjih 6 mesecih je bilo v Sloveniji skupno 12 stavk. Predsednik je naglašal, da so te stavke posledice slabih razmer, v katerih živi delavstvo, ne pa posledice drugih vzrokov, ki jih nekateri delavstvu podtikajo. V Kranju na primer dela ■nase delavstvo po 10 do 12 ur dnevno, kar spričo ogromne brezposelnosti drugih ni ne potrebno ne pravično. Naša oblastva morajo posvetiti več pažnje izvajanju socialnih zakonov. Stavke so zadnje sredstvo, s katerimi se delavstvo brani in bori. Zaradi mezdnih gibam j so postali mnogi delavski zaupniki žrtve- Delavska zbornica je po svojih močeh vse te delavske zaupnike gmotno podprla. V Sloveniji imamo v 153 obratih že 738 zaupnikov. Delavska zbornica ni podporna, temveč delavsko-zaščitma organizacija. Za tlo nudi dcikaz rudnik v Lešah, kjer ie Delavska zbornica omogočila s podporo 50.000 Din obratovanje in rudarski zaslužek.
Iz poročila tajnika g. Filipa Uratnika posnemamo: Ze lani se je opazilo, da se je propadanje svetovnega gospodarstva ustavilo in da se skoro po vseh državah opažajo znaki izboljšanja. Tudi v Jugoslaviji je začelo število delavstva pečasi naraščati. Pcjav bi bil razveseljivejši, ako hi v enaki meri naraščale tudli zavarovalne mezde, kar se pa ni zgodilo, temveč so še dalje padale. Razvoj v teku zadnjega poldrugega leta se me more imenovati napredovanje. V tem razdobju se je na primer napredovanje tkanimske industrije ustavilo. Prav tako se vse stroke, ki so v zvezi z gradbeno delovnostjo, gibljejo še vedno na nizkem stanju- Naše rudarstvo trpi na eni strani pod naravnimi posledicami, na drugi pa pod umetnim prenašanjem državnlilh naročil na rudnike na jugu, kair je povzročilo, da je produkcija naših premogovnikov padla na polovico prejšnjega obsega. V pogledu mezd, ki padajo že dalje, obstaja upanje, da se bo padanje v doglednem času ustavilo, ker so
letne razlike zmerom manjše.
Stiska nam je našo denarno in kreditno organizacijo spravila čisto iz tira, kar je eden glavnih vzrokov, da se naše narodno gospodarstvo le počasi popravlja. Država bi morala napeti vse sile, da se denarna kreditna organizacija ozdravi. Posledice slabega gospodarskega stanja se kažejo zlasti v socialnopoliti-čnem pogledu. Vsako leto nam dorasča skoro 10 000 mladih ljudi, M bi jim bilo treba dati kruha. Isto velja za naše rudarske revirje. Tu zavzema brezposelnost posebno v poletnih mesecih take oblike, da zahteva največjo ču-jeenest državne politike in nikakor ne gre, da bi se io stanje še poslabšalo.
Delavska zbornica posveča veliko skrb brezposelnim. Prišel je čas, ko je tudi pri nas postalo nujno, da se v državnem proračunu določi vsaj majhna vsota za podpiranje nezaposlenih industrijskih delavcev- Nedavno je bili v Beogradu veliki svet Uedinjene sindikalne zveze, kjer so označili znesek 20 milijonov Din za najmanjši, ki bi se moral v to svrho staviti v proračun. Kcmgres delavskih zbornic v januarju 1936. bo to zahtevo podprl. T a denar kakor tudi zneski, ki se stekajo v banovinski bednostni sldad, bi se morali v celota deliti preko javnih borz dela in bratovskih skladnic, to pa zato, ker se sicer na iindnstrijsko-obrtno delavstvo rado pozabi . in ker igrajo pri delitvi podpor odločilno vlogo izključno politični oziri. Na našemi podlročju je 16°/o vseh v naši državi pri SU ZOR in bratovskih skladnicah zavarovanih delavcev. Če bi šteli še brezposelne, bi se odstotek še povečal na približno 20°A>. Pri tem položaju se dele krediti za brezposelne iz državnih sredstev tako, da odpade na naše czem lje po nekaj odstotkov. Državna podpora za podpiranje brezposelnih je vsekako premajhna.
V sivrho omiljemja brezposelnosti se priporoča tudi skrajšano delo. Ministrstvo za socialno politiko včasih dostavi kako vprašalno polo mednarodnega urada dela, na podlagi katere naj bi se izjavili o obveznem skrajšanju delovnega časa na tedenskih 42 ur. Odgovarjamo, da še osemurnika nimamo in da dela polovica tkaninske industrije po 10 in celo 12 ur. Najprej bi bilo treba tu napraviti red. Pomagati je težko. Industrija pritiska z nizkimi akordnimi postavkami na delavstvo, ki se, računajoč s 50-odstotnim pribitkom in večjim zaslužkom, samo izjavlja za podaljšanje delovnega časa. Primerjava zaslužkov v tvomicah z osemurmim delovni-kom in onih z deseturnim, pokaže, da so zaslužki enaki, čeprav se v poslednjih plačuje 50-odstotno doplačilo.
Ogromna večina je pri nas za to, da naj se brezposelnost pobija z javnimi deli. Treba je poudariti, da javna dela ne morejo biti edini leik brezposelnosti, ker se ne dado izvajati povsod in v vsakem času. Važno bi bilo,
če bi se možnosti novih zaposlitev in mrtvo-ležečih glavnic temeljito preučile in bi se za možna javna dela izdelali načrti. Morda bt bilo priporočljivo, da bi se razpisala nagrada za najboljše delo, ki bi se pečalo s tem vprašanjem.
Pri nas se je spoznalo, da je treba najti možnost tesnega sodelovanja med poedinimi gospodarskimi edinicami, katerih delo naj bi bilo usmerjeno po enotnem gospodarskem načrtu, kjer bi bile varovane koristi vseh državljanov. V tem pogledu je velepomembna knjižica Trgovsko-indusfcrijske zbornice v Zagrebu »Anketa o radničkim nadnicama« s predgovorom predsednika Vlad. Arka. Predgovor je prav za prav gospodarski načrt, ki zahteva: ukinjen je vsake zaposlitve otrok, omejitev parazitnih industrij z zastarelimi napravami, ki morejo živeti le s posebno podporo od strani kmetijstva, določitev minimalnih mezd. G. Arko izvaja nadalje, da morata biti pravilna gospodarska in pravilna socialna politika prav za prav ena In ista reč, in zagovarja povezanost pos'odavskih in delavskih zbornic v skupno zbornico, v kateri bi sestavljali predstavniki delavstva, podjetij in držav« vsak po eno tretjino.
. V teh izvajanjih je mnogo pravilnih misli, z vsemi pa se ne moremo strinjati. Organizacijski povezanosti zbornic bi delavstvo gotovo ugovarjalo, čeprav bi bilo sodelovanje med zbornicami zaželeno tam, k^er se preučujejo gospodarska vprašanja, ki so s socialnimi vedno v najožji zvezi.
Tajniško poročilo se bavi naposled s starostnim zavarovanjem, ki je pri nas še neiz-grajeno in mu bo treba posvetiti največjo pažnjo.
Blagajnik g. Rado Čclešnik je podal poročilo o računskem zaključku za pretekli dve dobi. Poudarjal je zahtevo, da bi smel o uporabi denarja in o višini proračuna odločati le plenum zbornice, minister za socialno polibko pa bi moral imeti le pravico nadzorovanja. V imenu finančne kontrole je govoril g. Franc Peteian, ki je predlagal blagajniku in vsemu odboru razrešnico.
Razvila se je obsežna debata. G. Petejan je govoril o krizi socialnega zavarovanja, ki bi moralo biti izpopolnjeno in enotno. Zakrni, ki so le na papirju, se morajo izivajati. G. Kosem je poudarjal potrebo zakona o minimalnih mezdah, brez katere ni mogoča sccia'na zaščita. Zahteval je obveznost kolektivnih pogodb in se v imenu k'uba NSZ izjavil za razrešnico odboru. G. Jakomin (socialist) je zahteval večjo prožnost inšpekcije dela glede izvajanja delovnega časa in p red1 a tja J, da zbornica ukrene vse potrebno za zaščito delavskih zaupnikov.
G. dr. Bohinjec je nawlašal, da bi morala biti javna oblastva bolj živahna glede delavske zaščite, in je nanašal potrebo po socialno političnih referentih Dri preskih načelstrviih. Predlagal je: »Skupščina DZ naroča upravnemu odboru, da takoj prisloni k delu za uvedbo invalidnega, starostnega in posmrtnm-skega zavarovanca delavcev na ta način, da izvede propagando za uvedbo teh panog zavarovanja med vsemi sloja, zlasti med kmet-skim ljudstvom preko kmečkih občin in kmetijskih strokovnih zastopstev, zakaj omenjena panoge zavarovanja niso nič manj v korist naše kmečke hiše kakor v korist delavcev
samih. Potrebna je ustvaritev posebnega vse-narodnega odbora pod vodstvom DZ, ki naj z avtoriteto vseh gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih činiteljev prepriča zakonodajne činitelje o socialni in finančno-gospo-darstki nujnosti tega zavarovanja«. G. dr. Bohinjec je naglašal, da podjetniki, posebno tuji, izkoristijo delovno moč našega delavca, ki je s kmetov doma, na stara leta pa ta delavec brez starostnega zavarovanja pade Junečki občini v breme. G. Arh je govoril o krizi bratovskih sMadmic, ker število pleču-jočih članov stalno pada, veča pa se število upokojencev. Mesečno so slovenske bratovske skladnice na izgubi za 180 do 190.000 Din. Južni kraji pa nočejo plačevati glavni bra-tovski skladni« prispevkov, češ da za S>o-vence ne bodo plačevali. Govoril je tudi o znižanju državnih nabav, ki se bo v revirjih po-Bebno občutno poznata pomladi. V tem sanislu je stavil tudi dva predloga.
G. inž. Žumer (Jugoslovanska strokovna zveza) je naglašal složno delo v zbornici. Dalje je izjaivil: Zadnje dni prihajajo položnice na delavske konzume, s katerimi se odmerja družbeni davek konzumom za 1. 1934., za letošnje leto pa položnice še pridejo. Tega pri nas še nismo doživeli, da se pritiska z davčnim vijakom tudi na konzum.no zadružništvo, ki je bilo v vseh časih prosto davka. Predsedstvo zbornice naj opozori oblastva na usodnost takega postopanja, ki bo porušilo zadružništvo, s katerim se Slovenci lahko postavljeno pred drogjimi narodi. Drugi Žumrov predlog se plaši: Skupščina DZ se priključuje zahtevam delavskih in nameščenskih strokoiv-nih organizacij in poziv«, ministrstvo za socialno politiko, da nujno omogoči volitve v zavode delavskonameščemskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja.
Govorili so nato še g. GodnLk (socialist) g. Žemljic, (NSZ) in J. Jelen (socialist). Nato »o bili soglasno sprejeti predlog za razrešnico in vseh pet vloženih predlogov. O proračunu je poročal g. Celešnik. Proračun DZ znaša 2,199.000 Din dohodkov. Po kratki debati je bil proračun soglasno sprejet. Sprejeta sta bila nato soglasno po kratki debati še praivil-nik o podpornem skladu za preganjanje delavske zaupnike in službeni pravilnik za nameščence.
J van Slivnik:
1.
Visoka stoječa ura v pisalni sobi Romane pel kakor zvon po tihem prostoru.
Romana Severjeva je vzdignila za hipec glavo iznad računskih knjig, v katere je bi* la napisala dolge vrste številk, ter pogle« dala z resnimi očmi na uro.
»Dora me bo spet oštevala«, je rekla sa« ma pri sebi. In ko je nekdo v tem trenotku tiho odprl vrata, se je nasmehnila in ozria.
Na pragu sobe je stala stara ženska v be« lem predpasniku povrhu sive volnene oble« ke. Na osivelih laseh je imela belo čepico, ki jo je označevala, da je služkinja.
»Gospodična Romana!« je vzkliknila s karajočim glasom.
»Kaj bi rada, dobra Dora?« je vprašala Romana smehljaje. Dora se je približala, ogibaje se težkih, usnjatih stolov. »Oh, dete božje, mari se še vedno ne mislite odpoči« ti? Devet je ura, vi pa še niti niste večer« jali«, je dejala z glasom, polnim nežne skr« bi, hkrati pa tudi očitala.
Romana je globoko zasopla. «Saj sem ve« dela, da bo moja stroga Dora spet huda na« me,« se je nasmehnila znova.
Dora je vzdignila roke. »Huda? Joj, Bog ne dajl Ta posel opravijo v vaši hiši drugi ljudje, ki nimajo prav nikake pravice do
POLITIČNI PREGLED
S čitanjem ukaza kraljevnih namestnikov v narodni skupščini in senatu je bilo 11. t. m. otvorjeno
redno zasedanje narodnega predstavni« štva.
Čeprav je bila seja v obeh zbornicah le formalnega značaja in volitve skupščinskih odborov, ki jih politična javnost pričakuje z veliko napetostjo, še niso bile na dnevnem redu, je bila udeležba poslancev in senator« jev skoro polnoštevilna. Sejama senata in narodne skupščine so prisostvovali vsi čia« ni vlade s predstavnikom dr. Stojaddnovi« čem na čelu. Sejo narodne skupščine je otvoril njen predsednik Čirič. Ko je bil odobren zapisnik zadnje seje, je ministf* ski predsednik dr. Stojadinovič prečital ukaz kraljevega namestništva o otvoritvi rednega zasedanja. Narodni poslanci in vsi drugi navzoči so poslušali ukaz stoje ter so ob koncu priredili Nj. Vel. kralju velike počastitve. Sličen je bil potek seje senata, ki jo je otvoril predsednik dr. Tomašič. V otvoritvenem govoru se je s toplimi bese« dami spominjal senatorja dr. Mičiča, ki je 28. oktobra umrl v Dubrovniku.
V torek so se vršile
v senatu volitve odborov in so bili med drugimi izvoljeni od Sloven« cev: v verifikacijski odbor Ivan Pucelj za člana in dr. Marušič za namestnika, v imu« nitetni odbor dr. Marušič za člana in Ivan Pucelj za namestnika, v finančni odbor pa dr. Albert Kramer. Za vse odbore je bila vložena le po ena kandidatna lista. Na seji senata se je tudi prečitala
interpelacija dr. Alberta Kramerja na pro« metnega ministra glede dobav premoga za
državne železnice. Interpelacija navaja, da je od celotnega zni« žanja premogovnih dobav železnicam v pro« računskem letu 1935«36. v višini 4700 ton mesečno odvzeto premogovnikom dravske banovine 3780 ton. to je okrog 80 odstotkov celotne produkcije. Dr. Kramer je naglasil v interpelaciji, da se s takim postopanjem ustvarja v javnosti prepričanje, da se v naši državi ne izvaja politika resnične enako«
njega. Ne, huda nočem biti. Takisto pa tu« di ne morem gledati mirno, kako se ubijate, ne da bi le malce pomislili nase. Kar srce me boli. Da, da, in še prav zares.«
Romana jo je prijela za roko »1, kaj pa hočem, gospodična Romana! Tamle, na oni strani, v sobah milostive gospe, se imajo spet dobro, da je kaj. To vam je smeh m vriskanje, in šampanjke pokajo kar za sta« vo. Vi pa sedite tukaj sama in zapuščena, ves božji dan se ubijate po tvornici. zvečer se mudite z računskimi knjigami in pozab« ljate pri tem na vse — še na jed!«
Po Romaninem obličju je zletela senca, ko je Dora omenila, kako da je »tam« Go« tovo je bila pri mačehi spet ena tistih »pre« lestnih« domačih veselic, za katere se je nav duševaJ ves zabaveželjni svet, ker so se imeli — da govorimo z Dorinimi besedami — zmerom »dobro, da je bilo kaj«.
Romana je vedela, koliko denarja stane takšna slovesnost. Vse vsote je imela na« tanko vknjižene in plačala je bila že marši« kak visok račun, dasi je neprestano oporni« njala k varčnosti. Mačeha je gojila pač glo« boko mržnjo do vsakaterega »stiskanja« in se je upirala Romaninim opominom, kakor je vedela in znala. Niti v letu žalovanja za rajnkim očetom ni bila opustila svojih spre« jemnih dni.
»Baš v tem brezupnem času je potreba, da vidim katerikrat svoje prijatelje okr >g sebe in se med njimi nekoliko razvedrim«, je dejala večkrat.
pravnosti. Po stvarni utemeljitvi interpelacJ« je je dr. Kramer prosil ministra naj mu po« jasni razloge za tako razdelitev dobav, ki hudo prizadeva rudarje in gospodarstvo drav ske banovine.
Kakor poročajo zadnje vesti,
se Abesinci pred Italijani povsod umikajo. Makala je padla Italijanom v roke že pred dnevi brez posebnih bojev, za katere Abe« sinci pač niso dovolj oboroženi. Od Makale se umikajo Abesinci proti Ambi Alagi, kjer se pričakujejo prvi hujši boji. Abesinski cesar Haile Sel asi še zmerom odlaša pot na bojišče. Po nekih vesteh se abesinske voj« ke. Na tej fronti vodi abesinsko vojaštvo džigi, kjer bo morda prišlo do odločilne bit« ke. Na tej fronti vodi abesinsko vojaško ras Nasibu.
»United Press« poroča, da je bilo zadnje dni aretiranih na Dunaju nad 1000 oseb, ki so
osumljene, da so bile včlanjene v protizako* nitih komunističnih organizacijah.
Organizacija je bila posebno močno razple« tena med železničarji in med delavstvom električne stroke. Največ aretacij je bilo iz« vršenih v soboto popoldne, in sicer na pod« lagi imenika, ki je prišel policiji v roke čisto po naključju rn ki je vseboval imena in naslove vseh organizacij kakor tudi vseh rednih članov. Policija je odkrila tudi način kako so se člani teh tajnih organizacij, ki drug drugega niso poznali, ker so bili pove« zani v trojke in petorke, med seboj spo« znavali. Vsak član je pri vsto-pu v organiza« cijo dobil kovanec za en groš, na robu kate« rega je bila komaj vidno vklesana članska številka. S tem grošem so se med seboj spo« znavali. Pri večini aretiranih oseb je poli« cija našla »organizacijske groše«.
V KRATKEM IZIDE
EPOHALNA KNJIGA
ABESINIJA
NEREŠENI PROBLEM AFRIKE.
Cena broš. Din. 30.—, vez. Din 40.—. Naročila sprejema založba »Dom« Ljubljaua.
In ti sprejemni dnevi so dobivali čedalje izrazitejši značaj velikih veselic, kakršne so bile gospe Sibili Severjevi pogodu. Ko je minilo žalno leto, se je vrstila prireditev za prireditvijo; izgovor je imela vdova ved« no pri rokah. Tudi nocoj je bilo povablje« nih obilo gostov.
Romana je vzdihnila tiho, kakor sama pri sebi. »Lahko mi prineseš semkaj čašo čaja in kaj prigrizka, Dora; polno dela imam še nocoj,« je dejala služkinji.
»Počakaj še, kolikokrat vas človek vpra* ša! Potem se pač ne boste mogli udeležiti veselice, gospodična Romana. Preden se na« pravite, bo ura gotovo že deset«.
Romana je skomignila z rameni. »Saj veš, Dora, da mi ni nič do tega. Včasi stopim tja za kako urico, da mi ne morejo baš oči« tati zlega namena. In nocoj imam posebno mnogo dela. Jutri je zadnjega v mesecu, Dora; na vse zgodaj imava s Hojarjem va« žen posvet.«
Dora je žalostno pokimala. »Da, da — saj vem, zadnjega je neumen dan, vselej grd dan za vas. Takrat niste nikoli veseli.«
Romani so se zasvetile oči. »Pač, Dora, jutrišnjega zadnjega bom vesela«.
»Eh — vi pa veseli! Tega že ne pomnim mnogo let — odkar je prišla milostiva v hišo. Kar greh je in prava sramota, da mo« rate ugonabljati svoje mlado življenje pri tehle knjigah in zunaj v tvornici, dočim živi milostiva z gospodično Beatriko in mla* dim gospodom tako, kakor bi bil vsak dan
jNaši izseljenci odločno zavračajo obrekovanj
Kdor se zadnji smeje ...
... uporabljala bom vedno samo
SCHICHT
■ovo
TERPENTINOVO MILO
za na*	„ AiO
S'»poZ«n$
Vwal0
Sering (Belgija), novembra
V nedeljo dopoldne se je vršil v Seringu shod vseh jugoslovenskih društev iz severnih držav (Francije, Belgije, Holandske, Nemčije in Luksemburga). Po rodoljubnih govorih posameznih zastopnikov je skug^čina ^oglas« no sprejela tole rcsolucijo:
'Coloivja jugoslovenskih delivev je štev:« lično najmočnejša jugoslovenska organi zaci« ja v Belgiji. Imela je 10 t. m. shod odpo« slancev vseh jugoslovenskih organizacij iz severnih držav: Francije Belgije, Holandske, Nemčije in Luksemburga Po izčrpanju I.iev« nega reda je predsedstvo shoda sporočilo udeležencem, da je vse zavedno jugosloven« sko delavstvo v tujini obrizgal madež, ker se je v javnosti razširila lažniva in neosno« vana vest. da je naše delavstvo na neki skup« ščini v Seringu 1 aprila 1 1934 baje izglaso« valo resolucijo, v kateri odobrava atentat; sko namero na blagopokojnega in nenozab« ljenega kralja Aleksandra I Po zaslišanju zastopnikov in odposlancev posameznih iu« goslovenskih delavskih organizacij, ki so se udeležile tega shoda, je zavedno jugosloven« sko delavstvo ugotovilo:
1.	Nikoli ni jugoslovensko delavstvo sodelovalo pri zaroti zoner življenje blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra
2.	Omeniena resolucija, sprejeta baje 1. anrila l. 1914. je navadna potvorba in grde žalitev vsega jugoslovenskega delavstva.
3.	Današnji shod odposlancev jugosloven« skih delavskih društev iz severnih držav Evrope soglasno obsoja atentat obžaluje mu« čeniško smrt svojega kralja Uedinitelja in z gnusom obsoja vsa tiste, ki so pripravljali, pomagali in storili ta zločin. 1
4.	Soglasno pozdravlja v podaniški zve« stobi in vdanosti mladega kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in ves kraljevski dom Karadjordjevičev. Živela močna in ze« dinjena Jugoslavija!
Slede pospisi za kolonijo v Parizu, za Zve« zo jugoslovenskih delavskih organizacij »Kraljevič Andrej« i« Francije, za jugoslc«
praznik. Nič prav ni storil vaš rajnki go« spod oče, da vam je naprtil to breme.«
Romana jo je pogledala strogo in resno ter vzdignila roko.
»Tiho, Dora — nobene besede o mojem očetu, ako nočeš, da ti zamerim! In tudi o moji mačehi ne govori. Vem, da misliš do« bro; sama ljubezen do mene ti narekuje trde besede — toda jaz jih nočem slišati«.
Dora je vzkliknila globoko in glasno. »Nu da — saj molčim; ako govorite vi takole, moram pač tiho gledati, kako se žrtvujete za — ne, ne — kar tiho bom rajši. Že to je Bodi mu večni spomin!
Čez dve minuti se je vrnila s plošno, na kateri je bil okusno razložen mrzel prigri« zek s čajem. Vabljivo je postavila pred Ro« mano.
»Nu, Dora — še vedno užaljena?« je vprašala ta smehljaje. Dora je zmajala z glavo. »Saj veste, da na vas ne morem biti huda — samo žolč mi uide včasi — i, nu, tako — ne, rajši ne rečem nad kom. Tako, in zdaj jejte. Pa čaja mi ne pozabite! Tako, to vas ne zamudi. Glejte samo, da se ne zasedite še delj. Nekoliko mladostnega ve« selja vam je res potreba, drugače se mi ski« sate prav z vsem!«
2
Romana je delala dalje. Pol desetih je bi« lo že preč, ko je globoko zasopla in zado« voljno zaprla knjigo — svojo tajno knjigo, ki jo je imela vedno tu doma, zaklenjeno v miznici. »Še eno takšno leto,« je dejala
tiho sama pri sebi »in Severjeva tvrdka bo spet, kar je bila.«
Nato je vstala ter se ozrla v sliko narav« ne velikosti, ki je visela nad njeno pisalno mizo. Predstavljala je moža na pragu pet« desetih let, z ozkim, duhovitim obličjem in temnimi, dobrotnimi očmi, ki so se nehote spominjale Romanc.
»Ali si zadovoljen, očka?« je vprašala tiho.
Neizrekljivo je ljubila svojega očeta; on ji je bil vse na svetu, ko ji je smrt deset« letni deklici ugrabila mater. Vsa nežnost njenega srca, ki jo je delila izprva med materjo in očetom, je bila takrat prešla na njega in tudi blagi mož je ljubil svojo hčer« ko enako od srca.
Pozneje pa se je vrinilo med očeta in otro« ka drugo žensko bitje. Nekaj let po smrti prve soproge se je poročil Hinko Sever z drugo, ki je bila očarujoča, proslavljena krasotica.
Sibila Trtniikova je bila vdova. S svojimi dragimi muhami in svojo zapravljivostjo je bila upropastila že prvega moža. Ko je umrl, je zapustil ženo z otrokoma, sinkom in hčer« ko vred v zelo neugodnih razmerah. Toda gospa Sibila je bila izmed tistih spretnih že« na, ki pridejo vedno spet kako do denarja. Ko je ostala po — lahko bi rekli, pravoča« sni — smrti prvega soproga praznih rok na pragu temne bodočnosti, se je našel najprej plemenit pomočnik v osebi pokojnikovega mlajšega popolibrata. Viktor Trtnik je bil podedoval po svoji materi veliko premože« nje. Bil je inženjer, in vzlic svoji mladosti je bil zaslužil z raznimi važnimi izumi že mnogo denarja.
Ta mladi mož se je zavzel za lepo svaki' njo ter ji dal na razpolago znatno vsoto, da je imela z otrokoma vsaj za prvi čas. Toda lahkomiselna žena se ni menila zato, kaj bo jutri. Po svoji stari navadi je živela tja« vendan, zapravljala denar, ter prepuščala vse nadaljnje skrbi previdnosti božji.
In glej — ko so bile njene razmere baš spet dodobra obupne, se je seznanila s I lin« kom Severjem, o čigar velikem bogastvu je bila že slišala.
Dalje veliko premoženje, zaradi katerega je slovel, zgolj dota njegove prve žene, je bilo gospe Sibili neznano. Z delom tega imetja je bil povečal tvornico, ki je bila pred njegovo prvo ženitvijo doslej neznat« na, drugi del pa je bil zavarovan za Roma« no, in oče se ga ni smel dotakniti. Ali Sibi« la Trtnikova se je zadovoljila z gotovostjo, da je Hinko Sever bogat tvorničar. Kmalu se ji je posrečilo omamiti moža tako, da ji je ponudil srce in roko, ter jo povedel soprogo v svoj dom, čeprav je moral videti, kako globoko bol zada s tem Svoji hčerki Romani, siroti iz prvega zakona.
Romani se je zdelo, da mora zavpiti od srčne muke, ko je mačeha zmagovito vko« rakala v prostore; kjer je stanovala prej njena mati, in ki jih je bila dala gospa Si« bila tako brezbožno preurediti nanovo. Ko pa se je ozrla v srečne, bleščeče oči svojega očeta, je stisnila zobe in molčala.
Molčala je tudi pozneje, karkoli se je go« dilo, molčala, ko se je začel po hiši glasni družabni trušč, molčala, ko je videla, da vi« di oče le še svojo lepo soprogo, in molčala celo, ko je jela opažati, da žene mačeha očeta v propast.
venske delavske organizacije iz severne Fran cije, za Jugoslovensko delavsko društvo »Edinstvo« iz Seringa, za Zvezo jugosloven* skih delavskih društev iz Holandije, za Zve« zo jugoslovenskih delavskih društev iz Lim« burga (Belgija), za ustanovni odbor kolonij jugoslovenskih delavcev iz Charleroia, za Zvezo jugoslovenskih delavskih društev iz Nemčije in za kolonijo jugoslovenskih delav« cev iz Seringa.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu bo bile za kg žive teže sledeče cene: volom L 3.50—4, H. 2.75—3 75 III. 2—2 75, kravam debelim 2—3.50, klobasaricam 1.50—2, teletom 4.50—5.50, prašičem 6—7 Din. Prašički za rejo so biili 85 do 150 Din rilec.
SVINJE. Na mariborskem svinjskem sej« mu so bile cene: prascem, 5 do 6 tednov starim 40 do 50, 7 do 9 tednov 60 do 80, 3 do 4 mesece 120 do 160, 5 do 7 mesecev 250 do 260, 8 do 10 mesecev 300 do 360, eno leto 480 do 600 Din; kg žive teže 4.50 do 5.50, mrtve teže 7.50 do 10 Din.
VINO. Kupčija napreduje zelo slabo. Po« nujanje je veliko, a povpraševanje še majh« no, kakor je tudi raba vina čedalje manjša, ker ni denarja. Prvotno od strokovnih dru« štev nastavljene cene za posamezne okoliše ne drže, kar je bilo tudi pričakovati, kajti vinogradnik je prisiljen prodati čim prej in kakor pač more, da se reši vsaj glavnih gmotnih težav. V Halozah se dobe navadna namizna vina (10 do 10 in pol odstotka) že po 2 do 3 Din, srednja po 3 do 3.50, a sorti« rana (11 in pol do 13 odstotkov) pa po 4.50 do 5 Din liter Bizeljska rdeča in bela vina so povprečno za 50 par dražja. Dolenjski cviček in dolenjska, odnosno belokrajinska črnina se prodajata povprečno po 3.75 do 5 Din. Letošnji cvički se kaj hitro čistijo in so stanovitni, ker je bilo grozdje zdravo.
Vrednost denarja
Na borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1' nizozemski goldinar za 29.75 do 29.90 D.; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 angleški funt šterling za 215.13 do 217.19 Din;
1 ameriški dolar za 43.44 do 43.80 Din; 100 francoskih frankov za 288.46 do 289.90 Din;
100 češkoslovaških kron za 181.05 do 182.16 Din;
100 italijanskih lir za 354.67 do 357.75 Din.
Avstrijski šilingi so se trgovali v zasebnem kliringu po 8.60 do 8.70 Din. Vojna škoda je bila po 354 Din, a investicijsko posojilo po 76 Din.
Sejmi
18.	novembra: Radeče pri Zidanem mostu, Šmartno pri Litiji, Šoštanj;
19.	novembra: Ljubno ob Savinji, Podsreda, Raka, Slovenjgradec, Sv. Jurij ob južni železnici;
21. novembra: Hotedršica, Podčetrtek, Sv.
Jurij ob Ščavnicd, Sv. Jurij ob Taboru; 23. novembra: Mojstrana, Slovenska Bistrica, Sv. Lovrenc.
Drobne vesti
= Naš tobak za nemške vagone. Neka nemška tvornica cigaret je kupila pri nas 1-25 milijona kg tobaka. Za ta denar bomo zdaj dobili iz Nemčije železniške vagone. Vršijo pa se še pogajanja za odkup nadaljnidh količin našega tobaka, za kar bi nam Nemčija dobavila celotno napravo za valjamo železa, ki bi se zgradila pri državni železarni v Zenici.
Domače novost!
Sj: Nj. Vel. kraljica Marija v Bukarešti. V
nedeljo se je z dvornim vlakom pripeljala v spremstvu dvorne dame Hadžičeve in kraljevega adjutamta polkovnika. Mušickega v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom iin Andrejem. Na postaji so Nj- Vel. kraljico Marijo in kraljeviča sprejeli
ram/unstki kralj Karol H., prestolonaslednik Mihael, kraljica mati Marija, maršal dvora general Miljoševič in jugoslovanski poslanik dir. Ninko Peric z gospo. V imenu vlade so sprejemu prisostvovali ministrski predsednik Tatarescu, zunanji minister Titulescu, pravosodni minister Pop in državni podtajnik Ti-tiamu.
♦	Naš generalni konzulat v Newyorku se je preselil- Banska uprava sporoča, da se omenjeni konzulat 15. t. m. preseli in da bo od tega dne dalje njegov naslov: 475 Fifth Avenue, H. nadstropje, New-York City, New York.
:J: 11 milijonov kilogramov tobaka v Jugoslaviji. Po podatkoih upravniika državnih monopolov bo znašal letošnji skupni pridelek tobaka v državi okoli 11 milijonov kg. Lami smo pa pridelali le 7 milijonov kg- —
*	Razpisana služba cestarja, Banska uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja v območju mariborskega sreskega cestnega odbora, in sicer na banovinski cesti Maribor—Selnica. Prosilci za to mesto morajo izpolniti pogoje iz uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njihovih prejemkih in ne smeio biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno spisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno ko1 kovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo^ potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni za.radi kaznivih dejanj iz koristoljubna, morebitna dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 10. decembra pri sreskem cestnem odboru v Mariboru.
£ Smrt pod plazom prsti. Posestnik Puše-njak je kupil za svojo hišo pri gostilni Triglav v Ljutomeru del gozda, ga posekal, potem pa začel odkopavati hrib za hišo, da bi dobil več prostora okoli nje. Odpeljal je od hriba mnogo voz prsti na zemljišča raznih posestnikov. Tudi gospa Zupetova, trgovka s papirjem, je kupila od Pušenjaka nekaj voz zemlje, da bi jo navozila okoli hiše. Za nako-pavanje je najela delavca Karla Hofmana in Vinkoviča. Viinkovič je kopal na bolj varnem kraju, Hofman pa je porinil voz skoraj do nekaj metrov visoke peščene steme in jo začel iz-
Dočim se je uklanjala vsa ostala hiša sa« mopašnemu žezlu nove gospe ter prehajala z razvitimi zastavami v njen tabor, je stala Romana ponosno in hladno ob strani.
Njeno oko, ki sta mu srd in bol ostrila pogled, je edino spoznalo, da ni ljubeznji« vost krasne žene nič drugega nego brezdu« šna površnost. Ona edina je videla, kako preži za njenim sladkim mamečim smehlja* jem srčni mraz in hladna sebičnost, ki se ne ustavi pred ničemer in terja brezobzirno žrtev za žrtvijo, kakor bi se vedelo samo po sebi, da ne more biti drugače.
In Romana je slutila — je vedela — da oče v tem drugem zakonu ne bo našel traj* ne, prave sreče. Glasni družabni trušč, si* jajne veselice, ki -jih je, prirejala soproga, in njeno hlastanje od zabave do zabave, vse to pač ni moglo zadovoljiti moža, ki je bil ta* ko dovzeten za višje življenjske vrednoste.
j
In zraven je moral delati in skrbeti brez oddiha — kolikor ga ni vlačila žena s seboj
f>o zabavah — da je mogel ustrezati njenim ahkomiselnim željam, ki se niso ustavljale pred nobeno mejo.
Imel je sicer veliko tovarno, ki mu je do* našala lep dobiček, a kaj, ko je porabil ti i* krat in štirikrat toliko, nego je zaslužil. Vse to pa je skrival ženi iz prevelike ljubezni do nje. Misel, da naj bi le za hipec skalil r je veselo brezskrbnost, mu je bila neznosna. Zamolčal ji je tudi to, da je hiša, v kateri so živeli, materinska dedščina njegove hčer* ke Romane. Gospa Sibila je vedela samo, da je Romana podedovala po svoji materi do milijona dinarjev, naloženih v varnih pa*
pirjih. In tako se je boril čedalje obupneje za denarna sredstva, da je mogel zadoščati vsem njenim željam. Pri tem mu je propa« dalo podjetje od dne do dne. Strah pred bodočnostjo mu je odseval v vročično ble* ščečih očeh. Dostikrat je delal po cele noči, in ko je stopil zjutraj med svojce, je bil t£» ko bled in truden, da se ga je moral vsak ustrašiti.
Srce se je krčilo Romani od strahu in skr* bi za očeta. Ona je videla vse to še ostreje in nezmotljiveje od drugih ljudi. Mplčala pa je tudi zdaj, in le ponoči je zrla večkrat s tesnobo na svit, ki je prihajal iz očetove sobe.
Njeno življenje je bilo pusto in prazno. Dorasla je bila in se razcvetela v dekle. To* da hlepela ni po igri in plesu, po zabavah, ljubimkanju in veselicah kakor -druga mla* da dekleta, marveč po resni življenjski nalo* gi, po dolžnosti in delu.
To hrepenenje in ljubezen do očeta sta ji naposled vdehnili sklep.
Nekega večera, ko se je bila peljala gospa Sibila sama na ples, ker je soprog ni uteg* nil spremiti, je stopila Romana v očetovo sobo*
Trudno in umorjeno je dvignil obraz iz* nad dela. »Kaj hočeš, dete?« je vprašal raz* treseno.
»Pomagati tebi, oče,« je odgovorila z res« nobnim in pomembnim glasom.
»POmagati — meni? Kako misliš to?« je vprašal dalje.
(Diije prihodnjič)
Opozorilo!
V zadnji številki »Domovine« smo -prilo* žili položnice vsem naročnikom, ki še niso poravnali naročnine za leto 1935. Prosimo jih, da izpolnijo svojo dolžnost do uprave »Domovine« ter pošljejo zaostanek, ki nam ga dolgujejo, zanesljivo do konca decembra, ker mora uprava svoje knjige v redu in ob pravem času zaključiti. Pripominjamo, da smo storili v tem letu vse, kar je bilo le mogoče, da smo ustregli naročnikom. Zme* rom smo jim bili na razpolago, da so dobili vselej točne odgovore.' Zatp pa -jih ponovno prosimo, da tudi oni store svojo dolžnost do uprave, to je, da poravnajo naročnino takoj. Naročnina je malenkostna, saj stane list samo 36 Din za vse leto.
Zamudniki so upravi »Domovine« samo breme, ki povzroča nepotrebne izdatke in pisar jen je.	,	|
Pri tistih, ki ne bi plačali dolžnega zneska, ga bomo izterjali po poštnem nalogu, to se pravi, da bo pošta sama pobrala zaostalo naročnino »Domovine«. Ker pa je ta način izterjavanja naročnine precej dražji, je bolj' še za vsakega zamudnika, da jo poravna sam.
Upamo, da se boste našemu pozivu od zvali in poravnali zaostalo naročnino takoj!
UPRAVA »DOMOVINE«
Zakaj je perilo na desni bolj belo?
Ker je perico zo perilo na desni rabila boljše milo. Terpentinovo milo Zlatorog daje obilno gosto in belo peno, ki raztopi in izvleče iz tkanine vsako umazanijo. Z malo ročnega dela postane perilo kot da je novo, snežno belo in duhteče.
■•'V
OVOTERPENTINOVO MILO
podlkopavati- Nenadno pa je Vmkovič zaslišal, kako je Hotfmam aavpil: »Jo j!« in že je Hofmana zasuila prst, ki je zdrsnila s hritba. Bilo je je nekaj kubičnih metrov. Viinkovič je ibaikoj poklical na pomoč poesfenika in oba sta nemudoma začela Hofmana odkopavati. Ker pa nista vedela, kje je v trenutku nezgode Stal, sta ga našla šele po kakih diesetih minutah. Takrat je bil že zdravnik dr- Hairing na mestu nesreče, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Množina prsti je pritisnila 'Hofmana k vozu in mu sfcrla prsni koš. Hofman je toafl ruiski Nemec iin ^e prišel v naše kraje z Vramglovimi kozaki. Ostali je v Ljutomeru, ee preživljal kot hlapec iin dininar in sd ustanovili tudi diružino, ki je zdaj izgubila redmika. Bodli mu lahka sllovensika zemlja.
* Smrtna nesreča ameriške Slovenke. V Chicagu je pred tedni Marija Greguričeva čistila električno hladilno napravo, pa se je neprevidno dotaknila električne žice in obležala na mestu mrtva. Pokojnica je bila doma iz Polja pri Podčetrtku. V Ameriko se je preselila pred 29 leti in si s svojim možem ustanovila lepo eksistenco. Rajnka je bila sestra mariborskega trgovca g. Franca Klajnška. Pokojnici, ki je bila narodno-zavedna žena, blag spomin, njenim sorodnikom pa naše sožalje!	'	f
% Nenavaden velik otrok. V naselju Rakovi nogi v neveain jskem srezu -se je dva in pol leta stari sinko kmeta Cokoriila tako nenavadno razvil, da tehta že 25 kg in da je velik kakor kak 10-letni deček. Oče tega otrok je prvcat velikan, mati pa je šibka- Ko je rodila tega otroka, še na štela niti 16 let-
;!; Smrtna nesreča pri vožnji drv. Ko je te dni peljal posestnik Rupnik iz Loč iz svojega gozda proti domu drva, se j« voz na nekem : ovinku nagnil. Rupnika, ki je korakal ob vozu je sillna teža tako pritisnila ob bližnje drevo, dia je obležal mrtev s strtim ko&em- Rajnki zapušča vdiovo in dva otroka- Blag mu spomin!
Za poškodbami je umrla. Na Vseh svetih se je pri Slov Bistrici ponesrečila 24 letna Marija Sieglova, hčerka upokojenega magi-stratnega uradnika iz Maribora. Padla je z motornega kolesa ter si natrla lobanjo. Prepeljali -so jo v mariborsko bolnišnico, kjer, je
* Klavno živino bodo streljali. V maribor-
siki klavtnici se je vršilo dosedaj pobijanje govedi na način s sekiro. Živali so se pri tem po nepotrebnem mučile. Na seji ravnateljstva mestnih podjetij se je zdaj sklenilo, da se nabavi aparat za omamljenje goveje živine, ki se uporablja po drugih modernih klavnicah. Obstaja iz naprave, s, katero se izstreli živin-četu skozi čelo v možgane jeklena oet, ki ga takoj in brez mučenja usmrti..
♦	Tovorni avtomobil seje vnel. V noči na nedeljo je pripeljal šofer Emil Reitter z no« vim tovornim avtomobilom premogokopne družbe Bela«Motnik premog iz Motnika v Celje. Zaradi pozne ure je postavil avtomo« bil na prostor za avtomobilsko delavnico g Ožka v Levstikovi ulici in šel domov v Zavodno. Zgodaj zjutraj pa se je avto ne« nadno vnel. V trenutku je bil ves sprednji del avtomobila v plamenih Na pomoč so po« klicali celjske gasilce, ki so pogasili ogenj.
♦	Davica razsaja. Mrzlo in mokro vreme je povzročilo, da se je začela ponekod Širiti davica in zahtevala že več žrtev med mladino.
♦	Neznan obebenec na veji. V nedeljo zjutraj so našli v Mariboru za Birtičevo gostilno ob Dravi na drevesu obešenca. ki ga nihče ni mogel prepoznati. Trunlo je bilo že mrzlo. Po policijskem ogledu so prepe« ljali truplo v mrtvašnico na Pobrežju. Pri obešencu niso našli nobenih listin, iz ka» terih bi se dalo ugotoviti njegovo ime. Je mlajši človek, 24 do 26 let star, srednje pu« stave, kostanjevih kodrastih las, rjavih oči,
zdravih zob, oblečen v temnoplavo obleko, kratko zimsko suknjo, nizke črne čevlje, svilenorožasto srajco brez ovratnika, klobuk rjave barve, kupljen pri tvrdki Adamič, suknja pa je znamke »Triglav« iz Kranja. Vi žepu je imel 101.50 Din denarja, š
+ Velike poneverbe pri «Naprednosti». Lani so pri mariborski »Naprednosti«, reg. pomožni blagajni, ki se je pečala s posmrt« ninskim zavarovanjem, izvršili revizijo stro* kovnjaki po naročilu banske uprave Revi« zija je ugotovila razne nerednosti. ki so bile povod, da je banska uprava odredila raz« pust te blagajne in njeno likvidacijo. Kako na mestu je bil ta ukrep, je pokazala lik vi« dacija, v teku katere so bile odkrite oonever be, ki gredo v velikanske vsote na škodo blagajne in njenih članov. Likvidatorji so bili zaradi tega primorani izročiti ves mate« rial državnemu tožilstvu v nadaljnje pošlo« vanje. Mariborska javnost z veliko nape« tostjo pričakuje nadaljnjega razvoja te za* deve.
* Posebne vrste junak je 40 letni Janez Istenič s Kovškega vrha pri Vrhniki. Študiral je po raznih ječah že več let. Kot drzen ska-kač se je izkazal 15. oktobra, ko ga je mlad orožnik vedel z jutrnim gorenjcem v ljubljanske zapore iz Kranjske gore. Ko je vlak privozil do Št. Vida nad Ljubljano, je Janez skočil skozi okno drvečega vlaka. Močno s« je pobil po glavi in rokah. Nekaj dni se je klatil okrog, nato so ga prijeli pri Dobrovi
PETNAJSTO POGLAVJE V boj 1
Bilo je že precej pozno, ko sta naposled prišli na cilj.
Hišna vrata so bila že davno zaklenjena, toda okno, kjer je gospa stanovala, je bilo še razsvetljeno. Tako sta vedeli, da je doma.
Sneženka je bila v enem skoku na oknu in je pritisnila glavo na steklo.
»Mijav!« je rekla z najprijaznejšim gla« som.
»Hov, hov!« je bil odgovor znotraj.
»Mijav«, je rekla Sneženka še enkrat. »Nič ni posebnega, samo jaz sem«.
Znotraj je spet zalajalo:
»Hov, hov!«
»No, no?« je vprašal začuden glas in ve« lika senca se je pokazala na zastoru. »AH ni biLa tu neka mačka?«	»
Roka je potipala med rože na oknu in takoj nato se je pokazal star, naguban obraz za šipami.
»No, saj pravim«, se je iznova začulo. »Ali ni to naša Sneženka? Da, le počakaj, ta« koj pridem--!«
Obraz je izginil, dvoje lesenih cokelj je pridrselo po hodniku in slišali sta, kako ja nekdo odrinil zapah.
Ključ se je obrnil.
Pred vrati je stala gospa s svetiljko v roki in tako vesela je bila, da se ji je obraz kar razlezel.
»Dcber večer, Sneženka! No, no, saj sem zmerom rekla, da take mačke, kakor si ti, ni na vsem svetu!«
In ko je zagledala Sivko:
»Kaj, tako srčkano muco si privedla 8
Gabriel Scott:
SIVKA

Prevej Boris Rihteršič
»In. 6e Zvitorepka res pride, ko se midve tu mastiva«
»Da, zdi se mi, da bi se njej slabše godilo • kakor nama- V nizkih hodnikih tu'pod zemljo ne more pokaneu stati. Iztegniti se mora in se plaziti po trebuhu. Zato se tudi ne more obrniti, dokler ne pride v kakšno sobo.' Sodim, dia bd ji midve zasolili obed in da bi bila vesela, če bi prišla z zdravo kožo iz jazbine.«
Znan je pregovor: »Če govoriš o volku, njegov rep ni več daleč-« Ta pregovor se dostikrat uresniči. Tudi to pot se je. Sicer ni prišel volk, ampak njegova tovarišica, lisica. Komaj je Sneženka povedala svoje besede do konca, že se je začulo kopanje po hodnikih.
»Pst!« je dejala Sivka in dvignila šapo.
Pridržaili sta sapo in prisluhnili- Res, tam je nekdo raziločno kopal. Culo se je, kakor bd se plazil po trebuhu naprej. Presketalo je po tleh ki drsenje Se je douro razločilo.
»To je Zvitorepka,« je šepnila Sneženka-»Toda nič se ne boj, bova že napravili, da bo v»e v redu!«
Preden je Sivka mogla doumeti, kaj nje« na tovarišica namerava, se je Sneženka že postavila k steni ob koncu rova na prežo in pripravila kremplje. Sivka ni marala za njo zaostati in zato se je postavila na drugo stran. Tako sta obe stali in čakali z dvign.je« nimi šapami in iztegnjenimi kremplji. Če bo pomolila Zvitorepka svoj nos iz rova, se ji bo zgodilo desetkrat huje, kakor če bi ga vtaknila v osje gnezdo.
Tedaj se je začulo prasketanje prav blizu. — Toda potem je spet vse za trenutek utih« nilo in ni bilo slišati niti glasu. Sneženka in Sivka sta se spogledali. Kaj naj vendar to pomeni?
Ali je mar zločinka zavohala, da ji preti nevarnost?
Tedaj pa se je iznenada pokazal koničast smrček. Oprezoval je nezaupno na obe strani, toda še preden ga je mogla lastnica potegniti nazaj, se je zasekalo deset kakor igle ostrih krempljev vanj in raztrgali so. ga, da je bilo kar grdo gledati. Zvitorepka je strašno zatulila in se umaknila.
Tudi Sivka in Sneženka sta začeli kričati z združenimi močmi. Pri tem sta pihali, ka« kor dve strupeni kači, napihovali sta se m se vzpenjali, da so se jima skoraj iskre kre« sale iz dlake.
Brez dvoma Zvitorepka ni prvič prišla v jazbino na obisk, prav tako gotovo pa se ji ni še nikoli tako zgodilo kakor zdaj. Za« to je izgubila veselje, da bi šla še dalje in se je takoj zadensko umaknila nazaj.
»Zdaj pa se morava obrniti«, je šepnila Sneženka. »Preden se bo lisica pripravila za napad, se bova že izmuznili skozi zadnja vrata«.
Odhiteli sta v ozek hodnik, ki je držal poševno navzgor in čez nekaj trenutkov sta bili že obe zunaj jazbine, še preden je pre« hodila Zvitorepka pol poti. Zdrveli sta sko« zi gozd daleč stran. Kakor veter sta se po« dili med drevjem. Visoko nad njima so sc lesketale zvezde in po mahu se je teklo tako čudovito mehko, v daljavi pa je migljala prijazna lučka — tja sta bili namenjeni.
orožniki. Na Jesenicah je izvršil dva vloma. Bil je pred -nalim kazenskim senatom v Ljubljani obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije ter v izgubo državljanskih pravic za tri leta.
*	Zaradi uboja se je zagovarjal pred malim [kazenskim senatom v Mariboru 50 letni Franc Jurjevič iz Kolanjška. Obsojen je bil la 4 leta in 10 mesecev strogega zapora ter 4 letno izgubo častnih državlianskih pravic.
*	Poklicni vlomilec. Pekovski pomočnik 27 letni Janez Smrčan iz Cerknice je že poklicni vlomilec in tat. Pred okrožnim sodiščem je bil obsojen na eno leto strogega zapora in 120 dinarjev denarne kazni ali še d\ra dni zapora, ker je. letos junija vlomil v podstrešje neke hiše na Poljanski cesti.
*	Krvavi durek. V Slivnici pri Mariboru so pri nekem posestniku vrgli dureka. Igra je trajala pozno v noč in je igralska strast, četudi niso igrali za denar, okoli polnoči pri-kipela do vj,ška, ko je zaboden v hrbet obležal 20 letni Janko, Kristan. Kristan se bori v mariborski bolnišnici s smrtjo.
*	Bitka na Dravskem polju. V obširnem lovskem revirju Račie-Prepole ie 11 divjih lovcev napadlo lovskega pa/nka Franca Kir-biša iz Prepol, ki je dobil v noge "eč š:ber in obležal. Napadalci so pobegnili. Orožniki že imaio pra vo sled.
*	Med potjo iz ječe ie vlomi! v cerkev. V soboto je v cerkvii sv. Niko'aja. v Litiji vlomil neki potnik v cerkveni nabiralnik. Mladenič p? prišel v cerkev, ko ni biiio nikogar v njej. Opazil pa ga ie cerkovnik g. Kaitna. Ker je bil neznanec ves strgan im se je sumljivo obnašal, je velel svoiemu vajencu Vinku Kasteliicu, naj se neopaženo sp'azi v cerkev iin naj popazi na neznanca. Kastelic je prišel v cerkev prav v trenutku, ko je tirec že z močnim železjem trgal puščico z zidu. Kastelic je takoj poklical cerkovnika in oba sta se postavila vlomilcu no robu. Tujec pa je planil iz cerkve in zbežal po mostu pr^ti Gradcu. Zasledovala sta hitela za niim. Ko je begun skušal uiti čez železniški tir proti hosti v Gradcu ga Je zadržal shižbuioči železničar. Kmalu so dospeli orožniki in ga aretirali. Zlikovec je doma iz Stare Loke na Gorenjskem. Piše se Ravnihar Ernest. Za s°boi ima kaj pisano življenje. Še nedavno je bil gost sodnih zaporov v Petrinji v savski banovini, kjer je zaradi tatvine sedel pol leta.
seboj? No, če znaš prav tako dobro loviti, kakor si srčkana, mi boš res od srca dobro« došla, saj se je zdaj zaredilo toliko podgan, da moram zvečer jemati polena s seboj v posteljo, da lahko vržem kaj za njimi!«
»Hov«, se je oglasil Klavž za njo. Našče« peril se je in pokazal zobe. Zdaj pa je bila gospa njegovega lajanja že sita. Pošteno ga je oštela in mu ukazala, naj se vrne v kot.
»Takoj lezi, drugače bo palica pela«, mu je zagrozila.
Tako prijazne stare gospe Sivka še svoj živ dan ni videla. Ko sta prišli v sobo, je dobila vsaka veliko skledico mleka in velik kos potice, ki jo je bila gospa sama spekla. Potem jima je pripravila imenitno mehko posteljo na svojem najboljšem stolu, ki ga je potisnila v topel kot. Pri tem je obe brez prestanka hvalila.
»To je pa res sreča, da sta prišli«, je rekla. »Nisem vedela, kaj bi bilo drugače z me« noj Tako stara in polomljena sem že, da se komaj še vlečem po sobi, drugače bi bila že davno prišla po Sncženko. Če ne bi imela še Klavža pri sebi, bi me podgane nekega lepega dne pri živem telesu snegle. — Zdaj pa upam, da jih bosta kar se da polovili in pobili. Pri večini vrat so že mačje luknje, tako da se bosta lahko izprehajali po vsej hiši Večno vama bom hvaležna, če bosta meni, stari ženici, vsaj za nekaj časa poma« gali do nočnega miru«.
Sivka in Sneženka sta razumeli slednjo be« sedo Udobno sta ležali na njenem stolu, predli dreto kakor za stavo in gledali ženo s svojimi 'velikimi rumenimi očmi.
»Kar mirni mi bodite«, sta si mislili, »če bi hotel lenariti, ne bi bili prišli sem«.
Izpustili so ga 3. t. m. Mladenič se je moral zaradi pomanjkanja denarja napotiti domov, kakor je izpovedal. V Litiji, kjer je ogledoval Batovo trgovino s čevlji, si je zaželel novih čevljev. Brž se je odločil, da si poišče denar v litijski cerkvi. S pomočjo železja, ki ga je imel s seboj, je skušal odtrgati nabiralno puščico, a so ga zasačili.
* Po smrtj razbojnika Franceta Omerze.
Orožniška komanda v Ljubljani je prejela poročilo o raztelesenju Omerzovega trupla. Iz poročila je razvidno, da si razbojnik ni sam vzel življenja, temveč je bil zadet od strela iz orožnikove puške. Ko se je Omerza skušal rešiti z begom, a je opazil, da ne uide, je sicer naperil samokres proti sebi, a prav takrat ga je pogodil strel iz o'rožnikove puške. Pri raztelesenju so našli kroglo v glavi. Omerza je malo pred svojim žalostnim koncem poizkusil vlom v šolo v Pernovem pri Veliki Pire-šici. Z njim je bil tedaj neki mlad okrog 30 let star pajdaš, bivši delavec z Dola pri Hrastniku, ki ga zdaj policija z vso vnemo išče.
£ Zaradi ljubezni vas v plamenih. Zaradi lepega dekleta je te di.ii sikoro pogorela Kumara vas na Kočevskem- Vročekrvni vaški mladenič Henrik W. iz Kumare vasi se je zaljubil v sosedovo lepo Reziiko. Ker je fant siromašne, je dekletov oče nasprotoval tej zvezi in naposled je tudi Rezika začela fanta odbijati. Vročekrvnega fanta je to tako razburilo, da je postal nasilen in začel žugati očetu in dekletu z maščevanjem. Precej časa se ni nihče zmenil za njegove grožnje. Smatrali so ga pač za zavrnjenega ljubimca, ki se bo slej ko prej pomiril. Faint je tudi govoril, da bo zažigal hišo, ki ga ne mara, itn se potem obesil. One noči so v Kumari vasi divje tulili v=i psi. Posestnik, ki se je zaradi tega jbudil, je šel gledat, kaj je, a ko je odprl vrata, je prestrašen odskočil, zakaj tik pred hišo je v visokih plamenih gorel senik- Začel je klicati na pomoč. Vzlic temu, da so gasilci in sosedje takoj prihiteli gasit, se je dal samo deloma omejiti požar. Zgoreli so vsega skupaj štirje skednji. De lin o je ta škoda krita z zavarovalnino. Po požaru, ki je ogražal vso vas, so se vsi seveda spomnili groženj zaljubljenega fanta in obvestili o tem tudi orožnike- Orožniki so prišli pravočasmo po njega. Prav v tistem
»Ali ne bova kmalu začeli«, je čez nekaj časa vprašala Sivka.
Mikalo jo je že, da bi poizkusila svoje kremplje.
»Da«, jc odvrnila Sneženka, »samo toliko morava še počakati, da bo vse v hiši tiho«.
Nad sobnim stropom je nekaj zaropotalo.
»No, no«, je rekla gospa, »le počasi iam gori! Če bi bila nocoj namestu vas, bi se vsekako malo drugače vedla. To mi lahko verjameš, svojat podganja«.
Potem je pokimala Sneženki in Sivki in se začela počasi slačiti. Položila je svoje lese« ne coklje lepo pred posteljo in obesila noga« vice čez stolovo naslonilo, nato pa je zlezla v posteljo in si privezala pod vratom nočno čepico,	'
»Lahko noč«, je rekla in upihnila luč. »Če bi vama lahko pomagala, bi to prav rada storila, toda, saj vem, najbolje bosta vse sami opravili«.
Zdaj je bilo že docela tiho v sobi, samo Klavž je časih zasmrčal v svojem kotu, si« cer pa ni bilo čuti glasu. Tedaj je Sneženka dvignila glavo, pokazala kremplje in se pre« tegnila.
»Zdaj se pa začne«, je šepnila in skočila neslišno na tla.
»Le pojdi za menoj!«
Po teh besedah se je splazila skozi mačjo luknjo.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE Strašna bitka
V taki stari hiši je mnogo čudnih kotič« kov. Omare in skrinje so ob straneh, povsod vodijo stopnice, stare tuV^t in rjaste pe«
času si je skušal fant vzeti življenje. Odpeljali so ga v zapore kočevskega sodišča.
Obsodba zaradi pretepa. Na letošnji Veliki četrtek so se v Sevnici ob Muri do krvi stepli 22 letni delavec Jurij Pomberger, 21 letni AlojTzij Pomibarger, 51 letni Alojzij Niikl in 21 letni Domenik Pahernik. Te dni so se vsi štirje morali zaradi tega spopada zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem. Ker se v teku preiskave ni moglo pojasniti, kdo je glavni krivec, so bili vsi štiiirje obsojeni Prvi obtoženec je dobil en mesec strogega zapora, drugi 10 dni zapora pogojno za dve leti, tretji 300 Diin denarne globe ali pet dni zapo-za pogojno eno leto, četrti obtoženec pa 200 Din globe ali štiri dni zapora pogojno za eno leto.
Huda obsodba nemške redovnice. Berlinsko deželno sodišče je zaključilo razpravo proti Ani Schroderjevi, prednici samostana Naše ljube gospe v Miihlhausenu ob Renu. Obtožena je bila tihotapljenja deviz. Obrodba je bila izredno ostra. Prednica Schrorjeva je obsojena na deset let ječe, deset let izgube častnih pravic in denarno globo 250.000 mark. Poleg tega so zaplenjeni v korist države zaseženi vrednostni papirji v vrednosti 96.000 ho-landskih goldinarjev in 625.000 mark- Za pla-čilo sodinih stroškov in globe mora po izreku sodišča jamčiti samostan.
* V pijanosti je ubil prijatelja. V Socki pri Novi Cerkvi se je pripetil žalosten dogodek. Pozno v noči so se vračali fantje, med njimi vojaški dopustnik Ivan Dolar od obrezovanja repe. Dolar je hotel poklicati še svojega brata. o katerem je mislil, da je pri posestniku Mihi Senegačniku. Napotil se je s svojimi tovariši k Senegačnikovi hiši in klical zunaj stoječ brata. Takrat pa je stopil iz hiše čisto pijan 20 letni Senegačnikov svak Miha Senič. Približal se je gruči fantov in klical vsakega po imenu. Napos'ed je pristopil k Dolarju ter z besedami: »Ti si pa Izlančkov Janez« zasadil z vso silo nož v vrat, da je rezilo presekalo odvodnico in prodrlo ^o pljuč. Nato se je brez besed vrnil v hišo. Fantje so obstali okameneli. ko je šinil Dolarju curek vroče krvi iz vratu. Ranjenec se je zgrudil m v nekaj minutah izdihnil. Ubnalec s» je potem še povrnil iz hiše ter grozil fantom, ki so nosili mrtveca, snet z n^žem. nato pa so mu fantje vzeli mori'no orožje. Kmalu so
či leže povsod, kotel za varjenje piva, ognji« šča, peči za peko, nekakšno kolo in napo« sled zgoraj parna, kjer leži vsakovrstna na« vlaka, starine in druga ropotija. Tu so se šle lahko podgane skrivalnice, tekale so med stenami sem in ajt, skakale čez zaboje, omare in okrajke, da je ropotalo in treska« lt> po vsej hiši. Tu so se lahko tudi prete« pale ali pa so v miru in pokoju gradile svo« ja gnezda. Tako podstrešje je za vse mogo« če reči uporabno. Tu so imele veselice in po« svetovanja, tu so se med seboj klale, če niso imele nobenega pametnejšega opravka.
Sneženka se je splazila kar naravnost po stopnicah, ki drže na podstrešje, in Sivka ji je za petami sledila. Tako tiho, tiho sta stopali, tako mehko sta postavljali šapice, kakor bi bile obute v šolne iz klobučevine.
Bums! — je zadonelo nad njima; v ste« nah se je začulo. glodanje in med deskami in tramovi je bilo dirkanje in vrvenje, bums, bums! Slama in papir sta šumela in praske« tala, in v nekem kotu pa je neprestano čiv« kalo in žvrgolelo.
Toda čim hujši je bil ropet, tem oprezne« je sta se plazili Sneženka in Sivka dalje. Stiskali sta se k tlom in se delali tako maj« hni in nizki, kolikor sta mogli, — naposled pa sta se zmuznila kakor dve kači skozi luk« njo na podstrešje. Tam se je skrila vsaka za svoj zaboj in prežeče iztegnila vrat.
Sivka je videla v svojem življenju že ofoi« lo podgan, toda toliko skupaj kakor tu, jih ni še nikjer srečala. Kar v kopicah so teka« le po podstrešju, lezle vzdolž ob stenah in plesale po kotih. Nekatere izmed njih so stale pokoncu kakor veverice in držale sprednje noge ob gobčkih, kakor bi z nji«
prišli orožniki, ki so ga aretirali. Z Dolarjem eta si bila vedno dobra in napadel ga je čisto brez vsakega vzroka. Edini povod je bila nesrečna šmarniea, katere se je napil.
*	Pokol pri stiskanju sadja. Pri nekem posestniku v Vukovskem vrhu pri Jarenini so stiskali sadje. Navzočnih je bilo več posestnikov in njih sinov. V razgovoru o neki pešpoti je prišlo med navzočimi do prepira in naposled pretepa. Po glavah so padala polena in udarjale sekire. S smrtnonevarnimi poškodbami so obležali na bojišču posestnik Ka-rol Dajčer, njegov oče Franc Dajčer in posestnik Klim. Iz bitke je odneslo lažje poškodbe tudi več drugih. Orožniki imajo zdaj zadevo v rokah.
*	Namesto zajca obstrelil človeka. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil večji lov. Pri lovu pa se je pripetila usodna nesreča. Neki lovec je namreč naperil puško proti bežečemu zajcu in po nesrečnem naključju so zrna zadela mariborskega mesarja Srečka Markolta. Zrna so se zarila globoko v jezik. Prepeljali so ga v mariborsko splošno bo'nišn;co, kjer so mu odstranili šibre iz jezika. Mož bo okreval.
*	Morilec gluhoneme deklice izročen sodišču. Zagrebška policija je izročila sodišču sprevodnika Cvijo, ki je v vlaku umoril gluhonemo deklico Katico Srečecovo. Morilec še vedno zatrjuje, da je izvršil svoj zločin v veliki razbuirjnosti, ker je deklica vrgla proti njemu nekakšen oster predmet, ko jo je nagnal iz kupeja TI. razreda. Odločno zanika, da bi ga bila vodili pohotni nagibi. Material, ki ga je policija zbrala proti njemu, pa govori seveda drugače.
*	Osleparjen splavar. Aprila je prispel v Maribor splavar Ivan Gričnik in se seznanil s 36-letno branjevko Antonijo Petkovo. Ko se je Gričnik naslednjega dne zbudil, je opazil, da mu je zmanjkal ves denar, ki ga je imel pri sebi. Tatvine je takoj osumil 'Svojo novo znanko, ki pa ni hotela o tem ničesar vedeti. Mali senat jo je te dni obsodil na 4 mesece in 15 dni strogega zanora.
*	Velikopotezen tat. Nedavno je kraniska policija aretirala brezposelnega natakarja Ignacija Razingerja, ki ima na vesti več tatvin in sleparstev. Raainsrer, ki je po rodu z Jesenic, je 2. t. m. prišel iz Ljubljane v Kranj, kjer je oplenil več trgovin. Posluževal se je
mi jedle, druge pa so stale na zadnjih no« gaK in lovile vrv, ki je bingljala od stropa. Dve sta se trudili z ovčjo kožo in jo tako težko vlekli, da sta se morali po trebuhu pomikati dalje. Ena je privalila prazno, okroglo škatlo za presno maslo; šla je po d^h nogah in z drugima dvema je potiska« la škatlo dalje, kar so ji dale moči. Ena je spet kazala svoje umetnije v plezanju po vrvi ali tako nekako. Plesala je po naslonilu starega stola in še malo se ji ni vrtelo v glavi. Druga je spet igrala tesarja, ker je ža« gala in skoblala mogočen tram Skoraj vse so bile velike in debele, da bi se človek kar zgrozil. Najdebelejši pa je bil tesar. Njegov hrbet je bil tako širok kakor hrbet šest« tedenskega psa, in iveri, ki jih je klal, so bile debele kakor užigalice.
»Tu ostatni,« je šepnila Sneženka, »po« tem se bom splazila zadaj na drugo stran in dobila jih bova v sredo!«
Kakor jegulja se je zvila med nekaj ve« likih sodov in brez šuma izginila v temi.
Sivki se je zdelo, da je poteklo neizmerno dolgo, preden je prišla Sneženka tja, ka« mor je bila namenjena.
Neprestano je strmela v tesarja in ga me« rila od glave do repa.
»Zaradi mene si lahko močan, kolikor hočeš biti,« si je mislila, »ne bojim se te pa prav nič!«
Podgana s škatlo za presno maslo je za« šla med kup opeke in ni mogla niti za korak dalje, čeprav se je trudila, da bi odrinila opeko in popravila pot. Tisti, ki je imela ovčjo kožo, ni šlo tudi nič bolje. Priš'o ji je sicer več podgan na pomoč, toda vsaka je vlekla na svojo stran. Najpametnejša
pri tem stare zvijače, da je pri nakupovanju blaga izmikal razno perilo in ga skrival pod suknjo z dvojno podlogo. Pri aretaciji so našli pri njem 36 parov svilenih ženskih nogavic, tri srajce in 107 razglednic. Vse te predmete so lastniki dobili nazaj. Poleg tega so našli v podlogi suknjiča še 2000 dinarjev v bankovcih. Ta denar izhaja od izkupička prodanega blaga, ki ga je nakradel na isti način pri mnogih ljubljanskih tvrdkah.
*	Zagoneten umor pri Lendavi. Nedaleč od Lendave so našli umorjenega posestnika in železničarskega delavca Jožefa Kepeta iz Gabcrja. Umor se zgodil v nedeljo ponoči, ko se je vračal iz svojega vinograda. Orož« niki so na delu, da razkrijejo zločin.
*	Uboj brez vzroka. V nedeljo ponoči se je vračala večja družba iz nekega tako zva« nega črnega vinotoča v Brezjah. Pred dru« žbo sta šla 231etni Jože Mlakar iz Hošnice in 21letni Alojzij Špec iz Križeče vasi. Nacn« krat pa je Mlakar brez vsakega vzroka po« tegnil dolg kuhinjski nož in ga zabodel Spe« cu na levo stran prsi Spec se je zgrudil in čez nekaj minut izdihnil. Sirovi ubijalec, ki ie imel že mnogo opravka z oblastvi, je pri za« sFšanju dejal: »Kar sem naredil, sem nare« dil«.
Pretep ob grobu. Na pokopališču pri Sv. Martinu pri Vurbergu je prišlo ob grobu pokojne Ivanke Grušovnikove do dejanskega spopada- Obležala sta s poškodbami 16 letni Alojzij Lovrenčič in 171etni Ježe Senekovič-Pri tem je napadalec poškodoval tudli spomenik na omenjenem grobu in se bo tudi zaradi tega moral zagovarjati.
sfs Prostovoljni zapor starega čudaka. Nekoliko slaboumni 75-letni preužitkar Anton Grajf iz Stražgojncev pri Cirkovcah se je že pred tedni zaprl v svojo izbo in ne pusti nikogar bliizu Prej se je dobro založili s oiiačo ter postavil v sobo sod. ki drži okrog "300 litrov vima. Poleg vina uživa samo kruh. ki mu ga mora ■sin dajati sikozi okno. Čudak se niitd za trenutek ne gane iz izbe iz katere se širi silen smrad. Ker je umobolen. bi ga moraili vzeti v varstvo sorodniki.
sj: Iz vlaka je padla. Te dni zjutraj so biili reševalci pozvani na glavno postajo v Ljubljani, kamor je bila z goreniskim vlakom pri. peljana 22-letna Marija Tavčarjeva iz Labiine, občima Cerkno, pristojna v Italijo. Peljala se
med njimi je bila tista, ki je sedla na sredo kože in jo začela glodati. Pustila je, da so jo štiri druge vlekle sem in tja in se ni prav nič menila za vse njihove napore. Kolikor je mogla, se je najedla kože, druge je pa pustila, da so se prepirale in kričale . . .
Zdajci je opazila Sivka dve lesketajoči se piki na drugem koncu podstrešja. Prav te« daj je tudi podgana na stolovem naslonilu presunljivo zažvižgala in telebnila na tla. To je moral biti znak za nevarnost, kajti, ena, dve, tri, je podstrešje oživelo. Po ko« tih je kar mrgolelo podgan, z vseh robov so skakale, pa niso mogle odkriti "'oiih lu« kenj.
Nekatere so hotele iti sem, druge tja. Ena je zlezla pod star, razgrizen časnik, druga se je skrila v razbit vrč. In nekaj jih je brez glave skakalo sem in tja in niso ve« dele ne kod ne kam . . .
Toda preden je še mogla katera izmed njih uiti, je skočilo nekaj velikega belega v sredo med nje.
»Rsk!« se je culo. »Rsk! Rsk!«
Sneženka je začela lov. Treščila je v sre« do trope, udarila s šapo tu, ugriznila tam in delala tako dolge skoke, da je b la povsod hkratu. Nič ni podganam pomagalo, da so se poskušale pred njo skriti. Sneženkine ve« like, zelene cči so vse videle. Zk! je švignila njena šapa skozi časnik in zadela pod njim skrito podgano naravnost na tilnik, in čop! si je ulovila drugo iz vrča.
(Dalje prihonjič).
je v Ljubljano k zobozdravniku, iz nepojasnjenega vzroka je pa pri Škofji Loki padla iz drvečega vlaka in se nevarno pobila po glavi ter si tudi nalomila desnico- Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico.
Po petih mesecih najdena. 29. maja je brez sledu izginila 75-letma posestni ca Helena Toimčeva iz Gozda nad Tržičem. Za staro ženo so poizvedovali na vse strani in jo iskali povsod, kamor je zahajala, vendar je-niso našli. Zato so domnevali, da se je najbrž smrtno ponesrečila ali pa je morda postala žrtev ziloči-na. Predzadnji ponedeljek popoldne so pa v gozdu na Kriški gori našli domačini razpadlo žensko truplo, ki se ga je držalo še nekaj cunj, po katerih so spoznali, da gre za pogre. šano Heleno Tomčevo. Ugotovili so, da je takrat žena v gozdu nesrečno padla in se najbrž taiko poškodovala, da se ni mogla več dvigniti. Ker ni bilo pomoči, je nesreonica najbrž od lakote umrla-
Vlak je povozil očeta dveh otrok- Na železniškem prelazu nad Zgornjimi Dupljami in Zadrago se je pred dnevi pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 34-letni čevljar Zupan iz Spodnjih Dupelj. 31. oktobra dopoldne se je peljal na kolesu proti Zadragi, ho-teč v Retnje, kjer je hotel pomeriti čevlje-Prav ko je vozil čez železniško progo, je pri-hiitel tržičan, ki je kolesarja podrl in ga Vlekel s kolesom vred 26 m daleč po progi. Zupanu je prebilo lobanjo, hudo poškodovan je bil tudi po telesu in je nekaj .minut po nesreči izdihnil. Pokojni Zupan je bil marljiv čevljar, ki je vzorno skrbel za ženo in dva otroka. Z nesrečno rodbino sočustvujejo vsi vaščani.
Auto je ubil vola- Nedavno zvečer je gnal trgovec Tem« Jakob iz Lamišč pri Šmarju skozi Višnjo goro več volov. Ko je prišla čreda do Hudega klanca pod Peščeniikom. je pri-voz-iil nasproti tovorni avto g*. Viktorja Burni, ka iz Trebnja. Šofer je takoj zgrabil za zavoro, da bi preprečil nesrečo, toda zavora se je zaradi brzine in prevelikega klanca utrgala im avto se je zaletel v voa, ki se ni moge pravočasno umakniti. Udarec je bil silen. Volu je odbilo en rog im mu razklenilo križ. Tudi avto je bil tako poškodovan, da ni mogel nadaljevati svoje vožnje, temveč ga je maral odpeljati trgovec Simčič iz Stične s svojim tovornim avtomobilom v mehanično delavnico v Stiono. Ranjena živ^l pa je tako obupno tulila da, se je razlegalo prav v Višnjo goro. Ker ni preostajalo drugo, je" prišel mesar in žival zaklal- Ze desetletja se pripravljajo, da bodo tu cesto prestavili, lani so inženjerji že trasi-rali novo progo, vendar pa do izvršitve mi prišlo-
% Zaradi požiga lastne hiše sta se morala
zagovarjati pred mariborskim malim senatom 67-letna Marija Regvartova in njen 32-letni sin Matevž iz Stanošincev. Obtožena sta, da sta v noči na 24. oktobra lani zažgala lastno hišo, ki je bila zavarovana za 24 000 Din. Hiša je prišla na dražbo in je zgorela tik v moči pred dnevom dražbe- Mali senat pa se ni mogel prepričati o krivdi in ju je oprostil. Pač pa je biil Matevž Regvart obsojen na osem me secev strogega zapora, ker je pri plačilu zavarovalne vsote izvršil neko predrugačenje zneska na poštni nakaznici.
;!; Vlom v železniško skladišče. Nedavno ponoči je bino vlomljeno v železniško skladišče na postaji v Mcškajncih. Tatovi so štrli vrata in odnesli zaboj s 40 kg cikorije, ki je bila last trgovca Mik!a Vladimira od Sv. Marjete. Razširi tega. so odnesli tudi mnogo špecerijskega blaga, ki je bilo last železniškega uslužbenca Plohla Avgusta. Blago'je dospelo iz Maribora in je bilo čez noč spravljeno v skladišču. Pastirji so naslednjega dne nedaleč od postaje našli razbiti zaboj in razit rešeno ciko-rijo, v nekem grmovju pa tri papirnate zavitke s pšemičnim in koruznim z d robom in zavitek sladkorja- Vlomilci so stikali tudi po predalih pisalne mize za denarjem, ki pa ga niso našli. Vlomilce zasledujejo orožniki.
Samomor 11 letnega dečka V čači vasi bMiziu Rogaške Slatine je predzadnji' ponedeljek ušla krava 11-letnemu Viktorju Č. v so-
Bedno ozimino, zaradi č^s&r jo je potem začelo nevarno napenjati. Deček se zaradi tega ni upal k strogi materi in je iz strahu pred kaznijo segel po vrvi i nse obesil na slivo "nedaleč od doma.
•J: Vsa domačija v plamenih. Iz neznanega Vzroka je predzadnji torek zvečer začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Stranjšaka, posestnika v Zbigovcih pri Gornji Radgoni Vsi domači so bili odsotni od doma in zapo-Bljeni pri sosedu- Ker je bilo gospodarsko poslopje 3 hišo pod eno streho, in to slamnato, je ogenj zajel vse. Na kraj nesreče so prihiteli gorn ieradgansfci gasilci z motorno brizgalno in udarila z roko po glavi, da se je zgrudila ne-dobivati vodo iz oddaljenega ribnika soseda Martina Ritonje. je gašenje v redu funkcioniralo in je gasilcem uspelo rešiti vsaj stanovanjske sobe hiše. Škoda je tem občutnejša, ker je imel posestnik Stranjšak shranjene na podstrešju hiše vse letošnje pridelke. Zgradbi Bta bili zavarovani le za majhen znesek-
Soseda je usmrtil. Pred malim senatom Okrožnega sodišča v Cel ti se je zagovarjal 24 letni oženjeni posestnik Framc Osek iz Cerov-ca pri Rogaški Slatini zaradi uboja. Dne 11-oktobra ponoči je Osefcov sosed Franc Kores ustavil Osekovo ženo Julijano, ko je Ma po Koresovem svetu. Rekel ji je, da ne sme hoditi po njegovem zemljišču, ter jo sunil v prsi in udaril z roko po glavi, da Sie zgrudila neza-zavestna. Osekova je poklicala na pomoč svojega moža. Franc Osek je prišel s koso v roki in stopil h Koresu. Ko je Kores vprašali Oseka: »Kaj boš napravil?«, je Osek s peto kose udaril Koresa po glavi ta mu preklal lobanjo. Kores je tri ure pozneje izdihnil zaradi krvavitve možganov. Osek je priznal svoje dejanje-izjavil pa je. da ni iimel namena Koresa usmrtiti. Osek je bil obsojen na tri leta rotorje, izgubo častnih pravic za dobo treh let ta na plačilo 800 Din povprečntoe, stroškov kazenskega postopanja ta odškodnine Korenov! rodbina za zdravnika ta za pogreb.
# Zločinski napad na orožnika. Službujoči orožnik, ki je spremljal vlak iz Kočevja do Grosuiplja, bd bdi skoro postal predzadnjo nedeljo žrtev zavratnega napada. Ko se je vlak ustavil na postaji Zlebiču, j eorožnik izstopil, ko je hotel -spet stopiti v vlak, je slišal za svojim hrbtom klic: »Ti si tisto, ki si me ovadil!« V trenutku se orožnik ni niti zavedel, komu bo bile te besede namenjene, naenkrat pa sta ga od zadaj prijeli dve močni roki ta ga hoteli potisniti pod kolesa vlaka, ki se je že začel premikati. V smrtnem strahu je orožnik dvakrat sunil proti napadalcu, ki je zadet malo popustil, a mu je potem še nekdo priskočil na pomoč in sta potem dva napadalca spet suvala orožnika pod vlak. Orožniku je v zad-niem trenutku priskočil na pomoč sprevodnik-ki je opazil, kaj se dogaja. Enega napadalca je sunfl v stran, drugega pa se je bil medtem orožnik že sam osvobodil. Potem sta napadalca pobegnila a so ju orožniki že drugi dan izsledili v okolici Ribnice.
Blaznikova «Velika Pratika» za leto 1936 je
izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Bla-Bnika nasl. Ljubljana, Breg 10 In v vseh večjih trgovinah. Ta nas najstarejši slovenski koledar je res praktičen tn zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike «Poklon Modrih>.
* Po strašni smrti mladega ciganu. Te dni so v Škofji Loki položili v grob, ki je umrl zaradi udarcev mestnega stražnika. Uvedena je najstrožja preiskava. Stražnika ki so ga orožniki aretirali, obsoja vsa jav« nost. Lenart Rajnhard je bil sicer na srcu bolan, smrt pa so izzvali mnogoštevilni okrutni udarci. Ugotovilo se je tudi, da na glavi ni bil poškodovan in da mu hrbtenica ni bila zlomljena, kakor so nekateri domne« vali.
+ Osumljen, da je ponarejal denar. Ko so te dni pri nekem želarju v Slavščini, občina Juršinci, prekrivali slamnato streho, so krovci naleteli na podstrešju na cel šop bankovcev. Ugotovili so takoj, da gre za ponarejen denar, zato so obvestili o rož«
nike y Juršincih. Orožniki so dognali, da gre za dva prav dobra izdelana tisočaka in za 16 napol izdelamn stotakov. Ker se je: mož zelo sumljivo vedel, so ga orožniki aretirali ter mu zaplenili njegov denar s ponarejenim bankovci vred in ga izročili sodišču.
ZDRAVSTVO
Rastline naše zdravje
Naše mamice kaj skrbno nabirajo kamil« ce, da imajo blažilo pri črevesnih težkočah njih samih in otročičev. Ob porobkih gred cveti po naših vrtovih tudi mak. Bližnji so» rodnik tega je eno najboljših zdravil in to« lažil človeštva. V orijentu — že v naši Ma« cedoniji — gojijo na debelo mak za pridobi« vanje opija. Opij je posušeni mlečni izcedek iz glavic zelenega maka. Iz opija izdelujejo čiščeni opij, ki sluzi za zdravilo pri hudih črevesnih tn živčnih boleznih. Opij je tudi sirovina, i i katere pridobivamo morfij, zdravilo, brez katerega si danes zdravniške vede sploh ne moremo misliti. Nele, da pri« čara morfij zbedenemu bolniku težko priča« kovani spanec, on je tudi zadnje tolažilo bolečin za neizlečljivo bolne, posebno na že« lodčnem raku.
Tudi več vrst lilij in njim pddobnih rast« lin nahajamo po naših vrtih. Zdravilni sta dve, namreč perunika (Iris) tudi napačno imenovana mečevka, ki je zgolj iz nemške Schwert«lilie povzeto, dočim je ime peruni« ko praslovansko, saj izvira naravnost od božanstva Slovanov Peruna. Njeno koreni« no uporabljajo za zobni prašek, zaradi pri« jetrfeiga duha po vijolicah Prav vsem mate« ram b« nemara znana vijolična korenina, ki jo dajejo malim otrokom, ko dobivajo zobe; žvečiti* Kakor vidite, nima ta takozvana vi« jolična* korenina nič opraviti z navadnimi vijolicami. Druga lilija, katero uporabljamo za zdravje, je bela lilija (iilium tandidum). Njene cvete namakamo v olju in uporablja« mo to olje za mazanje opeklin. Ko smo že pri opeklinah, naj omenim še najnavadnejšo rastlino našega gospodarstva, ki je najbolj« ši pripomoček pri opeklinah, to je krompir. Čim smo se opekli, narežemo ali še boljše nastržemo svežega krompirja in obložimo opečen ud žnjim. Po preteku nekaj minut, ko se krompir segreje, ga nadomestimo z drugim. Če smo hitro ravnali, nas po prete« ku dobre četrt ure tako nakladanje krom« pirja obvarje pred vsemi posledicami ope« klin. Krompir pa ni le zunanje zdravilo, temveč tudi kot notranje zdravilo nepre« cenljive vrednosti, saj se je že večkrat do« godilo, da so ga v ledenih puščavah Aljaske iskalci zlata dobesedno odtehtavali z zla« tom Kdor je črtal Londonovega: Krištofa Dimača naj ve, da je tisto o krompirju re« snica. V krajih z dolgotrajno zimo poide namreč pogosto vsa zelenjava ter se hrani« jo ljudje le z mesom in kruhom. Čim pa se človek dalje časa hrani s takimi enostran« skimi hranili, in mu manjka zelenjave, na« stopi bolezen, imenovana škorbut. Glavni znaki te bolezni so vnetje dlesni in gnojenje; kot posledica tega gnojenja se prično zobje majati in izpadejo. Bolnik popolnoma shira in za splošno oslabelostjo umrje. En sam krompir more takega bolnika rešiti pred smrtjo. Zdravilna snov, ki pride tukaj v poštev, spada k veliki skupini vitaminov. Tako imenujemo snovi, katerih sestave po« bliže še ne poznamo, pač pa vemo, da mo« rajo biti v naši hrani, sicer nastopijo hude bolezni. V našem vrtu imamo še dvoje dru« gih rastlin vitaminonoscev. To je na primer korenje. Za različne kraste je kaj navadno ljudsko zdravilo nastrgano korenje, zmeša« no s smetano. Zanimivo je, da rabijo zdrav« niki za razne kožne bolezni ribje olje, ki vsebuje iste vrste vitaminov kakor korenje. Pa tudi za notranjo uporabo je prav izbor« no zdravilo. Sok, ki ga iztisnemo iz nastrga« nega korenja, vkuhamo prav kakor malino« vec, katerega hranimo v dobro zaprtih ste« klenicah. Za male otroke in rekonvalescen« te po hudih boleznih je ta sok eno najbolj«
ših krepil. Druga rastlina, ki obiluje na vi« taminih v,našem vrtu je paradižnik. Poseb« no zadnja leta se je pri nas paradižnik tako udomačil, da bo kmalu zavzel prvo vlogo kot prikuha poleg krompirja.
Dvoje zeli bi še omenili, ki se vsiljujeta v vsak vrt, vendar sta pa prav dobri zdra« vili. To sta slak in plešec. Čaj iz slaka je prav ceneno, a dobro domače čistilno sred« stvo pri zapeki. Plešec pa je poznan in ce« njen zaradi svoje odlične lastnosti, da ustavlja krvavitve, od koderkoli si bodi. So enega gosta nadležnega imamo, ki sicer ne prestopi ponavadi našega vrta, temveč osta« ne v meji, oziroma v plotu, saj tvori marši« kje že plot zase, namreč kopriva. Kopriva, čeprav tako zaničevana in preganjana, je vendar le prav zdravilna rastlina. Njene ko« renine kot čaj skuhane uporabljajo s pri« dom za umivanje glave, njeni pekoči listi pa služijo revmatikom za sicer hudo, a učinko« vito zdravilo.
Slabokrvni bolniki kupujejo drago želez« no vino — ki jim pogosto pokvari zobe —, na spinačo pa pozabijo, ki ima našemu telesu vžitno železo. Pa še kar dvoje sort jo imamo: navadno in novozelandsko. Naj bi ne bila tako redko na naših mizah Painex« peler je priljubljeno mazilo zoper revmatič« ne bolečine. Redko kdo pa ve, da je glavna sestavina tega. hudega leka žgoča paprika.
Previdnost pri noši galoš
Rabo gumijastega obuvala mnogi zavračajo Baje pomehkuži človeka in je njegovemu zdravju škodljivo- Ti očitki niso brez podlage. Kdor je dolgo časa rabil takšno vrhnje obuvalo ta ga potem nenadno opusti, je lahko opazil da ga zdaj na mrzlih tleh zebe. medtem ko se to prej, ko gumijastega obuvala še ni poznal, ni dogajalo- Kdor nosi gumijaste čevlje le včasih, lahko ugotovi, da se mu noge pri tem bolj pote kakor sacer.
Gumijasto obuvalo ima torej svoje napake. Toda te se dado zelo omejiti tako da postanejo gumijasti čevlji pri pravilni rabi zdravju celo koristni. Čuvajo nam noge pred mrazom in Vlago ta so potem nujno potrebni vsema, ki so podvrženi prehladu. Ob mokrem vremenu se obutev zelo umaže ta velik del te umazanosti se potem navzlic vsemu čiščenju in brisanju prenese v stanovanjske im delovne prostore, kar gotovo ni brez pomena v zdrastvenem. ozira. Mnogi nosi jo gumijasto obutev prav ia tega razloga. Druge prednosti te obutve so nadalje te, da nam hoja telesa tako n« trese, da stopamo po gladkih tleh varneje in da jo končno tudi ropot pri hoji vse manjši, česar nam tudi ni treba prezirati.
Potrebno pa je. da gumijasto obuvalo nosimo pravilno, zlasti le v vlažnem vremenu. Pod nobenim pogojem ga - tudi ne smemo nositi v sobah ali zakritih ta toplejših prostorih, ker nam potem preveč zadržuje toploto v nogah. Ob vlažnem toplem vremenu, ko se nam je tega zadržavanja telesne toplote bati že r naprej, moramo v galošah nositi lahke čevlje ta nogavice. Tudi ostale nege nog ne smemo pozabiti, kajti gumijasta obutev je vendar!« samo pripomoček za silo-
Naposled še eno opazko: Galcše moramo tudi znotraj vedno čistiti da nam izpolnijo tudi v pogledu snage zdravstveno nalogo-
NAŠI NA TUJEM
Novice iz naših ameriških kolonij
CSeveland, Oktobra
Možganska kap je zadela v Chicagu JosA-I pino černivčevo, staro 43-let, po rodu Ljubljančanko- V Amerilki zapušča moža in sina, v Južna Ameriki eno seatro, v domačeim kraju pa brata in sestro.
V	Clevelandu je umrla Frančiška Kapudji-jeva, rojena Rusova, stara 79 let., dotma ia Travnika pri Loškem potoku na Dolenjskem,
V	Deolu se je smrtno ponesrečil sin re-stavraterja Anton Znidairšič. Njegov oče j®
doma iz Male vasi pri Dobrem polju. Avto, s katerim se je vazi mladi Znidkršič s svojo ženo in neko bolničarko, mu je zdrčal s ceste, in se trikrat prevrnil- Žnidaršdč je obležal mrtev, njegova žena je bila lahko, bolničarka pa hudo ranjena.
V Clevelandu je umrl Jainez Brani sel j, star 49 let, doma iz Nove vasi pri Cerknici- ,
lz Morla (Nemčija) nam pišejo: Naše Jugoslovensko narodno delavsko društvo je proslavilo 13. oktobra KMettroo ^Itsvoja, Proslava je lepo uspelia. G. generalnega konzula, ki je bil službeno zadržan, je za* stopal izseljenski komisar g. Samec in pre« bral pismo g. generalnega konzula s čestit« kami. Obenem nam je izročil tudi njegovo darilo. Iskrena hvala. Po govoru g. izseljen« skega komisarja nas je z jedrnatimi bese«-dami pozdravil predsednik zveze g. Pavel Bolha. Nadalje so nas obiskali pevski od« cek bratskega društva v Gladbecku, ki nam je lepo zapel več domačih pesmi, prvi pod« predsednik Centralne zveze jugoslovenskih delavskih društev v Nemčiji g. Dobršek s soprogo in glavni blagajnik zveze g. Šent« jure. Nadalje so se udeležili prireditve za« stopniki tukajšnjih nemških narodnosociali« stičnih organizacij,s čimer so pokazali, da so nam Jugosloveno.n zelo naklonjeni. — Rojaki, ki iz kateregakoli • razloga še zmeraj stojite ob strani, uvrstite se v ju« goslovenska narodna društva, ker le v teh vas bodo kot inozemce Nemci spoštovali. ■— Zimska pomožna akcija nemške narod« nosocialistične stranke se je tudi letos že začela. Podpore bodo deležni vsi, ki so po« trebni, ali so domačini ali inozemci.
BAN K A BARU C H
A, Rue Aubet, Pariš (9°) edpremlj- denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši rse bančne posle najkulamtneje. Poštni uradi » Belgiji, Franciji Holandiji in Luksemburgu sprejemajo" plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxel les; Francija: št 1117-94, Pariš; Holandija; šte» 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: št 5967, Lu-jtembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno ii-aše čekovne nakaznice.	56
DOPISI
ART1ČE. Gasilska četa iz Bukoška je pri« redila v Brežicah 3. t. m. v prostorih g. Grobuška tamburaško tekmo, katere so se udeležila društva iz Bukoška, Brežic, Artič in Rakovca. Diplomo kot prvo nagrado si je priborilo mlado tamburaško društvo »Sloga« iz Artič. Lepo izvajane točke so nam pokazale, kako vztrajni so naši artiški tamburaši. Z ljubeznijo do godbe so se mnogo večerov urili za nastop. Čestitamo!
čiščenje madežev
TOBAK.
Belo perilo, zlasti pa robce, operemo ka« kor po navadi, nato pa zdrgnemo madež z rumenjakom in s špiritom. Čez nekaj časa izperemo madež najprej s špiritom in potem še z vročo vodo, nazadnje ga pa z mrzlo vodo izplaknemo.
TRAVA.
.Bombaž. Izperemo ga s slano vodo.
Perilo (belo). Polijemo ga z vrelo vodo aH pa nakapamo na suh madež špirita in ga čez nekaj časa zdrgnemo.
Platno. Kakor pri perilu.
Svila, ^ladež izperemo z mešanico iz dveh delov bencola, enega dela špirita in enega dela salmiakovega cveta.
Volna. Suh madež zdrgnemo s špiritom ali pa z razredčenim salmiakovim cvetom.
VINO.	*
.. Bombaž. Madež operemo v topli milnici ali ga pa zdrgnemo f. razredčenim salmiako« vim cvetom.
Platno. Svež madež takoj potresemo s soljo in zdrgnemo z limono ali pa z razred« čeno citronovo kislino; če je pa madež star, ga izperemo z razredčenim salmiakovim cvetom.
Svila. Madež izperemo s toplo vodo in z žolčnim milom ali pa z razredčenim salmia« kovim cvetom. Barvasto svilo moramo na« zadnje še izplakniti z razredčeno raztopino cinove soli.
PETROLEJ.
Blago. Madež namažemo z magnezijo, prepojeno z bencinom, ali pa s kašo ben« cina in temeljne krede. Ko se ta mešanica posuši, blago skrtačimo.
Papir. Denemo ga med dva pivnika in ga z vročim likalnikom polikamo.
PIVO.
Bombaž. Madež izperemo z razredčenim špiritom in ga izplaknemo z mlačno vodo.
Platno. Operemo ga z mlačno vodo ali milnico, ali pa z mešanico špirita in vode (vsakega polovico).
Svila. Madež zdrgnemo s špiritom in vodo (vsakega polovico).
Volna. Madež spravimo iz bele volne z razredčenim salmiakovim cvetom, iz barva« ste volne pa z mlačno vodo in s špiritom (vsakega polovico).
Pri svili in pri volni moramo biti zelo previdni.Vzeti moramo vedno krpo iste bar« ve, potem pa pokriti z blagom iste barve in z narobne strani polikati. KRI.
Atlas. Na madež pritisnemo moker škrob počakamo, da se posuši, in .ga nato izkrta« čimo. Na isti način spravimo tudi kri iz ročnega dela, iz papirja, iz svile in iz ob« čutljivega blaga.
Bombaž. Operemo ga z mrzlo vodo ali,pa z milnico. Če je madež že star, pridenemo vodi oziroma milpici nekoliko sode.
Les. Madež namočimo z razredčeno solno kislino in ga izperemo nato s sodo in z vo« do.
Platno. Izperemo ga z mrzlo vodo ali pa z milnico.	i
Volna. Kakor pri bombažu.
LAK.
Sveže madeže izperemo s petrolejem ali pa s špiritom, stari madeži se pa največkrat sploh ne dajo več odpraviti.
MAST.
Mastne madeže razkrajajo bencin, bencol, eter, salmiakov cvet, terpentin, deloma tudi alkohol, in sicer v zvezi z magnezijo, s te« meljno kredo in s pivnikom ter s pomočjo Atlas. Svetel atlas zdrgnemo tako, kakor leže niti, s toplo vato, ki jo večkrat menja« mo, ali pa z vrečico, v kateri je vroč droban pesek. Temen atlas pa zdrgnemo najprej s terpentinom, ki smo ga razredčili z vodo, nato pa še s suho krpo atlasa.
Bombaž. Madež operemo z žolčnim mi« lom, z marsejskim milom ali pa z benco« lom, kateremu smo primešali nekoliko špi* rita in salmiakovega cveta.
Klobučina. Zdrgnemo jo z mešanico sal« miakovega cveta in špirita (vsakega polo« vico), v katero stresemo nekoliko kuhinjske soli.
Mikana volna (kamgarn). Madež izkrta« čimo z razredčenim salmiakovim cvetom ali pa z žolčnim milom (1 desetina na 9 desetin vode), izplaknemo s čisto vodo in polikamo z narobne strani.
Papir in lepenka. Madež zdrgnemo z mag« nezijo, prepojeno z bencinom, in blago na tistem mestu za nekaj ur ob težimo Lahko pa tudi denemo pod madež pivnik m madež zdrgnemo z vato, ki smo jo namočili v beri«
Icinu.	, C
Platno. Madež operemo z žolčnim milom ali z marsejskim milom ali z bencolom, ka«
teremu smo primešali malo špirita in salmi* akovega cveta, ali pa natresemo na obe strani madeža na debelo temeljne krede, po« ložimo platno med dva pivnika in ga z vro« čim likalnikom polikamo.
Senčnik (bel). Zdrgnemo ga z mlačno raz« topino pepelike, izplaknemo s čisto vodo in obrišemo z voljno krpo.
Steklo. Zdrgnemo ga z bencinom
Sukno. V vodi raztopimo nekoliko borak« sa in z mrzlo raztopino izkrtačimo madež. Tudi pri bombažu navedene pomočke lahko tu s pridom uporabljamo.
Svila. Madež namažemo z magnezijo, pre« pojeno z bencinom, in počakamo, da se po« suši, nakar jo izkrtačimo Lahko pa tudi ma« dež operemo z bencinom ali z etrom ali s salmiakovim cvetom ali pa namočimo s špi« ritom, nekoliko počakamo, nakar ga zdrgne« mo z rumenjakom in izplaknemo s čisto vo« do. Črno svilo pa zdrgnemo s črno volneno krpo, ki jo pomakamo v razredčen salmia« kov cvet (en del na devet delov vode) ali pa v črno kavo, in jo nato z narobne strani polikamo.
Tla (nepleskana). Namažemo jih s ter« pentinom, nato pa umijemo s sodo in z vro« čo milnico.
Usnje. Madež zdrgnemo z bencinom ali pa denemo nanj svileni papir in potegnemo po njem z vročim likalnikom ali pa denemo na usnje z bencinom prepojen pivnik in ga za nekaj časa obtežimo. Čevlje zdrgnemo z bencinom in jih namažemo potem s pasto takšne barve, kakršne so čevlji. Usnjene rokavice čistimo z bencinom, ali pa s ter« pentinom.
Volna. Temno volno snažimo tako kakor bombaž. Barvasto volno pa zdrgnemo z me« šanico iz štirih delov mila, desetih delov vo« de, enega dela salmiakovega cveta in neko« liko bencina. Lahko pa vzamemo tudi belo volneno krpo in zdrgnemo mastni madež z vročo krompirjevo moko.
Zamet. Madež zdrgnemo s terpentinom ali s terpentinovim špiritom proti dlačicam ali pa napolnimo platneno vrečico z drob« nim segretim peskom in zdrgnemo z njo madežv Stare madeže namočimo z etrom.
Listnica uredništva
Št. Andraž pri Velenju. Zadeva je nekoli« ko prehuda.
St. Jurij ob južni železnici. Dopisnica je brez podpisa. Vaše vprašanje ni zadosti jas« no, da bi vam mogli kaj odgovoriti.
ŽENSKI VESTNIK
ZA KUHINJO Goveje meso v salati. Kuhano goveje meso zreži na tanke plošče, ga popopraj, po potrebi osoli in pollij z oljem in kisom. Olja deni dva dela, kisa en deli. Meso premešaj in postavi na hladno, kjer naj stoji čez noč. Drugi dan pa zreži na tanke plošče olupljen paradižnik, tri Ona rezance) paprike, tri kuhane in shla-jene krompirje. Vse skupaj zmešaj z mesom, mala j še oflja in kisa. po potrebi še oisoli in popopraj. Naloži v sredino sklede, okoli pa kisle kumarice ali pa trdo skuhana in na štiri diele razrezana jajca.
Telečji golaž. Triče^rt kile telečjega mesa od pflečeta zreži na drobne kose. V kozi razbeli mast, na mast stresi tri žlice drobno zre. zane čebule in pol stroka stlačenega česna. Ko porumeni, stresi meso na čebulo, premešaj in pokrito praži ter večkrat premešaj- Ko se je meso porumenilo in je postala mast či1-•3ta, to je brez soka, posuj po mesu žtTičico sladke paprike, premešaj, osoli in zalij z vodo (tri decilitre) in pokrito duši do .mehkega. Sok golaža ne sme biti gogat, ampak naj bo lepo rdeč in okusen- Zraven daš vailjance, makarone in s lično.
Kipnik iz palačink. V loncu raztepi poldrugi deciliter mleka, eno jajce, sedem dek moke, štiri deke razpuščenega sirovega mašila in malo soli. Vse skupaj dobro žvrkljaj, da do-
bis prav redko tekoče testo. Iz testa speci kolikor moreš tenke palačinke. V loncu razpusti trd deke sirovega masla, primešaj tri deke moke in ko je moka popila maslo, zalij mešaje z mlekom (dva decilitra). Ko prevre, odstavi Se k topli kremi primešaj dve rebri na-ribane čokolade, dva rumenjaka in sneg dveh beljakov. S tem nadevom pomaži pečene palačinke. jih zvij in zloži v pomazano kozo ali pred ognjem varno skledo. Nato jih v pečici peci približno 20 minut. Pečene zloži na topel krožnik, potresi s sladkorjem in daj na mizo.
PRAKTIČNI NASVETI
čiščenje kopalne kadi. Kadar se kopaš in ko zapustiš vodo. da se odteka, kad takoj umij 3 krpo, da se je milnica, ki plava na vrhu, ne prime. Kad pomivaj toliko časa, da vsa voda odteče, pa bo mnogo manj dela in pritožb, kako hudo je kopalno kad držati čisto. Če se pa kad le zamaže, tedaj jo umij (če je emajlirana) z milom in vodo, kateri dodaš salmiaka. Na 10 litrov vode tri žlice sad. miaka. Če se naredijo po kadi umazani kolobarji, jilh zdrgni z octovo kislino (pazi na roke in obraz). Kadi ki so tudi znotraj preple-skane, odnosno lakirane, pa umijemo z vodio in soljo. Pest soli na tri litre vode. Kositraste (cinkaste) kadi umijemo tudi s soljo in vodo kakor pobarvane. Ali jih pa s salmiakom zdrgnemo in s čisto vodo oplahnemo in zbrišemo do suhega. V pobarvane ali kositraste kadi nalijemo najprej mrzle vode in potem dodamo še vroče vode. Drugače trpi od vroče vode barva, kositrasta kad pa postane krhka in prej preteče-
Police pri oknih moiaš večkrat umiti. Če so te police pobarvane, tedaj vzemi mlačne vode, kateri dodaš nekaj žlic salmiaka. Če si fcnela čez poletje rože na oknih, nastanejo pod rožami umazane lise. Da te lise odstraniš, umij polico z milom in z vodo, pomešano s salmiakom. Če to ne pomaga, pa posuj madeže s cigarnim ali cigaretnim pepelom. Drugi dan pometi pepel, polico pa zdrgni s krpo, ki si jo malo poškropila s petrolejem ali gorilnim špiritom, nato znriši še s suho krpo.
Belo pleskana vrata se od rok kaj hitro za-mažejo. Posebno še, če so otroci v hiši, puščajo po pohištvu polno prstnih odtisov- Da te madeže odstraniš, zmoči čisto krpo, jo ož-mii in pomoči v zmleto kredo in zdrgni madeže, potem umij še s čisto mlačno vodo in zbriši s suho krpo.
Če nosiš prstan, se včasih primeri, da ga ne moreš sneti s prsta, ker je prst morda malo otekel, včasih pa tudi od dela nabrekel. V tem primeru drži roke v mlačni vodi, prst dobro namili in z lahkoto boš spravila prstan dol. Pri delu prstan nositi sploh ni primerno. Prstan se hitro obrabi in razpraska, pa tudi žulje lahko dobiš od njega-
ZANIMIVOSTI
Bivši abesinski cesar v zlatih verigah
Vseh pripomočkov srednjeveškega in no* vodobnega ječarstva z električnimi svarilni« mi napravami, bodečo žico in izurjenimi psi čuvarji vred se poslužuje cesar Haile Se« lasi, da se zavaruje pred možem, ki se ga boji. To je Lidž Jasu, b'vši abesinski cesar in vnuk velikega abesinskega cesarja Me« nclika. Menelikova hči Zaudita, ki se je s pomočjo sedanjega cesarja polastila presto« la, ga je zavoljo slaboumnosti vrgla s pre« stola in zaprla.
Lidž Jasu šteje danes 30 let in je že 12 let ujetnik. Živi pod stalnim nadzorstvom v trdnjavi na strmi gori Gar,amulati pri Hararju, vendar so že davno pripravili vs^ potrebno, da bi ga v primeru, če bi se Ita« lijani preveč približali temu kraju, odvedli drugam. Prav zadnje dni so poročali, da se je to že zgodilo.
Roka Lidža Jasuja je z močno zlato verigo prikovana k roki čuvarja, kateremu so spo« ročili, da bo takoj ustreljen, če mu ujetnik zbeži. Znamenit vedeževalec, duhovnik Aba Hana, ki je zanesljiv Selasijev somišljenik, je vrhovni čuvar ujetnika, med tem ko stra« ži 300 do zob oboroženih mož noč in dan dohode do ječe. Bodeča žica z električnimi svarilnimi pripravami, visoke stene in psi obdajajo trdnjavo.
Po drugi strani pa je neguš Haile Selasi .zapovedal, da morajo ravnati z jetnikom spoštljivo. Aba Hana razpolaga lahko pro« sto s sredstvi cesarske, zakladnice, da ustre« že jetnikovim željam. .Vila v trdnjavi, v kateri živi Lidž Jasu, je krasno opremljena. Šampanjec-, slaščice, knjige, časniki, gramofon in klavir zabavajo Menelikovega vnuka Sprejema lahko tudi obiske, a vsak dan se sprehaja po trati na trdnjavskem dvorišču.
Rastlinstvo in živalstvo Abesinije
O podneblju v tistem delu Abesinije, kjer je zdaj italijanska severna armada, imajo v Evropa in Ameriki zmotne pojme- Splošno sodijo, da je tu neznansko vroče in tudi neznansko nezdravo, saj so sploh takega mnenja o Afriki. In zato prihajajo semkaj evropski časnikarji in drugi civilisti v opremi, katera kar ni uporabna za te kraje. — Seveda je na raz. merno majhni obrežni progi, vzdolž Rdečega morja, naravnost peklensko vroče. Ondi je ozračje vlažno in zatohlo, in čim se malo zganeš, si že ves prepoten. Tod more živeti le malo Evropcev-
Docela drugače pa je na širni abesinski planoti, kjer se obrobna gorovja prav iz doline dvigajo do 6000 in 8000 čevljev visoko. V su. hi dobi je podnebje enako španskemu. Ozračje je hladmo in poživljajoče — celo na opol. danskem soncu je takšno — in Evropci morejo biti tu prav tako oblečeni ko doma. Seveda je prav, da imaš tropsko čelado zoper navpično padajoče sončne žarke- Pet minut prej, preden sonce zatone, se ozračje tako ohladi, da je mrzlo, kar je nevarno radi pre. hlada, saj smo Evropci vajeni bolj enakomernega podnebja. Takoj ko se stemni, se je treba obleči v gorko suknjo in volneno jopo. Ponoči je treba pa troje volnenih plaht, da se segreješ v postelji. Ko sem spal v šotoru italijanske pehote v Adi Ugriju, me je tako zeb. lo, da sem se moral spet obleči in se pogrniti vrh plahte še s suknjo in šotorovino. Navzlic vsemu pa od mraza niti zaspati nisem mogel. A čez pol ure po sončnem vzhodu je bilo že tako vroče, da nisem mogel biti razoglav na soncu-
Novinci dobijo tako zvano gorsko bolezen, ker je planota tako visoka. Prve dni sem imel hude bolečine v glavi in krvavel sem iz nosu in grla. Zmeraj me je nekaj dušilo in če sem šel 100 metrov daleč, sem bil ves izčrpan. Ho_ ja po stopnicah je bila pravcata muka in večkrat sem moral počivati' V glavi mi je šumelo, čutil sem, kakor da mi hočejo oči planiti iz jamic. Čez teden dni pa sem se privadil, dasd me še danes sleherno gibanje izčrpa in me začne dušiiti v prsih Vse kaže, da se italijanski vojaki in delavci hitro privadijo temu podnebju in malokdaj dobijo gorsko bolezen. Videl sem jih na tisoče, ki so po osem ur na dan delali s krampom in z lopato, ko so gradili cesto, pa so bili povsem zdravi in čili.
J besinska plamcta ni rodovitna, le v dolinah je bujnejše rastlinstvo. Uspeva pa tenka, žica podobna trava, kakteje in nizko trnjevo drevje- Domačini se bavijo z živinorejo. Po nizkih dolinah pridelujejo duro, to je nekakšno proso, ki je poglavitna hrana Abesincev. Dura je podobna sirku. V Abesiniji uspeva tuck turščica.
X Kadilci so pred ljudožrci varni. Splošno
je mišljenje, da je pušenje zdravju škodljivo. Nasprotno pa je kajenje koristno v onilh krajih, kjer prebivajo ljudožrci. Ni se namreč treba kadilcem bati. da bi jih ljudožrci pojedli. Ni dolgo tega namreč, ko se je vrnil v Pariz slavni francoski raziskovalec ' in zdravnik De la Rue, ki je imel več predavanj, v katerih je razkril med drugim tudi to, da ljudožrci v nekih pokrajinah ne uživajo mesa belo-kcžcev, ki so strastni kadilci. Ljudožrci so namreč veliki sladkosnedega. in jim ne prija meso, ki ima duh po tobaku. Belokožci znajo to spretno izkoristiti in ;si, ki v teh predelih stanujejo, sdilno mnogo kadijo.
X Londonski trgovci z dekleti. Iz Londona je bilo zadnje čase ugrabljenih več mladih deklet, ne da bi mogla policija dognati, kdo jih je ugrabil. Golo naključje je omogočilo, da so prišli na sled premeteni družbi. Pred dobrim tednom je vodilo mlado lepo oblečeno dekle po ulicah za roko slepca. Na drugi strani ulice je zagledalo mlado damo, ki je čakala na avtobus. Stopila je k nji in jo prosila, naj spremi ubogega slepca do neke ulice, češ se je zelo mudi v nasprotno smer. Slepec se je krepko oprijel roke svoje nove spremljevalke. Nikar me tako ne stiskajte, je dejalo dekle, bodite brez skrbi, ne bom vas zapustila- Toda v naslednjem trenutku je začutila v lakti skelečo bolečino, kakor da jo je nekdo zbodel z iglo. In že se ji je začelo mračiti pred očmi. Z nasprotnega hodnika je prihitel lepo oblečen mladenič in vprašal sočutno: »Gospodična, ali je vam slabo? Če dovolite. vas odvedem domov v svojem avtomobilu«. Ne da bi čakal na njen odgovor, jo je prijel za drugo roko in jo potisnil v avto, stoječ tik ob hodniku. Toda dekle, ki še ni bilo povsem omamljeno, -se je začelo braniti in klicati na pcmoč. Prihiteli so redar im dva civilista- Slepec je tedaj naenkrat spregledal in s post reži ji vim mladeničem skočil v avto, ki je bil brez številke. Hitro sta se odpeljala. Policija je prepričana, da se ji je posrečilo odkriti način, kako love trgovci z dekleti svoje žrtve, ki jih pošiljajo v Južno Ameriko.
X Sprevodniki na kitajskih železnicah no« sijo zmerom s seboj tudi meter, da lahko merijo po potrebi višino otrok, ki se vozijo po železnici. Na Kitajskem se namreč voz« nina za otroke ne ravna po njih starosti, ampak po veliksti. Ta sistem je menda skoro bolj pravičen kakor evropski. Železnica je lahko oškodovan samo v primerih, če šo že starejši otroci zaostali v rasti.
X Namesto kralja kača. Siamski presto je kakor znano trenutno izpraznjen. Biv&i siamski kralj Praiadhibov je na Angleškem. Njegov mlajši nečak, zdaj novi siamski kralj, pa se vzgaja v nekem švicarskem zavodu. Kakor poroča londonsko časopisje, pa je te dni spet sedel nekdo na siamskem prestolu. Ko je namreč šla mimo prestola dvorska straža, je opazila na prestolu veliko kačo. Z nasajenimi puškami so pregnali kačo na ulico, po kateri se je baš premikal velik poročni sprevod. Nevesta se je tako prestrašila bHžajoče se velike kače, da je od strahu 'zbežala na eno stran, njen ženin pa je zginil na drugo stran ceste. V splošnem preplahu, ki je nastal, se je ves sprevod razbil in razletel. Počasi pa so se svat je zbrali na nevestinem domu. Zadnji se je pojavil ženin, ki je ves preplašen stopil v hišo. Ko ga je zagledal nevestin oče, se je približal ženinu, ga obrni! proti vratom, ga krepko brcnil in ea pognal skozi vrata z besedami: »Kdo bi maral ženina ki se boji kače!«
X Pivo v vodovodu. Te dni so slovesno otva.rjali v Kopenhagenu Dom inženjerjev, ki ga je zgradilo Društvo danskih inženjerjev. V tej hiši je mnogo tehničnih zanimivosti. Znanje in sposobnost danskih inženjerjev pa sta se pokazala na poseben način pri reševanju vprašanja, kako gasiti žejo obiskovalcev te palače. V danski državi ni vinogradov, niti vina. Vino se mora uvažati in je zelo drago, zaradi tega ga Danci le redko pijejo. S tem večjo vnemo pa segajo Danci po pivu in brez
nadaljnjega je mogoče trditi, da ne popijejo V »lavnem mestu strastnih pivopivcev, v Miln-chenu, nič več piva kakor v Kopenhagnu. In tukaj je vzrok, da so danski inženjerji poleg običajnega vodovoda zgradili še drugi vodovod, v katerega gredlo cevi po vseh nadstropjih in vseh prostorih ogromne hiše. Toda namesto vode se pretaka v teh ceveh pivo. Tako se je na svojevrsten način rešilo vprašanje, kako si bodo danski inženjerji tukaj težili svojo žejo e pivom, kajti ta vodovod je v zvezi z ogromnimi sodi piva v kletnih prostorih.
X Kaj je večnost. Poklicani možje so »e te na vse mogoče načine trudili, da bi svojim tjiudem vsaj malo dopovedali, kaj je večnost. Brez dvoma pa je res svojevrstna nastopna prispodoba, ki jo je sivojim ovčkam povedal neki zamorski duhovnik. »Bratje,« je govoril, »ako vzame vrabec pri New Yorku kapljico vode iz Atlantskega morja in poleti s to kapljico v kljunu preko vse Amerike do San Frančiška in jo tam spusti v Tiho morje; ako rJeti potem nazaj do New Yorka in spet vzame kapljico iz Atlantskega morja ter jo spet prenese v Tiho morje. Ako dela to brez pre-»tamka toliko časa, da izprazni Atlantsko morje in ga zlije v Tiho morje bi to trajalo neiizimeiino število let. Ampak potem bi bilo te zmerom le zgodnje jutro večnosti.
X V nekaterih deželah se ženijo manj in kje več. Neka mednarodna statistika poroča, da se je število porok v 1. 1933- zvišalo v primeri t 1. 1932. v nastopnih deželah: na Portugalskem za 1%, na Madžarskem in Poljskem za 1.3%, na Angleškem za 3 5%, v Holandiji za 6.1%, v Italiji za 6.7%, v Nemčiji pa za 37%. V Švici in Franciji je število oetalo neizmre-menjeno, v češkoslovaški pa se je zmanjšalo zaza 3°/«. Ogromno povišanje števila novih zakonov na Nemškem prihaja od tega, ker ©mogoča država z denarno pomočjo siromašnim ženskam, da se poročijo. V treh letih je država dala take podpore v več kakor v 365.000 primerih.
X Hrano uničujejo, ljudje pa stradajo-
Uradna statistika ameriškega statističnega urada nam kaže, koliko živil pom&čejo na eni strani proč, medtem ko trpe ljudje na drugi Htraini pomanjkanje. Te suhoparne številke povedo več, kakor cele knjige o pravem položaju na svetu in o tako zvanetm sodelovanju med narodi. Da se obdrže cene in iz drugih gospodarskih razlogov so pometali v Braziliji samo letos v marcu v morje 7,750.000 vreč kave, v Zedinjenih državah so pa v prvih treh mesecih tekočega leta pobili in uničili 6,200.000 svinj, 600.000 krav in 200.000 ton turščice- Krave so pobili zato. da bi ne padla cena masla. To meso in turščica bi zadostovala, da bi se preživljalo več mesecev vse prebivalstvo tako velike države, kakor je Francija. V Los Angelesu zlijejo vsak dan v morje 200.000 litrov mleka, na kalifornijski obali so pometali v avgustu v morje poldrag milijon pomaranč, na Floridi so pustili Bgniti maline na ozemlju 10.000 ha, na Ceylomu so pometali v morje 30-000 ton čaja. V Kanadi so sežgali v juliju 3.000 ton žita. v Indokini kurijo lokomotive skoro izključno s. riž®m, ki so ga uničili tako že nad 100.000 ton, na Kitajskem in Japonskem, kier je riž glavna l judska hrana pa umirajo milijoni l judi od lakote. Tudi v Indija je začela lakota strašno kositi. Koliko milijonov ljudi je na svetu, ki že dolga leta ndso jedli malin in pomaranč ali pili kave, koliko je siromakov, ki si nikoli ne morejo namazati kruha z maslom, toda v Ameriki so pobili 600.000 krav, da bi se maslo ne pocenrF.o.
X Stekleni vlaki. V Monakovem imajo železniški vagon, ki ga je polovica iz stekla, seveda takega, ki se me razbije. Iz tega vagona je krasen razgled. Stekleni vagon ima 64 sedežev HI razreda- Vagon ima električno kurjavo in vozi s hitrostjo 130 km na uro. Za »daj poskušajo vožnio samo z enim steklenim vagonom, a v delu jih je še več.
X Umetna volna. Zadnje dni so prihajala iz Rima poročila, po katerih je nekemu itali«
SRAJCE
M šport, veselice ln delo; dalje vse moško in žensko perilo iz platna, cefira, oksforda, batista, svile in Sifona kakor tudi toplo zimsko moško ln žensko triko perilo Vam nudi po zelo znižanih cenah
ftmimckL
Celje, it. 97
Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik, ki ga prejmete brezplačno! Kar ne odgovarja se zamenja ali vrne denar!
J
janskemu kemiku uspelo pridobiti iz mleka vlakna, ki se lahko enako predejo in tkejo, kakor volna, in imajo enake lastnosti in ena* ko odpornost, kakor prava volna medtem ko naj bi bili izdelovalni stroški znatno manjši. Neka tekstilna tvornica v Severni Italiji že z uspehom izdeluje tkanine iz take umetne volne. Kakor znano, se Italija močno pri« zadeva, da bi pri znanem pomanjkanju si« rovin nadomestila uvožene sirovine z do« ma izdelanimi umetnimi sirovinami. Če bo v resnici uspelo proizvajati iz kazeina (sir* nine) umetno vlakno z enakimi lastnostmi, kakor volna, potem se v tem pogledu odpi« rajo predoukciji take umetne volne velike možnosti. Italijanska produkcija mleka zna« ša na leto 42 milijonov hI, od tega se predela v razne mlečne proizvode 30 milijonov hI, tako da je odpadek posnetega mleka, ki vse« buje kazein, prav znaten in v veliki meri presega potrebo za produkcijo umetne vol« ne. Seveda pa se mora ta nova sirovina šele izkazati v praktični uporabi.
X Tajinstven telegraf. Slavni angleški raz« iskovalec Lawrence Green, dober poznavalec srednje Afrike, se je vrnil v Anglijo z dolgo« trajnejše ekspedicije, ki jo je podvzel pred« vsem zato, da bi razrešil zagonetko tam«ta« ma, s pomočjo katerega se sporazumevajo afriška plemena na ogromne razdalje. Kljub temu, da raziskovalec Green pozna več kot 12 afriških narečij, se mu ni posrečilo raz« vozljati zvočnega tam«tama, ki ga razumejo skoraj vsa plemena. V svojih raziskovanjih je samo izvedel, da se bobnarji tega posla učijo že izza mladih let ter so v tej zvočni signalizaciji tako vešči, da umejo izvabiti ;z posebnih bobnov zvoke, ki popolnoma sličijo človeškemu glasu. Dasi je v Afriki nad 600 različnih narečij, je vendar čudno, da to zvočno signalizacijo tam«tama razumejo vsa afriška plemena. Naglica sporazumevanja je domala tako dobro kakor pri telegrafu in te« lefonu.
X Kako se zdravijo Abesinci- Pravemu Abesincu zadostujejo za obrambo proti bolez-irm domači pedarji in različni stekleni in ko-vioasti amuleti. Včasih rabijo za zdravilo tudi različne dlele živalskih teles- Kačja koža varuj« Abesinca pred revmaitizmom in zobo-bolom. Posušen petelinov greben preprečuje gnojenje ran. Najvažnejšo Vlogo v abesin-stoem zdravilstvu pa ima kravja gnoj. Če napade Abesinca malarija, ga polože na tla in pokrijejo z gnojem. V mnogih primerih ta reč pomaga. Če ni mogoče takoj dognati bolezni, Se zdravijo Abesinci najprej z obžiga-njam. Bolno mesto, tudi na obrazu, obžgo z razbeljenimi železntnii paličicami. Koža se pri tem obžge, da ostanejo Človeku globoke brazgotine. Seveda čuti bolnik silne bolečine in na prvotne, ki jih povzroča bolezen, sploh pozabi- Večkrat se tudi pripeti, da za hudimi opeklinami umre ali T>a dobi za^trunljenie krvi. V mnogih krajih Abesu.iije zdravijo odprte rane
zelo •spretno. Niitl nitke niti igle ne osmažijo, toda uspeh je presenetljiv. Za razkuženje rabijo pred operacijo in po njej rdeč poper, ki silno peče- Bolnik škriplje z zobmi, ko mu tlačijo poper v rano. Rdeči poper je tudi najprih ljubi jetnejša začimba, ki človeku povsem sež-ge grlo, če ga ni vajen-
X Zrcalo In ženske. Vse kaže, da je bil ameriški ravnatelj ženske kaznilnice dr. Mor-ton dober poznavalec žensk. Kaznjenke nikoli niso mogle dovolj prehvaliti svojega ravnatelja. Dr. Morton je kazal redko razumevanje za žensko dušo, posebno za dušo trpeče ženske Prizadeval si je vedno, olajšati kaznenkam hudo usodo in zbuditi v njih upanje, da se bodo spet vrnile v mirno življenje, da postanejo spet enakovredne članice človeške družbe. Dr. Morton je zaslovel leta 1927-, ko je naslovil na ameriško pravosodno ministrstvo prošnjo, naj bi dovodMo kaznjenkam zrcala. Upam, je pisal v svoji prošnji, da bo ministrstvo priznalo, da ima zrcalo v življenju ženske važno vlogo. Mirno lahko trdim, da je za žensko življenje brez zrcala muka. Ministrstvo je ugodilo njegovi prošnji in v vsako celico je prišlo zrcalo. S tem se je kaznjenkam najbolj priljubil in ko je umrl. so ga vse ob jokav al e.
X Drobiž iz Abesinije- Prestolonaslednik Asfou, ki mu je Haile Selasie poveril vrhovno poveljstvo abesinskih čet, je v vsem cesar, stvu znan kot mož, ki se nikoli ne razburi- Ko so se Italijani pripravljali, da vpadejo iz Eritreje v Abesinijo, je abesinska poročevalca ■služba tako dobro delovala, da so v Addis Abebi natančno vedeli, kako so se premikale italijanske čete- Komaj je bilo deževne dobe konec, je prišlo v Addis Abebo sporočilo, da so se Italijani odpravili na mejo Abesinije. Prestolonaslednik Asfou je spal spanje pravičnega, ko je prišla ta vest, in njegov adju. tant mu je naglo javil: »Gospod, sovražnik se je premaknil k naši meji!« Asfou se je obrnil na drugo stran, rekoč: Reci mu, da sem se jaz tudi premaknil!« — Lani pozimi, ko nihče niti slutil ni. da bo nastala vojna, sta šla dva orjaška Abesinca. Habtemariam in Atho Baina. v trgovinskih zadevah v Arabijo. Ker 9e njune zadeve niso dale tako naglo rešiti, ju je septembra presenetilo povelje o mobilizaciji še v tuji deželi. Nemudno sta se odpravila domov v Abesinijo. a sta našla meio v gorah vzdolž Rdečega morja že vso zastraženo in zaprto. Vendar je brzojavni urad še deloval in brzojavila sta iz Džibutija negušu: »Ali želiš, o gospod, da Se javiva v Addis Abebi, ali pa kar tu napadeva sovražnika?«
X Zibelka, ki se sama ziblje. V Ameriki so izumili nekaj, kar bo za mlade matere, ki so svoje otroke razvadile, precejšnja olajšava: avtomatično zibelko Ob zibelki je mikrofon, ki sprejema kričanje detetovo in sorosti pri tem napravo, da se zibelka zagu« glja. Zibelka se potem guglje toliko časa, dokler otro kne preneha vekati.
NOVOST v prehrani naše dobe je: Mešanica domačih čajnih rastlin — NAJBOLJŠI NADOMESTEK ZA INOZEMSKE ČAJE. Po odobrenju Min. soc. in Nar. Zdravja od n. maja 1935. 1. S. br. 14.004. i— STAVLJA V PROMET: KMETIJSKA t>RUžBA r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
NAŠ CAJ
»NAŠ CAJ« za vse: ženske in moške za odraslo deco in majhne otroke. Je pravi družinski čaj Iz naših domačih čajnih zelišč. Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne ln ob vsaki drugI priliki. Vsi 30 zadovoljni, vsi ga hvalijo! »Naš CAJ« zahtevajte v vseh prodajalnah.
Zahtevajte brezplačni cenovnik:
Chrom anker ura, slična moderno gravirana Din 36.-
ista ura boljša Din 60.-
Ista ura
tenka Din 95.-
2 do 5 let garancije.
Ista ura bolj tenka, tetoča Ha 8 kam. > let garancije Din 160-
Hnfon Kiffman
Maribor, 143
Specijalist za boljše ure.
Budilka z enim zvoncem	Din 45 —
ista budilka prima.&let garancije Di i 60.—
Ista budilka z dvema zvoncema prima, 5 let garancije Din 76.—
BOLNI NA PLJUČIH!
TISOČI ŽE OZDRAVLJENI !
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti oreftran.ievanja
ki je Je marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga Nočno znojenje to kašelj prenehata, teža telesa se tviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
RESNI MOŽJE
zdravniške vede potrjujejo prednoet te moje metode im jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolj«.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, ii katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik samo
10.000 komadov za brezplačno
razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi VI prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
E R N S T PASTERNACK Berlin S. O. Michaelkirchplatz 13. Abt. Z 491
X Z letali na razbojnike. Ministrstvo za flnojeko v Mehiki je izdalo posebno službeno (poročilo o borbah z razbojniki v Jaliscou. V lem poročilu se navaja, da so deli 4. pehot-tlega bataljona in 38. konjiškega poilka pomagali letalski eskdrili pri zvzetju vrha Cerode Steza, ki ga je branilo več sito razbojnikov. iV urniku so razbojniki pustili 27 mrtvecev, |pa tudi mnogo konj. orožja in streliva. Vojaka je pri tej borbi izgubila 4 vojake, med ftjiimi enega oficirja, 8 vojakov je bilo laže ganjenih. V nadaljnjem preganjanju razboj* Mikov je vojska, podprta pri zasledovanju od letal našla več trupel. Računa se, da so razbojniki izgubili preko 50 ljudi.
Zastonj oožnia o Celje
Za zimo, za Miklavža in božič, rabi vsakdo raznega blaga. Zato je kot nalašč za nakup pripravnejše Celje, ker leži v sredi Slovenije.
Vozni listek kupite z lastnim denarjem, povrne se Vam pa najmanj enkrat in sicer ne v gotovini, ker je to po zakonu zabra-njeno, ampak v obliki cenenega nakupa v Trgovskem domu Stermecki, Celje.
Napravil sem zopet velike blagovne zaključke s tu- in inozemskimi tovarnarji po zelo ugodnih cenah. Blago pa lahko razpe-čam samo tedaj, če dobim odjemalce iz cele Dravske banovine. Zato sem nastavil cene tako nizko, da se že izplača vožnja iz Trbovelj, Velenja, Poljčan in vseh bližnjih postaj pri nakupu najmanj 30 do 100 Din; iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Ljutomera, Dravograda in vseh bližnjih postaj proti Celju pa pri nakupu 100 do 300 Din.
Pri nakupu se opozarja na sukno in kamgarn za moške suknje in obleke ter na čisto volneno blago za damske plaSče, kostume in obleke.
Nadalje dobite po nizkih cenah in v velikanski izberi razno pletenino, čevlje, perilo in konfekcijo iz lastne tovarne, odeje, platno, svilo, vso manufakturo, steklo, porcelan in tisoč drugih predmetov, potrebnih vsaki dobri gospodinji.
Potniške tarife vožnje v III. razredu v Celje:
Ljubljana Din 27, Zalog 24, Laze 22.50, Jevnica 21, Kresnice 19.50, Litija 18, Sava 15, Zagorje 13, Trbovlje 11.50, Zidani most 6.50, Rimske Toplice 5.50, Laško 3.
Dravograd 25.50, št. Janž 24, Slovenji-gradec 22.50, Turiška vas 21, Dovže 19.50, Mislinje 18, Gornji Dolič 16.50, Paka 13.50, Selo 12.50, Velenje 11.50, Šoštanj 10.50, Paška vas 8.50, Šmartno ob P. 7.50, Polzela 5.50, št. Peter 4.50, žalce 3, Petrovče 2.50.
Maribor Din 21, Hoče 18, Rače 16.50, Pragersko 15, Slov. Bistrica 13, Poljčane 10.50, Sladka gora 8.50, Ponikva 6, Gro-belno 4.50, Sv. Jurij 3.50, štore 1.50.
•Jamčim za solidno postrežbo ter se pripočam za obilen obisk
T5G0VSK! • DOM
krmctL
TOVARHA ■ PERltA • 111 • OStEK
URADNIK MODRIJAN"
Šef: »Ali smem vedeti, kam ste namenjeni?«
Uradnik: »K brivcu pojdem, obriti se moram, gosjod eetf.«
»Šes: Zdaj v uradnih urah?«
Uradnik: »Mar mi niso zrasle kocine tudi v uradnih urah?«
Moderna ljubezen.
Melhijor: »Verjemi mi, Špela, nagli tempo današnjega modernega ljubimkanja mi že preseda- Včasih si naravnost poželim staromodne ljubezni.«
Špela: »Dobro, poklicala bom svojo mater in te seznanila z njo . . .«
Ljubezniv zaročenec. Dušan: »Dušica, za tvoje oči in ustnice bi dal polovico svojega imetja.«
Vera: »Mi je zelo žal, toda moj oče mo ne bo dal v kosih, temveč vso al nič...«
MALI OGLASI
LJUDSKI ODRI
vprizarjajte igro s petjem: »Črna žena«. Pišite po njo na: Redenšek Ivan. Domžale.
ZA JESEN IN ZIMO
si lahko nabavite razno manufakt. blago po zelo nizki ceni. Isto dobite vsakovrstne pletenine lastnega proizvoda. Trg. Anton Savnig, škofja Loka.
POSESTVO
9 oralov, hiša in gospodarsko poslopje v Savinjski dolini ugodno proda Martin Sitar, Vrbje 63, Žalec.
ŽELIM KUPITI MLIN
na potoku. Kdor želi prodati, naj se javi na naslov: Franc Kos, Armeško št. 36, Rajhenburg.
POZOR MIZARJI
Napredni mizar uporablja samo patentirano po_ steljno. tračnico (Bettschiene) «Kako». — Prihrani si delo ln Cas Brez zadolbenja. Dobiva se v trgovinah z železnlno: Schneider & Verovšek, Stupica. Breznik, Erjavec Zal ta & Co., vsi v Ljubljani; Rok Arhar v št. Vidu; Omerza v Kranju; D. Rakuscb v Celju ln Andraschitz, Lotz v Maribor.	193
HUBERTUS
nepremofiljiv 250.— Din, otroški s kapuco 145.—• Din, trench-coath, impergniran, samo 420. Din, pumparce od 48,— naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14.
Naprodaj 9 dobro ohranjenih tamburaš« kih instrumentov po najnižji ceni. Vpr^šiti: Nova vas, Livadna ul. 3, Maribor.
NOVOST! Samo Din 98'—
Št. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Proof zapestna ura. točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica iz usm% Številčnica in kazalo osvetljena. (Radium)
Din 9 8«-.
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnin' , prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebrnine. Lastna pro toko 1 irana tovarna ur v Švlc»
HLSUTTNER. LJUBLJANA 6.