176. »evilka.                            -                      I LIMjiH, i loloto, 2. ngusta 1913.                                                        XLVI. Ielo.

»Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen:      »                v upravuištvu prejeman:
«do leto ...•••♦   K 24— I ćelo leto....   ,   .   .     K 22 —
pol leta   ......   #   .    m 12*— I pol leta   .......    . 11 —
fetrt leta     .   .   •   •  •   .    .   6*— I četrt leta*   ......    •    550
aa mesec    ••••••   m   2*— I na mesec    ••*•••   »   1*90
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo.
Vrtdntitroi KnmfloTa allet HS(v pri tik1 ju levo,) teltfon  ti 34.
Iskat« vsak dam *wt*r tevi«aUI m«4el|« la prozaik«.
Inserati veljajo:   petero«topna  petit  vrsta  za enkrat  po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih inserti jah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo ntročnine, reklamacije, inserati L t &,
to je administrativne stvari
^—   Posameina itortlka v«t)a 10 vtaarlev.   ——
Na pismena naročita hrez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Mar*4na tlskarna" toltton ftt «•.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                 za Nemčljo:
ćelo leto ..•••••   K 25*—     ćelo leto...               .   •   K 30*—
&/*£»•:::::: : xt^   »Amerik° ">™ ^««dežeie:
na mesec    ..«•«•    «   230     ćelo leto.......K 35.-«
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Opravalitvo (spodaj, dvorišče levo), Kmaflova ulica št 5, teUfon Št 83-
tla delu za mir.
D u n a j, 1. avgusta.
Poročila iz Bukarešte se glase optimistično. Vedrio znova se po-udarja, da so zastopniki balkanskih držav prožeti duha koncilijantnosti in zmernosti. Trdi se ćelo, da je prišlo vvčerajšnji neoficijalni konferenci med Venizelosom in Tončevom ćelo do zbližanja glede Kavale, ki se jo splošno smatra za najtežavnejšo točko mirovnih potajan?. Ako je to res, potem smejo pao tuđi največji skep-tiki opustiti svoje dvome in optimistična pričakovanja so povsem upra-vičena.
Zabeležili smo včeraj vest, da so se snoči pojavile med delegati težkoče, ki so položaj poslabšale. Vest temelji morda na dejstvu, da se romunski in bolgarski zastopniki na svojem prvem oficijalnem sestan-ku nišo mogli sporazumeti, kako na) poieče trasa nove bolgarsko - ro-munske meje. Druga fakta, ki bi upravičevala pesimistično naziranje, pa do sedaj se nišo znana. Pripom-niti je sicer, da se tuđi vest, kakor da bi prišlo radi Kavale med Bolgari in Grki do zbližanja. v dunajskih di-' plomatičnih krogih še ne potrjuiejo. Treba je torej počakati. Vseka-kor bi bilo prenagljeno že danes govoriti o tem uspehu mirovne konfe-rence, kakor je na drugi strani ne-; upravičeno Črnogledo prerokovanje. da priđe po preteku premirja zopet do novih bojev.
Šanse, ki jih navajajo optimisti, so te - le: Bolgari ja se nahaja voja-Ško. politično in gospodarsko v brez-upnem položaju. Vsak mirni dan. ki ga pridobi, je zanio dragocen. Bo!-garski državniki vedo, da zahteva zlasti notranji položaj, vso pozornost in energijo odgovornih faktorjev; v trenutku so notranje skrbi večje in nuinejše, kakor zunanje.
Ako je novi kabinet upal, da pridobi Romunijo na svojo stran, da ^klene ž njo separatni mir, da se po-rem tem ložje in uspešnejše postavi proti Srbiji in Grški, — se je ta na-deja izjalovila. Romunija se ni dala zavesti k enostranskemu postopanju,
ker se zaveda velikanskega pomena, vloge objektivnega posredovalca za ćelo svojo politično bodočnost. Mo-rebitna spekulacija na intervencijo velesil, zlasti pa na pomoć Avstrije proti Srbiji, se ni obnesla. Velesile vedno ocitneje poudarjajo načelo, da si naj balkanske države svoje za-deve same urede in kar se osobito Avstrije tiče, je ta vezana na svoje zaveznike, izmed katerih se Nemčija odkrito postavlja na grško stran, Italija pa vsako vmešavanje a priori odklanja.
Zalueve zaveznikov še sicer m-so oficijalno znane, vendar je skoraj gotovo, da z ozirom na velike uspe-he in žrtve zavezniških armad, nišo pretirane, in da se drže v okvirju principa balkanskega ravnotežja.
Obustavljenje sovražnosti na začetku konference, dokazuje, kako iskreno žele vse balkanske države ] miru. Ni verjetno, da bi se mogle so- j vražnosti obnoviti — bolgarska ar-mada je moralično silno deprimirana in materijalno slabo založena. Pa tuđi Srbi in Grki imajo največji interes, odposlati svoje vojaštvo z boji-šča. Grška armada je upehana, #ie-na ofenzivna sila omaguje. nadaljni napori in žrtve bi imeli lahko slabe posledice- Srbi so nosili največje breme, njihove izgube so strašne in kolera pobija neusmiljeno vsako na-vdušenje  za nadalievanje   vojne.
In končno: Bolgari vedo. da re-šijo Trakijo in Odrin le, ako sklenejo z ostalimi nasprotniki mir, si pridobe njihovo diplomatično podporo, morda tuđi dejansko. Pa tuđi evropske velesile bodo šle Boigarom raje na roke. kakor pa sedaj.
Optimisti zaključujejo: Morda je res, da pripravljaio bolgarski delegati še vsakovrstne intrige, res Je, da so brez izjeme srbofobi in šovinisti — toda dejstvom in okoliščinam se ne bodo mogli zoperstaviti in naj bi bili stokrat intransigentni. Sovražnosti se ne bodo obnovile,mir bo sko-raj podpisan.
Pesimisti priznavajo, da priđe težko do obnovljenja vojne. Opozar-jajo pa, da so že prva stvarna poga-janja pokazala, kako zamudi > bo delo konference. Akoravno vedo Bolgari, da Romunija ne odne< ;i od
trase, ki jo za bodočo mejo v Do-brudži zahteva, in akoravno je Bol-garija tozadevne romunske zahteve že svoječasno a priori akceptirala, se obojestranski zastopniki snoči nišo mogli sporazumeti. Trasiranje bolgarsko - romunske meje je napram ostalim malenkostna zadeva. Izračuna se lahko, koliko časa bodo trajala pogajanja o glavnih vprašanjih. Verjetno je sicer, da se premirje po preteku 5 dni obnovi, toda armade ostanejo v svojih pozicijah, si oddah-neio in pomorejo — kdo jamči, da se zopet ne zgodi tako, kakor takrat, ko se je pričela druga balkanska vojna. Bolgarski delegati so državniki najradikalnejšega šovinizma, njihov dosedanji nastop v Bukarešti je sum-ljivo koncilijanten, treba torej računati z raznimi manevri, ki groze kon-ferenco razbiti. Ziasti glede Kavale so nasprotstva dosedaj nepremostlji-va. In končno: ali je verjetno, da se kabinet, ki stoji popolnoma pod vph-vom takozvanih Makedobolgarov, kar lahko odloči, resignirati na Ma-kedonijo? Politika zavlačevanja je lahko uspešna, ako je oprta na moč-no armado. Ali ne trde Bolgari, da je jedro njihove vojske še zdravo in Čvrsto? Ali so se že res odrekli vsa-kemu upanju? Vesti iz Sofije kažejo, da ne.
Reci se mora. da so argumenti optimistov za enkrat silnejši, kakor pa skeptična razmotrivanja pesimr-stov- Iz Sofije javliajo. da se bolgarski ministrski predsednik z vso go-tovostjo nadeja skorajšnjega miru. Menimo pa, da bodo evropske velesile mirovno pogodbo v prilog Bolga-riji revidirale. To pomeni v prvi vrsti pač. da se Bolgarija svojega stanja zaveda in da se bo po tem ravnala. Skoraj se pokaže, kdo ima prav — optimisti, ali pesimisti.
Zmoge ali dg raži 7
IL
Prva potreba in zadeva jugosln-vanska je: etnografska rekreacija našega življa. Kdor količkaj pozna današnjo politiko, ve, kako se narodi nehojo za to ali ono peščico svojega
življa v tem ali onem kraju. Ni treba hoditi daleč:    Kaj delajo Romuni za Cincare v Makedoniji — gotovo ne zaradi njih samih, temveč radi opore, ki jo po njih dobivajo v Makedoniji    in na Balkanu sploh.    Kako se Nemci zavzemajo za najrnanjšo svojo kolonijo med Slovani,    ker vsaka pomenja  eno  stopnjo  naprej!    Jugo-slovani od prvega trenotka po prise-litvi na Balkan stremijo mrzlično po Solunu;    zanj se je pretakala   silna kri, ko še ni obstojala niti ena država iiiud Jugui>lovuni, ker Solun, pra-vijo je več vreden kakor vsa Makedonija, Sedaj je bil ugoden čas za to, da se pridobi Solun, ali vsaj vsa njegova okolica   za nas — in kaj se je zgodilo? Solun, ki v resnici po pre-bivalstvu ni grški, so brez truda in krvi dobili Grki, zraven pa velik teritorij    slovanski    od    Krupišta    do Seresa,kjer so samo mesta na pol grška, a ljudstvo je slovansko. Ta slovanski živelj bi Solun v   bolgarskih rokah sčasoma popolnoma   poslova-nil.   Ta ali oni se tolaži   zaradi tega gubitka, češ,   saj je tuđi mnogo Gr-kov v srbskem in bolgarskem ozem-Iju — in   tako   lahkega   srca preide preko   izgube Soluna,   ki je za vso Makedonijo življenskega pomena. S tako naivnostjo se vendar    ne kaže smisel za Jugoslovanstvo. — Ravno tako   prehajajo   nekateri na dnevni red glede izgube ozemlja od Derste-ra, Tutrakana, morda ćelo Ruščuka do Balčika ali ćelo Varne! Saj je do-sti Romunov na Bolgarskem in Srbskem! Kaj bi porekli Slovenci, ko bi se kdo    drugi tako igral z njihovimi rojaki na Koroškem    in Stajerskern in bagatelizoval važnost   Trsta   za Slovence?! — Za enkrat je zmaga Srbov kupljena s tako izgubo. Kako se naj to popravi? Bolgari, ki bi vse to za Jugoslovanstvo obdržali, četu-di se nekateri radi bahajo,   da nišo Jugoslovani, so sedaj preslabi, da bi si to nazaj pritvorili, a v prihodnosti bodo te pokrajine celotni deli Grške in Romunske, ker evropska diplomacija ne dopušča    amputiranja   posa-meznih držav, ker tako ljubomorno čuva »ravnovesje*.
Koliko ozemlja so izgubili Jugo-slovani tekom stoletij, koliko je Slo-
vanov poturčenih (Pomaki), pogrče-nih, poarbanašenih, to vse bi se brez te vojne dalo popraviti — sedaj je že nepopravljivo — in to je izguba Jo-goslovanska, izguba ne samo etnografska, temveč tuđi gospodarskd-trgovska in politična. Solun je pti-ček, ki nam je odletel iz pesti.
Druga jugoslovanska potreba je, da bi bili na svojem svoji. Preje nam nišo pustili Bizantinci, Franki-Nemci in Turki, sedaj ko je bil čas za to, da se ustvari diplomatična samostojnost vsaj Srbov in Bolgarov na Balkanu in se je to tuđi za kratek čas doseglo, se je pokvarilo z vojno vse. Zaman so iz Pariza in Petro-grada govorili: »Ostanite združeni, in močni bodete in svobodni, postanete velevlast, ki bo upoštevana.« Dogodki, ki se pred našimi ocrni odigravajo, kažejo dovolj jasno, da sodbo končno prikrojijo vendarle velesile, in samo ta je zares samostojen, ki je diplomatično pnznan in upravi-čen. To bi Jugoslovani po Srbih in Bolgarih tuđi bili — sedaj pa več nišo in ne morejo biti. — Mi smo svojo svetovno vlogo zvršili še preje, ko smo mogli ziniti — v svetu ne poznalo več Jugoslovanov, ki so zmagali pri Kumanovem, Lile - Burgasu in Odrinu, temveč poznajo samo Srbe, ki so skupaj z Romuni, Grki in Turki zmagali in uničili Bolgare. To je tuđi prihodnji forum, na katerem se Jugoslovani morejo kretati — sve-tovni forum jim je zaprt. Vse, kar se je v današnjem mrzličnem časa moglo za Jugoslovanstvo priboriti — je izgubljeno — in se več ne vrne!
Ali bo oni slovenski list, ki bi rad popolno uničenje Bolgarov mo-gel in hotel razumeti hrvaško Jugo-slovansko misel? Ali ne bo morda kratkomalo pobasal v kakšno nem-ško torbo? Za to, ker so Nemci večji sovražniki Srbov nego Bolgarov, šc ne sledi, da je zmaga Srbov obenem zmaga Jugoslovanstva. Momentano je res za nas bolje, da Srbi nišo poraženi — pa vendar še nič ne vemo, kako se stvari zasučejo. Avstrija še ni odkrila svojih kart in na Balkanu je jutri mogoče, kar danes še ni prozno, in v resnici ne vemo, pri čem bo Srbija v enem mesecu. Gr-
LISTEK.
Oolga roka.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
»Za oči, kakor so vaše, trava ni pripravna,« je odgovorit. »To so vti-|ki pete, lahko bi vam povedal šte-lilko čevlja — in sicer ženskega : svija!«
»Ali je mogoče!■< sem vskliknil. Zdaj še le marsikaj razumem! Neka ženska je prišla k oknu ter naen-krat zagledala mrs. Garcio, ki je ie-žala v svoji postelji. Njena navzoč-nost je bila za to nekakega posebne-?a pomena, in tako jo je iz strahu, ieze ali slabe vesti, čegar vzrok je r^rs. Garcia poznala, umorila. 2en-^:a, ki je mrs. Garcio pri oknu opa-'.ovala, je izvršila grozno dejanje ...«
»Vsak dan postajate razumnej-Ši, in treba vam je le še nekoliko indijanske zvitosti, da boste imeli po-Lolnoma bister vid. Vi sklepate, kakor civilizirani človek, ki pozna navade civiliziranih ljudi. Divjega ni-mate ničesar več v sebi; toda le tam, Uer se vežejo instinkti teh dveh člo-veških vrst, more nastati nekaj iz-vanrednega.«
Conners je šel pred menoj proti vozu, kjer je naju mrs. Parton ne-strpno pričakovala.
»Uboga žena!« je vskliknila.
Voz je zapeljal skozi vrata Ivo-rišča ter se ustavil pred krasnimi stopnicami. Sluga je stal pri vratih, toda mrs. Parton naju je takoj sama vedla v knjižnico, kjer sta stali dve postavi, ena moška in ena ženska, blizu okna v senci preprog. Prišla sta nam nasproti, spoznal sem Vi-ninga.
>Dobro jutro, gospodje,« naju je pozdravil.
Conners se je kar naenkrat ustavil ter pogleda! damo, ki je stala ob njegovi strani. Bila je visokoraščena mlada dama blede, skoraj vpadle kože. Lase je imela rjave, oči globo-kotemne. Gibčnost in ljubkost nje-nega nastopanja sta takoj vzbudila mojo pozornost. In opazoval sem jo tem natančnejše, ker mi je Conner-sovo obnašanje vzbujalo pomisleke. Nekaj elegantnega je imela njena postava, obenem pa je bila tuđi zelo krepka; njen obraz je bil zelo parne-ten, pogumen in nedvomno lep. Bilo je bitje, ki je moralo na vsakogar vplivati. In zdelo se mi je, da se ji je dobro zdelo, da sva jo toliko časa motrila.
»Mr. Conners, to je miss Wynn, o kateri sem vam pravil,« je rekel Vining ter obenem tuđi mene pred-stavil.
Priklonila sva se, in Conners, ki je stal na moji desni strani, je položil roko na mojo ramo, s čemer je ra-vadno hotel pokazati najino prijateljstvo. V tem slučaju pa me je tako zelo pritisnil, da sem takoj spoznal, kako zelo je nekaj na njega učinkovalo,
ter vcdel, da mi hočc s tem dati posebno znamenje. Opazi! sem tuđi, da je mlada dama z nekakim čudnim bleskom svojih crnih oči opazovala prijem njegove roke.
»Dobro jutro, gospodje,« je rekla.
Njen glas je bil jasen in mrzcl; njen glas je bil pravzaprav prijeten, vendar pa je izražal toliko samoza-vesti, da bi kak Ijubimec ali sovraž-nik iz njega lahko spoznal izzivanje. Conners je še bolj stisnil moje rame, na kar me je spustil.
»Slišali ste o samomoru mrs. Garcie?« je nepričakovano in skrb-no vprašal Vining. »Miss Wynn in jaz sva ravnokar o tem govorila. Od vseh usodepolnih slučajev je ta naj-hujši za nas!«
»Zelo žalostno je,« je rekla mlada dama ter povesila svoje temne oči. »Včeraj še sem videla Ijubezni-vo gospo.«
»Ali ste mrs. Garcio dolgo poznali, miss Wynn?« je vprašal Conners.
»Poznala sem jo zelo dobro,« je odgovorila z vzdihom.
»Vprašal sem, ali st^ damo dolgo poznali?«
Pogledala je Connersa ter se mu nasmehnila.
»In raje sem se izognila vašemu vprašanju, nego da bi vas prosila za oprotsitev, ker vam nočem odgovoriti.«
»Razumem,« je Conners dejal ter se tuđi nasmehnil, »toda ta svet je namreč zelo majhen, in ko sem izsto-
pil pri stanovanju mrs. Garcie, sem izvedel, da je mrtva dama moja stara znanka. Spominjam se je, ko je bila še strežnica v neki bolnišnici. ki sem jo obiskoval pred par leti kot medicinec.«
»To je čudno,«    je rekel Vining.
Miss Wynn se ni zdelo to spo-ročilo prav nič zanimivo. In mrs. Parton je vprasala zelo enostavno: »Ali vesti mrs. Maitland in Horten-za, da je mr. Conners tu?«
»Gotovo sta slišali, da se je voz pripeljal,« je odgovorila miss Wynn. »Ubožice pač nišo razpoiožene za to, da bi koga sprejele.«
»Vprašajte jih, prosim,« je rekel Vining.
»V resnici ne vem, čemu sta ta dva gospoda tu,« je odgovorila miss Wynn z glasom, kakor da bi bila gospodinja v niši. »Mr. Connersa so seveda pričakovali, in Hortenza je, kakor veste, zelo razburjena. Vi, mrs. Parton, ste imeli prav gotovo občutek, da mora mrs. Maitland z nekom govoriti; spominjali se boste, da ste to vi povzročili.«
»In jaz tuđi,« je živahno vskliknil Vining. »Pri bogu, moram irneti cioveka, ki mi naj pove, kaj se v tej hiši godi!«
»Nič ni, samo žalost je obiskala to hišo,« je žalostno rekla miss Wynn. »Če sta nam gospoda pri-nesla vsaj žarek tolažbe, jih borno častili.«
»Toda z menoj se nek^j godi,« je trdovratno izjavil Vining, »in jaz hočem vedeti, kaj da je.«
Dama ga je pogledala s čudnim pogledom.
»Govoriti hočem z mrs. Maitland in Hortenzo,« je rekla z-daj ter se obrnila proti Connersu.
»Samo še en trenotek, miss Wynn, če smem prositi,« je rekel Conners ter pomignil z roko, kakor da bi jo hotel zadržati.
Tiho je obstala, midva sva sedla, miss Wynn ne.
»Mr. Vining nama je danes po-noči povedal o vseh izgubah, ki jiK je imela ta rodbina.« je začel Conners, »in danes zjutraj sva še izve-dela o smrti mrs. Garcie. Nesrečen slučaj, y zvezi z vsemi drugimi okol-ščinami. Zdi se, kakor da bi bil sa-momor, toda jaz tega ne verjamem. Rekel sem vam že, da sva šla med potoma v hiso mrs. Garcie. Samo-mor naj bi bilo zadnje sredstvo, po katerem poseže ženska, ki ima pre-več skrbi, posebno če je lepa in mlada, kar pa mrs. Garda seveda ni bila. Tako imamo na primer Buenos Ayrcs, čudovito mesto, ali Venecue-lo, krasno deželo, kjer se ženske zelo visoko cenijo. Imenujem ta mesta, ker so zelo oddaljena in ker so to kraji, kjer more obupan človek začeti novo življenje. Jaz imam neskončnq simpatijo do žensk. Naj mislijo drugi moški, kakor hočejo, toda jaz bi nik-dar ne vzdignil roke proti Ženski, in če bi bila še tako propadla . »* Vidim pero in crnilo na mizi, ali vas smem prositi za veliko kuverto miss Wynn?«
(Dalje prihođnjiC);
0
smui *._________________________________________________ ,s5LUVEN5iCi NAKOu", dne 2. avgusu 19i&.                                                                                         no sto.
gka ji baje že leže na hrbet, a Romu-nija je i od Srbov priznana sodnica palkancem. Ako Srbija podleže v bodočih homatijah, potem je Jugo-Slovanstvo — tabula rasa.
Nič ne grajamo Srbov, le Bol-gare obžalujemo, ker njihov padec je toliko oškodoval jugoslovansko stvar, da niti pet takih srbskih zmag, kakršna je ta zadnja, ne more popraviti te izgube.
nečuveno postopanje.
Nedeljski shod jugoslovanskih železničarjev je spravi! iz ravnoves-ja tuđi že ravnatelja drž. železnic dvornega svetnika Galamboša. Da je ia mož izgubil vsako tnerilo za to, kaj mu je dovoljeno in kaj ni dovo-Ijeno niti avstrijskemu dvornemu svetniku, nam dokazuje sledeči fa-mozni službeni ukaz:
C kr. ravnateljstvo  drž. ieU Trst.
Štev. 106 2/pres.
Trst, dne 31. jutija 1913. *                Službeni ukaz.
Vsem uslužbencem in delavcem C. kr. žei. obratnega urada Gorica drž. kol. Predmet: Shod »Zveze ]u-gOSlOVanskih železničarjev«.
Po časopisnih vesteh sem po-snel, da sklicuje >>Zveza jugoslovanskih železničarjev« za 3. avgusta t. 1. shod, na katerem se ima protestirati proti postopanju gospoda načelnika C. kr. žel. obrata Gorica drž. kol., inšpektorja Fr. \Vieserja.
Ker mi ziasti iz krogov usluž-t>encev in delavcev dosedai niti pis-. menim potom, niti ob prilikah avdi-jenčnih dni, ki so določeni za vse uslužbence in delavce, nišo prihajale nikakšne pritožbe proti imenovane-mu funkcijonarju, moram domnevati, da nameravani protest ne izhaja od uslužčencev, oziroma delavcev c. kr. drž. avstrijskih železnic.
Ako pa ta predmneva ne bi od-govarjala resnici, smatram za svojo dolžnost. da celokupno osobje opo-zor im na § 1S. službenega reda, za-devaioe prepoved hujskanja, zasra-movanja pretpostavljenih itd., kakor tuđi na § 21. službenega reda, ki do-!oča. da se morajo uslužbenci držati službenega pota. Opozarjam na to s pristavkom, da bi si moral vsakdo, ki bi postopal nasprotno, sam sebi pripisati posiedice svojega posto-panja.
C. kr, ravnatelj drž. želez.: A. Galamboš m. p.
Ta »službeni ukaz« gospoda dvornega svetnika je milo ^ rečeno, predrznost najhujše vrste. Ce noče-mo trditi, da gospod dvorni svetnik S tem svojim fermanom naravnost Tieresnico govori in vara železniško osobje. potem moramo v najugod-nejšem slučaju zanj domnevati, da je gospod Galamboš gluh in šlep za vse, kar se okrog njega godi, da je pa potem tuđi najnesposobnejši in najzanikrnejsi ravnatelj, kolikor so ]"ih kedaj imele avstrijske državne železnice. Ali gospodu dvornemu svetniku res nišo znane neštete pritožbe, ki SO prihajale na ravnateljstvo O WieserJu?Ali so mu res popol-noma neznane neštete intervencije 7>Zveze jugoslovanskih železničarjev«, ki je v imenu delavstva na ravnateljstvu opetovano protestirala proti postopaniu gosp. \Vie?erja, ki je domače delavce izpodrival in metal na cesto ter jih sedaj nadomešea s tujimi elementi? Ni naša nalcga, da bi gospodu ravnatelju podpirali spo-rnin, če ga zapušča, pa naj se gospod dvomi svetnik čim prej potrudi v zasluženi penzijon! — spominjamo £a danes samo na afero Lahajnar-Smrekar, ki prav kričeče ilustrira (NVieserjev sistem.
Spominjamo nadalje gospoda ravnatelja na nečuveno dejstvo, da je bil od gospoda \Vieserja neki uslužbenec kaznovan ćelo radi tega, ker je v službi govoril v svojem ma-terincm slovenske»n jeziku. Ne borno sedaj naštevali drugih slučajev. Ze to, kar smo našteli, zadostno d-)ka-zuje, da je Galambošev ferman naj-predrznejša falzifikacija resnice. Ce želi pa gospod Galamboš nadalnjih podatkov, pa naj se blagovoli potruditi na naš shod v Gorici.
Kar se tiče pa drugega dela nje-govega fermana, v katerem gospod dvorni svetnik tištim delavcem in uslužbencem, ki se bodo udeležili shoda, grozi z represalija mi, pa konstatiramo, da ie to nezasllšano ome-levanje društvene In zborovalne svobode delavstva. Opozarjamo na to slovenske državne poslance, naj spravijo ta samovoljni čin ravnatelja eventuelno v razgovor v dr-žavnem zboru in naj tega moža po-učijo, da uslužbenci in delavci av-strijskih državnih železnic nišo ni-kakšni rekruti, proti katerimi bi se smelo postopati s taJujni frajtarskimi maniramL
Slovenske železničarje goriške proge opozarjamo, da se na ta Galambošev ferman spJoh ni treba ozl-ratl In da naj kar z mirno vestjo po-služljo svoje zborovalne svobode, kl je zajamčena vsakemu avstrijskemu davkoplačevalcu, in naj v čim naj-ogromnejšem številu prihlte na naš shod v Gorici. Da nemško nacljonal-na gospoda na ravnateljstvu radi uđete/be na shod u niti enemu sloven-skemu delavcu ali uslužbencu ne bo skrivila lasu, za to se bo poskrbelo.
Med vojno in mirom.
Mirovna  konferenca v   Bukarešti.
Optimistična in pesimistična na-ziranja o poteku mirovne konference v Bukarešti, se menjavajo, kakor potekajo separatne konference med posameznimi delegati. Kadar so kon-ferirali bolgarski delegati z romun-skimi, prevladuje optimistično nazi-ranje, kadar pa sta se razšla Tončev in Venizelost, pa se začne dvomiti o ugodnem poteku konference.
Splošna je sicer želja po miru, toda od obeh strank je pricakovati popustljivosti, sicer je sklep miru skoraj nemogoČ.
Romunski in   bolgarski   delegati
so prišli kljub raznim zaprekam, ki so se stavile, vendar do zaključka, ki da upati, da se to vprašanje mirno resi. Pri prvem posvetovanju se sicer delegati nišo mogli zediniti, zato je bilo posvetovanje preloženo na drugi dan. Da bi glavna sporna vprašanja ne prišla na razgovor na glavni konferenci, so sprcjeli delegati predlog, da se sporna vprašanja kolikor možno urede izven konference, tako da pridejo delegati na konferen-co že z izdelanimi in odobreniim predlogi. Da je ostala prva konferenca bolgarskih in romunskih delega-tov brezuspešna, nima za nadaljni potek mirovnih pogajanj katastru-falnega pomena.
V  konferenci    bolgarskih in romunskih delegatov, je romunski za-stopnik, finančni minister  Marghilo-man prebral tri točke, ki sta jih ro-munski ministrski predsednik  jMajo-rescu in bolgarski zunanji    minister dne 21. julija formulirala in na kate-re je Bolgarska odgovorila,    da jih principijalno sprejme. Finančni minister Marghiloman je izrocil bolgar-skim delegatom od vojaškega   geo-grafičnega instituta izdelan    zemlje-vid, ki ima zaznamovano novo mejo med Bolgarsko in Romunijo. Meja se prične natančno 9 km    zahodno od Tutrakana in dospe 10 km južno od Ealčika ob Crno morje.
Bolgarski delegati so imeli takoj nato posebno posvetovanje ter ugo-varjali pozneje tej meji- Sklenili so nato detajlirano razmotrivanje te meje preložiti na prihodnji dan.
Zopetna ožja konferenca med bolgarskimi in romunskimi delegati se je nato vršila predvčeraišniim ob 0. zvečer. Obe drugi točki romunskih zahtev glede obveznosti Bolgar-ske glede sol in cerkva Kucovlahov in glede določitve, da Bolgarska gotovih pokraiin ne utrdi. ni^ta prish na razgovror. Ti dve točki <^e bosta obravnavali sele, ko bo m ina crta definitivno določena.
Ta druga posebna kriri?erenco bolgarskih in romunskih z? topnikov se je končala, kakor je bilo pričako-vati, v zadovoljnost obeh ( lov, ker so Bolgari že pred pričetkom konte-rence izjavili, da sprejmejo rotnun-ske želje. Razmotrivale so se v tej konferenci podrobnosti nove me;e Tutrakan - Dobrič - Balčik. Meja naj gre kakih 10 km zahodno, oziroma južno od teh krajev. Nova me ja se prične v dolini Tekedere pr: Tutra-kanu in se konca v dolini Erkene pri Balčiku. Enak značaj priiateljskega razgovora so imele tuđi podrobne določbe glede Neromunov v teh po-krajinah.
Večje težkoče bodo pač delala vprašanja, ki pridejo na razgovor med bolgarskimi delegati in
zavezniki.
O posvetovanjih med srbskimi, grskimi in črnogorskimi delegati se ne izve ničesar gotovega. V grških progih pa z vso gotovostjo zatrjujejo. da se je dosegel glede zahtev, ki naj jih stavijo bolgarskim delegatom, po-polen sporazum. Zavezniki bodo stavili svoje zahteve en bloc.
Diplomatični kor v Bukarešti seveda pritiska na vse mogoče načine na zavezniske delegate v prilog Bolgarski. Grška stavi iz redno visoke zahteve, upati pa ie, da bo popustila. Kar se tiče srbskih zahtev, so te zelo zmerne, kl]ub temu pa se trudi ziasti crnogorski ministrski pred-sednik, se te zmerne srbske zahteve oblažiti.
Govori se ćelo že v Bukarešti o skorajšnji
deliti demobllizaciR.
V  včeraisnji separatni konferenci delegatov zaveznlkov z delegati
Bott*r&ke v Palače    hotelu, so se prebrale
zahteve zaveznikov,
ki so sledeče:
1.  Zavezniki zahtevaio kot me-jo tok reke Strume, počenši ob stari tursko - bolgarski meli do Sabdere, od tam do kote 1314 gorovja Čengel, potem ob razvodju do Tragarja,   od tod sevemo in severno - vzhodno do kote 1152, nadalje čez Meštar v Kuko, od tam čez Sibkovo v Dalibosko ob razvod ju do kote 1162 pri Kuslar-ju, od tod v smeri na Čegdado   čez Morgasan, čez Mekovo in Tokadši-do doli do Kodsale, slednjič proti jugu do Kaplaktepe in Galiertepe in potem ob Egejskem morju 3 km vzhodno od Makrija.
2.   Botgarska se   odreče    vsem otokom v tgejskem morju.
3.  Bolgarska plača    odškodnino za prebivalce,    ki so    trpeli    škodo vsled  sedanje vojne.
4.  Bolgarska uredi sedanjo inejo med Srbijo in Bolgarsko.
5.   Bolgarska    da    garancije za vzdržan|e prostosti sol in cerkva grških okrajev v Trakiji.
Da se pogoji v tej obliki ne bodo sprejeli, je popolnoma gotovo. Tuđi bi imela od takega prirastka GrŠka največ dobička, kar gotovo tuđi ni v interesu Srbije. Da pa te zahteve, kl vzamejo Bolgarski malone vso Ma-kedonijo, tuđi nišo definitivne, kaže-jo že tuđi pogajanja grskih in bolgarskih delegatov glede Kavale. Iz Bu-karešte poročajo, da obstoja Gr^ka hrezpogoino na svoji zahtevi po Ka-vali in da bi pomenil nesporazum med Grško in Bolgarsko glede Kavale
nadaljevanje vojne.
Grški, kakor bolgarski delegati izjavljajo, da so pripravljeni, nositi tuđi to konsekvenco nepopustljivosti. Pri obravnavah glede Kavale so izjavili bolgarski delegati, da hoće Bolgarska zgraditi železnico iz Sa-movita skozi dolino Strume v P!ov-div in od tam v Dramo s stransko progo Drama - Kavala. Ta železnica bi ne zvezala samo severne Bolgar-ske, marveč tuđi Sofijo z Egejskim morjem. Avstro - Ogrska, Rusija in Italija podpiralo zahteve Bolgarske po Kavali- Iz Černovic sicer poročajo, da ie prišlo med Tončevom in Ye-nizelosom do sporazuma glede Kavale, glasom katerega bo to mesto grško. Vest pa ni niti potrjena, niti zelo verjetna. Ista brzojavka prinaša tuđi notorično neresnično vest, da Tončev izpočetka ni imel polne moči in da je moral ravno glede Kavale počakati na instrukcije iz Sofije.
Situacija in velesile.
Z Dunaja prihaja sledeče situa-cijsko poročilo:
Podrobnosti konference v Bukarešti nišo znane. Vest, da je prišlo med Bolgarsko in Grško glede Kavale do sporazuma, je najmanj pre-zgodnja. Zdi se, da Grška v tem vprašanju sedaj še noče odnehati. — Avstriia in Rusija želita, da pripade Kavala Bolgarom. Će bi bilo pa mo-goče dati Bolgarom za Kavalo kompenzacije v Makedoni.ii, bi H!o mogoče ustreči grškim že^jam. Če pa tuđi tu nj mogoče doseči komperzacij. bo morala Grška odnehati. Te točke pa ni mogoče same obravnavati in \ zeti  iz kompleksa vprašanj.
Važno ie, da se trudi romunsko časopisje, zmanjšati zahteve Srbov in Grkov in da naglaša, da ne gre, Boćarske zadaviti. Ziasti nastopa romunsko časopisje proti srbski za-litevi glede Vidina. Proti srbskim in grškim zahtevant naglašajo velesile dvoie dejstev:
1.  Da se razširjenie posesti na Balkanu ne sme izvršiti samo po pravici vojnih uspehov;
2.  da se etnografični princip ne da v polni meri uporabiti.
Na vsak način pa mora dobiti Bolgarska za premaganje Turčije svoje plačilo.
Srbija baie želi za inejo gorovje Maleš do jezera Dojran brez mesta tega imena. To bi bila stara meja med vilajetom Kosovo in Solunom. Ta želja se ne da izpolniti. Odločitev vprašanja glede Gevgelija bo odvi-sna od tega, koliko dobi Grška.
Kar se tiče sedanjega vojnega položaja, je pač pripisovati priprav-ljenost Grške k premirju dejstvu, da je bilo levo grško krilo brez dvoma od Bolgarov poraženo. Bolgari zatr-jujejo, da je ravno premirje prepre-čilo, da nišo mogli doseči večjih uspehov.
O stališču Grške napram more-bitnemu predlogu Turčije, da dobi za Odrin razne odškodnine, med drugi-mi regulacijo meje Enos - Midia in 4% zvišanje carine, ni ničesar zna-nega.
Rusija se je potegovala za mandat napram Turčiji. Obrnila se je na Avstrijo s prošnjo, da naj vpliva na porto, da zapusti Odrin, Izpolnitcv te prošnje je tem ložja, ker je bila monarhija že itak odločena, posredovati v Carigradu v tem zraislu.
Glasom poročil iz dunajskih di-plomatičnih krogov, ni upati, da bi imela uspeh crnogorska želja, da dobi Crna gora pokrajine Klementi.
Važno je tuđi poročilo angleških listov, da Švedska vlada ni zelo pripravljena, imenovati častnike svoje vojske za Albanijo.
Tako dunajsko oficijalno poročilo. O avdijenci bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Gešova pri carju, poročajo iz Petrograda, da je dobil Gešov zatrdilo, da bosta Kavala in otok Tasos bolgarska, ker je dosežen tozadevno popolen sporazum med velesilami. Bodoča grško - bolgarska meja bo šla baje od rta Elentheria ali pa od majhnega pristanišča Eski - Kavala. Tuđi spo-roča Gešov bolgarski vladi, da je dobil zatrdilo, da Bolgarski ni treba ob-upavati zaradi uveljavljenja londonske pogodbe.
Zatrjuje se pa tuđi iz Petrograda, da je ruski ministrski svet skle-nil, da ne bo nastopala Rusija na la-stno pest proti Turčiji. Kot sliko ne-odločnosti evropskih velesil omeni-mo tu še brzojavko z Dunaja, ki se glasi:
Dunaj, 1. avgusta. Ker se zdi, da bi akcija Rusije ne bila dobrodošla niti Nemčiji, niti Angleški in ker bi ostala demonstracija vojnega bro-dovja brezuspešna, se zdi, da stopa sedaj v ospredje ruska akcija v evropski Turčiji in sicer ob pristanišnu Midia. Predvsem pa je treba počakati uspehov storjenih korakov velesil v Cairgradu. Niti o obliki teh identičnih demarš, ki jih bodo storile posamezno, pa še ni storjen definiti-ven sklep.
* Turki v Odrinu.
Sultan je jako hladno odgovoril na brzojavko kralja Karla, ki je sve-toval sultanu, naj umakne svoje čete do crte Enos - Midija. Sultan poudar-ja v svojem odgovoru, da turski narod zahteva, zopet osvojiti Odrin. Tej patriotični zahtevi turškega naroda se sultan ne more vpirati. Tuđi porta je poslala romunski vladi brzojavko, v kateri izreka obžalovanje, da je Romanska zavzela tako stali-šče v vprašanju zopetne osvojitve Odrina.
« šejh ul Islam je odredil, naj ga vsak dan vrše zahvalne molitve za zopetno osvojitev Odrina. Enver beg, ki je vsled umora Nazim paše izgubil vso populariteto, si je zopet pridobil simpatije. Turska vlada po-šilja natihoma proviant v Odrin. Mladoturški komite priredi veliko rornanje v Odrin. 2e predvčerajšnjim se je odpeljalo več posebnih vlakov v Odrin.
Dunajski turski poslanik Hussein Hilmi paša je izjavil napram zastop-niku lista »Neues Pester Journal«, da turska armada ne bo prostovoljno zapustila Odrina. V politiki velja le realna moč. V Parizu pa mislijo, da bi bila Turčija pripravljena, odstopi-ti Odrin pod sledečimi pogoji: Odrin naj se nevtralizira, utrdbe naj se po-dro, v Odrinu se nastavi verski re-prezentant sultanov, meja Enos-Mi-dija se v prospeh Turkov regulira, velevlasti so^la^aio s štiriodstotnim zvišanjem carine. »Neue Freie Presse« pa poroča, da je turska vlada pripravljena, sprejeti predlog bivše vlade Mahmuda £eiket paše, naj se Odrin razdeli. Muzelmanski del z mošejami in grobovi naj ostane turski, ostali del pa naj ostane bolgarski.
*
Grki in Turki.
Rimski »Messaggero« poroča iz Dedeagača: 2000 mornariških voja-kov pod poveljstvom polkovnika Tvpalgosa je odkorakalo proti 60 kilometrov oddaljenemu mestu Sufi, da zapro Turkom pot do morja. Ver-jetno je, da priđe do spopada. Admiral Konduriotis izjavlja, da imajo grške čete povelje, na vsak način preprečiti tursko prodiranje proti Dedeagaču.
Albanija.
V včerajšnji seji poslaniške re-unije so se začeli baviti z vpraša-njem južne meje Albanije. Grey je predložil svoj predlog, ki so ga od-poslali kabinetom- Grey zastopa sta-lišče. da mora biti poskus razrešitve, če naj ima praktično vrednost, tak, da je upanje, da ga bo Grška spreje-la, ker bi sicer imele velevlasti tež-ko nalogo, kako naj bi uveljavile svoje sklepe napram Grški. Avstro-ogrski poslanik je sprejel, kakor ostali njegovi tovariši, izvajanja Greyeva ad referendum, vendar pa je pripomnil, da bi bilo imenovanje in dirigiranje mednarodne kontrolne komisije v Albanijo brezmiselno, do-kler se natančno ne določijo meje Albanije. Včeraj so tuđi prebrali odgovore velevlasti na predlog Grevev, da so podale velevlasti v Carigradu vsaka zase identično iz-
javo, da vstrajajo pri londonskem miru in da ie Turčija odgovorna za posiedice svojega postopanja.
»Neue Freie Presse« poroča, da velevlasti ne bodo z ozirom na to, ker je Crna gora zahtevala teritorial-ne kompenzacije, pod nobenim pogo-jem pripustile, da bi se izpremenila meja severne Albanije, kakor jo je določila poslaniška reunija v Londonu.
Đosedanje izgube.
Izgube druge balkanske vojne so do sedaj že samo po povprečni ce-nitvi strahovito velike. V kolikor so znani podatki, znašajo izgube pri srbski severni armadi 5000 do 6000 mož, pri glavni srbski armadi pa kakih 25.000 mož in več tisoč mož, ki so umrli za kolero. Grške izgube štejejo do bitke pri Djumaji na 16.000 do 18.000 mož in so narasle po tej strašni bitki na najmani 2S.00U mož.                                                       !
Mnogo večje so izgube Bolgarov. V prvi polovici julija je bilo 30.000 mož v bolnišnicah. Kakih 12.000 do 15.000 mož je padlo v bitki ob Bregalnici in bolgarska vojska generala Ivanova je izgubila do bitke pri Djumaji skoraj 20.000 mož in kakih 8000 ujetnikoy in 100 topov. Tem izgubam je prišteti še izgube pri Djumaji, ki še nišo znane, ftolga-ri so tedaj izgubili skupaj kakili 80.000 do 90.000 mož, Srbi in Grki pa 60.000 do 70.000 mož. Tuđi Crnogorci, ki so poslali v boj 12.000 mož, so izgubili skoraj 2000 mož.
Bolgarske izgube so tedaj dosegle v drugi vojni že isto visino, kakor v prvi, dočim so Srbi in Grki v drugi balkanski vojni imeli komaj polovico izgub, kakor so jih imeli v drugi balkanski vojni.                             ;
Ob tej priliki je pač na mestu, da primerjamo število izgub v veii- ] kih vojnih iz zadnjih časov. Franco-ski statistik Gaston Brodart je sesta-vil tako statistiko od leta 1618. do 1905. V teh 287. letih se je bilo 1044 bitk na kopnem in 122 Domorskih bitk, obleganj je bilo 490 in 44 kapi-tulacij je bilo podpisanih. Statistika pa navaja tuđi številke bojnikov in njih izgube, pri čemer se seveda ste-jejo tuđi ranjenci in ujetniki. Ta statistika izkazuje za bitko pri Mukde-nu, kjer se je bojevalo 624.000 mož 138.000 mož izgube, pri Sedanu, kjer se je bojevalo 320.000 mož 122.000 mož izgube, pri Borodinu, kjer se je bojevalo 246.000 mož 80.000 mož izgube. Pri \Vaterlovju je bilo 192.000 mož, izgube pa 45.000 mož, pri Wa-gramu 290.000 mož, izgube 63.000, pri Draždanih 300.000 mož in 50.000 mož izgube, pri Plevni 163.000 mcž in izgube 50.000, pri Ansterlitzu 14S.000 mož in 46.000 mož izgube ter pri Solferinu 273.000 vojakov, izgube pa 39.000 mož.
*
Kako izgleda v Trakiji, hi so jo Turki zopet zasedli?
Specijalni poročevalec »Tourna-la« poroča iz Odrina sledeče podrobnosti, kako izgleda v Trakiji, ki so jih Turki zopet zasedli: »Danes zju-traj sem se obenem z bivšim turskim ministrom Hadži Adilom odpeljal iz Carigrada v Odrin. Hadži Adil htg je bil namreč imenovan za odrinske-    ; ga valija in je prispel 48 ur pozneje,    \ ko so bili Turki zopet zasedli mesto    \ y Odrin. Z njim sem dospel tja tuđi   -] jaz. Vlak, ki nas je pripeljal v Odrin,     * je bil prvi, ki je odšel iz Carigrada. Potovanje skozi Trakijo je bilo pol-    3 no groznih prizorov. Od Cataldže do    j Seidlerja smo se vozili skozi pravo    % pustinjo. Polja so neobdelana in opustošena, vaši so izginile, tu in tam vidiš sveže pogorišče. Ure daleč ni vi-deti  človeškega  bitja,    niti   turskih provijantnih kolon.
Od Muradlija naprej, kjer    pre-stopi železnica na ozemlje, določeno po londonski pogodbi po progi Enos-Midia Bolgarom, ni okrajina več tako opustošena, vidi se, da so Bolgari     j tem okrajinam prizanesli. To pa tra-    i\ ja le malo Časa in zopet se    odpira     ] panorama strašnih opustošeni.    Vse    J vaši ob železniški progi so opuste-    f šene in zažgane, tu in tam je   videti    I še razvaline, ki pričajo, da so stali    H tu pred vojno cvetoči kraji. Kjer se je ustavil vlak, so prihiteli prebivale! in s  ppvzdignjenimi    rokami   prosili  m za živila. Beda je strahovita.    Čim I bolj smo se bližali Odrinu tem boij I je bila pokrajina opustošena. Tu je I vojna najsilnejše razsajala in prizori ■ so naravnost nepopisni. Tu vidiš še I goreti posamezne hiše, ćele vaši so  1 zavite v gost dim, pogorišča in nič I kakor pogorišča in smrt.                     I
To je pot Turkov v Trakiji.         I
»Arbeiter Zeitung« prinaša pod I naslovom »Odrinske razvaline« iz I Carigrada sledeči članek:                   I
Osmanska država je prišla s ko- I rakanjem svoje vojske zopet v po- I šest Odrina, ki ga z orožjem ni mogla I obdržati. Mrzlo spreleti človeka, če I
176 šter.                                                            '                             .SLOVENSKI NAROD", dne 2. avgusta 1913.                                                                                         Stran 3.
opazujemo sedaj agresivni ton angje-ških državnikov in izzivajoče vede-nje časopisja te države. Tu s?cer ne verjamejo, da bi se moglo Turčiji zo-pet vzeti Odrin in tuđi Turčija noče več izpustiti tega mesta, boje se pa tu »kompenzacij«, ki bi se mogle državi odtrgati drugod, skratka, boje se v Carigradu, da bi si mogle velesile razdeiiti azijsko Turčijo.
Vkorakanje v Odrin je bilo pred vsem narekovano od razmotrivanj notranje politike. O konsekvencah, ki bi mogle iz tega nastati v zunanji politiki, niti premišljevati nišo hoteli. Zopetna pridobitev Odrina je morala avtoriteto vladajoče mladotur-ške skupine, ki se je mogla vzdržati le z največjim terorjem yL krmilu, zelo ojačiti, konsolidirati armado, dvigniti njen duh in odvrniti njeno pozrnost od notranje politike. Pri tem se tuđi nišo smeli in nišo mogli obo-tavljati, sicer bi bila izbruhnila nova revolta častnikov.
Dne 10. oziroma 23. iiihja, na obletnico turske revolucije, se je izvršilo vkorakanje v Odrin. M'.ado-turki so poskusili dati temu dnevu posebno slovesnost. Pri vsem pa, kar se je zgodilo, je manjkalo žive poteze, je manjkalo navdušenja. Manjkalo je namreč vere na stv^r. Kako tuđi bi bilo nogoče ttrugače? Od turske revolt: ? preostalo samo gospodstvo            rih mladotur-kov, od vojašk ; Turci je samo — odrinske raz*
Moralični >*!>».» zopetirega zase-denja Odrina in starega terena sicer v Carigradu ni posebno velik, lahko pa je večji v provinciji. Muzlimansko prebivalstvo je dobilo zopet samoza-vest. Bilo je zbegano vsled nesretne vojne in je vedrio bolj zaostajalo za kršćanskim prebivalstvom. Sedaj dviga glavo in hoče osveto. Tako je prišlo do spopadov v Rodostu. Eati se je, da se bodo taki dogodki odigrali tuđi drugod.
V Rodostu je muzlimansko pre-bivalstvo masakriralo Armence. Iz-početka se je to dejstvo napol zani-Kalo, končno pa je morala vlada sama priznati, da je bilo v Rodostu 18 Armencev ubitih in da je bilo muzli-mansko prebivalstvo »nahujskano*. Po enketi, ki jo je napravit armenski patriarhat, so turske čete same po zasedenju kraja ropale, muzlimanska druhal je nato nadaljevala to delo In prišla iz mesta tuđi na deželo, kjer se je zvezala z muzlimanskimi kme-ti. da so skupno ropali po armenskih vaseh. Strašno so baje razsajali po deželi. Armensko časopisje to dokazuje na podlagi izpovedb prič. Zato pa je turska vlada tuđi suspendirala dva v Carigradu izhaiajoča časopisa »Asatamart« in »Bvsantion«.
To ropanje in pustošenje je turski viadi gotovo zelo neljubo. Imelo bo zelo slab vpliv na armensko prebivalstvo Anatolije, ki je že od početka vojne zelo razburjeno, ker je hudo tlačijo Kurdi in ker se boji iz-bruha splošnega klanja, masakrov. In to priđe v trenutku, ko je čutiti bolj kot kdaj ruske aneksijske težnje. Neki Armenec, ki je ravnokar prepotoval ćelo južno obal Črnega morja in obiskal tuđi vzhodno Ana-tolijo, pripoveduje, da pričakuje armensko prebivalstvo rusko aneksijo od dne do dne. Ob obali obstoja turska država samo še po imenu. Tur-škega denarja ljudje sploh ne spreje-majo več. V trgovini in ćelo na tujih poštah veljajo samo ruski novci.
Pri tem pa so gospodarske in financijalne skrbi države vedno več-je. Sedaj je dospela armada 150.000 mož pred Odrin, kako pa ji skrbeti za živila? Šla je skozi dvakrat opu-stošeno deželo. Vsa živina je poklana, vse žito porabljeno, vaši požga-ne, kmetje pregnani. Ničesar ni več dobiti, ćelo uradniki, ki so bili odpo-slani, da prevzamejo železnico, mo-rajo dobivati vsa živila iz Carigrada. Ni izključeno, da bi prisililo pomanjkanje živil armado, da vkoraka na Bolgarsko. kier bi se mogla prej pre-skrbeti z živili.
Da se odpomore nainujnejsim financijalnim zahtevam, se je hitro obnovila pogodba z najemniki tobač-nega monopola, ki so se obvezali plaćati poldrug milijon turskih fun-tov kot predujem. To je kaplja na vroč kamen.
Pri spbshih vojsftovodjih.
(Napisal  Iv.   Ivani ć.) V Skoplju, 24. julija.
Čudna je igra usode: srbsko vrhovno poveljstvo se nahaja v istem poslopju, kjer je pred dvema letoma stanoval turski sultan Meh-med V. ob priliki svojega potovanja po zasužnjenih pokrajinah nekdanje-ga carstva. To pot sta napravila v teku petih stoletij samo dva sultana. Prvi je bil Murat II. 1. 1389., ki je uničil srbsko carstvo, drugi pa seda-nji sultan Mehmed V. 1. 1911.
Murat II. Je   padel v bitki proti i Srbom na Kosovem   polju 28. iunija I 1389., a Mehmed V. je izgubil Skop-lje in skoro vse evropske pokrajine svojega carstva 15 mesecev po svojem   obisku v Skoplju   in na Kosovem.
V  palači Idadiji   y   Skoplju,   v prejšni turski gimnaziji, v tem raz-košnem    poslopju    z   marmornatimi korintskimi stebri, z velikimi svetli-mi sobami,    v poslopju, oddaljenem od mesta in obdanem od krasnih go-zdičkov,   se nahaja   sedaj   vrhovno srbsko armadno poveljstvo.
V  tej palači,   v kateri je 1. 1911. stanoval  sultan   Mohamed,  se  sedaj nahaja stanovanje poveljnika I. srb-ske      armade,       prestolonaslednika Aleksandra.
Na široki, razkoŠni balkonski terasi, s katere je predlanskim sultan Mehmed V. sprejemal poklonitve in ovacije svojih takratnih podanikov in nagovarjal ljudstvo, šetajo sedaj vitki in simpatični srbski častniki vrhovne komande.
V  Idadiji    stanuje    tuđi vrhovni poveljnik   celokupne  srbske  armade vojvoda Putnik.
*
Odkar je izbruhnila vojna z Bolgari, ne stanuje več prestolona-slednik Aleksander v Idadiji v Skoplju. On se nahaja daleč v planinah med svojimi vojaki, od katerih se ne mara lociti.
Prihaja s pozicij samo za nekaj ur v Skoplje in se potem takoj zopet vrača na bojno polje.
Tuđi danes je prišel za par ur v Skoplje in se na to 2opet vrnil k svoji prvi anaadi, kateri tako srečno poveljuje.
Imel sem čast ž njim govoriti. To ni bil časnikarski interview, mar-več samo slučajen razgovor.
Razgovarjal se je s častniki, pa me je opazil. ko sem šel preko hodnika v palači Idadiji ter ga pozdra\*il.
Spozna! me je, stopil k meni ter se jel z mano pogovarjati.
Naglašal je. kako dobro se poču-ti med svojimi vojaki na postojan-kah, bolje kakor kjerkoli drugje, in da bo ostal samo par ur v Skoplju.
Oči so se mu lesketale od radosti, ko je govoril o svoji armadi, zla-sti ko je pripovedoval o borbah in zmagah nad četrto bolgarsko armado vojnega ministra Kovačeva, o onih slavnih trenotkih, ko se je on boril v prvih bojnih vrstan. Govoril je v izrazih mladeniškega navdu.še-nja.
-Naše vojake je treba naravnost občudovati. Bore se kakor levi. Po-veljevati takim junakom je največji užitek. In ta njihova vztrajnost in vzdržljivost v napredovanju in v borbi!
Vsak dan so prehodili daljave, ki so naravnost neverjetne. Ko je bila četrta bolgarska armada razbita in ko je bežala iz doline reke Var-darja v ravnino reke Strume, so jo naše čete zasledovale in jo še sedaj zasledujejo s tako vztrajnostjo in s tako hitrostjo, da so Bolgari vse pu-ščali na bojišču ter metali orožje proč, samo da bi mogii laglje bežati. Da. Bolgari so s porazom na celem makedonskern bojišču prejeli '<>, kar so zaslužili!
Prestolonasiednik se je joslovil od nas vseh ter odšel na obed k vojvodi Putniku.
Čez eno uro sem ga videl še en-krat. Odpeljal se je iz Idadije na avtomobilu. Sivolasi vojvoda Putnik, vrhovni povelinik srbske vojske je sedel na njegovi desni strani.
Hitel je k svojcem na boiišce, kjer je delež srbske armade samo zmaga in slava.
StaiBFSko.
V Novo mesto na zlet Slov. sokolske zveze poleti Celjski Sokoi z avtomobilom, ki bo odhajal iz Celja v soboto, dne 9. avgusta 1913 popol-dne med 2. in 3. uro in bo vozil preko Laškega trga, Rimskih toplic, Zida-nega mosta, potem ob Savi nreko Krškega do Novega mesta. Izletnikom se nudi redka prilika videti krasne kraje našega Posavja in lepe Dolenjske, kraljestvo Desetega brata, kraje, ki jih sicer poznamo le iz slovenskih povesti in pripovedk. Av-tomobil se bo vračal v nedeljo zve-čer. Vožnja stane za osebo 10 K lja in nazaj. Prijave sprejema odber Ceijskega Sokola. Kdor se želi ude-ležiti navedenega zleta z avtomobilom, se mora prijaviti pri »Celjskem Sokolu« najpozneje do nedelje 3. avgusta 1913 ter poslati temu odboru 10 K. Gostje vpeljani po članih Sokola, ali elani drugih sokolskih dru-štev so dobrodošli, v kolikor bo do-voljeval na 25 oseb omejen prostor avtomobila. Podjetje avtomobilne zveze Celje - Ljubljana je obljubik za ta zlet svoj najboljši avtomobil
j Odbor Celjskega   Sokola   pričakuje
j prijav.
Iz Celja. K nezgodi, k? je zadela znano gledališko igralko, gospo Heleno Odilon blizu Levca (glej »drob-ne novice«) se nam še poroča: »Dotični kolesar se je mislil še pravo-časno pripeljati pred 2 vozn'ka, a avtomobil mu je bil prehitro za pe-tami. Avto se je prevrgel in poteg vse nesreće je bila vsaj sreča to, da je bila pomoč takoj pri rokah. Pri-jezdili so mimo huzarji, ki so pomagali avtomobil vzdigniti. Prišel je tuđi mimo nadrespicijent fir.ančne straže v Celju Cajnko, ki je ukrenil, da je prišla gospa Odilon v bližnji kmečki hiši v posteljo. Potem se je hitro peijal po zdravnika dr. i3erg-manna v Zalec. Ta se je takoj podal v Levec in naročil, da se mora Odi-ionova spraviti v Celje, kjer sedaj leži težko bolna.«
Iz Celja. V »Gr. Tagblattu« smo brali zahtevo, da morajo vsi slovenski trgovci v Ljubljani, kateri [majo kakega neinškega odjemalca, označiti to izrecno z dvojezičnim napisom, z dvojezičnimi računi itd. Kak-šen smisel imajo Nemci za narodno enakopravnost, če bi to služilo njihovim interesom! V Celju n. pr. imamo vse polno nemških trgovcev in obrtnikov, ki imajo samo slovenske odjemalce, a so dovolj predrzni, da imajo samo nemške napise, da sku-šajo s slovenskimi strankami govoriti nemški, da razpošiljajo nemške račune itd. In prepričani smo skoro, da ćelo izobraženirn našim ljudem ne pade na um, da bi se zaradi tega pri-toževali ali bi se čutili zapostavljene. To je tista slovenska pasja poniznost in inferijornost, ki je prvi in glavni vzrok, da se upalo naši Nemci tako šopiriti in izzivati!
Poletna siavnost »Slov. delav-skega podpornega društva v Celju«! V nedeijo, dne 3. avgusta priredi omenjeno društvo običajno vsakoiet-no siavnost na Ostrožnem ori Celju v zunanjih in notranjih prostorih go-stilne Fazarinc. Spored je jako nino-govrsten. Poleg narodne godbe na-stopi društveni tamburaški in pevski zbor. Sploh sredstev za vzbujanje veselega razpoloženja, kakor vidimo iz sporeda, ne bo manjkalo. Na Ce-Ijanih in celjskih okoličanih je, da po-men in sijaj slavnosti povečajo z mnogoštevilnim obiskom. In zato mora biti geslo slovenskega Ceija in okolice: V nedeljo vsi na Ostrožno! Braslovče. Telovadno društvo »Sokoi" v Braslovčah priredi dne 17. avgusta t. 1. ljudsko veselico združeno z javno telovadbo. Bližnja bratska društva se prosijo, da se na ta dan po možnosti ozirajo. Na zdar!
—  Odbor.
Iz Braslovč v Sav. dolini nam poročajo: Učiteljstvo orlovaške sole priredi s šoisko mladino v nedeijo, dne 10. avgusta ob 3. popoldne ;.ri Brisniku v Sv. Rupertu šotarsko veselico. Na sporedu je igrica, petje, deklamacije itd. Pridite!
Ciril - Metodova siavnost v Žalcu. V nedeljo 10. avgusta priredite žalski C. M. podružnici na vrtu in v vseh prostorih kolodvorske rc^tav-racije vŽalcu ljudsko slavnost,na kar opozarjamo tuđi sosedna narodna društva in podružnice naše obrainb-ne organizacije. Slovenke, Slovenci, podrirajmo našo šoisko družbo, iie pustimo, da nam tujec krade našo kri in našo zemljo. Žrtvujmo po r^iočeh!
Iz Št. Jurja ob J. ž. (Svari! o pred kupovanjem srečk!) Na ČeŠkem in Aloravskem obstoja več zakotnih bank, ki z veliko reklamo in z mnogobrojnim! agenti pro-dajajo srećke na obroke. Agent nahvali ljudem srećke, banke dovolijo na vide/  nizke in prikladne  obroke
—  in ljudje podpišejo kupne pogodbe, prečitavši samo na prvi strani debelo tiskane stvari in ne zmeneč se za drohno in na drugi strani tiskane dodatke, ki se dado sukati in izrabijati tako, da je stranka, Če je le kolićkaj neprevidna, takoj v nudi zgubi. Ku-pil je tuđi nek    tukajšnji    posestnik srečk od neke banke v Brnu skupno za 914 K proti plačilu    na    mesečne obroke in vplačal že    542 K.    Vsled nepazljivosti in raznih trgovskih za-držkov je enkrat obrok zamudil    in »kulantna«  banka je takoj  odstopila od pogodbe ter mu poslala obračun, v katerem si je za razne stroške od-tegnila od 542 celih 417 K in bila pripravljena le ostanek    na    vplačanih obrokih vrniti.    Posestnik j'e tožil, a je pravdo zgubil in ima sedaj dvojno veliko  škodo.     Ker   iščejo  omenjene banke novih žrtev    po    Štajerskem, povemo ta slučaj ljudem v svarilo in
1 ravnanje. Ne podpirajte tujih židov-■ skih bank in ne kupujte od njih !    srečk!
Graje  vredna nemarnost.    Ora-ško postno  in  brzojavno    ravnateljstvo opozarjamo na ta-le slučaj: Te dni je bila oddana v Središču ob 10. t    dopoldne    nujna brzojavka v Bruck »    ob Muri.   Stranka   je  za brzojavko .    plačala v redu trikratno pristojbino
— a naslovnik v Brucku ob Muri jo je prejel komaj ob 6. zvečer! Če se more kaj takega zgoditi, je to le graje vredna nemarnost in brezobzir-nost, od katere ima lahko zlasti trgo-vec veliko škodo. Trgovina in industrija je v toliki meri obdačena — in potem pa se ji vrača pri c. kr. uradih s takimi skandali!
Iz Maribora. Vsako leto se za-žiga na visini pri Sv. Urbanu običajni Ciril - Metodov kres. Med mariDor-skirni Slovenci se nabere 30—40 K, kupijo se pri kmetih drva, napravi se popoldne izlet in kres se obhaja. Le-pa navada je to in če opazuje človek dotični dan čarobni    prizor   kresov, posebno v Slovenskih   goricah,   na-vdajajo ga globoki   občutki,   nehote se vtopi s slov.   zgodovino   'daljnih preteklih časov, ko se je klicalo   na ta način ljudstvo na obrambo proti sovragom. Tuđi danes    imajo   Kresi sličen pomen, tuđi danes opozarjajo naše ljudstvo na obrambo    pod   za-ščitjem bratov sv. Cirila in Metoda proti nič manj nevarnemu sovražni-ku naše domače grude.   Kar pa   se našega kresa posebej tiče, slišijo se pri dotičnem nabiranju redno različ-ne opazke in pritožbe, na katere se bo moralo vprihodnie ozirati.    Skli-cujemo se vedno na denarno krizo, tukaj pa se nabere do 40 K v »narodne namene«, kupijo se crva pri boga-tem »narodnjaku« in se ne sežge tam nič   drugega,   kakor    dragi    denar. Kamniški kmetje, ki zažigajo obenem prav lepe kresove, skrbijo že 0 pra-vem času za kako malovredno šumo, ki ne stane nič in tako po vseh Slovenskih goricah. Zato, da Drineso iz-letniki Še posebej par kronic v dotično gostilno, lahko bi se zgoraj tildi kaj storilo. Tuđi je Sv. Urban preda-leč. Kres bi moral služiti v navduše-nje širših tukajšnjih slovenskih kro-gov; v našem slučaju pa za kres skoro nihče ne ve in četudi, udeleži se ga lahko le tišti, ki je slučajno popoldne prost. S tem pa ni rečeno, da bi se naj kres opuščal.   Kres je name-njen Mariboru in bi se naj žgal v neposredni blizini. Letos se je bil ponu-dil neki posestnik, ki   bi   kres   sam preskrbel. Bilo bi zelo blizu; vsak bi lahko šel na večer tje na sprehod in bi se na zelo priprosti način vršila prav    lepa    narodna    manifestacija. Prosili bi   torej, da bi se   merodajni gospodje na to ozirali in bi   se   pri-hodnje leto o pravem času kaj ukre-nilo. Ob koncu še nekaj. Prejšnja leta je bila navada, da se je pri C. M. kresu tuđi za C. M. D. kaj nabrale. Kakor verao iz zanesljivega vira, ni dobila družba že tri leta niti vinarja od tega podjetja.    Ali bi ne bilo i,a-metnejše, da bi se nabrani   in   tako brezmiseljno sežgani denar  daroval rajši C. M. D.? Ali nismo potrebni! Iz Gradca. Štajerski deželni odbor je dal napraviti v deželnem dvorcu spominsko tablo v spomin    Ro-seggerjeve  JOIetnice.  To  spominiko tablo so v četrtek z veliko slavnost-jo odkrili.  Zanimivo bi  bilo vseeno, ako bi nam deželni odbornik R o b i č povedal, kako staiišce je zavzel  on k sklepu deželnega odbora, naj    se na dvorišču deželnega    dvorca    napravi  Roseggerjeva  spominska  tabla? Spodnii Štajer je rodil že večie može kot je Rosegger, ali dežela se jih ni snomnila    s kakim    odlikovanjem, niti po njihovi smrti in to samo za to, ker so bili Slovenci. To češče-nje  Roseggerjevo  pa  ima iz  znanih razlogov še prav posebno    poUHćen priokus.    Ali je to g. Robič   povedal svojim  nemškim  tovarišem?   Graški listi dostavljajo k poročilu o tej slavnosti še, da je dosegla Schulvereino-va     Roseggerjeva     zbirka     pravkar tretji milijon. To bo še zaleglo za par ponemčevalnic  na slovenskem   Štajerskem, zavodov, ki jih mi Slovenci trpimo in s    svojo    deco    napolnju-jemo.
Drobne novice. Iz-Maribo-r a. V kake nezgode spravijo lahko brezvestni izseljevalni agenti nepo-učene kmečke ljudi, kaže sledeči slučaj. V torek je izstopila na maribor-skem kolodvoru tropa izseljencev iz Ruske Poljske, ki so bili namenjeni v Ameriko. Neka izseljevalna pisar-na jim je obljubila, da se bodo peljali v Ameriko čez Anvers v Belgijo; te svoje obljube pa ni držala, temveč jih je njen agent na Dunaju spravil v vlak Južne železnice, da bi se peljali v Trst in od tam v Ameriko; ta vožnja je namreč cenejša. Blizu Maribora pa so ljudje za goljufijo zvedel: in potem v Mariboru izstopili. Ageni se je zgubil in pustil izseljence v nezgodi. Spravili jih bodo na Dunaj nazaj. — Iz Maribora. Pred tukaj-šnjim okrožhim sodišcem je bil ob-sojen špediter Unterkoflcr zarad kride in goljufije na Štiri mesece tež-ke ječe. Bil je prezadolžen za 70.141 kron. Ko je prišel v konkurz, je po-begnil, a v Monakovem so ga prijeli ii prignali v Maribor nazaj. — Iz Celja. V Četrtek se je zgodila blizi Levca velika avtomobilska nesreČa Dr. Radvan z Dunaia se ie Delial h
Ljubljane proti Celju s svojo žene, bivšo gledališko igralko Heleno Odilon in medicincem Bideraričem. Pri Levcu se je nekemu nerodnemu ko-lesarju izognil preveč na desno in za-vozil v jarek ob cesti. Avtomobil se je razbil in Helena Odilon je dobila težke notranje poškodbe. Spravili so jo nezavestno v Celje. Ostala potni-ka sta dobila le lahke poškodbe. — U m r 1 j e pri Sv. Marjeti ob Pesnici 821etni starec Janez Potočnik. — Na Tinski gori je imela klerikalna »Zveza slovenskih deklet na Štajerskem« svoj občni zbor. Zveza šteje po zatrjevanju »Slov. Gosp.« v SO podzvezah 4000 članic. — O h u d i š k o d i, ki jo je napravila toča okoli Sp. Sv. Kungote nad Mariborom, poroča »Slov. Gospodar«: »Vinogradi so za letošnje leto popolnoma uni-čeni. Koruzna stebla strle kvišku brez listov, pšenično in ovseno zrnje je iz snopja, ki je še bilo na polju, iztolčeno. Sadno drevje je zgubilo listje. Slive, ki so obetale obilen pri-delek, stoje gole. Travniki so poplavljeni ...« — Umrlje v Grajski vaši pri Gomilski^ osmošolec Krištof Lončar. — Iz Š k a 1 poročajo, da je udarila strela v gospodarsko poslop-je Jurija Videmška v Skalah in Fr. Sitarja v Št. Bricu.
KorošSiG.
Nemška nestrpnost. V divnern našem Jezerskem, na severni strani Grintovca, kjer se izključno slovensko prebivalstvo, se zbira vsako leto iepo število čeških letoviščarjev. Ta našim domačinom zelo dobro naklonjena češka kolonija ima v glavni kazini svojo spominsko knjigo, ka-mor se gost je po vsej pravi oi češko vpisujejo. To pa ni bilo prav nekemu mogočnemu fotografu iz Ceiovca (menda sliš; na pristno germansko ime Sciborski). Dasi je prišel ;.ia Je-zersko radi kupčij. Izčrtaval je v spominski knjigi češko pisana biva-lišča Praha in pristavi! nemški kulturi primerno primombo. Zur Erinne-rung an die seli... ste Partie in meinem Leben. Nur fort! Gott soli dem Menschen alle Sprachen geben, dem, der, nicht Slavisch spricht in diesem On. Zakaj išče tak človek zaslužek med Slovenci?
Na adreso   železniške   uprave.
Skandalom, ki so se pripeiili v zadnjem času v Celovcu, izmed katerih so bili nekateri tuđi objavljeni, so se začeli pridruževati obsodbe vredni skandali tuđi na drugih koroških po-stajah. Slovence na svoji zemlji je zasmmehovan in osramoćen, če za-hteva v slovenskem jeziku potni li-stek za slovensko postajo. Ti uradniki morajo imeti strašno potuho od zgoraj, da si kaj takega. kljub take-i mu odporu in kljub tolikim pritož-bam še vedno upajo nastopati tako brezvestno, nesramno in protizako-nito. S tein se ne zasmehuje samo dotičnik, kateremu se zgodi krivica, marveč ćela slovenska narodnost, cei slovenski narod. — V Žeiezni kaplji je tuđi tak možakar. Privatno zna slovenski, pri blagajni pa ne zna niti toliko, da bi si zapomnil slovenska imena sedem postaj od Zelezne kaplje do Sinčevasi, dasi so te postaje slovenske in imajo tuđi slovenske napise. Mož misli morda, da je ljudstvo tu zaradi njega. Pa to ni res, na-sprotno je, on je tu za ljudstvo in njegova prokleta dolžnost je, da ustreže občinstvu in to zahteva njegova služba. On je od občinstva od-visen in ne nasprotno. Ce hoče že-lezniška uprava, da bode njeno osob-je dobro izhajalo z občinstvom, kar je v korist uslužbencem in železnici, naj gleda na to, da se občinstvu ustreže, ne pa da bi njeni uslužbenci zasmehovali in žalili Slovence, ki tvorijo većino prebivalstva in ki so gospodarji na svoji zemlji. Vrh tega je najmani umestno, da neti železni-ca po svojih uslužbencih narodnost-* ni spor, s čemer si nakopava nevar-nega sovražnika to je občinstvo, od katerega je železnica odvisna.
Oofjtifija z moko. Pek F. Z. je naročil pri tvrdki Majdič v Kranju na račun peka Gabriela Walterja v Milstatu 10 žakljev moke za 308 K. Ko je moko prejel jo je prodal peku Ivanu Brandstatterju za 300 K. Wal-ter je ovadil zadevo sodišču.
Tragična smrt zakonske dvojice. V Eisentrattenu pri Krnskem mostu je bolehala ze delj časa žena krojača Sihomerja. Pred nekaj đnevi je zelo oslabela in padla v tako globo-ko omedlevico, da so vsi mislili, da je mrtva. Vsled tega je drugi dan mož obupan skočil v vodo. Ko so i    potegnili  ljudje vtopljenca iz    vode,
■    se je njegova žena med  umivanjem
■    trupla moževega nenadoma vzbudi-•    la. Ko je zagledala moža mrtvega, in 1    ko so ji povedali kaj se je zgodilo, se
■    je žena tako užalostila, da je Čez ne-l    kaj ur na to ob mrtvaškem odru svo-.    jega moža umrla. Pokojna zapuščata :    3 nac»rf»skrhJi^ix*» <\***4ri*
SfrM1 *•         ___________________________________________'__________.SLOVENSKI NAROD", dne 2. avgusU 1913.                                                                                                          176. stev.
Primorsko.
Goriške    deželnozborske   volit-
ve. V slovenskih mestih in trgih zma-ga napredni kandidat dr. Podgor-n i k. Klerikalci mu nišo postavili niti protikandidata, ker vedo, da prav nič ne opravijo in bilo bi škoda časa in denarja za tak brezupen boj. — Pri volitvi v skupini laških mest in trgov so dobili slovenski kandidatje dr. Peter MedvešČek, odvetni-ški kandidat; dr. Ernest Dereani, zdravnik; Jos. Hrovatin, posest-nik in nadučitelj in Al. B r a j n i k 342 glasov, taški liberale! Jur. Bom-big, dr. Cesciutti, dr. Pascoli in dr. Pinavsig 1001 glas; laški klerikalci dr. Pontoni, Frid. Simzig in P. Culot 704 glasove in soc. demokrati 53 glasov. Potrebna je torej ožja volitev med laškimi liberalci in med laškimi klerikalci. Slovenci so dosegli s svo-jimi števnimi kandidati v takozvanih laških mestih. nepriČakovano lep uspeh in bodo odločevali pri ožji vo~ lltvf.
Javen ljudski shod priredi »Zve-za jugoslovanskih železničarjev« v nedeljo, 3. avgusta t. 1. ob 5. popol-dne v prostorih hotela ->pri Jelenu« v Gorici. Dnevni red: Protest proti zapostavljanju in izpodrivanju slo-venskega železničarstva in proti im-portiranju tujega nemškega delav-Stva od strani postajenačelstva na goriškem državnem kolodvoru. Eksponent nemškega »Yolksrara*, po-stajenačelnik VVieser kaže zopet svoje nemškonacijonalne rožičke. Naše delavce je zače! izpodrivati in rnetati ćelo na cesto, na njihova mosta pa importira nemške elemente. Ako bo šio tako naprej, s časom sploh nobenemu domaćemu delavcu ne bo veČ mogoče, prrti pri železnici do službe in primernega kruha, ki nam ga na domači naši zemlji odje-dajo Nemci. To so razmere, ki ne škodujejo samo interesom slovenskih železnicarjev, te razmere so temveč pravcato zasmehovanje in zasramo-van je naše narodnosti sploh. Naše potrpežljivosti je konec! Provokacij ošabnega tujinstva na našin tleh ne borno več prenašali. To borno vsem merodajnim faktorjem na nedvo-umen način povedali 3. avgusta ne samo slovenski železničarji, temveč Slovenci Gorice in okolice sploh! Na shodu bodo govorili: strokovni tajnik tov. Vekoslav M rak, tov. dr. Josip M a n d i ć in predsednik »Zve-ze« tov. Ivan Š k e r j a n c. Na shod so povabljeni tuđi državni poslanci. Torej dne 3. avgusta vsi na shod!
Iz Divače. -Slov. Narod* ie že večkrat dokazal, da klerikalec ne pozna prav nobenega takta napram narodnim damam. Nedostojno pluje pri vsaki priliki na svojega poiitičtie-ga nasprotnika in če vidi, da mu ne more moralno in materijalno Škodo-vati, napade tuđi njegovo zakonsko ženo in zakonsko življenje. V Divači životari ob zadnjih vzdihHi, na čez mero zadolženem posestvu, ki je bilo šs pred kakimi dvanajst-timi leti eno najlepših, največiih in najbolj materijalno dobro situiranih v ćeli nakelski občini — sicer sedaj maiopomembni — Viki Magajna, ki je po milosti nakelskega župana po-stal svoj čas in za zadnjikrat občin-ski starešina. Ta mož je bil še pred par leti tak nasprotnik »farjev«, da bi najraje kar kratkomalo vse po-hrustal. Vem, da se, Divačani, še dobro spominjate na župeupravitclja Manelanca, na zadnji sv. misijon itd., kaj je vse ta Magajna z Marte-lancem počenjal in kaj s sv. misijo-. nom! Ko pa mu je začelo premože-nje na vseh koncih in krajih pokati, začei ga je izpreobračati znani Ante Štemberger, ki kot vpokojeni kaplan pase škocijanske duše. In zgodil se je čudež, — Magajna je damlanes naj-pobožneji Divačan, prvi agitator za goriško, novostrujarsko stvar in si je pri minolih deželnozborskih volit-vah zaslužil najmanj mučeniško palmo. Za tolik trud pa mu je častiti Ante obljubil izposlovati sveti red: pro ecclesia et pontifice, ki je že na potu iz Rima. Zdaj pa k stvari v dokaz, da je Magajna res tip pravega klerikal-nega novostrujarja. Jeseni 1912. vršila se je občinska seja na županstvu v Matavunu, kateri je predsedoval župan Albin Štrekelj. Že početkom seje se je bralo Vikiju na obrazu, da je danes posebno »razsvetlj.*n«. Ob-našal se je prav tako, kakor kak ljubljanski klerikalec. Ker ni vedel, kako bi županu nagajal, Iotil se je njegove občespostovane gospe so-proge ter zasramovalno vmeševal njeno ime v razpravo, kakor: »Kaj mislite, da se borno klanjali vaši Ma-rički? (Županova soproga se nam-reč imenuje Marica*) Ce je tuđi vaša Marička! Če bi bila tuđi tukaj vaša Marička-------itd.« Župan ga je ponovno prosil, naj pusti njegovo ženo na miru, ker ona ne spada v razpravo in se ni še nikdar mešala v politične boje, niti v občiaske posle. Ker
Viki ni še lenjal, in ko so ostali sta-rešini,  priprosti   km*čkl   moiakari!
spoznali, da je došel pobožni Viki k seji le iziivati, so vsttli in t največ-jim ogorčenjem glasno protestirali, da se od strani »omikanca« Žali damo, ki ni Vikiju in ne nobenemu v občini storila kedaj kaj žalega, pač pa le dobro, kjer je mogla. Starešina, učitelj Franc Bolle mu je zalučal v obraz, da je njegovo počenjanje ne-sramno, žaliti damo, ki ni navzoča in se ne more braniti. Ko je hrup in kri-čanje proti Vikiju ponehaK), odvzel mu je župan besedo in vekel, da ima Viki srečo, da ni (župan) telesno bolj močan, sicer bi maščeval na kratko čast svoje žene s tem, da bi ga pri-jel in iz dvorane vrgel. Vikiju je na-svetoval njegov duhovni oče Stem-bergar, naj si poišče zadoščenje in naj on toži tega preklicanega libe-ralnega župana za tako veliko grož-njo in pa Bolleta, ki mu je o*ital ne-sramno dejanje. Viki je takoj ubogal svojega duhovnega očeta In šel je naravnost v Gorico k dr. Pavletiču in vložil tožbo. Sredi meseca novembra 1912. vršila se je obravnava pri okrajnem sodišču v Sežani. Bolle je dokazal pobožnemu Vikiju na tej razpravi nesramno postopanje in bil je oroščen in ravno tako tuđi župan Štrekelj. Viki pa ni bil s to razsoduo zadovoljen. Umna glavica, zbra! si je takoj drugega dohtarja, dr. Šolarja v Trstu, ker ni preveč pobožen in tuđi ne liberalen, ampak pristen — socijalni demokrat. Napravil je priziv na drugo instanco in pri razpravi dne 25. julija t. 1. je bil župan Štrekelj ponovno oproščen. Bolleta na ni bilo v prizivu, ker je Viki prej iimaknil priziv prati njemu, spoznavši sam, ali pa ga je njegov zastopnik pouČil, da je res nastopal nesramno. S tem je končala ta novostrujarska »kava-lirska« afera.
Najden ponesrečenec. V skalov-ju Crne prsti so našli truplo pastirja Mihe Drola, ki se je pred tremi tedni ponesrečil.
Tatvina pri pomorski vladi v Trstu. V ksilografičnem oddelku je izginila velika bakrena plošča, na kateri je bil vrisan nek zemljevid. Aretirali so 391etnega slugo Paren/a-na, ko je prodajal kose te plošče pri starinarju in pa 231etnega litografa Avrelija Longo, ki mu je ploščo iz-ročil.
Solska ladja »Beethoven« v Trstu, ki je odplula sredi meseca julija kot avstrijska šolska ladia s svojimi gojenci v Ameriko, ima prostora za še nekaj aspirantov. »Beethoven« bo v začetku jeseni v Montevideo, kamor pripelje nove aspirante parnik Austro - Americane.
»Clara Calnius«, parnik, ki se je potopil pri Elferrodu, je bil zgrajen 1. 1910. Parnik je imel 3024 bruto in 1934 reg. ton. Bil je 96 m 22 cm dolg, 12 m 73 cm širok in 6 m 80 cm visok. Stroji so proizvajali 1400 konjskih sil.
Telovadno društvo „Sokol" v Novem mestu.
Sokoli! 10. avgusta t. 1. sl združimo slovenski Sokoli v prija/ni do-lenjski metropoli! Pokažimo tega dne svoje delo, svojo silo, s\ oj na-predek! Pridite iz vseh stran i širne naše domovine, da manifestiramo skupno za svoje pravice, da pokažemo, da smo narod, ki je sposoben za življenje, da smo Ijudje, ki nas pre-paja in veže ona velika sokolska ideja, ki je prešinila kot svetel žar ćelo našo domovino in pokazala našemu narodu pot v boljšo, večjo bodoč-nost. Velika vrsta telovadcev in te-lovadk naj priča s svojim nastopom, da sokolsko idejo tuđi praktično udejstvujemo. da smo se od svojega zadnjega nastopa pospeli višje, da smo napredovali v dovršenosti telo-vadbe. da so se naše vrste zdatno okrepile in povečale. Najsi so ovire še tako visoke, moč in vstrajnost jih morata podreti! Ne miru in počitka, ampak neumornega dela in vstrajno-sti! Ne nazaj. ampak naprej in kvi-šku! Na zdar!
Odbor novomeškega Sokola.
Dnevne vesti.
+ Cvetlični dan Južne železnl-
ce. Danes so torej začeli na posta-jah Južne železnice prodajati cvetli-ce, da se ustanovi z denarjem pasa-žirjev in trgovcev, ki morajo biti v zvezi z Južno železnico, »Kinder-heim«, potem zopet »Erholungs-heim«, »Kinder - Ferien - Heim«. — Naposled pa priđe strogo nemško-nacijonalni odbor do projekta, da M ustanovi v kaketn zdravem provlnč-nem mestu, k}er so iole. Internat IM otroke železničarjev. Mi vemo, za kaj gre. Ore torej predvsem za to, da se ustanovi internat za   otroke
ftlovMskita žalTnicaijev, v katerem naj se ti otrocl po telil Južne želes-atoe ponem6i|o. Za to pa slovenski narod ne bo dajal svojih težko in krvavo prisluženih novcev. Za naše otroke na meii skrbi družba sv, Ciri-ia in Metoda. Značilno je, da nem-ško - nacijonalni odbor za priredi-tev cvetličnega dneva ni hotel sprc-jeti niti enega slovanske narodnosti. S tem je odbor, ki stoji pod protektoratom Južne železnice, dokazal, da se boji kontrole. Ne borno se motili, če trdimo, da je ta prireditev pod skrivnim protektoratom Šulferajna, saj je javna tajnost, da hočejo že ornenjeni internat ustanoviti v Celju ali pa v Ptuju. Mi še enkrat nagla-Samo: CvetHčni dan Južne železnice nasprotuje slovenskim interesom. Mi imamo svojo družbo sv. Cirila in Metoda, ki dobro skrbi tuđi za otroke onih slovenskih železničarjev, ki bi morali vsled pritiska (Glej: Zidani most!) gotovih uradnikov Južne železnice, priti v ponemčevalni zavod, ki naj se ustanovi z denarjem, nabranim danes in jutri na postajati Južne železnice. Mi, Slovenci, poznamo samo eno društvo, samo en zavod, ki skrbi za šolsko izobrazbo otrok slovenskih staršev tam, kjer država noče ustanoviti slovenskih šol, in to je — družba sv. Cirila in Metoda. Vsled tega bo vsak zaveden Slovenec dal one krone, ki jih je namenil za »Internat Južne železnice« — družbi sv. Cirila in Metoda.
-f Smrdljivi znaki. V dneh od 24. do 27. avgusta 1.1. se vrši v Ljubljani takozvani slovensko - hrvaški katoliški shod. »Slovenec« je nedavno tega že priobčil referate in imena govornikov na tem shodu. Pa^no smo prečitali dotično poročilo in se v svoje veliko presenečenje prepričali, da med govorniki na shodu ni voditeljev klerikalne stranke: dr. Šusteršiča in dr. Kreka, dasi sta ta dva gospoda imela preje na sličnih prireditvah vedno glavno besedo. —■ Strme smo se vprašali, kaj naj to po-meni? Na taksni prireditvi, kakor je katoliški shod, kjer bo revija vesolj-nega slovenskega in hrvaškega klerikalizma, pa naj manjkala vrhovna voditelja slovenske klerikalne ar-made. to je nekaj tako izrednega, da je treba to posebe zabeležiti. če ni-česar drugega, že to dejstvo samo izpričuje, da so se v klerikalnih vr-stah pojavila nevarna nesoglasja. ki so že tako velika, da se niti vzpričo katoliškega shoda ne dado več prikriti. Sicer je javna tajnost, da je od-por proti dr. Susteršiču in njegovim osebnim trabantom v klerikalni stranki silno velik, in čisto gotovo je, da bi dve tretjini klerikalnih prista-šev raje danes nego jutri videlo, da bi dr. šusteršič izginil s površja, ven-dar pa si doslej nihče ni upal pokazati svoje barve in nastopiti proti omraženemu mogotcu iz deželnega dvorca. Terorizem Susteršičeve klike je bil tako velik, da je raje vsakdo škripaje z zobmi poljubljal spone, kakor da bi se izpostavljal mašČe-valnosti in nasilstvu te sodrge. ki ima pač neprestano v ustih besedi »kmet in ljudstvo«, v resnici pa se toliko bri^a za kmetske interese, kakor za lanski sneg, pač pa z vnemo, ki vzbu-ja občudovanje. skrbi za to, da se pridno polni njena mošnja. No, sedaj se zdi, da je led vendarle prebit in terorizem vendarle zlomljen, vsaj znaki kažejo na to. Da bi bil to prvi korak k ozdravljenju zastrupljenih razmer v naši deželi, to je več kakor jasno.
-1- Zasluge ne zaležejo nič, ško-fovo priporočilo je odloCilno. Prelat dr. Josip Scheicher, znani katoliški politik, piše v svojem listu »Korre-spondenzblatt ftir den katholischen Klerus Osterreichs« pod zaglavjem >Protekcija je glavna stvar< to - le: »Pred nedavnim časom sem izvedel to - le velezanimivo stvar: Neki, meni osebno znani zdravnik, profesor, učenjak, pisatelj in ugleden strokov-njak, je zopet podaril javnosti truda-polno, a izborno literarno delo. Njegovi stanovski tovariši so izprožili rnisel, naj bi se ga odlikovalo s kakim redom. Nato pa ie visoka vlada zares slavnemu učenjaku sporočila, naj si preskrbj priporočilo dunajske-ga nadškofa, pa bo takoj povzdignien v viteški stan- Seveda ie učeni zdravnik odklonil, da bi se dal sele pripo-ročati od cerkvene oblasti. Pri tem je nemara še najbolj zanimivo to, da meni prav dobro znani in od mene visoko spoštovani doktor simpatizira z vsemi, ki so pobožni, da ga vsled tega ćelo prištevajo k takozvanim »Crnim«. Ali morda hoče vlada vsili-ti prepričanje, da znanost In zasluge ne Dotnenjajo n1č,protekclja pa vse?« — V naši ljubi Avstriji smo torej sre-čno zlezli pod krivo palico že tako zelo, da se nad tem zgraža In Skandalizira že ćelo katolilkl prelat dr. Scheicher sam, ta steber katoBike mitll! Kaj naj potem lete mi po-rečemo?!
+ Usoda stovenstaga gMalliCa. Kakor čujemo iz verodostojne strani, naraerava klerikalna većina đežetat*
ga odbora predloge gledališke komisije za denarno subvencijo povsem ođkloiiiti. Ne vinarja ne za slovensko gledaliSče. Milostno bi sicer prepustila klerikalna većina poslopje za predstave, a seveda proti temu, da si pridrži pravico do vseh šikan in pravico vsak trenotek poslopje tuđi zapreti! 2upan ljubljanski se je izjavit za zvišanje podpore s strani mest-ne občine, ako prispeva s subvencijo dežela, da se tako omogoči prihod-nja sezona. No, klerikalci že poskr-bijo za nasprotno. Odgovornost pade nanje!
-+- Slovenska trgovska šola v Ljubljani in trgovski tečaji. O slovenski trgovski soli v Ljubljani javnost malo kaj izve ražen v Juliju ali septembru, ko z barnumsko reklamo vabi ravnateljstvo kar na treh ali štirih plakatih na vsaki reklamni tabli v solo, ki stoji pod pokroviteljstvom Merkurjevim, o katerem pravi grška mitologija, da je zaščitnik trgovcev. Prvo poročilo o slovenski trgovski soli, ki si je pridobila leta 1911. pravico javnosti, smo brali lani; toda do drugega poročila lahko slovenska in širša javnost zopet štiri leta caka, vobče tako dolgo, ko se bo gosp. ravnatelju zljubilo, javnosti kaj poročati o tem zavodu, čeprav je njegova dolžnost po § 25- organ, statuta, oskrbeti koncem vsakega šol-skega leta letno poročilo. Ćela štiri leta je morala slovenska javnost ča-kati, da je izvedela, kdo da so učitelji na tem zavodu; sele šolsko leto 1911/12 smo izvedeli za njih imena. Do lanskega leta bi bili lahko zado-'■oljni 7. i;sj-c!ii na tem trgovskem zavodu; malo manj smo zadovoljni z uspehi preteklega šol. leta 1912/13. Letos je baje, kakor pravijo absol-venti, v pripravljalnem razredu pad-lo od 44 učencev nič manj kot 15 (lani 4); v I. letniku od 32 — 12 (lani 2); v drugem letniku od 20 trije, kakor lani. Nekaj vzroka slabega uspe-ha pa tiči bodisi v starosti, bodisi v predizobrazbi učencev. Učenci so stari od 14 do 23 let; kar se pa pred-izobrazbe tiče, imajo nekateri ćelo nižio gimnazijo, drugi pa nekaj latinskih šol, tretji zopet samo 6 do 7 razredov ljudske sole. Tu je pač učiteljem stati na višku vzgojevalne in didaktiene zmožnosti, da izravnajo vse grebene in prepade znanja in neznanja že v pripravljalnem razredu. Če so učitelji kos svoji ogromni na-logi, tega ne moremo vedeti natanko, v koliko pa nišo, kaže polom v pri-pravljalnem razredu, kakor tuđi v I. letniku. Čuje se, da dobimo na jesen še dvorazredno deželno dekliško tr-govsko solo. Tu se mi nehote vriva vprašanje: Kaj pa pravita k temu imejitelja dosedanjih trgovskih teča-jev, gosp. Fr. Gartner in Jos. Chri-stof ? Ali bi ne bilo za njiju še najbolj-še, da otvorita skupno en sam tak te-govski tečaj, čeprav nam je še v spo-minu, kako sta se predlanskim lasala po časnikih. Kam pa naj damo tolik dekliški trgovski podmladek? Sedaj so že pri nas v tem oziru nezdrave razmere, kaj pa sele bo! Če bi smei svetovati našim gospodičnam, kaj naj store, namesto da silijo v učiteljišča in trgovske tečaje, bi jim svetoval in želei prvič dobre ljudkošolske naobrazbe, potem pa šivanko v roke in kuhačo in intenziven večleten studij vseh kuhinjskih strokovnjaških knjig s prakso obenem — malo manj brez-delnega ždenja, pač pa več smisla za gospodinjstvo- — Fr. D.
+ Našo notico o Štrekljevem nasledniku je pozdravila »Straža« v S6. številki in za njo »Slovenec« z napadom na znanstveno kvalifikacijo predlagane dvojice: »Dr. Nachti-gal in dr. Kidrič sta sicer že spravila več svojih spisov v javnost, ven-dar ne vzbujata nobenih posebnih pričakovanj. V primeri z dr. Brezni-kom sta prava znanstvena palč-ka . . .« »Straža« je v svoji besnosti, da slovenski klerikalizem vendarle še ni vsegamogočen, pozabila, da desavouira svojo lats. kritiko in bije sami sebi v obraz. Številka 11. iste »Straže« piše namreč v oceni IX. letnika »časopisa za zgodovino in narodopisie« o prispevku dr. Kidri-ča: »Naslednii članek dr. Fr. Kidri-ča »Oblega Sigeta v sodobnem hr-vaškem opisu« (42.—97.) bo vzbudil med ucenjaki - zgodovinarji in slo-vanskimi jezikoslovci pravo senzacijo ... Ta opis je tedaj dr. Kidrič iz-dal . . . in opremil z velikim, kritičnim znanstvenim aparatom. Spis bi delal čast vsaki akademiji.« — Kdor ie imel še kal vere v poštenost klerikalne kritike, jo mora ob primerja-nju obeh »Stražinih« ocen izgubiti: ako je bila kritika dne 29. januarja pohvalna in priznalna samo zato, ker se tiska glasilo dosedaj še zgolj znanstvenega in nestrankarskega *Zgodovinskega društva« v »Cirilo-vi tiskarni«, tedai »Stražine« ocene in torej tuđi sodbe z dne 30. julija sploh ne morejo reflektirati na značaj premifljenosti in resnosti; ako pa je mislila »Straža« dne 29. januarja resno, hoče biti 30. julija vedoma krivična in pristranska. Ako bi bil v
predlogu »docent« dr. Lenard, ki more navesti v oporo in obrambo svoje znanstvene reputacije samo svoja privatna poznanstva s poljsko žlahto, bi se »Straži« seveda dr. Breznik prav nič ne smilil. Izmed Nachtigallovih spisov, ki jih stavlja »Stražin« Člankar tako pavšalno da-leč pod Breznikove, brezdvomno ni videl niti enega; »Stražine« ideologije ni težko doznati: dr. Nachtigall ali dr. Kidrič ne bi smela biti predložena, ker ni nobeden klerik, ali vsaj klerikalec.
+ Iz poštne službe. Imenovani so poštni aspirantje za oficijante: Aloj-zij Bregant za Červinjan, Alojzij B r a z za Volosko in Josip J e 1 i n -č i č za Mali Lošinj in poštne aspi-rantinje za oficijantinje: Adelina W a r t o za Červinjan, Marija M a -h o r č i č za Sežano. — Prestavljeni sta: Marija Pakiž I. iz Ribnice v Bohinjsko Belo in Marija Pakiž II. obratno.
—  »Slovanskega kluba« odboro-va seja bo v ponedeljek, dne 4. avgusta v posebni sobi restavracije   pri »Zlatorogu«.
—  Inženirski izpit iz stavbništva je napravil Matko M i k 1 i č.
—  Umetniška razstava se zatvori v nedeljo, 3. t. m. ob 6- popoldne.
—  Zaročila se ie v Ljubljani gospodična Olga Fiirstova, hčerka gosp. Mavro F li r s t a,    trgovca   v Ljubljani,    z    gosp.  Ivo   T u r i n a, stabnikom na Sušaku.
—   Ustanove    Rdečega križa za vojaške invalide in njih vdove za leto 1913 razdelilo je deželno    in    go-spenje    pomožno    društvo Rdečega križa za Kranjsko v svoji zadnji seji. Prosicev je bilo 167, od katerih je bilo uslišanih 80. Dne 18. avgusta t. 1., to je na rojstni dan našega presvet-lega vladarja, se bodo te ustanove in druge    podpore v skupnem znesku 2212 K 60 v izplačale po deželni vladi, odnosno po podrejenih   okrajnih uradih.
— V nedeijo vsi v Postojno, kjer se vrši ob vsakem   vremenu velika poletna veselica v svetovnoznani jami ter traja vse popoldne. P. n. ob-činstvo se še enkrat opozarja, da vozi posebni vlak iz Ljubljane ob pol 2. popoldne za polovično ceno.   Niko-mur ne bo žal, če porabi redko priliko ter se popelje ta dan v Postojno, si ogleda pri čarobnej    razsvetljavi podzemeljske krasote ter se hkrati razvedri in razveseli ob najrazličnej-ših zabavan v jami. Posebni vlak od-haja iz Postojne ob 9. uri 10 minut zvečer.
—  Kdor je prijatelj dobre kave, zahteva,    da se kavi prideva samo Kolinska kavna primes, kajti   le    ta kavni pridatek napravi okusno kavo, ki ima tuđi prijeten vonj in lepo bar-vo.      Vsak najraje pije kavo, ki ji je pridejana Kolinska    kavna    primes. Poudarjamo,    da je Kolinska kavna primes edino pristno domače    blago te vrste, in opozarjamo, da je treba pri nakupovanju dobro paziti na var-stveno znamko »Sokol«, da se izog-nete morebitnim prevaram!
Surov napad. Včeraj po deseti uri zvečer sta se vračala neki gospod s svojo soprogo od Kosledeve pivo-varne proti ŠiŠki. V drevoredu ju je napadel neki moški, katerega je spremljal bel pes. Nabiral je kamenje, da bi ju od daleč napadel. Ker omeniena gospod in gospa nita hotela reagirati na surove napade napadal-ca, ju je napadalec začel zasledovati ter metal kamenje za njima. Seveda državne policije, ki čez dan komaj caka na vsakega kolesarja, ni bilo nikjer. čeprav je znano, da ie ravno pot od Koslerja naprej precej nevarna. V Šiški vprašujejo, čemu imajo državno policijo. Uparno, da bodo merodajni faktori! državne policije poskrbeli, da bodo Uudje vsaj zvečer ob 10. varni na cesti.
Jutri v Spodnjo Šiško. Kakor smo že opetovano poročali, slavi jutri prostovoljno gasilno društvo v Spodnii Šiški svojo 251etnico. Ker se to društvo še ni vpognilo pred nasiljem klerikalne većine deželnega odbora, tedaj je dolžnost naprednih Ljubljančanov in okoličanov, da pri-dejo jutri v Šiško.
Iz Zelene jame nam pišejo: V ljubljanskih naprednih listih čitamo, da se bodo pobirali dobitki za srečo-lov, ki bo na veliki ljudski veselici v Mostah dne 3. avgusta. Pri nas v Zeleni ajmi še nismo nikogar videli, da bi nabiral dobitke, in bi bili prav zadovoljni, če bi kdo prišel po dobitke, ko marsikdo ne ve, kam bi od-dal dobitke.
Nezaželjeni uspehi novomeških Jarčevih shodov. Vladnemu zastop-niku, vladnemu koncipistu Gustavu G o 1 i J i, je naprtil novomeški shod menda kar dve tožbi zaradi žaljenja Časti. O iziđu teh dveh tožb borno svoječasno obširno poročali. Sicer pa se je Goli ja dne 1. avgusta po-slavljal iz Novega mesta in odhajal v Ljubljano.
Pohujšanje na Griču v okrajti šentmartinskem. In prišli bodo krivi preroki in bodo govorili, da so božji
t
*76- *t€T.____________________________________________________.SLOVENSKI NAROD**** 2. ivgust* 101&                                                                                                 stran a.
namestniki, a po njih delih jih boste spoznali kdo in kaj da so. Ako sodi-mo gospoda Martina od Fare po tch
svetopisemskih  besedah, vidimo,  da je vse prej    nego božji    namestnik. Njegova dela paČ jasno govore in ga kažejo v njegovi    pravi nagoti pred katero si tuđi najbolj    pohieven hre-novški    faran zgraža.    Samo koliko pohujšanja    je    povzročil   alojzijsko Čisti Martin s svojo lepo mlado ku-harico Francko    v    hrenovski    fari. Zgodovina sicer o tem molči, pač pa je ta globoko vkoreninjena v pameti njegovih faranov.    Ni čuda torej, če ga je nekdo,    kateremu je nepastir-sko počenlanje kaplana Martina žalilo verski   čut in imenoval v skriv-nem pismu z imenom neke živali.Eden mu je to pismeno v obraz zalučal, a faktično bila je ćela fara istega mišljenja in prepričanja. Sicer je pa njemu vseeno,   kako   ga kdo imenuje, vsaj   tako se je na prižniei    izrazil. Tuđi priznanje. In kdor ni gluh, lah-ko sliši. kaj vse se govori po hrenovski fari o Martinu in njegovi kuharici Francki in se mnogo   drugih za Martinova ušesa    gotovo neprijetno donečih anekdot.    Tuđi njemu so te bržkone že udarile na ušesa, ako ni gluh kot divji petelin kadar poje. On pač vse to mirno požre in se ne upa oporekati. Poleg drugih čednosti ima tuđi te dobre lastnosti, da se kaj rad I spodtika    na    malenkostih njegovih njemu nepriljubljenih faranov, dočim njemu   bruna kar iz oči strle,   a on mora biti tako šlep, da jih ne vidi ali pa tako hinavski, da jih noče videti. Toda vse to je pravi   nič   proti ne-smrtnemu činu zadnjih    dni,    ki bo Martina ovekovečil tako,   da se ga i,w?Jo Podnanosci spominjali še uoigo časa.   In kako tuđi ne.    Kdo pa ima tako moč, da lahko prepove  (vrže) cerkveno petje iz cerkve ven, kakor je to storil    vsegamogočni    gospod Martin?   V cerkvi   se poje bogu na čast,    a gospod Martin, njegov hla-pec,   ki ima dolžnost,   da mu verno služi, prepove to bogoljubno delo. Pa da ni to absurdnost    najnižje vrste! In zakaj je to storil? Samo zato, da se maščuje nad požrtvovalnimi ose-bami. ki sicer njemu nišo ljube, a so s svojim krasnim cerkvenirn petjem, za katerega so radevolje    žrtvovale vse svoje    moči, ves    irud    in    napor, izkazovaje bogu    večjc čast   in spoštovanje,    nego to dela božji namestnik Martin. Da, da, maščevanje je sladko in ni se sramoval niti naj-podlejšega sredstva, samo da zadovolji svoji maščevalni naravi. In da se gospod župnik ni uprl temu kapla-novemu ukazu ?Kaj nima toliko moči do njemu podrejenega kaplana? Zato se dogajajo stvari, da se zgraža-vajo ne le hrenovski farani, nego ćela podnanoška okolica je presenećena vsled dogodkov, ki pač ne delajo gospodom    časti.    Treba bo gospod župnik vajeti bolj napeti, da vam ne bodo    kaplani    tako pogosto iz tira skakali. Toliko za danes.
Izžrebani    porotniki   pri   novo-meškem okrožnem sodišču za III. po-rotniško dobo, katera se prične dne 25. avgusta t. 1.    Glavni porotniki: Fortuna Janez, posestnik in trgovec v Zatičini; Miklavčič Matija, posestnik v Gor. Maharovcu št. 3;   Weiss Franc, posestnik in župan v Dol. Ra-dulah št. 2; Grill Henrik, posestnik v Podstenici št. 7; Hartman Jožef, posestnik in trgovec    v    Vel. Laščah št- 4; Povh Anton, posestnik in trgovec, Gabrošča št. 4; Podboj Jožef, posestnik in mesar, Ribnica št. 69; Dereani Jakob, trgovec, Zužemberk št. 31; Vukšinič Martin, oskrbnik v Metliki št. 1; Koračin Anton, klepar v Mokronogu št. 14; Završek Peter, posestnik,   Zavrtače št. 5;    Merher Ignac, posestnik in župan, Prigorica st. 3; Potokar Anton, posestnik, Ra-čje selo 5;    Zavodnik Janez, mlinar in trgovec, Grintovec št. 2; Podboj Stefan, posestnik, posestnik in gostil-čar v Adamovem št. 7;   Jare Anton, posestnik v Dolenjem polju    št. 5; Siško   Franc,   posestnik in župan v Zalokih št. 4; Kužnik Franc, posestnik v Podliscah št. I;    Krum Janez, posestnik    v    Gor. GradiŠčah št. 4; Stockl Jožef, rudniški oskrbnik v Ko-Čevju št. 127;    Lavrič Jožef, usnjar, Št Vid št. 16; Sotler Jožef, posestnik v Rojih št. 4; Klobučar Herman, posestnik in klepar v Krškem št. 33; Pehani Feliks,    posestnik v 2užem-berku št. 83; Hrastar Jožef, posestnik v Jezerih št. 16; Bučar Leopold, posestnik in gostilničar v Kostanje-vici št. 69; Hudoklin Anton ml., posestnik v Loki št. 5;    Stalzer Janez, posestnik in mlinar v Mašelu št. 5;    < Pucelj Franc,    posestnik v Hervači št. 26; Miklič Janez, posestnik v Sta-    ; rem trgu št. 13;    Zabukovec Jožef,    ' posestnik v Zagradcu št. 12; Burger    i Marko, posestnik in usnjar v Ribnci    < št. 120; Auman Viktor, trgovec in go-    1 stilničar v Krškem št. 111; Kerin Fr.,    ] posestnik v Sv. Križu št 43. — Na-    1 domestni porotniki:   Štefanovič De-    1 mitrij, posestnik in čevljar v Novem    i mestu št. 257; Jane Janez, posestnik    j x Lešmci St. 5; Klemenčić Franc, po- I i
sestnik; Fcriič Ludovik, posostnik tu . gostilničar, oba v Novem mestu; Smola Rudolf, posestnik v Orabnu; Zupančič Janez, posestnik na Drski St. 24; Selak Janez, posestnik v Ori-ču št. 1; Kobe Juli, posestnik in trgovce v Novem mestu St. 109; Sali Anton, posestnik, mizar in gostilničar v Novem mestu št. 245.
Iz Sodražice nam pišejo, da po-slanec Bartol ni odšel v Ameriko in da sploh nima namena, da bi se pre-selil preko morja.
Napredni župan na BučkL Novo-izvolieni napredni občinski odbor na Bučki je v četrtek, dne 31. iulija iz-volil za župana gosp. Josipa Pun-g e r š i č a, veleposestnika in mlinar -ja. Želimo novoizvoljenerau gospodu županu obilo sreče in mnogo uspeha.
Bučka - Št. Rupert - Št. Jani.
Kakor vsako leto, tako sem tuđi letos vzel potno palico in jo mahnil po naši Dolenjski malo pogledat, kako se kaj imajo.   Tu pa tam sem se ustavil z namenom, da kaj izvem, časih pa tuđi, da se kje v kaki gostilni malo po-krepčam, kjer sem tuđi   največkrat kaj slišal. Ne bom navajal vsega, kar sem slišal, bilo bi preveč. Zatorei se hočem omejiti le na važnejše stvari. Ko se ustavim v neki gostilni blizu kolodvora, da se po dolgočasni pol-ževi vožnji zopet okrepčam, pridejo j v sobo in se vsedejo k drugi mizi en duhovnik   z   enim   gospodom,   enim kmetom in z dvema priprostima že-nicama.    Naenkrat  zaslišim    jok  in stok. — Kaj se je zgodio? — Duhovnik, ves obupan  in v solzah začne: »Jaz   sem jim  pravil,  da  naj  pazijo, da se ne izve, kako smo zmogli. zdai imamo pa plačilo, zdaj nas bodo pa liberalci    komandirali, ne  enega ni-mamo v odboru. Pa še v četrtek sta mi Selaka obetala, da bosta z mano in zdaj gresta pa to narediti. Mislita, da bodeta kaj na dobičku, pa se mo-tita, kajti sedai smo hodili tja. od se-daj pa ne borno več, borno pa absti-nenti postali.« — Nato pravi kmet: >Vidite, gospod župnik, vse ni nič pomagalo, če smo jih tuđi strašili, da bodo morali vsi denar vrniti v poso-jilnico, kateri so nam dolžni, če bodo volili liberalce.« — Župnik: »Pa pravilo, da so kmetsko stranko volili in ne liberalce. To so sami liberalci!« — Kmet: »Sedaj pravijo, da se borno en dan zbrali pri Selaku in  se tam zedinili, da borno vsi ene stranke, da ne bo dveh.« — Župnik: »Lahko, če se bodo zavezali, sprejeti vse moje pogoje, ki jih bom stavil. Tega pa gotovo ne bodo storili. Selaka, Selaka, ta dva si bom že zapomnil.« Nato se je zače pogovor o Bučki. V tem tre-notku mi pa priđe na misel, da so bile tam obeinske volitve. zato    hajdi doli.    Na Bučki izvem, da je bil dotični   župnik  iz  Bučke   in  oni   kmet njegov sosed Mlakar, tišti    gospod, prejšnji bučenski učitelj, se-daj pa, ko je na farški podlagi, okrajni nadzornik Štrukelj. Dalje izvem, da kmetje nišo mogli vec župnikovim podrep-nikom zaupati občine, ker se jim je zdelo, da so nevarčno delali z njihovim premoženjem, kakor: na račun kmetov so zidali in hoteli delo nada-lievati za župnikove hleve itd. Neki kmet mi ćelo pove, ko ga vprašam, na katero stran je volil. da ie volil naprednjake.  Župniku  itak  nobeden več ne zaupa. Ko je on — je nidalje-val kmet — pfed par leti kupi! /. dvema kompanijonoma   neki    go/d    za okroglo 80.000 K,    so rabili ti Ijudje denar. »Ljudska posoiilnica« v Ljubljani jim ni hotela dati posojila,o načinu, kako so si potem pomagali s po-močjo bučenske posojilnice, se govore različne stvari, ki so vse prej kot priporočljive. In takemu bom jaz od-dal svoj glas?! Ti me Še na beraško palico spravijo.    Niti enega ni imel župnik v svoji listi, da bi znal   sam misliti. — Pravijo ćelo, da jim je ne* koč    nekdo    zagrozil    z    državnim pravdništvom. — V Št. Rupertu izvem, da kaplan Štrajhar zopet zida neko poslopje in kdor zida, rabi denar, zato zastaja izplačevanje hranil-nih vlog v njegovi posojilnici, ne do-biš jih   iz  nje.     Kako  pa  hranilnica sploh stoji, je pa tuđi veliko vpraša-je. Malo čudno je, da že odborniki z ramami zmigujejo.    Če ima kaj   do-bička ali  dolga, to bi  radi izvedeli, pa jim kaplan ne pove. — Iz Št. Jan-ža sem pa slišal, da jo je župnik Ba-    : jec tako zavozil s svojo posojilnico, da mu pošljejo nekoga iz Ljubljane, ki bo začel trgovino in mu bo odvzel    : posojilnico, kakor so to naredili Župniku na Bučki.   Slišal sem, da je ta    < Bajec prav po lisičje zvit in da po-    ] vsod nastavlja mreže, da bi te »gr-    ] de« liberalce polovil,   kar se mu pa    i ne posreči. En par kimavcev ima še    ' na svoji strani, ki pa ne pridejo niti    1 v poštev. Pravijo, da ima g. fajmo-    ( šter vse tako prefrigano narejeno, da    -dokler bo on v Št. Janžu, ne bo no-    i benega poloma, ampak kakor hitro    i pa enkrat odnese pete, bo pa tako za-    ] ropotalo, da bo odmevalo   po   ćeli    i Kranjski. Božji mlini meljelo počast,    < pa gotovo, to je resnica. Ravnotako   1 ie pa tuđi resnica, da gredo njihovi   i grotii tuđi DOčaa* n» ds» timtomUm «a I 1
I kmeta bo pa priHo takrat, ko se bo ta velika vreća črnuharskih grehov odprla. Takrat sele, kmetje, ko bode-te prišli do pravega spoznan ja, prej tako prijaznih »gospodov« in gospo-darlev, ki vas ne bodo privedli v nebesa, marveč na beraško palico. Toda, Se Je čas, da se resite. Storite prihodnje leto pri deželnozborskih volitvah to, kar so storili volilci dne 17. julija na Bučki — pokažite jim vrata.
Ćudežl pa že taki! Pišejo nam: Gopodična Finžgarjeva Mica, po do-mače Tončkova, je bila svoje dni tako bolna, da se ni mogla ganiti enajst dni. To rad verjamem. Kar ležala je na postelji. Tuđi to verjamem. Neka-teri pravijo, da je samo lenobo pasla, drugi pa klepetajo, da tuđi ni nič uži-la. Tega pa spet ne veriamem.   Na Gorenjskem je namreč    tako dober zrak, da prav rad je vsak   človek, akotudi pase cei dan lenobo v postelji. Bogvc, od česa je bila Finžgarjeva gopodična sita,    ali od sladkega domaćega krompirja, ali od še slaj-ših besed očetov, očakov in patrov frančiškanov. Ko je tako, sita vsega dobrega, ležala v svoji postelji in ni čisto nič migala, se ji je sanjalo,    da naj jo kdo pelje v bližnjo cerkev na Brezjah, ker bo tam brez vseh sitno-sti   »gnado  zadobiva«.   Lepega  jutra jo je odpeljal njen oče proti Brezjam. Z voza so jo nesli v cerkev. Finžgarjeva je bila tako prepričana, da mora ozdraveti, da  je  vzela  kar  čevlje  s seboj za povratek. In glejte in strmi-te. kristjani, Finžgarjeva je res točno med povzdigovanjem »zadobiva gnado« in bila je naenkrat tako zdrava, da bi se lahko postavila na travi nr? glavo. Oh, oh — obenem je slišui njen nepobožni brat, kako je zaškri-pala doma postelja, in revež neumni je mislil, da je gospodična sestra že umrla!   Okamenela Finžgarjeva  Mica, prednica Marijinih devic ie bila zdrava kakor grah. Ta čudež so duhoviti patri  frančiškani na  Brezjah seveda spoznali za vreden, da se naslika in da se slika obesi pred Marijino kapelico. Omeniti moram še,   da je drsala  Finžgarjeva  Mica pozneje po nagih kolenih domov od doma do cerkve in je reva    izgubila    mnogo svoje plemenite krvi.  Mislim, da je bilo to hudo nepotrebno. Ako je človek tako otročje neumen, da leži 11 dni zastonj kakor klada, je pač več kakor bedast, da se peha po kolenih v cerkev, ako ima voz na razpolago. Finžccarjeva gospodična    je    morala potrebovati mnogo flajštn^v za ranjena kolena. zato ie razdelila okoli ti-soč razglednic  s svojo    precartano podobo trapastim romarjem, seveda ne zastonj.    Gospodom patrorru  posebno pa imenitnemu Henriku, pripo-ročamo, naj popravijo Še letos podobo. Zakaj, zgodil se je čudež, o kate-rem patri, s Henrikom vred, gotovo še nič ne vedo.    Med maso je bila namreč gospodična  Mica sama doma, omedlela je in maja meseca je ta prednica   Marijinih    devic    porodila sina, ki so ga pozneje krstili na ne-dolžno ime Alojzija. Ali ni to posebno hud čudež, ako porodi devica sina, kaj pravite? Dogodil se je torej v kratkem že drugi čudež na Brezjah, kjer je sploh polno Čudežev, posebno v bližnjih hostah ponoči, ali pa tuđi že v mraku — pri posebno go-rečih.    Torej    Finžgarjeva    Mica je omedlela in zanosila. Gospodom pa-trom priporočamo najtopleje, da popravijo podobo Miče tako, da bo zra-ven Finžgarjeve gospodične    oveko-večen in posebno lepo namavan tuđi sinček Alojzij v zibelki poleg Marijine device in gospodične Miče Finžgarjeve. Ako bi se ne ozirali na ta naš prijazni opomin,    ali ako bi ga prezrli, jih borno opomnili drugič na to njih dolžnost. Vmes pa borno posvetili nekaj    pozornosti    delovanju brihtnega in brumnega patra Henri-ka, ki nadleguje dekleta s svojimi ne-okusnimi  razs:lednicami, obenem pa trobi, da je greh, Če piše fant dekletu razglednico.    Ubogi bački!    Ako ne boste na Brezjah   bolj pametni, vas bodo v Novem Lurdu na Dolenjskem kmalu posekali. Sicer pa — Bog daj norcem pamet, brihtnim pa sit tre-buh in polno bisago! Amen!
Jeseniške novice. Odbor C i -ril-Metodove podružnice za Savo, Javornik in Koro-ško Belo je v svoji redni seji iz-volil gospoda Antona Pongratza za njegove zasluge za tukajšnjo podružnico za častnega člana in želi, da ji ostane vedno tako naklonjen in mu kliče še na mnoga leta ostati na tem potu. — Ktukajšnji Ciril-Me-todovi podružnici za Savo, Javornik in Koroško Belo Je pristopilo kot ustanovni član pevsko društvo »Sava«. 2ivio! — Šo 1 a na Jesenicah ne bo imela sreče, tako pravilo zmemi kle-rikalci in to zato, ker se zida v letu 1913., ker pravijo, da )e številka 13 nesrečna Itevilka; mi pa pravimo, da Je le Skubiceva politika mnogo bolj nesrečna, kakor pa Itevilka 13, • ili ne, %osp. Skubic, kar fe sami tah« 11 to vurt* k«r: |e mm §• ftdaj đravl 11
zidarski kompanijon pokazal fige, in to je tišti občinski odbornik, ki je vedno zahteval, da morajo domaćini zidati solo, kar ie po našem tuđi prav. Ker je pa mož izprevidel, da je Skubičeva politika le poritika, je mož vsem skupaj pokazal fige, ker je izprevidel, da bi ga njegov kompanjon (nemški) Walli spravil na beraško palico; hudomušneži pa pravijo, da ni znal zidati z nemško opeko, ki jo dobivajo iz St. Jakoba v Rožu od najhujšega Slovenožrca Schustterja, ki je ob času otvoritve slovenske sole nahujskal nemške Mihelne, da so pobijali Slovence, pa to ne srne ženi-rati Skubica. Skubicu pa danes po-vemo, da je najbolje za njega, da gre k Schustterju v Št. Jakob, da bo slovensko opeko delal za bodočo jese-niško cerkev.
Svarilo. V zadnjih letih se mno-žijo primeri, da se avstrijski državljani, katerih sinovi se hočejo na Nemskem posvetiti mornarskemu pokliču, obračajo na posredovalce služb v Hamburgu, ki z inserati v dnevnkih in leposlovnih časopisih obetajo, da mladim ljudem preskrbe proti plačilu večje ali manjše vsote službe mornarskih vajencev na prvo-vrstnih jadrnicah ter jih oskrbe s potrebno opravo. Pristojbine, ki jih zahtevajo ti posredovalci, največkrat nišo v nobenem razmerju s tem, kar žanje dado. Svojih obijuh tuđi skorav nikoli ne morejo izpolniti. Ker je le malo jadrenic, a veliko mladih ljudi, ki se ponujajo za mornarske vajence, si lastniki zadrnic tisto neznatno število mornarskih vajencev, ki jih potrebujejo, lahko preskrbe brez pomoći večkrat prav sumljivih posre-UovalC'wV služb, ki gledajo samo na svoj dobiček in ki potem mlade ljudi, ki so se jim zaupali, potaknejo na mani vredne male inozemske jadrni-ce ali pa se včasih, prejemši denar, popolnoma odtegnejo vsem svojim zaveznostim. Časopis »Hamburger Beitrage«, ki je z lastniki jadrnic v Hamburgu v tesni zvezi. vedno nuino svari, stopiti s takimi ljudmi v do-tiko ter priporoca staršem dečkov, ki imajo veselje do mornarskega po-klica, naj se zaradi vpeljave svojih sinov v mornarsko življenje ne obra-čajo na posamezne osebe, ampak samo na take urade, ki so si s svojo javno delavnostjo pridobili zaupanje oblastev in občinstva.
Rekord posebnih vlakov bo dosegla jutri, v nedeljo, uprava Po-stojnske jame, ki aranžira za ta dan 9 posebnih vlakov in še ćelo 2 posebna parnika iz Benetk in Portorose. Ze danes je naznanjenih 700 udele-žencev iz Benetk, vlak iz Celovca in Dunaja pa je bil včeraj razprodan tako, da je pričakovati jutri velikanski obisk naše svetovno znane jame.
S trga. Danes ?e bil na trgu zelo živahen promet. Kmetje iz okolice so pripeljali na 40 vozeh čebule in jo prodajajo dva venca za 10 vinarjev. Vipavskega sadja sta pripeljala dva voznika in sicer 168 škatelj, katero sta hitro razprodala. Tržno nadzor-stvo je v preteklem tednu preiskalo 13.77 jaje, med katerimi je bilo 68 po-kvarjenih. Tuđi gob je tržno nadzor-stvo raznim strankam konfiskovalo, zadnje dvra dneva 77 kg.
Žepna tatvina. Na trgu, kjer se prodaja sadje, je bilo danes posest-nici Mariji Lavfovi iz Besnice ukradenih iz žepa 140 K.
Jutri, v nedeljo. v kolodvorski restavraciji Jos- Schrey vojaški koncert.
Narodna abrambo.
Velika skupščina družbe sv. Cl-rila in Metoda se vrši letos v Dom-žalah in sicer S. septembra. Na predvečer t. i. 7. septembra bode pa za-upno zborovanje delegatov v Ljubljani.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala g. Olga Kovačičeva pri Sv. Luciji ob Soči 50 K, nabranih na pri-jateljskem sestanku volilcev o prili-ki izvolitve naprednega poslanca Antona Mikuža. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od g. dr. Iv. Dim-nika, odvetnika v Krškem 25 K in od g. Jos. Schrevja, restavraterja na južnem kolodvoru v Ljubljani 10 K, ki sta jih darovala mesto venca na krsto nepozabnemu, zvestemu prijatelju dr. Kušarju. Hvala?
Viško - plinska podružnica C. M. družbe priredi v nedeljo, dne 10. avgusta U 1. v restavracijskem senč-natem vrtu pri Travnu na Glincah svojo poletno veselico. Ta vrt je na-ravnost krasen, velik in semYnat. Spored zabave bode Jako izbran. Kdor ljubi preživeti nekaj zabavnih ur v prijetni senci, ob dobri jedi in pijaci ter neprisiljeni zabavi, pohiti ta dan na Glince.
Na Posavhi priredi jutri popoi-dne podružnica sv. Cirila in Metoda za Posavjc s sedežem na Ježići veselico pri »Ruskem carju*. Veselica, ki ima zelo bogat spored in ki bo nuoila vsem gostom gotovo obilo za-hw% vatelia Ib rasvedrila, se prične J
Ipopoldne ob 3. Vstopnina je prosta V očigled blagema namenu, ki je te< melj naše dične Ciril-Metodove druž* be se vabi slovensko zavedno občin-stvo, da se odzove prijaznemu vabi* lu in se ravna po geslu: Vsi na Po* savle.__________________________
Društvena naznanila.
Odbor Sokola II. javlja svojim članom, da se udeleži korporativne III. javne telovadbe Sokola v Mo-stah. — Zbirališče je na Cojzovi cesti pred solo ob V4 na 3. popoldne odhod točno ob pol 3. Pridite polno« številno! Na zdar!
Kongres narodnih organizacii ki se vrši v dneh 15., 16. in 17. avgu< sta v Ljubljani, bode velike važnost za vsa slovenska strokovna društva Kongres ima namen pojasniti vse socijalne krivice, ki se godijo v takc mnogih slučajih, podučiti zastopnike društev in organizacij, kako te krivice odpraviti. Ima pa tuđi namer pregledati stanje narodnih organizacii ter dati navodila za razširjenje strokovnega gibanja po vsem Slo-venskem. Važno vprašanje je tuđi določiti stike med vsemi slovenskhni strokovnimi društvi, kar smo doslej tako zelo pogrešali. Odboru za skli-canje kongresa se je posrećilo pridobiti najboljše strokovnjake na 51o-venskem, kateri bodo poročali. Zato je dolžnost vseh slovenskih strokov-nih društev in organizacij, da pošljejo čim več odposlancev na ta važni kongres. Doslej se je vse premalo pojmovalo pomen strokovnega gibanja, kongres pa bode dal novega življenja v strokovna društva, ter vlil veselja do dela v njih, kakor tuđi veselja do ustanovitev novih društev in podružnic. — Prihodnji teden se priobči oficijalen oklic v vseh slovenskih listih, na kar že sedaj opozarja-mo vsa društva in posameznike ki se zanimajo za strokovno gibanje.
Velik manifestacijski shod se vrši v nedeljo, dne 17. avgusta ob pri-liki kongresa narodnih organizacii v Ljubljani. Kot glavni govornik nasto-pi gospod dr. Josip M a n d i č iz Trsta. Shod bode velike važnosti z ozi-rom na sklepe kongresa, zato že sedaj opozarjamo vsa strokovna društva in sploh vse slovensko narodno občinstvo, da se shoda mnogobrojno udeleži.
Velika narodna veselica dne 17. avgusta bode prirejena v širšem ob-segu ter se bode obširen in krasen vrt Narodnega doma Ijubljanskega spremenii v pravi paradiž. Postavljeni bodo paviljoni za vino, pivo, zvečer pa bode čarobna razsvetljava vrta. Sodelovala bode izborna godba N. D. O. iz Trsta in za ples Še posebna godba. Natančneje prihodnji te* den.
Tržaški Slovenci v Ljubljani. Povodom velikega shoda in veselice dne 17. avgusta priredijo tržaški Slovenci poseben vlak y Ljubljano. Upamo, da Ljubljančani te vrle bo-jevnike ob obali Adrije dostojna sprejmejo.
Slov. trgovsko društvo »Merkur« opozarja še enkrat gg. člane in prijatelje društva na izlet, katerega priredi pevski odsek jutri v nedeljo v Kamniško Bistrico. Odhod iz Ljubljane ob 7'32 zjutraj. Na svidenje!
Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija« priredi svoj drugi izlet dne 3, avgusta na Bled. Zbirališče pred Narodnim domom, odhod točno ob 5. zjutraj. Člani udeležite se te leps ture. Gostje dobro došli.
Razmere krojaške zadruge v Ljubljani. Dobili smo sledeče pismo; Člani krojaške zadruge, oziroma njeno načelstvo namerava ustanoviti svojo lastno bolniško blagajno. Že pri prvem sestanku odseka je prišlo do burnega nastopa med odborniki. Posebno je hotel imponirati s svojim nastopom obč. svetovalec in odbornik krojaške zadTuge g. Jernej Lo-žar. Zahteval je namreč, da naj se napravi takoj ob rojstvu te prepo-trebne bolniške blagajne velik urad-niški aparat, da bi na ta način spravil h koritu kar dva uradnika svoje bar-ve. Trezni odborniki so pa drugač-nega mnenja, da se mora namreč pri takem humanitarnem podjetju, kakor je bolniška blagajna, pričeti z malimi stroški, ker pač ne bo toliko preostalo, da bi se moglo plačevati še urad^ ništvo. G. Ložar pač misli, da ima tuđi krojaška zadruga toliko denarja, da ga more razmetavati za nepotrebne stvari in razna korita. Kot Član krojaške zadruge si usojam vprašati načelstvo zadruge: Kdo je mene na-lagal zaradi poštnih plaščev, dela, ki ga je dobila zadruga, g. načelnik ali g. Ložar. 25. julija mi je sporočil g. načelnik, da Je dal plašče g. Ložarju, Ko sem šel, torej po naročilu načel-nikovem, h 2. Ložarju, se je ta na-pram meni vedel prav, kakor pristni klerikalec, čeprav nisem drugega zahteval nego, da dobim kot član zadruge tuđi jaz nekaj dela. 28. julija pa mi je ff. načelnik povedal, da sem laz
stran 6-_________________________„_______________»SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1913.                                                                                   176 štev.
fazgrajal v Ložarjevi delavnici — kar pa ni res. Ali ima morda Ložar-iev zadružni donesek večjo vrednost nego moj, ali ima morda g. Ložar večje pravice nego ostali člani zadruge? Ali je to pravično, kakor se zdaj postopa, da dobivajo zadružno delo samo gotovi ljudje, dočim mo-rajo ostali prosjačiti pri klerikalnih odbornikih za delo? Delo naj se raz-deli pošteno in nepristransko, ker drugače sploh zadruge ne potrebujemo. Apeliram v tem smislu na načel-stvo. — A* J*
Odbor Sokola v Most ah vljudno naznanja bratskernu člans:vu in slav-nemu občinstvu, da se za jutri 3. av-gusta napovedana III. iavna telovad-ba in veselica radi prepovedi ne vr-šita v Mostah, ampak na Ledini, tik pive mestne deške sole na posestvu blagorodnega gospoda .1. Turka, ki je drage volje prosior prepustil in nas tako v skrajni s.St reš;l iz zadrege in pam preprečil izdatne stroške. Izre-kamo mu na tem mestu prav iskreno zahvalo. Spored ćete prireditve ostane neizpremenjen, le obhod se malo spremeni. Odbor se priporoca za obilo udeležbo. Na zdar!
Napredno politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za občino Moste pri Ljubljani pozivlja vse svoje elane, da se polnoštevilno udeleže jutrišnje III. javne sokolske telovad-be moščanskega »Sokola-, ki bo združena z veliko ljudsko veselico. Obenem prosi predsedništvo tega društva vse svoje elane, da povodom prihoda zunanjih gostov izkaže svoje simpatije s tem, da razobesi raz hiš narodne zastave.
Zlet Slovenske Sokolske Zvcze in zlet novomeške sokolske župe ob priliki 251etnice Sokola v Novem mestu dne 10. avgusta 1913. Spored slavnosti: 1. Ob 9*55 dopoldne spre-jem gostov na kolodvoru (posebni vlak). 2. Izprevod po mestu in pozdrav Sokolstva   pred mestno hišo.
3.  Izkušnje za popoldansko javno te-lovadbo    na    telovadisču (Na Loki).
4.  Banket   ob   pol 2. popoldne v go-stilni g. Tučkove. 5. Točno ob 4. popoldne javna telovadba na Loki pod tehničnim vodstvom »Slov. sokolske zveze v--.   6. Po telovadbi veselica na Glavnem    trgu.    Spored   telpvadbe: 1. Proste vaje članov. 2. Proste vaje ženstva, 3. Vaje na orodju. 4. Vzorne proste   vaje.    (Proizvaja   vaditeljski zbor Sokola I. v Ljubljani). 5. Telo-vadni   plesi:    a) gavota,   b) valček, izbrani telovadci in telovadke Sokola v Ljubljani.    6. Vzorna    vrsta na orodju (izbrani telovadci »Slovenske sokolske zveze«). 7. Hkratne vaje in skupine na več bradljah (izbrani telovadci iz vseh treh ljubljanskih sokolskih društev). Sodeluje godba novomeške meščanske garde. Vstopnina: Sedeži    I. vrste    numerirani    a 2 K. Sedeži II. vrste nenumerirani a 1 K. Stojišča 40 v  za osebo,   za mladino 20 v.    Opomba: Vstopnice a 1 K se lahko zamenjajo z vstopnicami a 2 K proti  doplačilu.    Predprodaia   se^e-žev   8. in 9. avgusta   v   novomeski
glavni trafiki. Na zdar!
mm »■ __   „„                                  _____.„..i
tae sisani.
*  Podraženle Diva. Na gostilni-č^rskem shociu v Pragi so    sklenili gostilničarji. da bedo    zvišali vsled zvišanja deželnih doklad, pivo za 4 v pri litru.
*  Laska pevka na Dunaju. Letos v jeseni nastopi na Dunaju na koncertu laska pevka Tettrazini. Dosegla je rekord dunaiskih gaž,   dobila bo za večer lo.ooo K.
*  Tatvina   v razstavi v Gentu. Palice zlata, ki so bile ukradene na gentski razstavi, nišo bile, kakor je pokazala preiskava, iz pravega zlata, marveč  so  bile     ponarejene  iz  nič-vrednega materijala.
*   Velika    nesreća  na  Njemenu-Pri Grodnem se je prekucnil v Nie-men plav, na kacerem    je    bilo 28 kmečkih  žen  iz okolice. Vsled   narasle in deroče vode se ni mogla niti ena resiti.
*  Kolera. Glasom poročil iz Bel-grada, razsaja baje kolera v Kurna-novem in v okolici. Umrlo je do se-daj že več sto oseb. Tuđi v drugih južnih krajih se je pojavila ta bole-zen: v Belgradu in na severu sploh, pa je popolnoma prenehala.
*    »Vaderland«,    poštni    parnik »Red Star Line« je glasom brzojavke 28. juiija v redu   prispel   v New York.___________________________
*  Ogrci, mazolji, izpuščaji in še
druge nečistosti kože skoro vedno izhajajo iz slabe prebave. Pol vinske kupice prirodne Franc Jožefove grenčice, zaužite vsak dan zjutraj, uredi želodec in črevo in pozivi pre-snavljanje prav mogočno. Kdor redno rabi od tisočev zdravnikov pri-poročano Franc Jožefovo grenčico, pa bo imel zdravo, čisto polt. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in trgovi-nah z mineralnimi vodami. Razpoši-Ijalno ravnateljstvo Franc Jožeiovih zdraviloih vreicev v. Budapešti.
Telefonska in brzojatna poročila.
Med vojno in mirom.
Mirovna   konferenca   v   Bukarešti.
Bukarešta, 2. avgusta Včeraj-šnja mirovna konferenca je trajala samo par minut. Imela je le formalen značaj ter se je odgodila do danes popoldne.
BolgarskI delegati so izjavili namreč, da še nišo izdelali svojih protipropozicij.
Bolgarsk) delegati izjavljaio, da so mirovni pogoji Srbije in Grške pretiranl in za Bolgarsko nesprejem-ljivi. Bolgarska nikakor ne more sprejeti teh mej, ne more resigniraii na Kavalo in ne more koncedirati Strumo.
Pogoii Srbije in Grske, da se protivijo ćudi izjavam grških in srb-skih delegatov, ki so naglašali vedno, da hočejo biti v svojih zahtevah zinem«.
Tadi seja romun. ?n bolgarskih delegatov, ki bi se bila morala nada-Ijevati zvečer ter razpravljati o trasiranju romunsko-bofgarske meie, ie bila oreložena na danes.
Zvečer so se sestali bofgarski :n srbski delegat! k posebni seji, ki je trajala čez polnoč ter se končala brez rezultata.
Srbski delegati «o izjavi!?, da v bistvu ne pristanejo na nobenih na-daljnih koncesijah.
Danes dopoldne so se sestali bolgarski in grslu delegati, da se posve-tuiejo glede bodoče mejle.
Ob l!. ur! dofcldne ^e je vršilo posebno posvetovanje bolgarskega generala Fičeva z ronrnnskim generalom Ccando. Posveto vanje se se tikalo podrobnosti teritorijalnih in vojaških zahtev Rotnunske. Upati je, da pTide brez radaltaih tsžkoč do sporazuma med Bolgarsko in Ro-munijo.
Velesile in konferenca v Bukarešti.
Bukaresta, 2. avgusta. Zastopni-ki velesil se trudijo doseči med za-stopniki Grške in Bolgarske kompromis glede Kavale.
Avstriia in Rusija zahtevata, da bodi Kavala bolgarska. Francoska se trudi najti sredno pet ter predlaga, da nai ostane Kavala Bolgarski proti zaveži, da pristanišča ne bo utrdila in da v E^siskem morju sploh ne bo irneia vojnega brodovia. Politični krogi zatnuiejo, da bodo zastopniki velesil predlagali zastopnikom voi-skujočih se držav: da naj pod piše jo mir tuđi če ne priđe v vseh točkah do sporazuma. Te točke naj se prepuste razsodbi evropskih velesil. Delegati zaveznikov ta predlog striktno odklan*a;o.
Današnji eficijozni listi upajo, da Srbija in Grška še ništa izrekli zadnje besede, ter svare Grško, da naj svojih zahtev ne pretirava. »Ade-verul« piše, da ni izključeno, da bi prišlo po prizadevanju Rusne med Srbijo in Bolgarsko do sporazuma in da bi ostaia Grška na cedilu.
Ruska nasiina akcija proti Turčijl.
Dunaj, 2. avgusta. Iz podi*:enih ruskih krogov izvemo: Ru?i?a se še vedno trudi pridobiti velesli-i ja skupno akcijo proti Turčiji. Če se Rusiji to ne posreći, je skleniena stvar, da bo Rusija na testno pest se r ostavila r.a staSišče kakor svoj ča> Avstriia v skadrskem vprašanju. Tuđi takrat so se velesile najprej upiraie nasilni akciji. Avstrija in Italija pa sta se opirali na sklep veleposianiške konference in izjavili, da je njuno nasilno akcijo smatrati kot eksekuciio evropske sodbe. Tuđi Rusija smatra, da ji daje londonska pogodba isto pravico, ki sta si jo lastili Avstrija tn Italija glede Skadra na podlagi sklepa londonske reunije.
Londonska     konferenca   veleposla-
nikov in Albanija. London, 2. avgusta. Včerajšnja konferenca veleposlanikov se je končala brezuspešno. Seja je bila prelo-žena na torek. Italija in Avstriia vstrajate na svojih zahtevah glede južno-albanskih mej. Sir Edvard Grey je naznanil, da Grška to mejo absolutno odklanja. Opozoril je, da je treba skleniti mejo, katere ne bo treba z nasilnimi redstvi ugotoviti, kakor se je to moralo zgoditi glede severno-albanske meje. Grški naj se ponudi kompromis po principu: Do ut des. (Dam, da daš.) Kompenzirajo naj se grške zahteve v Albaniji z za-htevami glede Trakije in Egejskega morja. Veleposlaniki pričakujejo od Svojih vlad nove instrukcije. Rornu-nija je tuđi preklicala svoj sklep glede orožništva v Albaniji, ker je Švedska odklonila odposlati svoje častnike z motivacijo, da švedski ar-madi manjka častnikov. Velesile se bodo sedaj obrnile na Holandsko.
Boji pred premirjetn.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada
»Slovenskemu Narodu«.) Prcmirje je prekinilo vse boje na celem boji-šču od Vidina do Carevega sela. Borbe so se vršile do 31. iulija opoldne ter so se končale takoj, ko je bilo proglašeno premirje. Bolgari so se še dopoldne, kakor običajno, trudili na vso moč, da si zopet pribore kako jačjo izgubljeno pozicijo. Bombardirali smo Vidin tuđi do 31. juiija opoldne, ko je poveljnik naše timoške divizije poslal parlamenterje v oblega-ni Vidin, da objavilo početek premir-ja. Bolgari so poskušali brezuspešne napade na naše ohmejne pozicije pri Pirotu pri Doksati in Vlasini, toda niti tu, niti pri Krivi Palanki nišo mogli s crto svojih predstraž naprej vsled našega hudega artilerijskega ognja. Tuđi 31. juiija, kratko pred premirjem, so Bolgari še noskusili napade na naše pozicije. Bili pa so zavrnjeni.
Atene, 2. avgusta. Grška armada i t zasedla v noči od 30. maja na 31. juli Djumajo, 8 km pred staro bolgarsko mejo.
Atene, 2. avgusta. Uradno se po-roča o dveh novih zmagah Grkov nad Bolgari. Bolgari, ki so hoteli pri Pjumaji zopet pričeti s svojimi na-pacti, so bili poraženi. Dasiravno so doživeli Bolgari katastrofalen poraz, so vendar vedno še napajali Grke na obeh krilih. Bolgari, ki so dobili na levem grškem krila na severu Pečeva znatna ojačena in so prodirali proti jugu v dolino Bregalnice, so ljuto napadli erške čete, ki so bile prisiljene se začasno urnakniti na vrhove severno od Pečeva. Takoj, ko se ie poročalo o napadu, sta odkora-kali dve grški diviziji proti vzhodu, da napadete Bolgare s strani. Neprestano dva dni so Bolgari napadali ter poskušali obiti grške čete. Hoteli so napasti grško desno krilo v smeri na Pečevo, bili pa so odbiti. Neka drusca bolgarska kolona je napadla en grški bataljon pri Mahominu, bila pa je tuđi zavrniena. Tuđi pri Djumaji so po-skusili Bolgari preprečiti, da bi prišle tam stojeće jrrške čete drugim di-vizijam na pomoč. Tuđi tu so bili Bol-gaji poraženi.
Sofija, 2- avgusta. Ob desnem bregu Bregalnice so doživele crnogorske čete dne 30. juliia velik poraz. V celem so postavili Crnogorci tri brigade, tako, da je operirala ena brigada pri Kočani, ena pri Pečevu in ena na desnem grškem krilu. Prva brigada pri Kočani je bila decimi-rana.
Sofija, 2. avgusta. Dne 30. juiija so Srbi napadli Černič na severu De-čanskega Kladenca na srbskem czemlju. Bili so z velikimi izgubami odbiti.
Sofija, 2. avgusta. Na grškem bojišču so Bolgari gospodarji raz-vodia v Gorovju Pirin in v pokrajini Razlog. V četrtek zjutraj se na ćeli crti ni vršila nobena pomembnejsa bitka.
Ohteganie Vidina.
Bukaresta, 2. avgusta. Tz Kala-fata poročajo: Srbi so bombardirali Vidin 31. iiriija do 9. zvečer. Na obeh straneh ie kak»h tisoč mrtvih. Vsied bofphsrd=rpnia ie oolovica rnesta razrušena, 200 prebivalcev 5e bilo ubs-tih, 600 ramenlh. Srbske čete so po-skušale se 31. ;ulija vdreti v mesto, kar pa le boćarska artilerila orenre-čila. Ob 6. zlutraj so zopet pričepi z bombardiranjem, ki ie traialo ćelo doroldne. Ob 3. popofdne so se pre-peliali romunski delegati iz Ka'afata čez Donavo v Vidin, da sporoče obenem strankam sklenjeno premirje.
Srbsko-bolgarski   tnejlni   spor.
Dunaj, 2. avgusta. Specijalni po-ročevalec »N. Fr. P.« v Bukarešti poroča; Sporna vprašanja med Srbi in Bolgari nišo tako aktualna, kakor se je mislilo. Res je, da se trdi v di-plomatičnih krogih. da zahteva Srbija za mejo reko Strumo. Ce bi se uveljavila ta meja, pripade veČji del Makedonije Srbiji. Na^proti temu pa zagotavljaio drugi krogi, da je na obeh straneh dobro razpoloženje, da sta pripravljeni obe stranki nekoliko odnehati in da bo mogoče doseči sporazum brez mcie Strume.
Položal.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Situacija, ki se je snoči v Bukarešti presojala pesimistično, se presoja danes optimistično zaradi ustavitve sovražno-sti. Jutranii bukareštanski listi pa menijo, da je ta prvi korak zelo pa-meten in da se v njem vidi garancija, da bodo imela pogajanja uspeh.
Avtonomija Makedonije.
Đelgrad, 2. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) »Samouprava« poroča, da je bil zavrajen bolgarski predlog glede avtonomije Makedonije, kakor je bil odklonjen enak turski predlog po končani vojni, dočim so Turki pred vojno sami od-klanjali tak predlog, da si ohranijo vsaj del svojih pravic do Makedoni-
je. Ravno tako prihajajo danes po izgubljeni vojni Bolgari s to idejo, ki so jo koncem decembra še sami odklo-nili Turkom. Zaradi vojne, ki se je vršila ravno v to vrho, žele Bolgari sedaj obdržati vsaj senco svojih pre-tenzij na Makedonijo. Kakor se je prej odklonila ta ideja, se mora tuđi sedaj odkloniti, ker je ravno zaradi tega vprašania izbruhnila druga balkanska vojna.
Intervencija velesil pri porti.
Duna], 2. avgusta. Zastopniki velesil bodo najbrže že jutri izročili porti identične note, v katerih bodo zahtevali, da porta respektira londonski mirovni traktat. Pričakovati je, da bo ostal ta korak brezuspešen.
Vprašanje Kavale. Dunaj, 2. avgusta. Politični kro-gi zatrjujejo, da sodijo podučeni kro-gi v Bukarešti, da bo dobila Kavalo Bolgarska. Bolgarska pa mora dobiti potem razun pristanisča tuđi zaledje in zlasti možnost železniške zveze po dolini reke Strume, ter primerno varnost za to železnico, to je pri-merno oddaljene meje proti zahodu.
Usoda Kavale.
Bukarešta, 2. avgusta. Usoda Kavale dela izredno velike težkoče. Venizelos je baje izjavil, da brez Kavale ne more priti domov.
Turki in RomunL Bukarešta, 2. avgusta. Vse ro-munsko časopisie odločno nastopa proti poverjenju Romunske z nalogo, da prežene Turke iz Odrina. Uredi-tev vprašanja Trakije in Odrina je stvar Bolgarske in velesil. Samo v interesu Romunske je, da se Bolgarsk a brez sodelovanja Romunske ko-likor mogoče zmanjša.
Zapjenjeno  bolgarsko  orožje.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urađa »Slovenskemu Narodu«.) V Kragufe-vac v orožarno so poslali cei vlak, 30 vagonov, pušk, municije in topov, zaplenienih od Bolgarov.
Nakupi za romunsko vojsko.
Bukarešta, 2. avgusta. Polurađ-na vest zatrjuje, da je izplačala ro-munska vojska do sedaj bolgarskemu prebivalstvu 20 milijonov frankov za nakup živil.
Odškodnina Crni gori. London, 2. avgusta. Poslaniška reunija je nasvetovala velesilam, da bi se dovolilo Crni gori za regulacijo Skadrskega jezera 30 milijonov frankov, katero posojilo naj bi se razdelilo na vseh 6 velesil. Crna gora pa zahteva tuđi teritorijalne kompenzacije in je izjavila, da hoče predložiti svoje zahteve v definitivni obli-ki po sklepu miru.
Romanska neodločnost.
Dunai, 2. avgusta. Glede vprašanja. ?li naj revidira Evropa sklepe mirovne konference ali ne. so se iz-rekle tri zvezr.e države proti temu, med tem ko išče Romunska izhod in se hoče obdržati na srednji poti.
Francoski   častniki hočejo vstopiti v
srbsko vojsko.
Belgrad, 2. avgusta. (Tzvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.Weč franco-skih častnikov je zaprosilo vojno mi-nistrstvo za vstop v srbsko vojsko. Njih prošnja ie bila odbita, ker nišo srbski podaniki.
Mirovna pogodba in velesile.
Bukarešta, 2. avgusta. Venizelos se je iziavil proti vsaki možnosti evropske revizije mirovne pogodbe. Mir mora biti v Bukarešti definitivno pcdpisan, drugače se nadaljufe vojna.
Romunska in zavezniki.
Bukarešta, 2. avgusta. Oficijozna »Epcca« prinaša članek, v katerera pravi, da Romunska na noben način ne bo tirala lastne politike. Romunska priznava upravičenost srbskih in grških zahtev in se jim ne bo protivila.
Še po premirju boji.
Sofija, 2. avgusta. Uradno dolže srbsko vojsko, da je še po sklenjenem premirju nadaljevala boje. Ob 4. popoldne so poslali Bolgari pri Bosili-gradu parlamenterja, da obvesti Srbe o premirju. Srbski poveljnik je baje izjavil. da sovražnosti ne more ustaviti, ker o premirju ni obvešcen. Istočasno so baje Srbi napadli Pro-senik in Ugrenov Kamik. Ob '6/*2. so Srbi napadli še Crni vrh in Dečanski Kladenac
V okupiranih krajth.
Đelgrad, 2. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Najodu«.) Vrhovno poveljništvo je ustanovilo v Valan-dovi mestno poveljništvo in carinski urad, ki počne v kratkem delovati. V kratkem prenehajo delovati carinski uradi na stari srbski tneji proti Tur-Čiji, ker so na novem teritorjiu postavljeni povsod novi carinski uradi. Albanski uradni list.
Valona, 2. avgusta. Včeraj zvečer je izšta prva ševilka novega al-banskega vladnega Usta. V tiskamo
je prišlo ćelo ministrstvo,   da gleda funkcijoniranje strojev.
Srbija zopet izvaža. — Gospodarska
moč Srbije.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Minister za javna dela je dovolil izvoz 2330 ko« madov prašičev. S to dovolitvijo je dosežen kontingent 50.000 komadov za leto 1913.
Kolera v Belgradu.
Belgrad, 2. avgusta. (Izvirno po-ročilo srbkega tiskovnega urada »Sloven. Narodu.«) Sanitetni od-delek mestne občine ie konstatiral do sedaj v Belgradu tri slucaje kolere. Bolnike so takoj izolirali.
Avstrija in južne albanske meje.
London, 2. avgusta. »Times« poročajo, da je Avstrija podredila pri-volitev za v torek sklenjeno medna- * rodno kontrolno komisijo za Albanijo razrešitvi vprašanja glede južno-albanskih mej.
*            *
Šer generalnega štaba odstoji.
Dunaj, 2. avgusta. V vojaških krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da bo šef generalnega štaba odsto-pil. Kot njegovega naslednika imenu-jejo gen. majorja Hofferja ali Ciceri-na. Oraški korni poveljnik Leitner postane armadni inspektor.
Kcmisariiat na Češkem.
Dunaj, 2. avgusta. Češki namest-nik knez Thun je dospel sem.
Praga, 2. avgusta. Eksekutivni komite češke socijalnodemokratične stranke pozivlja z ozirom na zviša-nje cene pri pivu za 4 v, k bojkotu. Vlada se pozivlja, da naj nastopi proti kartelu pivovaren, ki hoče prevaliti vso naklado na pivo na konzumente ter profitira na ta način 32 milijonov.
Praga, 2. avgusta. Veleposestvo je zadovoljno z oktroajem novega volilnega reda s 4. kurijo.
Praga, 2. avgusta. Mladočeškl komite si je izvolil poseben odsek za nastop proti komisiji.
Financijalni položaj Prage.
Praga, 2. avgusta. Glasilo če* ških socijalističnih delavcev »Velka Praha« piše, da stoji mesto Praga pred bankerotom. Plaćati mora za svoje 200 milijonov presegajoče dol-gove letno 121/« milijona. Ražen teh đolgov pa ima mesto še več drugih obveznosti, zlasti glede mestnih pod-jetij. Ker se zadnjega 25 milijonske-ga posojila ni posrećilo najeti, je postala baje iinančna mizerija tako kritična, da ne preostaja mestnemu svetu, če odpovedo upniki kredit, ni-česar drugega, kakor da odstopi, kakor deželni odbor in prepusti svojo upravo komisarju.
Nov korni poveljnik v Inomostu*
Inomost, 2. avgusta. V kratkem bo imenovan nadvojvoda Josip Ferdinand za kornega poveljnika v Ino-mostu.
Razmere na Hrvaškem.
Zagreb, 2. avgusta. Baron Sker-lecz je naprosil stranko prava, da mu posije delegate, s katerimi se hoče posvetovati o strankinem naziranju zlasti glede zopetnega uveljavljenja ustavnih razmer. Vodilni odbor stranke prava, v kateri Starčevićeva skupina ni zastopana, je sklenil v četrtek zvečer, da se udeleži te konference ter odpošlje kot delegate dr. Horvata, dr. Bosniaka in dr. Franka.
Zagreb, 2. avgusta. Starčevićeva frakcija je odklonila komisarjevo povabilo z motivacijo, da se z ozirom na svoje tradicije ne more pogaiati z eksponentom ogrske vlade. Starčevićeva frakcija ne bo ovirala delo-vanja za zopetno uveljavljenje ustave na Hrvaškem, dokler bo delal ko-misar v duhu te ustave in pravice.
Zagreb, 2. avgusta. V razgovoru komisarja Skerlecza z voditelji stranke prava je prišlo na vrsto tuđi srbsko vprašanje. Konferenca je trajala nad 2 uri.
Zagreb* 2. avgusta. Danes dopoldne je konferiral baron Skerlecz z zastopniki seljaške stranke. Opol-dne se odpelje v Budimpešto, da referira ogrskemu ministrskemu pređ-sedniku. Baje Še ne bo mogel dati konkretnih predlogov glede razjas-nitve položaja. Ko se vrne, bo konferiral še s srbsko-hrvaško    koalicijo.
Zagreb, 2. avgusta. Nasproti iz-vajanjem »Hrvatske«, ki zahteva v nekem članku izpremembo razde-litve v volilna okrožja, ker pri seda-nji razdelitvi niti pri prostih volitvah ne priđe do veljave volja hrvaškega naroda, konstatira »Hrvatski Pokret«, da dobivajo hrvaški člani koalicije svoje mandate ravno v čisto hrvaških okrajih in da je hrvaški narod po večini za politiko koalicije.
Zagreb, 2. avgusta. Bivši šef lista »Hrvatske« Kerubin Sergrić, ka-teremu očitajo, da je kriv razkola v stranki prava, je odložil mesto kot namestnik y vodstvu straoke.
tm. stcv.                                                                                        .SLOVEN5M nakult,  anc 2. avgusta iyia.                                                                                         Stran f«
Fposveta.
Gledališka predstava pod milim nebom v Ljubljani. Da se igralcem slovenskega gledališča v Ljubljani, ki so od tedaj, ko je moralo Dramatično društvo opustiti nadaljne vzdr-ževanje gledaliških predstav in jim z odpovedjo pogodb obenem ustaviti izplačevanje poletnih gaž, brez kruha, gmotno vsaj nekoliko poma-ga. se je te dni v Ljubljani združilo nekaj zasebnih gospodov in sklenilo tekom avgusta prirediti na korist tem igralcem gledališko predstavo pod milim nebom. Po zgiedu sličnih pri-reditev v Pragi in na mnogih drugih krajih se vprizori na pripravnem kraju na planem v neposredni okolici ljubljanski Branislava N u š i ć a zgo-dovinska slika »Knez SemberijskU. V solistovskih vlogah nastopijo slovenski igralci po pokliču, za kom-parzerijo, ki bo štela do sto sodelu-jočih, je pridobiti požrtvovalne dame in gospode diletante. Režijo vodi eden od gospodov prirediteljev. Čisti preostanek priređitve je natne-njen izključno le podpore potrebnim slovenskim igralcem. Ker je taka gledališka prireditev za Ljubljano nekaj povsem novega, se računa na I izredno velik poset, tem bolj, ker ima I biti ta prva slovenska gledališka predstava na planem resna umetni-ška prireditev. Natančnejša obvesti-la slede.
Legar pred Ljubljana.
Kakor lansko leto, se je v Mo-stah tuđi letos pred kratkim pojavil iegar, ki je sicer se v malem obsegu, a se je vendar    bati   razsirjcria.    V svrho preprečenja    in    omejitve ne- 1 varne bolezni so oblastva    ukrenila I že vse potrebno, občinstva lastni interes pa je, da se izpolrmjejo izdane odredbe. Z zadovoljstvom beležimo. da se v Ljubljani dosedaj še ni pojavil noben slučaj legarja, ter da sploh že dolga leta ni bilo nikake epidemije.    Sicer je pa glede profilakse tuđi vse potrebno preskrbljeno, kakor že prejšnja leta. ko se je bil pojavil legar v topničarski vojaŠnici. v sale-zijan^kem zavodu na Rakovniku    in lansko leto v Mostah, kar se je dosedaj še vedno dobro obneslo. Tuđi v sedaniem slučaju je mestni magistrat. I odnosno fizikat. — kakor smo se in- I formirali   na merodajnem   mestu. — ukrenil    glede    preprečenja  prenosa epidemije    iz Most v Ljubljano    vse potrebne priprave. Je v vednem sti-ku s c. kr. okr. glavarstvom,   ki mu naznanja    vsak    posamezen     slučaj obolenia. Obolele osebe so pod nad-zorstvom, okužene so pa nadzorova-ne.   Iz okuženih hiš ne smejo prina-šati v Ljubjano mleka, zelenjave itd. in je tuđi    preskrbljeno.    da dotične mlekarice    ki tja in v Ljubljano nri-našalo   mleko,    ne   pridejo v stik z okuženimi  osebami.    Glede  zelenja-di,    kakor glede mlekaric se vrši na ljubljanskem trgu strogo nadzorova-nje in je ukrenjeno, da se tem potom bolezen ne zanese semkaj.    Pač    pa ravno zeleniadi v Ljubljano iz Most prinašajo itak skromno malo. Občin-stvo v Ljubljani, kakor v sosedni ob-cini Mostah,    naj    ne    bode preplašeno,    marveč    naj    zaupa zdravni-kom ter uradnim odredbam in lahko pričakuje, da se bode epidemija pre-prečila in zatrla, kakor se je dosedaj že zgodilo še vedno.
Izpred sodišco.
Obsodna laških ponarejalcev avstriiskega denaria. V Veroni se je završila lodnevna obravnava proti nevarni Iaški družbi ponarejalcev denaria, ki so ponarejali pred vsem avstrijski denar in ga razpečavali v avstrijskih obmejnih mestih, v Primorju, v Istri in v Dalmaciji. Obsoje-na sta bila: Volpani na 5 let ječe, na vplačilo globe 3000 Iir in v dveletno policijsko nadzorstvo, Danida na dve leti in pol ječe, na plačilo 2500 lir globe in v dveletno policijsko nadzorstvo. Trije soobtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja do-kazov.
Gospodarstvo.
—  Mestna hranilnica ljubljanska.
Promet meseca juliia 1913. 1822 strank je vložilo 940.559 K 37 v, 1931 strank je dvignilo 1,248.525 K 14 v. Stanje vlog 42,396.082 K 16 v. Stevilo vložnih kniižic 29.380.
—  »Ljubljanska   kreditna    banka«. V mesecu Juliju se je vložilo na knjižice in na tckoči račun 2,951.920 kron 92 vin., dvignilo pa 2,157.229 K
01  vin. Stanje koncem julija 16 mili-ionov 855.129 K 86 vin.
—  Mestna   hranilnica v Novein mestu.   V mesecu Juliju 1913   je 246 strank vložilo   147.125 K 17 v,   174 strank   vzdignilo   164.875   K   80 v.
2 strankam se je izplačalo hipotečnih
posojil 2200 K. Stanje vlog 3,628.696 kron 97 v. Denarni promet 612.883 kron 03 v. Vseh strank je bilo 1022.
—  Mestna   hranilnica v Radov-IJici.   V mesecu Juliju 1913   je   218 strank    vložilo 134.003 K 52 v,   218 strank vzdignilo 154.022 K 81 v, 11 strankam    se    je    izplačalo    posojil 37.250 K. Denarni promet 733.275 K 97 v.
—  Brzojavni 'promet z Romunijo \ in Bofgarijo.   Zasebne  brzojavke za Romunijo in Bolgarijo, via Romuni-ja, v skritem,   t. j. dogovorjenem in šifrovanem jeziku do nadaljne odredbe nišo dopustne.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Cirii-Metodovo družbo Fran Majdič iz Jarš 10 K, mesto venca umrlemu prijatelju dr. Jos. Kušarju, F. Majzelj v Beli cerkvi 10 K, mesto venca pokojnemu prijatelju g. dr. Jos. Kušarju, Štetan Ferlan, c. in kr. vojaški rač. svetnik na Dunaju 20 K, mesto venca pokojnemu prijatelju dr. Jos. Kušarju, Josip Bastolc iz Mojstrane 5 K in Vladimir Štamcar, uradnik trg. zbornice v Ljubljani 2 K kot prispevek k cvetličnemu dnevu. Skupaj 47 K.
Za »Kranjskogorsko podruž. slov. plan. društva« za dom na Vrši-ču dr. Jos. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani 20 K, mesto venca na grob prijatelja dr. Jos. Kušarja.
Za »Domovino« dr. Milan Ko-run, odv. kand. v Braslovčah 10 K, mesto venca na grob nekdanjega šefa dr. Jos. Kušarja. dr. E. Šlajmer v L;-;Mj;]jv 2:! K. ru->;■.■■ \.-^a na kr-sto dr. Jos. Kušarja in Josip Baštolc iz Mojstrane 5 K. Skupaj 35 K.
/a telovadno društvo Sokol v Kranju Tončka Maurer iz Krškega 10 K 20 v, mesto venca blagemu prijatelju dr. Jos. Kušarju.
Za Sokolski dom v Postojni Jos. Lavrenčič,    župan v Postojni    15 K, mesto    venca    na    krsto pok. g. dr. Jos. Kušarju v Kranju. Živeli darovalci! *
Za srbske ranience so darovali: Jane in Pengov, Šmarje-Sap 10 K, Fran Kalmus. Ljubljana 10 K. ravn. Alojzij Tvkač 5 K. Zla tko Verbič 1 krono, Hanuš Krofta 4 K, skupaj 30 kron. Iskrena hvala darovalcem. naj bi našli še obilo posnemovalcev!
Za »Sokotek? dom« na Vrhniki se je nabralo po nabiralnikih v sletie-čih gostilnah: pri Jurci 17 K 10 v. pri Korenčanu S K 70 \\ pri Kosu 26 K 24 v, pri Kočevarju 1S K 30 v. pri Ign. Oblaku 3 K 34 v, pri Simonu 5 kron 10 v, pri Šinkovcu 6 K 35 v. Skupaj 85 K 13 v. Vsem darovalcem najiskreneiša hvala! Na zdar!
Za Sokolski dom v Idri.il je darova! 20 K mesto venca na grob vrlega Sokola dr. Josip Kušarja srosp. Aloj-zii Pegan, c. kr. notar v Idriji.
Umrli so v Uubljani:
V deželni bolnici: Dne 26. juliia: Herman Bock, sin pisar, sluge, 3 leta. — Jakob Pcsek. bivši posestnik, 85 let. — Marija Bias. bivša prodajatka kruha, f2 let. — Matej Gartner, žel. sprevodnik v p„ 85 let.
Današnji list obsega 15 siranu
Izdajate/j   in   erlg-ovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnlna fn tisk »Narodne tislcarne -.
Cmmm dmm^mšm w**mwQm. Za uravnavo in
ohranitev dobrega picbavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „M#U#ve«a Itldliti ■*■»■«, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težtoče prebavijenja. Originalna Škatljica
1  I. Po poštnem povzetji   razpošilja ta prašek vsak  dan   lekarnar A. MolL  c. in  kr. dvornl zalagatelj na taaat** T»«hU«k«« t. V le-karnah  na deželi   je  izrecno  zahtevati  Mollov preparat,  zaznamovan z  varstveno znamko in podpisom.                                             1    33
I Ml Kl / ^w
Ljubljana,        / ^§^/ ulica št. 5 /  #^^^ ^ /
/ #^/^^/ IzđelovaniB
/   ^ftt^ / najfinejšth J^^J^g^ /      anglesKih
^^J^^^r /       paletotov,
^^^ / franc. toalet itd.
f                        ^\
prijatelj moj,
Ore na vsako pot zmenojl
Ker se večkrat z njim krepćam, Vedno idrav zeiod'c imami
Hiiiiišeliepoioleiia!
Sladki in ^r«nki,
:
I
Pazite ^ia pristnostl                   t
Posebno na kolodvorihl             \
<^______________J
Postav no varovano.
VlSlna nad morjem 308-2                 Srednfl  tračni tlak 736 mm
1   ^as   'Stanje '   g£,   |
U   °W0.   ^    I;    Vetrovi        Nebo S    vanja    v mm   g 5__________________   .
t.  2.pop.  7325       23*2 jp. m. vzh.'del. jasno „    9. zv.   7348       171   sr. svzh.  del.oblač.
2     7. zj.    734 7      11-8 ' si. vzjvz      jasno
Srednja   včerajSnja temperatura  173*, norm.   19 7"    Padavina v  24 urafi 0*0 mm.
I pi DPt fiPrntirirrllnpr
Luli UuJ ULIIllllilUIliuL
str.r 9    me^rcev, 86   P0đ   UffOdnimi
pOffO]!   takOl   proda.   Naslov   pove
upravništvo     »Slovenskega    Naroda«.
2719
Potrti  globoke  žalosti  naznanjamo vsem sorodnikom,   prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena soproga itd., gospa
Ivana Petkosig
trgOTČeva soproga
dpnes ob 1. uri   popoldne,   previđena z vsemi  sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni mirno izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb  nepozabne   rajne  se  vrši  v ponedeljek,   dne 4. avgusta  ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 4 na pokopališče k Sv. Križu, Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Ljubljana, dne 2. avgusta 1913.                                         2720
Žalujoći ostali.
I    Zahvala.     I
^M Povodom prebridke izgube naše ^J ^M ljubljene matere, ozir. stare matere, ^M H sestre, tašče in tete, gospe              ■
I hane Medica roj. Klobučar I
^| izrekamo za vse dokaze srčnega ^1 ^M sožalja, kakor tuđi za mnogobrojno ^B ^H spremstvo rajnice k večnemu po- ^M ^M čitku tem potom vsem sorodnikom, ^m ^M prijateljem in znancem svojo glo- ^m H boko zahvalo. Posebej se zahvalju- H ^M iemo gg. dr. Vašeku ter domačemu ^M ^m duhovnika za tolažilne obiske, zu- ^B ^H nanjim udeležnikom pri pogrebu, ki ^M ^M so bili posebno mnogoštevilno zašto- |H ^H pani iz Trnovega, Bistrice in Divače ^fl ^m ter slav. kvartetu iz Trnovega za |H ^m ubrano, v srce segajoče petje. Na- Hj ^M posled tuđi vsem darovalcem krasnih ^M ^m vencev in šopkov naša najiskre ^M ^B nejša hvala.                                2G77 |H
H St Peter na Krasu, 31. julija 1913. H H            lalnfoče rodbine:            9
^m Medica, Frole, Gabriel, Perne. Lsvrenčič. ^9
Ređka prilika I        Bedka prilika I
Dobro ohranjen  kratek        2712
■                    ■
Sv. Petra cesta, vhod  Radeckega c. 2 I. Sprejme se mlad       2704
ili pomoćnik
na inešano delo AndTC* Bis]akv ćevl], mojster, Bled,   Goreajsko.
Išče se izurjen         2714
samostojen   delavec.
Pivovarna    „UNION".
Z vrtom ob državni cesti, v blizini Ljubljane in železoice se proda. Pripravno za letovišČarje.
Naslov   pove   upravništvo   »Slov. Naroda«.                                             2701
7 večjem, zelo prometnem kraju na hrvaško-»tajerski meji, obstoječa 40 let, se zaradi dm-jega podjetja daje obenem z opravo in blagom / zakup. — Potrebni kapital 8000 kron.
Vprašanja pod „Ć. O. 2703" na upravn. .Slov. Naroda".                                         2703
Leps slaniraje
s 3 sobami,  kopeljo Ud   2707
se odda za avg. ali november na Slovenskem    trgu  8«
lim stgnoprala
in strojepisca, eventualno stenografinjo
išče pisama dr. Ferd. Mflllerja = odvetnika v Celovcu.          ;
Ponudbe s sliko. Vstop takoi ali pozneje.                                              2706
iz Italije prinesena pred 6, meseci, Čistokrvne pasme, način „Dougen", pes in psića, 8 me-secev stara, sivorjave barve, za vsak lov izobraziti sposobna, stanaproda]. Kje, pove
Ivan   Rozman  v Vslkih Laščah.
Kateri dobrosrčni ^ospod ali dama bi hotela pomagati neki dami (vdovi) v izboljšanje eksistence s tem, da ji posodi 4500 kron proti intabulaciji na posestvo. Obresti točne.                   2716
Prijazne ponudbe pod „Nlljna p9močfc   na   upravn. »Slov.   Naroda«.
za mostno trgovino
$&T     se sprejme.     "3g
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod „September".         2695
Skopo   nov
amerikanski harmonij
s 13 reg., primeren za kako društvo, umivalnik z marmornato plo§čot pisalni pult, in dvoje lepih slik se pod UgOđ« nimi pogoji proda. Navedeno se nahaja v Ranzin^erjevem skladišnu, veŽ
se pa poizve Mestni trg itev- 10.
na Bleiweisovi   cesti   1., v III.   nadstr.j
obstoječe  iz  4. sob, kopalnice in vseh
pritiklin,   se   tako]   odda.   Ravnotam
se   takoj   odda malo         2711
podstrešno stanovanje.
„požgrajska restavracija" (JViilchmariančcl)
na Nadvojvode Friđerlka cesti štev. 3 (za Gradom)
il1--------' je otvorjena I--------S
Jsf^  kjer se dobiva pristna vinska kapliica, vedno sveže pivo, na{bolfsa  ^^1
%&*!§?:   florka In mrzla iedlla, kava, tnrska kava (na turski način pripravljena  §l!||gl
^^^š                  in servirana), mleko, čsj, malinovec, llmonada itd.                i^ll^fl
^^^            Popolnoma   novi  ter najmoderneje   urejeni  gostilniški  prostori. Kjasen,   gg tfj|gl
^W?$t£   velik senčnat vrt z lepim razgledom.                                                                 ^i^^
^p6^                                          Obilnega obiska prosi                                                ggj|^9
^^   2717                                                                   restavrater.      |^^a
Specijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke
čepiće
perllo
3sxa,Tra,te
potreTDŠčiixe I         za lov |     trciristUso teloTrađ-TDO
I. KE1IE, Iliji, hi loi testa 1
»
btran 8.                                                                                                        .SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1913.                                                                                                     176 štev.
JC MAVER SSrr.S nunufukiDniB mm h ^B^MBI ^L^V^&^^^^Bi   ^K   ^^^fl^K^L                                                          W^    na debelo in drobno.    ^Mi
p       ■ ^■F" ■»■■■I   ■■   ■■■■■■■    ::        nega  blaga,        ::      Ljubljana, Sir i* a pjeva ulica.
IPATENTE
■                               .                vseh dežela izposluje inženit                                       94
■   2VM« GKXiBHKA.USS«   oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik I                            na Dunaju VI.f MarlahiHerstrasse ftt. 37.
3  1     Židovska ulica     I 3
5!   , ■     1*00313 radi pozne sezije    .jj
<                          po znatno znižani ceni
10                                                                                       ™
jb»   :: slamnike vseh vrst za dame in deklice. :: i  J£
I ! Modni salon 11V-IS1E. ! I
Q)       Žalni klebuki vetlno v zalogi.               Zalni klobuki vedno v zalogi.      R|
3   '     Židovska tillea      I 3
iHilie. iislilniie
11 m drags ww\m stroje
najnovejšega izdelka po znižanih cenah
kupite pri tvrdki Karol Kavšeka xxa«^f.
Jf liiioiflop % II ornu ček UiHKIllGl ft VtLUvJtll
I        Ljubljana, Dunajska cesta U. 16.
Jrgovina z železnino in zaloga strojev.
Vsakdo naj se o tem prepriča in zahteva brezplačno slovenski cenik.
HORI ilfifl"
▼ Ljubi] ui, Komeaskeffa ulica 4.
Privatno zdraviSče za notranje in kirurgične ■ bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli, \ Usliik in Sef-zdraioik: Dr. Fr. Dtrganc. primar. I. kir. sdd. đež. bili
t Franc Furlan f|
O                                                                                                                                                        i      *
*                   oaslednHc Fasthiagove vdove                   £ i
O                                                                                                                   O      I
^ ključavntčarstvo 11 | zaloga §tedilnikov ^
f                senahaja:           535 f ;
I yjmbrozev trg štev. 9. J \
fingleške Keii p
različne toalete
priporoča in izvršuje                J
damski modni   atelifć     T|
Jgsipi feiint-Sen
Ljubljana, Kongresni trg 6.       J
NaročiU z dežele se točno izvršujejo.         J H      2120                                                      |M
Strogo solidna najstareisa fiomaca tvrdka. Juveli, zlatnina p
srebrnina ter razne ure.
dp~^±              Popravila in s
^X^.J               nova dela po
3»                     nainižji ceni.
^S^. E"f„BI
Ceniki zastomf.             Ceniki zastonj.
Lud. Černe,
tuvelir, trgovac z urazni  ter zapriseženi sodni cenilec.         234
Ljubljana, Wolfova ulica št.3.
Hotel Lloyd.
s Miuadii ii nili iiilii nt«
. priporoča slavnemu občinstva                                    2106
UROL TAUZES, hotelir na Sv. Petra cesti št. 7.
{ospice za pouk v kuhanju se vedno sprejemajo.
SMHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHiffiiA
i A. Hauptmanna nasledniki I
|     -_^=_ LJUBLJANA. =====     I
i Tvornicakemičnihbarv, lakov infirnežev, priporoča: I
Oljnate b ar ve
Suhe
barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Marijin trg št. 1.
Vse vrste: I :: firnežev, ■: I h čopičev, e: I :>   lakov,   :: I
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Karboline]
Naslov  zadostuje;                 192
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                                Ceniki zastonj! I
^     ■-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
p. Vic, tvrdke I. Knez v Ljubljani
priporoča svoje izdelke  strojne zidne in
osokoorstne zorezne stresne opeke garantirano mm in trpežne Kakovosti po ili cei
Vzorce pošll|a brezplaino.        579        Sprejema zastopnihe.
I      ^V                        _^^    p«maga indovito kot neđo-
mui^^      ««- Prlsten somo v steklenlcab. ^*381*"^.    -   .     Naprodaj, Kler so obešeni plakati.     I
176 8tev-           _________________                                                             „diAJV/ENSKI NAROD', dne 2. avgusta 1913.                "                                                                                     Stran 9.
Ra] na] postane?
To vprašanje je bilo časih popol-noma moškega značaja. Vedno se je mislilo »Kaj naj fant postane«. Očetjc in matere, strici in tete, so si le be-lili glave z bodočim pokličem đoma-čega fanta, za dekleta se ni nihče zmenil. Oj, kake debate so bile po rodbinah, ko se je bilo treba odločiti, ali naj gre fant v gimnazijo ali v re-alko. Seveda le v meščanskiii rodbinah, kajti kmečki fantje so bili *ako-rekoč predistinirani za gimnazijo in za lemenat in če je kateri po maturi izbral drug poklič, so ga vedu) smatrali za več ali manj malopridnega človeka in nikoli mu nišo odpust'li, da ni postal duhovnik — kvećjemu, če je v drugem pokliču obogate). V meščanskih rodbinah pa so obširno pretresali ali naj fant studira na uni-verzi, ali na tehniki, ali naj postane jurist, medicinec, ali tehnik i u seveda je bil tuđi »fant« resno in važno vprašan, kaj ga veseli in kaj bi rad postal. A nihče ni pomisli!, da tak otrok niti pojma nima, kaj ga ies veseli in očetje nišo nikoli pomislili, da Je vsak nezadovoljen v svojem po-klicu in bi bil veliko rajše kaj druge-ga, kar je v resnici.
Na dekleta torej takrat nihče ni mislil. V imovitejših rodbinah so računali, da se hčerka o pravem Času omoži in so le skrbeli, da si je pridobila nekaj splošne omike In gospo-dinjskega znanja, da je oila lepih in prikupnih manir in znala nekoliko na kiavirju pobrenkati. Srednje rodbine so največ gledale, da so spravile hčere v učiteljšče, a če se to ni posrećilo, so se morale lijere posvetiti šivanju in čakati na inoža... Koliko jih moža ni nikoli učakalo, tega ne pove nobena knjiga. se druge mlado ženstvo se je moralo z ženski-ini deli preživljati.
Kako se je vse prcdrugačilo, •Kaj naj postane?- to je đanes vprašanje, ki se tiče ženskoga naraščaja morda še bolj, kakor moškega in ki je postalo skrajno aktualno.               |
Novo to vprašanje pač ni, a sele v najnovetšem času ;e postal) perece in se oglasa z vedno večjo ener-žijo, kakor pričajo zlasti številni ženski shodi v velikih mes'ih. Ia stvar seveda ni v nooeni zvezi z občnim ženskim gibanjem in z eman-cipaciiskimi prizadevanji. Zakaj — odkrito rečeno — samo taka priza-devanja so v pravem pomenu bese-de resna, ki so se porodila iz živlienj-' ske potrebe in iz sile za kruli. Volil-na pravica, srednješolske in visoko-šolske studije — a. to je bilo vedno le bolj stvar nečimernosti in častiia-komnosti le nekako koketiranje z javnimi zadevami in z vedo, kaka posledica materijelne potrebe.
No, vprašanje o ženskih študi-jah je rešeno, žensko vprašanje se ne suce več okrog akademićnih prin-cipov. pač pa je postalo zopet to, kar Je bilo od vsega začetka njegovo pravo jedro, namreč krušno vprašanje.
Nedavno tega :? bilo brati, da ja v Avstriji med 10«» Ijudmi, ki s; z delom kruh služijo, 430 žensk. Ste-vilke so najtehtnejši argument in ta številka priča, da mora većina v šega ženstva z delom denar služiti, ;ie iz veselja, ali iz prepričanja, nego zato, ker drugače ne more živeti. In ker rase število deklet in žena, ki morajo z delom kruh služiti, postaja vse bolj in bolj perece vprašanje, kako naj se razdele na posamezne pokliče, da druga drugi ne bodo stale na potu.
V prejšnjih časih je bilo pri vsa-ki priliki slišati ogorčene, ali sveto-hlinske besede: Ženska spada v rodbino, v domu in v kuhinji je pravo polje njene delavnosti. To je zelo lepo povedano in pravzaprav tuđi resnično ali dandanes je tako %o-vorjenje smešno. Ce nima dekle premoženja ali moža, si mora kruh I služiti, naj jo dom in kuniiija :n rodbina še tako mikajo.
A še nekaj drugega smo zadnjič čitali, da namreč sveti zakon že davno ni več preskrba za življenje, am-pak da mora večina omoženih žensk pomagati možem, da zaslužijo vsak-cianji kruh. Gospodarsko je — vsaj v večjih mestih. 2e precej vseeno je, če ostane dekle samica ali ce se omoži, delati mora v vsakem slučaju ne v domu in v kuhinji, nego v različnih službah.
Kaj naj dekle postane? Pri fan-tih je na to lahko odgovoriti: nekaj bo že, če se ne izpridi. Pri dekletili pa ni nič z iluzijami, katerim se star-ši navadno udajajo pri fantih. Dekle-tom nišo odprti vsi poklici in za vse pokliče tuđi nišo zmožna. Kdor gre na Dunaju med 7. in 8. uro zjutraj po ulicah, vidi ćele truine deklet, ki hite v notranje mesto: komptoarist-ke, knjigovodkinje, tipkarice. Ceio vrsto pisarniških del opra/ljajo že samo dekleta. Seveda se dostikrat ču*e: »to &q meha^iCna dela 9ri ka- ,
terih ni treba nič misliti«, a temu ni tako. Ta dela so vsekako naporna in utrudljiva in zahtevajo veiiko vstraj-nosti in natančnosti in splošno se priznava, da opravljajo dekleta ta dela korektno in vestno.
Tada te pisarniške službe, te službe na poštah in v komptoarjih že davno več ne zadostujejo za dekleta, ki iščejo zaslužka.    Brez števila je
I deklet, ki ne morejo dobiti kruha. Na Angleškem so ženske sistematično uredile preskrbljevanje ženskih služb in dosegle lepe uspehe. Spravile so ženske v polno poklicev, ki so jim bili doslej zaprti. Zlasti tudl v obrtne pokliče. Frizerke so že tuđi pri nas že znane; v raznih mestih je tuđi že navada, da so brivke izpod-rinile brivce. Tuđi v drilom poklu\h obrtnega značaja je že dobiti ženske. Kdo ve, če ne postanejo še mizarke in ključavničarke. Potreba je naj-večja sila na svetu in ta sila bo spravila ženske tuđi v taka opravila, o katerih mislimo dandanes, da sploh nišo za ženske.
Naravno je, da bodo te nove socijalne razmere vplivale iudi na ženski značaj. Tište naivne, neumue male punice, ki so bile veselje naših prednikov, bodo izumrle. Težk: čaši bodo prišli, pa le za moške. Ti se bodo morali navaditi na to, da ženske nišo ustvarjene samo za kratkočasje moških, da nišo samo nežne igrači-
Ice, ampak prav resne koleginjt in konkurentinje. Kako se bo to v dal-nji prihodnjosti potem isjprej razvijalo, s tem pač ni treba, da si beli glave sedanji rod. Vsak problem postane 50 let po svojem rojstvu nekaj, kar se ob sebi razume. Kdo si je pa rrvd "•">. leri mislil. Jj Ivvio ženske na pisalne stroje pisale in telefona v redu držale? Nihče! Sicer pa se vzlic vsem tem premembatn razmer-je med moškimi in med ženskami ne bo nič pređrugačilo. Vzlic temu, da je skrb za kruh težka in huda in da ženske vse bolj silijo v moške pokliče, se vendar neprestano ponavlja stara ljubezenska igra. In naj postanejo čaši še tako slabi in boj za ob-stanek še tako težak — vzlic vsemu temu dekleta ne bodo pozabila na Ijubezen in se ne bodo odradila po-ljubovanja.                            Joško.
.Mnenje gosp. dr. F. Tripolda,  cesar-
skeefa svetnika. do zimi v Onatijii, po
leti v VVarmbadu pri Beljaku.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Mi je drago poročati vam, da sem dosegel lepe vspehe, s predpi-sovaniem vašega železnatega kina vino Serravallo. To vino bolniki prav radi vzamejo, ono množi tek, in po-spešuie snovanje krvi: ne dela tež-koč niti želodčnim bolnikom. Zato lahko priporočam vaše železnato kina vino Serravallo za primerne siučaje kar najtopleje.
Dr. F. Tripold, ces. svet.
Mnogo je preizkušena
^^*              —"~                     naravnm
~~—~~0^ alkaliena kisika
pri kamenu
in boleznih
mehurja
kot sredstvo spojilno s sečno kislino.
Zalcge v Ljub^ani: Mthae! Rastur, Peter Lassnik in i Sara&on.
Proti             22
zobo&olti in gnjilobl zoD;
izborne deluje dobro znana         '< '
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki atrdi dlesno in odstran|u|e
neprifetno sapo iz nst            :
1 steklealca z navodilom 1 krono.
Deželna lekartm Milana Leusteka
v Lfubijani, Resljeva cesta ste*. 1        i
poleg Franc Joiefovega jubilejnega mostu. V tej  iekarni  dobivajo  zdravila tadl flam bolniskih bli^ajn juž. želernice. c. kr. tobaćne       t tovarne  in okr. bol. blagajne v Ljubljani.       j
Melnsine-nstua in zobna voda.
Sunja,   Hrvaško,   22.   tebruarja   1908.
Blag. gospod lekarnar!                        i
Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri   steklenice   Vaše   Izborno   delujoče anfiseptićne melosis*-wHn« s#lin« vode, katera je neprekosljivo sredstvo :    zoper  zobobol,  utrja dlesno in  od-stranja   neprijetno   sapo   iz   ust   Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom ;      vsakomur kar najbolje priporočal
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. po§te meštar            I
Perje
za postelje in puh
priporoCa po najuižjib cenab
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Skofijo  štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
rB            l'stinovljeno 1841.            H^^^^H
amo barvarstvo I
ter kemicno ciscen]e in snaženje oblek.
II  Apretura sukna.   ..
"JOS.REICH*
IPoljanski nasip - Ozka nlica št. i ■ Sprejemalisce    |
Selcnburgova ulica št. 3.
■ ■ Postrežba točna. Solidne cene. L ■
Ljiia Selen&uroova ulica St. 6
priporoća svojo bogato zalogo raznovrstniti
pušk in samokresov lovskih potrebščln. vseh MMi\ (bitililov)
kakor tuđi
umetalni ooenj po najnizjih cenah.
Popravila pusk, samokrtsov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik   zastonj   in   poŠtnine   prosto.
v Ljijani, Dnnajska tesla 21.
Velika zaloga
sfeklenine, porcela-
na, svetilb, zrcal,
šipj kozarcev, vrćkov
1. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih   cenah.
na Bledu   267   na   Kranjifcem,   pre-   fl I Wm   I    I
kraaaa gorska lega ob jejtero, atmosfe-   B0 I ^^K   I     ■
rićao    in   dietno tdravljenje,  vodno  ■« III B^ I
sdr«Tljenje. Maj — oktober-   Zsvrstni  AvBftV^vBB ■Pravilni uspeh!.          1073
KtnUtea   tvornica   Tratokircben    pri •mna|v, Ueblein A Co.
Cementna malta,  beton, apnena malta napravi neprodorne za vodo samo
STEARIT
(obi. varovano.)              2291
Najidcainejše sredstvo za  osušen ja vseh vrst zadržanje talne vlažnosti.
Nepremočljive fasade z apneno malto. Zastopstvo ju zaloga: F. P. Vidic & Comp.. Ljubljana
%
Najbolje za zobe
Akviziterj«
sprejme      2529
pod najugodnejSimi pogoji zavarovalnica. Ponudbe pod: „Sijajna bođočnott
2529" na upravništvo »Slov. Naroda«.
Starejši zakonski par
brez otrok          2556
z 2 sobama in vsemi pripadki   za HOm
vetnber L I« Ponudbe pod „Mir11 upr. »SI. Naroda«.
Pozor!                      PozorI
H parov Mw.
4 pari čevIjev samo 8 K f rko.
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačjla so me poverili, naj velik odstavek čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodalarn torei vsakomur 2 para moških In 2 para Ženskih ćerlje? na trakove, usnje rjavo ali crno, galoš. z zbi-timi podplati, velee!egantni,najnovej§aoblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo BK. Razpošiljanje po povzetju.       2563
S. Urbach, izvoz Čevljcv, Krakov št. 61. Zameaa   dovoliena,   tuđi   denar   nazaj.
4r      Brez konkurence!      ^k.
B            za gospode in gospe so nogam
^             najbolj priležni, lični in naj bolj še
g              kakovosti.    Naprodaj   samo   pri                         •
5 JULIJI STOR, Ljubljana      I
^              Prešernova ulica št. 5.
^L      Goysserski  čevlji   za turiste, higijeničm           §&
A    čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevlji.        i*
\^     K 1250—1650.        &
NAJ0DL1CNEJSA 7NAMKA          i |7i J , M iTTTfTM
BJiSBUiJ^*^" ......^^L  LEVIZV1RNIP0LNITVI.)
5foigr&(^iNDqK
CIN KR DVORfNfl IM KOMORNfl DOBflflTELJfl
USTflrsOVLlENO 1745        ;
[^olcjarji, zah)teuajtc
v lastnem   interesu  nemudoma brezplačno in P0Št>
■taa proste prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Pogtejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah   in   uvideli   boste,   da   vodimo   prTOtrsllIO
blago  po  najalilih,   breskonkoreačiilh  eesaiu
Kani Cameinik I Ko. Ljubljana. Danajska testa 9-12,
ftirMM tTftviu J ktten, iftnji, iftoailili i pounnai M, mtomt* Mmict ■ pnb.
Stran K).______________________________________________1__________»SLOVENSKI NAROD", dne 2. avgusta 1913.                                                                                                        1/t> stev.
instrukcijo
proti   proftem«   staBOTanfri  1b   krasi
la   povra^iHi   potnih    stroikov   v   katoliSki
rodbini. Ponudbe: ara*««, K6r»l«rmsM
Msv. #1,  Inur.           2709
Upi sinomit
4 sobe, velika kuhinja, zaprt steklen bodnik in ostale pritikline, se odda mm 1. awgust. Vpraša naj se v Breher-|evi pivarai Triaika e.
it.    19f     nasproti     tobačne    tovarne.
Učencas
poštenih staršev, s potrebno Šolsko izobrazbo,  ki ima   veselje do trgovine
aprejme takoj podngođnimi pogoji
J. Riiilan tnovisa špeterije 10 M. pridelki.
iSiiliii
metane   stroke   bi   rad  prerzel
na račun   ali v  najem  priletni   samec,
kavcije   zmoŽen   ter  te^a posla vajen.
Ponudbe   sprejme   Jerne] Knoll
▼ Pass lueg, pošta Oolling pri Solnogradu__________________27is
:   ^BaBs*  ^asaaa.     l^edeoice
^^^^^DE^^^^B   n'ico, močnocin-
JHBK^^^^Kt^L   kasto pločevino,
^S^^^^^^^^^^^V vtožene s stekle-
nF^^B^IESL M nimi ah mramor-
tf^ a^B^KMPEj« M natimi deskami,
K^BBhHBP^^I       nadaije
T'V               8      hladUalce    za
™        —            '       ^osiilne, mesar-
1 lenitna ponufllia! i
i
T         Posestnika   in trgovca sin,   star   7    ! I   26 letT rma dote 16.000 K se želi vsled    I I pomanjkanja znanja primožiti na kako    I -   posestvo, gostilno ali trgovino z go-   ■ spodično od 18 do 24 let staro.
Ponudbe s pravim imenom in s sliko pod šifro „Sava it 2Sa poftno leieto Trfcovlle.                    2699
B------ii------==ir==51
Kako il drmdif prtnaitl kij   ^^ A A
dragog« nego dokaiano dobri   ■ ■ ■"■^kWWfi $MWB cigaretni papir ali strocnlco  ^^''''(■'CmMM^
■                                                      t                                                                                                                                                                ——^—■                                                         n
■ Sprejema zavarovanja človeškega živ-I                                                        jK»¥lrf J^^VT T J\^**                                      Zavaruje poslopja in premičnlne proti I
■ ljenja po najraznovrstnejših kombina- I                                              * * *^* ^** ^^^   ^   ^%P -*^^                                           požarnim škodam po najnižjih cenah. I
■ cijah pod tako ugodnim!  pogoji, ko I.-.   -   ,«,    viaiemno   lavarovilm   banka   v   Pragi.    .-.   -   .*•   Škode cenjuje takoj in najkulantneje. 1
■         nobena druga zavarovalnica.           a«*«rv»I feudi K 58,4*1.432»«  -  Iiplaćane  odskodaJn« la kapitali?© E 123,257.695-77    Uživa najboljSi sloves, kodei posluje. |
Iziasti  je   ugodno   zavarovanje   «a   Po velikosti druga vztjemna zavtrovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.   Pnorl sprejema tuđi zavarovanja 1
■ doživetje   in smrt z manjšajočimi  se                     ———_^_     Vs>  »oja»iia   *ml*n      -------------------------------                   proti vlomski tatvini  pod zelo  ugod- &
|t2        vpla"u-           ■•" beneralno lastoiitfio i linliliaiii afiss?«"« i GosoosKi ulici Itev. 12. -*m   °™ p^«- - ™^° *™p*™ i
Novinka z dovršenim tr^ovskim tečajem   IM* »lutbe
konspiHnje sli ipinimkE
vešča slovenščine in nemšćine ter stenogmije in strojepisa. Nastop s 1. septembrom alt še poprej.                                                      2702
Vprašanja  pod   poStno  ležeče   Mftt.  17.* Nova Vas pri Rakeku.
Proda te selo lepa,  đobr« okrmaf««« kompletna
renesančna oprava
za jedilno sobo.
Cena 800 K. — Naslov  pove  upravn. »Slov. Naroda«.              36^3
V Ti i na Đoleniski cesti 10, visoko pritilčie »© s L nov.  L L odda
stanovanje
obstojeČe iz 3 sob, kopelt, vrta z vsemi ćrugimi pritiklinami. Več v trgovini L M. Ecker na Dunajski cesti.   3708
Jflbolčnlca
prav dobra domaća
se   cadomesti   s   naturnim   sredstvom
Muskatin
Muskatin je ilahten naturni preparat za pripravo dobre domače pijace. Iz Muskatina narejena pijaca, da moč$ pozivi in krepča živce Maskatin stane liter na 4 do 5 vin. Muskatin se po-silja vsak dan po pošti in železnici po povzetju.    Muskatin   ?p   dobi   samo   v
glavni zalogi Ivan Andraschitz ¥ MflpfhArn. Kornika nliea.         2e85
Dražbeni oklic.
Pri sodišču v Žužemberka se bo dne 14. avgusta 1913. vršila
dražba neKdanieoa Hrovatovega posestva,
obstoječe^a iz hiše v kateri se nahaja gostilna in mesarija    in   z vscrr..   zraven Spadajočimi zemljišči.  Kupci se vabijo.
Hl        ^"^*^7^- ^-i(f        se vozy° sedai ^e P° domaći avstrijski progi   \\
1 **Mi Av^tro Rmerikafla \
UJ [__ ^SŽSP^^ST—-^     ^81 ~~ New Topk' Bnoaoa Airoa,   I
EP    tmiTnM^~^r^       Rio de Janerio, Santoa ltd.       EU
|Đ|   BK^P^S^Slt^BjBSMt^"^!     <   najpovejšimi   brzopamlki   z   dvema   vijakoma.    SI
■71   IpjgSžSiagPđHBiiffiFlIž^F '• *-^;     električno razsvetljavo. brezžičnim brzojavom, na   R1
III   BEEsT=f":^rT^=S5^r^**         -           katerih je za ?s*ke*a pottiika preskrbljeno. da     II
IH                  - dobi dovolj doraače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.                =     II
UJ ODBĐD PARHIROT: T SeTenio Intriko vsako sobofo, v Južno Anieriko nakife 14 HL w
»                    Vožnja iz Trsta v Kanado: (Portland, Quctec, Montreal) vsaki meset enkrat.                     gj
•SJ  Vsakovrstoa pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za  ss fTI                                                   Kranjsko, Štajersko in Koroško                                                   |||
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. l||
Primari]      269°
t Josip Sli
ne ordinira
do srede avgusta.
Ljudevit BorovnOc
puškar   v   Borovijah   (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoća v izdelovanje vsakovrstnlli F**«k za lovce in strelce po najnovejiih »istemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pro-tfttlaf« stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvrSuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnid in od mene preizkušenc. — liustro-39             vani oenlki zast^nj.
G. Fl&iK
«v- Gosposka alica 4, ■»
I  nad^tropje, levo            2682
Uradno dovoljena, te 20 let obsto-|eča nafatareida ljubljanska
posreHis stanovan] m siuzeb
je   v    udobnost    cenj.    občinstva   20pet   v
šredišču   mesta. s     Priporoća in namešća ie boljše     ::
sini W\m A vrste
kakor
privatno trgovako in nostilniiko OSObje Ixbira raxlićnih sluieb, zlasfl za iens ie Vettna in kolikor tnoino hitra pottret aa
zagoto^lfena. Pn vnanjih iprašanjih se prosi maraka za odgovor
V Anieriko h* Kanado
CUNARO LINE.
Ivernia ii Trsta dne 10. av^osta 1913. Saxonii iz Trsta dne 24. avgusta 1913. Pannonia iz Trsta dne 7. septembra 1913.        |
Iz  LJverpola i
Lnsitania   đne  2.   in 23.  avgusta, 13. septembra, 4. oktobra. 1913.
Maoretania dne 9. avjrasta, 30. avjBTUSta.   20. sept.. U. oktobra 1913.
Carinama dne 12. ifgnsta, 9. septembra, 18. oktobra 1913.
Campania  dne 16. ayg., 6. sept., in 27. septembra  1913.
Carem i a dne 26. avgusta, 23. sept 25. oktobra 1913.
z=z   Pofasatla, Tosne karte:    = Andrej Odlasek, Ljubljana, SlornSkova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook <fe sin, pri vseh Lloydovih agenturah in agentih Dalmatie. — Cene: Ul. razred Trst-New York: za v Kanado po-tujoče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
mm                      •
izurjenega Da polni in benečanski jaren (Voli-, Venizianer Gatter) idčem
za tako].                                    27oo
Ponudbe pod l9Žag*r 2700" na
upravn   »Slov.  Nareda«.
Cesarskii polir
ali tesarski mojster se iš6o za sa most oj na vrhutalna dela. Prednost imajo taki, ki znajo nem^ko ali italijansko ali znajo mizarstvo. iiahtevajo se reference |,ive vr~:e. Ponudbe s popisom življenja ia navedbo plače pod „Stresni stol 1000a. na upravništvo »Slovenskega  Naroda«
V   Spodnji   Šiški,   Celovška   cesta   St.  77. »^   tako)    odda   1^b«<»
z 2 sobama in pritiklinami. Istotako se spodai v kavarni poizve kje se oddaja v Ljubljani lepa, dobro vpeljana
rPQt9VT2P  9
iColuiiuuijaa
Kavama preskrbuje tuđi hotelske, ka-varniške in gostilniške službe v Kolodvorski ul. št. 8. Več v kavarni Pikel,    Sii»<»d.    Siska.
Dotir GQa ooniočnika
sprejme tako]            2691
Ivan tarman, sedlar, tapetnik in pleskai.
Beljak,    Italienerstrasse   2.
stanovanje
2 veiiki sobi, velika veranda itd., uži-tek vrta, odda ob koncu Pott V RdŽIIO dolino s 1. novembrom A. Beg.
26^8
popolnoma izurjeno v trgovini meša-ne^a blaga, starejšo moč, sprejmem takoj v moio trgovino. Plača po dogovoru. Iv. Meke. Hrastnik, (Staf.).
2La najino  podružnico,   trgovino z me«
Šanim blagom in   deželnimi   pridelki v
Letušu v Savinski   dolini, iSČeva
vodjo
ki naj bode star vsaj 24.  let.  Nadalje sprejmeva   tuđi   mlajšega     2706
za trgovino z mešanim blagom. Not&ert
Zanier đc sin, St Peter v Savinski dolini.                                        2705
■  Prihranite mnogo denarja! Še danes! |  s   pišite za zbirko odrezkov sukna   :
s<&>   votnenega in     /&/  rMne Pra*° 'šrs       mo5ncga blaga /$y            ^ ^^
I            dobro znane tvrdke
IV. J. Havliček brata, kopale Poitađj. 2
I    Uzorci Iranko.        Lo kratok čas.     £i
I  Istotako poSiljamo ie novo  zbirko novosti modnih            |    ^ - _^^ra
I  barhatov,    tlanela  in   zimskega   blaga.   TCavo)   40 m                         ^H|
I  lepih ratreianih kosov delav. blag^i ta 18 K poštnine     ^^mmw^^^^^^^^
I  prosto. Uzorci te^a ne poSiliamo. Ker v nas so pravi.     ■"            -^-    ■•"   "^-
Kolodvorska restavracija
JOS. SCHRBY.
Ob ▼!akem vremena.                                Ob vsakem vremena.
v nedeljo, dne 3. avgusta i. I.
vojaške godbe pešpolka št. 27.,kralj Belgijcev.
Začetek ob 8> uri zvečer.           Vstopnina 60. vin.
Prijazno se priporoča                      jos. Scbreyi rostavrator.
Stanje denamih vlog na knj. in tek. rafnn 31.dec. 1912:                                     ^_-      _                đgQBfi|                   _                                                Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. junija 1913:
::         K 214,160.979--.         ::         •       ■        O. fer.   J^T    pHv.                   u       K 70,092.599--.        »
I Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnnaj«. — Ustanovljoa 1864. - 29 ftiriak.    |||d |||| t^Sl. Pltll tBtl (l MS JfiiCmDUi fitUfali").                         Beliiški kapital ia rescrve 52,000.000 kron.
Preskrbovanie vseh   bankovnih   transakcij,   n. pr.:   Prevzemanje 4mmmxwšk vUf   na  hranilne                            Najkulantnejše izvrtevanje hmnmUk aaroftll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. —. Izpla-
kniižice brez rentnepa davka  kontovne kniiee ter na konto-korent z vsakodnevnirn vedno ugodnim obre-              Čevanje   kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih
£tovaniem   _ nenar «e lahko dviea vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajaoje WW9šmm9tmXk              novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-
■nMovatroKo v okviru uradnih kurznih poročil.   —   Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih              pirjev, Ustin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih
papirjev in polojila nanje.                                                                                                                                        papirj«v. — Promeaa za vsa žrebanja. UplaAUa la aakaaila w Amtrlko la te Amarlk«.               I66o
Ustmana In pismena pojasnila In nasvsti • Mah « ban^n« strokc  spatef^Ui «ra«saliel|ali m«k«tei- hvmpimim:         PaT"  In^avk«! Fromatma baaka I^Mfaaa. - Tftlftfm «tov. 41«    I
I                                                                                                                           ________________________________^■«■■■■BBB*aai■BBaBBBBaa^MBSM^BflBBBa^aBaHBBBBBBBaBBBaBBaBBBBBaaaBBM^BBaV^BBJBajBBBJHMBJBfaWBa^
l^^^^a.aaaBBBaaaBBaBaBBaBBBBBaBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBBBB
176 itev.                                                                                               .SLOVENSKI NAROD-, dne 2. avgusta 1913.                                                        *                                     Stran 11.
Delovanje Savinshe podružnice S. P. D. i letu 191Z.
(Poročalna občnem zboru dne 26. iu-
Uja 1913 v Celju gosp. nadučitelj Fr,
K o c b e k v Gornjem gradu.)
Podružnica je lani štela 174 Čla-nov, ki se razdele sledeče: 1 častni član, 25 ustanovnikov in 158 rednih Članov. Nanovo je pristopilo 24 čla-nov, izstopila sta 2 člana in umrli pa so: dr. Alojzij B r e n č i č, odvetnik v Celju; Karei D r u š k o v i č, trgo-vec na Ljubnem; dr. Arpad P e Č i ć, lekarnar v Zagrebu in Josip R*o t -ner, c. kr. sodni svetnik v p. v Mariboru. Ohranimo je v hvaležnem spominu! A. A š k e r c, slavni pesnik je bil tuđi član naše podružnice.
Podružnica je dobila tuđi lani podpore od raznih korporacij in de-narnih zavodov. V prvi vrsti nam je hvaležno omeniti »Južno - štajersko hranilnico« v Celju, ki je dala 500 K podpore, okrajni zastop Gornii grad 100 K: posojilnice: v Celju 50 K. v Žalcu 50 K in v Smarju 20 K. Klub naprednih akademikov v Celju ie daroval 30 K. — Najsrcnejsa zahvala vsem darovalcem! — Opaža pa se, da so nekatere posojilnice svoje nek-danje podpore znižale, druge pa po-polnoma ustavile. Mislimo, da je to v zvezi s stanjem denarnega trga, ne pa morebiti ohlajenost proti naši podružnici. Nujno bi bilo želeti, da bi se podpore od posojilnic podružnici zvišale, kajti podružnica je z narod-nega, narodno - gospodarkega in kul-turnega stališča velike važnosti ter ni kakšen »Krakselverein«, kakor še marsikdo misli. — Nova pravila je c. kr. namestnija z od'okom z dne .;. avgusta 1912, št. 8/1728-3 1912 po-trdila.
Dijaških legitimacij je dobilo 51 dijakov, večinoma iz celjske gimnazije.
Oglejmo si sedai delovanje podružnice, ki se razteza na planinske koče. pota in raznoterosti.
Podružnica ima 7 koč. NajveČ skrbi ima s »Frischaufovlm domom« na Okrešlju, katerega je oskrboval Fortunat H e r 1 e iz Solčave v popol-no zadovoljnost. V spominski knjigi je vpisanih 476 turistov, od katerih je bilo 331 Slovencev. 117 Nemcev, 21 Čehov, 4 Hrvati in 1 Italijan.
Za oskrbo provijanta moramo pohvaliti g. Anton in Henrika Her-i e t a v Solčavi.
Inventar koče se je zopet po-množil za razne stvari, ravnotako tuđi knjižnica, za katero je daroval gosp. dr. S v i g e 1 i krasno in drago zbirko planinskih knjig. Srčna mu hvala! Morda najde mnogo posne-movalcev!
Za vodovod, ki bode enkrat po-trcben iz cevi, je napravil nas član g. inženir Fr. Fischer nacrt in stro-škovnik. Nasad planinskih cvetlic se \ je pomnožil. Imena je določit načelnik, tablice z napisi pa je lično izde-lal član g. G o s a k.
»Frischaufov dom< je načelnik j večkrat nadzoroval in ga našel vselej i v najfepšem redu.
Kocbekova koča pod Ojstrico fe imela 136 obiskovalcev: med temi je bilo 118 Slovencev, 17 Nemcev, 1 Ceh, 2 Hrvata.
Kočo je oskrbovala Marija Er-tave iz Luč od 15. julija do 8. septembra v občo zadovoljnost.
Za bodoči »Kocbekov dom« se ie prostor planiral in pot od Sedlice popravit.
Gornjegrajsko kočo je obir,kalo 139 oseb, med njimi 124 Slovencev in 15 Nemcev. Meseca avgusta in septembra je v koči stanovalo voja-štvo, in sicer 4 častniki in 20 voja-kov, ostalih 50 vojakov pa poleg koče, ki so pripravljali strelišče, na ka-terem sta streljala 3. in 26. domobranski polk. Vojaki so pri koći napravili dve rnizi in 4 klopi, deske je dala podružnica na razpolago. Ca-stniki so bili s kočo prav zadovoljni. Za izkazano uslugo je dobil v imenu podružnice njen načelnik pismeno zahvalo od poveijstva c. in kr. 3. kora in c. kr. domobrancev v Gradcu z dne 2. oktobra 1912, št. 2580 potom namestništva ter je c. kr. namestnik Se posebej izreke! priznanje. Sicer vojaška nastanitev ovira turistiko, vendar ie podružnica pokazala s tem svojo naklonjenost do vojastva.
Po odhodu vojaštva pa je imela koča neprijeten obisk. Trije pobi od Ksaverija so vtomili v kočo, pobili okna, razbili posodo in onesnažili inventar. Pri sodniji so bili kaznovani. Vendar je imela podružnica precer škode. Kočo je večkrat nadzoroval načelnik.
Mozirska koča fe fmela 129 obiskovalcev, in sicer i 19 Slovencev in 10 Nemcev. Za povečanje te koče ie marljivo nabiraia prostovoljne done-ske gospa Angela G o r i č a r, za kar ji izrekamo srčno zahvalo.                 j
t Hausenbichlerjevo kočo na Mrz-nci je oskrboval celjski odsek, za kar si je stekel posebno zahvalo go- i
spod dr. Milko Hrašovec.   Kočo , je posetilo 175 oseb.
Koča na Raduhi je vse premalo znana, čeprav ima krasno lego. Ob-iskalo jo je samo 7 oseb.
Omeniti je še posebej, da v ne-oskrbovanih kočah izginja inventar, ne samo da se pobije razna posoda, ampak tuđi pokrade- Nekateri ob-iskovalci — seveda nečlani in neturi-sti — pa imajo grdo razvado, da pri odhodu iz koče puste zamazano in nepomito posodo, ki se na ta način pokvari, pozneje došlim turistom pa I se gabi snaženje.
Drugo važno delovane podružnice se razteza na pota.
Kakor vsako leto, so se tuđi lani osnažila pota na Ojstrico, na Kamni-sko Sedlo, skozi Turski Zleb in sko-zi Iglo. Nova varijanta pota na Kam-niško Sedlo, ki vodi pod Tursko goro, se je popolnoma dokončala; z isto je hoja na Sedlo mnogo olajšana.
Netaij potov se je popravilo, zlasti oni od slapa pod Rinko na OkreŠelj. poti pri mozirski koči ter pot na Savinjsko Sedlo.
Tuđi dei pota, ki vodi od posta-jališča Paška vas y Mozirje in je bil zelo močvircn, se je nasul. To pot se mnogo boli rabi, kakor ono iz Rečice na Paki. Delo oskrbujc gosp. M. Šu-ster v Mozirju, za kar mu gre posebna zahvala!
Na razpotjih se je postavilo več novih tabel. Več markacij se je popravilo, in sicer na sledečih potih: 1. Gornji grad - Sv. Florijan - Gor-njegrajska koča; 2. Gornjegraiska koča - Ščavniea - Bočna; 3. črsek-Bela peč - Crna; ,4. Ljubno - Hlino-vec - Crna. Tuđi celjski odsek je de-loval na tem polju, ali markacije meni nišo znane- O tem nam bo morda por.C-1 \t:! wJJ:i ^vljskcga odseka g. dr. Milko Hrašovec.
Podružnica ima v Gornjem gradu knjižnice, ki se izpopolnjujejo s planinskimi časniki in slikami.
Radi knjižnice je načelnik član O. T. K.: St. G. V.; D. u. 6. Alpen-vereina: češka podružnica nam ie zopet zastonj pošiljala svoj lepi >Alp-sky Vestnik«, »Klub českveh turi-stii« v Pragi pa »Časopis turistu^. — Podružnica je član »Peželne zveze < v Gradcu z 20 K letno. Deželna zve-za je izdala pod uredništvom Josipa Riikla knjigo »Steirisches Verkehrs-buch<-: za isto je poslala podružnica več slik, načelnik pa je spisal ves tekst za gornegrajski okraj; vzeli smo tuđi inserat za »Frischaufov dom-: za 30 K.
Glede občil se še vedno nahaja-mo v stari mizeriji. Cesta iz Solčave v Logarsko dolino se ne more graditi, ker deželni zbor še ni dovolil svo~ jega prispevka- Lani se je vršil ko-misijonalni ogled projektiranih ce-stnih prog iz Logarske doline na Kc-roško. Podružnico je zastopal nas blagajnik gosp. Fr. Podbrežnik ter se izjavil za varijanto čez Pavličev vrh. ker je prvič mnogo cenejša, drugie pa priđe po Beli na državno cesto, s čim so turisti bližje Bele in Jezer-ske^a. Nemci iz Zelezne kaplje dela-jo i:a vse pretege za varijanto čez Pa.stirkov vrh, za katero se je izrekla tuđi celjska sekcija D. u. 6. A.
Brzojav iz Liubnega v Solčavo je letos odklonjen. Ko so dolea po-gajanja med okrainim odborom in ob-činami radi prispevkov bila ^rečno končana, mislilo se je, da bo l^rzojav kmalu napravljen. Letos pa je zahte-valo ministrstvo še 1100 K garancije za oddane brzojavke.
Tuđi poštna avtomobilna vožnja iz Rečice na Paki v Solčavo se še ni mogla doseči. To akcijo je vodil go-spod dr. Jos. Vrečko, ki je osebno posredoval pri c. kr. poštnem ravnateljstvu ter imel obširno dopisovanje z »Deželno zvezo« in raznimi vpliv-nimi osebami. Upajmo, da se stvar resi z vožnjo zasebnih avtomobilov.
Pri ^Frischaufovem domu« bo treba enkrat napraviti vodovod pod zemljo;za istega nam je napravil go-spod inženir Fischer nacrt in stroskovnik.
Slovesnih otvoritev »Doma na Vršiču in »Planinke* na Pohorju se ni mogel nikdo osebno udeležiti, poslali smo pismene pozdrave.
Za »Frischaujov dom« smo do-bivaii v mesecih julij, avgust in sep-tember »Slovenski Narod< in »Slovenca- zastonj. Hvala upravništvom obeh listov!
Naša prošnja za podporo je bila s posredovanjem poslancev pri mini-strstvu za javna dela uspešno reše-na; podružnica dobi 1000 K, ki so se ji rezervirali za leto 1913. radi tega, da se mora omejiti ali razdeliti delo-krog za našo podružnico in celjsko sekcijo D. u. 6. Alpenver. O teh po-gajaniih poročam tajno.
Končno omenjam, da sem podal poročilo Ie v glavnih potezah po suhih dejstvih, brez običajnih fraz.
Spominjajte se
mim dnutii JHiniu'.,
A. KUNST
Židovska ulica itev. 4.
Velika zaloga obu val
lastnega lsdelka sa dame, gospoda in otroke Je vedao na ixbero.
Vsakršna  oarocila  se  izvršojejo  točno  in   I
po nizki ceni. Vse mere se sliranjujejo in   I
zaznamojejo. — Pri zunanjih naročitih naj   I
se b!airovoli vzorce poslati.        40   ■
Dobro blago se samo hvali I
0. f. 151
lastalk zaloga prvovrstnih gla-sovlr|evf   pianin  in  harmonijev,
zavod za vglaševanje ter popravila gla-sovirjev in rseh glasbil,
Ljubljana, Poljanska c. 13.
SSBm^BSB^^^SSI        povećani in ;az-tf^RB^HH|mi59       širim svojo  za-
^^fc^B^^PJr^    W       selim iz I. nađ-
L- JjP3K       M^      str-   v   proda-
«£k9F                 jalne prostore
^^^M                        ▼ Isti hi Si. Pro-
^^^a                  dajai bodem tuđi
vse glasbene instrumente, ter vse potrebSčine. Posojevalnina ter mesečni obroki. Najnižje cene. Ko je instrument   izplačan,  ne  zahtevam obresti. — !5čimo  reelne tvrdke.
Dobro blago se satno hvali!
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6. Priporoćam   svojo   bogato   zaiogo  najrazličnejšib
konjskih oprav
—        krasno opremljene-----
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb* ia žčine, že obrabljene vozove in :: —    konjske   oprave.    —
JLMihvojim!
:  Zastonj  :
dobi  vsakdo  1   album  m  200 igel, ako naenkrat  narobi   10 piošč.
Gramofoni ie od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
tmdi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni dflavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Junibo idr.
Preprodajfflcl dobijo popast
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
SpocialBa trgovina I
finih                    I
ročnih del   I
TONI JAGERl
I                v LjablJmMi,                I
I Zidowska  ulica  itev.  5. I
I          Originalni          I
starskranjski nord
I porabljeni v usnjati  aplikaciji na I I       blazinah, torbah in pasovih.       I
I Kot specialitcta samo pri meni. I
Franr Rm£inbliaBa' I ttfSSSJt1
11011L IlUJ Sodna nlica.    C'BO v>w«*w
* Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-> kavice,  posebne obleke zoper trganje,  pletilni  materijal za
stroje  itd.   na   drobno   in na debelo.
Sivalni strofi od 70 kron naprej.
Pletilni stroj patent »Wiedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno
Ker deEam brez agentav,   so cene veliko   nižje.
Fran Sax, elektrotehnik I
Ljubljana, Gradišće T             i
oblast«, konc. instalater za električne naprave, luči, prsnos M sile; dalje hišnih zvonil, telefonov itd. Strelovodne naprave! 9 Poprava v stroko spadajočih deS. V zalogi blago prve vrste, pro- 9 računi   na   razpolago.    Opremljen   sem   z   najboljsimi    In   najno-   ^
H   vejšimi     preskuševalnlmi    aparati.    —    Cene    in    delo    solidno!   H aV                                                                                                                                         JH
|   usta-  Tnunrm nlin^tik h^tn 1*51/1 in fipnni^ TeIef0!l f
3   navijeno    1111/^1 HH   IIIllltllIII   I Hl II    IHKH   III  HlllUfrt    SMa   I
s L1842. luVUiilU UiJlIUilil Umi, lOIU! III 11! ili Ili  ^  I
i črkosllkaria. lakiraria^sfav&na --^i^ id nohištvona plesna :j
■                                                                                 231     i
g        Prodajainicas        Ifnhliini           Delavnicas        |
3  Miklošičeva   ulica   št. 6.     ijUlHJGllu        Igriška ulica štev. 6.    |
g         nasproti hotela „Union".         --------.—__                    Električna sila.               ?
^gggggggfggginsggggggagggagy«ggtfggaasga^g^^
I n s-Ka I prvovrslna in najboljša | f| Sler
I Hs-Ka 1        sedanjosti.        1 laSl@r
I           Specialna trgovina s kolesi in deli
I RUS uOP6C| l^JUiSlJ^il^
! Marije  Terezije  cesta štev. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
■  Zahtevajte cenik.    Rabljena  kolesa od 25 K naprej.    Izposojevanje koles.
^^^iBHBBBB'B^B^B^B^BlB^B'aVBV^B^BBB^BViB^BlB^B^B^B^BB^B^B^B^B^B^B^BVHHB^BB^BHHfl^BlBEa^
^*rlporooa,3n2a.o  ^pealia,l3n.o zelo solidne tvrdke       •
Mm Kristofio^il&ičar
Ljubljana,   Stari   trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Krasne                             Fine                            Moderne
K0STUME,        A!   «V m WM         STEZNIKE,
PRASNE   PLASCE,    M 1    I I   §   W*     SPORTNE   KAPE,
: NOĆNE HALJE, s    Q L y Irf L    OTROSKE CEPICE,
KRILA.                                                          PERIL0.
OTROŠKE tm - m u MLADENKE
Higienično  perilo  in  druge  potrebščiae  za  novorojenčke.
IMT Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ~9§
Ivan Bizovičar
mnetnl In trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno ::      izdelane  vence,   Šopke in trakove.      ::
$    $    $    I_______
Dalje ima na razpolago ::   za izposojevanje   :;
ob nrhraftkUi odri* 4r*wmm% cvetlice, kmkor nidl B«Jfl-■•]ie delioraoiiske tvotUoo m tfirui
Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej* ših cvetlic in zelenjadi, Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Bnoitvkfl! L Uioiltar, u vrtnu, LlvUiaiia. ::
Stran 12.                                                                                                     .SLOVENSKI NAROD', da* 2. ivguaU 1918.________________________________________________________176 štev.
iiliii rin
proda hektolitcr po 40 K postavljeno na kolodvor Brezice Jdftlp
Cernelč, Sv. Peter pod St. gord. Odda 16 ve* voi        i^oo
Ma guja.
Vprašaoja na:
Oroslar Dolenc LluHIjana, Hanova elita 18.
Ali ste   oženjeni?
^^MMHMaPotem zahtevajte nove ^H^^          ^Hvzorce 3 za 1 K, 6 za.
■■^   ^f^T K80h, 12zaK, 3 4z
BHB SjjjjjB pfeNfc lllustrovan cenovnik i, ■j^^H^^^ ^^^■zdravnis'kiml nasveto ■p3BH^ U*i ^^Bgratis in franko (zaprtr
1 - Tfik "^^"jBhbt hllfltttlčB* mui-■M__B3S«>—^gBeS laktnra, Dnu a i L ^^*^™^^^"*****   Vie&ingersU*.    8 F
Ipiii
ki je dovršil ljudsko solo, se sprejme tako] pri Joiefu  Čeraelču, trgovina *  meš.   blagom,   Sv.   Peter pod Sv. goro.           2653
Haoiilali
*jS^.K    60 gramov te?ka, K 140'—, me-
g$3^\^  sečno   4 K.   Prve vrste  srebrna
f &L* H| 1  ura s 3 srebrnimi pokrovci 1 4- K.
I ^^y I  Pošilja se na vse strani.   Kdor
1     a     i  bi rad  ceno kupil uro  ;n veri-
\   X   M   žico. na i pi5e takoi. S Lechner,
^^^■^    B?«clava   (Lundenbarg)   299
r             =  trgovina x zlatnino.                ■=
Leno stanovanje
v prvem nadstropju z dvema večjima sobama, predsobo, kuhinjo, jedilno shrambo, sobo za služkinio in pritlikami
se odda za november.
SESeslJeva, cesta, ćt. 3^
Ilgoialgia
(za špecerijsko trgovino) skoro popol-noma nova fker le kratek  čas rabljena)
se takoj proda.
Več se izve   pri tvrdki        2439
A. Srisper, Ljubljana, Mostni trg.
Pri gospodlĐlslva 50^ nnhranka
lahko doseže vsaka gospodinja, ako narr.e-sto presnega masla rabi edini polnovredni nadomestek 2a presno maslo: margarino Blaimscheinov »Unikum«. Margarina »Uni-kum« se izdeluje iz najčistejSe goveje obi-stne tolšče v zvezi z najfinejSo smetano ter rumeni in se peni kakor navtdno presno maslo. Kraje, kjer se dobiva v vsakem me-stu ali v vsaki vaši, naznani na vpraSanje edina   izdelovalnica   svetovne znamke
Ilaimst&eisa margarina   „Oaikim"   ratnžene tumiin margarine in presnega masla, Dunaj XIV.   2052
■     Obrtnik in posestnik zemljišča,     I
Jk    vdovec, 40 let star, z enim sin-   J
fl^    Čkom, 7  let starim,  se želi po-  ^L
t^^  ročiti 2 dekiico izućeno  v kme-    g^
Wy  t.jstvu in   da bi  imela  veselje     D
r    dogospodinjstva, 24—30 let staro     W
m     lahko  rudi   brez dote.   Vdova s     I
m    posestvom, brez otrok ni izklju-    \
m     čena. Ponube pod „Sreću bodoč-      m
M      aost it 20", f©St \ttttt Ljibljuu.      M
1995 Prva domaća tOTarna
omar za led
Simona Praprotnika
v fjobljaii, jenkova nlicait. 7.
ff^3^5^| Prevcemajo se vsm ▼ I »Uf _CTn stavbno in pohištveno LlKtJJ   lflf|    : mizarstvo spadajoća :
■fen f~3 dcla» katera 8C to*no Mj1.i{i3   *n P° najniŽjih  cenah
Velika zaleia gostiliifti. okraslib ili.
tofti » pfljiii u atom kn*taiipMH pn*.
Službe
lite mož srednje starosti, inteligenten, trezen, delaven, oženjen brez otrok. Zaradi smrti v družini opustim svojo večletno obrt in želim službe kot sluga v kaki pisarni ali paznik pri kaki to-varni ali v kaki trgovini, ali hilntk ali kaj primernega. Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda* do 15. avgusta pod „itev §§••".                                262S
g. nm
Zagreb, Ilica 40.
• Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnih vetrnic Telefon 492. Ceniki in troškovnik na zahtevo brezplačno.
Jf^^     ozdravi   brez   vbrizganja pri
^kr^k    ^o^podih in damah vse bo-
ApA   lezni   spolovil,   iztok,   kapa-
^^V#M  vico, bolezni v mehurju, kjer
bs 7$ J  dru^i    pomočki     odpovedo.
^lenU-lniie
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13       eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta Laboratoire de Prtidntts Cbimiqyes a Pari:
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekama Marlafillf. tnilaptita, TI. Liszt Femt-tti ZO
po povzetju ali ako se znesek posije napre. Pozor kolesarji!
7^*l       J(amcsto X120
^^^^j^^^V^^^      Franko na vsako
postajo.
Vf reklamne namene razpoSljem 200 novih sve-tovno znamenitih oraftklh dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, 5 torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95*— s poštnino vred. Ze rabljena kolesa od K 40'— naprej. Nova čvrsta guma po K 5"—. 6"—, 7'—, 8"—, zračne cevi po K 3*—, 4-—, 5'—. Svetiljke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni de-lavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 20'—. Plačevanje na obroke izključeno. Cenovniki gratis in franko, Srbo-hrvaško dopisovanje.          1069
Tvoraiško  skladišće  dvokoles  in  šivalnih strojeT
A.  Weissberg,  Dunaj   II.
Untere Donaustrasse itev. 23 IIL
^2%      Zajamćen uspeh ■
^^^7              ali denar nazaj.          ^H
2\         Zdravnlikl Iskaz    I
^^^ ^v              r>  izvrstnem   učink            ^H
lp Bit, lepe prsi■
^ ^^             dobite ob rabi me '         ^R
dr. $. Rixa kreme za prsi ■
oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za   H
vsako starost, uneslflT va^eh.    Rabi   ■
se zur.anje.    Poizkusna pusica K 3,   ve-  ^H
lika pusica,   zadostna  za   uspeh   K 8*--   ^M
Razpoštljanje strogo diskretno.         2680  H
Kos dr. I Rix, laboratorij, Donaj U., Berggasse 171 I
Zaloge ▼ L|abllaal 1 Lekarna pri WZU-  ^M tem jelena4*,   drogeriji  Kane  in   „Adrijt".   H
Gramofonske  ploftče
lUf-RU in MM
z najoovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in  se dobe v
:: ateljeju za gramofone s
n Mm, Mm
Sodna  ulio«  it. B. Hainfia nhzi naftnik »tautif li iruiiiin
Cttj. |f. fMtlliearj««
tooute   brei TMkeft
^Učila ti tfajea Ic U
Mbrtiegi imrjft oi-
•totkt. — tim raM
I       iel«J tTtMut nj m
^     tfittl — iMi\ fltacat
k       pilHt f  HZMM W4*   .
m     ::   Mf cjiife pML   S
dNmilijt
^^^Pl^^      vseh vrst za urade, ^^^HL^^^    d ruštva, trgovce itd.
L ^9 J itatoB Ceru,
^^^^            ^^W      graver \u izdelovatelj
^^^m^^^        kiTCakovib    ftUapflij
IiI«M|raa, ft#lMtarf«tra iUm 1.
Ceniki franko.                     Ceniki franko.
I Blaž Jesenko i
1    LJ«bl|aaa, Stari trg 11     |
B                        priporoča                         K
kloliake, slamnlke 1
I    cilindre,  čepiće itd.    |
■   -   -.    .    najnovej&e faione    ...         H
I       po najnižji ceni.       |
■   llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.  B
&■      • •                                                                • •      t&
Majcenejš«
dežnike
in solnčnike
domačega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Teodor Kom
(papre] Henrik Kom)
pokrivalec streh in Nepar, vpeljalet strelovođov. ter instalater vodovodov.
[\Mmi Polianska (»ta st. 8.
Priporoča se si. občinstvu  za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angle§kim,  franeoskim   in tuzemskim Skriljem 2
asbRt-cnientnini l\n\\m (Ttemit) patent Ratsdiek
z izbočno in ploščnato  opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska  in  galanterijska  kle-parska dela v priznamo solidni izvršitvi.
(liSna in kihujska spraia. Fostikljena posoda.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
HHglllM Si
Fr. P. Zalec
Ljubljana, Stari trg 9.
Predoo se  obrnete   drugam,   oglejte si mojo bogato zalogo  pravih, najfin^ ^ h
Svicanklb   ir   ii            f^
zlata in srebra, ure            w%.
11 dame z diamanti             ^^^
libriljanti,zapest- ^^^đL^^m aice, iibane, vratne ^^^^J^^^ TCriiice,   poroCnt         ^^9^^^^ in druge prstane,        ^E^ ^^A krMie nit tat ke iz  ^jffek. ^P^ klu  srebra, a^Jr   /*€&& ■izia ortdja itd. C     xJffiB umi ni....... \r 1 tTM
f^UJra  ga laste«*! mJmStttStt^^ Vsa popravila iivršujcm ▼ tvoji lattal u      dtlanrid toteo ta loltd^      ;:
I 500 kron !
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin balsaai Bla VaSih kurjih očes, bradavic, otiSčancev ne odstrani v 3 dneh brez bole čin. Cena  lončka z farancijskim  pismom 1 K.
ft#amy,EotlM U Foiltach 11 §4 Ogrsko
Frotft   M   zaradi   preselitve  pod   iz-redno ugodnimi pogoji lepa
enoDadstropna hiša
z gospodarskim poslojem, sadovnikom in lepim poljem. Pripravna za vsako obrt ali tuđi za gospodo, ker leži ob državni cesti v izredno lepem kraju. — Poizvedbc na naslov posestnika: Jos. Biz{ak, oroia. straimojsttr, Vojnik pri  Celiu.
D^^avaH^Ba^a^^^^ikf^^^^P^^^^auMittB                    CT»
4^a^aw|^BvgN^^^^i|a^^^^a^^^a^^aj^^^a^PL
Prva slovenska izdelovalnica mo*
stnlh, iivlasklh In dragih tehtnlc
za trgovino In obrt,  stavbeno In
ometao kiiut»Tnićarstvo
Celfe, Poliska ni. it 14, priporoča »vole tehtnice. Ceniki na ratpola-  ■ go breiplaftno in franko.         ■
Pozor!                    Pozor!
DroŽe (PfK$eFm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip šl 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 5O'/O boljSe od vsakih Špirttnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Priča kuj em   cenjenih   naročil   in beležim s spo§tovranjem
Makso Zaloker
tovarnar drož       ^27 v korist družbi sv. Cirila in Metoda.
Losne kite
na|llneie kakovo »ti po 5, 7, 9 In 12 kron — vso vrate lasne pod-la§o in mrežice — barva za lase in brado „Neril" po 2 in 4 S — toaletne potrebftčine — lasul]e, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štetan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa Usničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
im od  I. 1868 »ljajno  ppeiikuieno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
tvrdko Q. HELL & COMP.
priporoča no od najodlićnejsih sdravnikov, «e v skoro vseh evropskih   drfavah s tijajnim   napehom   rabi   preti
izpu&čajern  vsake vrste
ilasti  proti kroniCnim in le^ajem   n»   Rlavi in parajitarnim
lxpuS£ajem. B«rgar|«TO totraaovo  Mile  obsega  40 o4-
idlkof l«SB«ga kotrana in se biatveno rasliknjc od vs«h
drugih kotrano^ih mil, kar jih priđe na, trg.
Pri   trdorratnth   bol crnih   se   obrnite   n*   jako   učinkovito
Bergerjevo   kotranovo * žveplcno    milo.
Mllafta   ketraaoTO   aoUo ca   odstrani te v   vseh   naoistostl
poltl, proti i*pu*č«jem na koži in na glavi pri otrok:ih ter kot neprekoaljivo kosmetiiio   mm&vmlmm  in hopalao laUlo
u t—M>nf r*bo je:
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Za radikalno sdrmvljasje p>att Ispateat« laa  in  bolesnim laillo« rabimo
Bergerjevo   tekoče    kotranovo    milo.
Ismtna mpfth« kot ftdličn* kotot sredstva dotetajo n*. dalje Bwf,ei)«T«, medicinalaa asUa ar«s kotrmaai
Bcrgerjcvo boraksovo   milo
pf««l Mpra«B*» f«)fl««i In ptMItiai   Mr  kompoaieij« i h*a-
coain, IVeplom, zvcp}«nim mlekom.   naftolom   in  tinoiom
in druga t brofairi pnporočana.
aavMBteav *»•*. Z»ht«»»)t» pri n*> a^Lcl^^L^H kupu iarecno BaVftifVVt kotraaova ^Kr% W^^H ■lU in b—ahagra mila ia fl*}M na tu K^J^A^V ▼podobljano varstveno taamk« bi ft* T^Tj^Cm^^L polmf ttoiea portpii fina« S. 8*11 * ^^VjV*^ Saaaap.   na    *nU   atlketi.    —        V^L^ ^m^m    ^
Odlikovano • fattBo diplomo &j/rptfr\d,^ZL * mm Dudaju l«ta IMS ia i alato ^^^^^^^T^mgd s^tinjo t  Parita l«ta  ltO«.   ^             ■               t^
D«Mft t€ f ftch tekanifth ii xide?nlh trfOTiMh Na debelo:                      1383
•b Batt * *•*+, •wu* L, UWratraas« S.
V LjitUaal se doMft t lektraah:
■Ma—a    Lalaa^atal    4mŠHL   9h.    Mr.    jAAte
^^^*^w^^^m^^mmmmmmj       ^B^^^PVSm^'^^i^B^^M        ^a^^f^p^^^^^r^^^a^J        aaa* mmmmf        4IHBJH w        ^aT^^P^^^BIBBF
aiteat*. i. Mayr. & rUooli, fteuTpl.
Tl«Mawtefft#ksn>ftkl«k4«^aiftKrasjtUsi i
lokali za trgovino
88 dal« V na|em. ali pa ćela hiša % vrtom v blizini fame cerkve v Planini pri  Rakeku.  —  Pojasnila   daje Anton
Kualan, Ljubljana, Karlovska c 15.
Stanovnnie
obstoječe iz treh sob, kuhinje in drugih pritiklin se odda a septembrom alt Oktobrom«  NatanČnejše  se  izve v
Kohnovi ulici štev  23., prltlidje.
Vrtnarski t\w
poštenih staršev, najmanj 13 let star, ki je dovršil vsaj   štirirazredno solo ali
i. gimnazijo, se sprejme tako) pri Alojzij  Korsika  v Ljubljani.
Proda se  takoj malo rabljen
z 10—12 konjskimi silami    2595 Naslov v upravništvu   »Slov.  Naroda«.
Proda 5G trgovina
v večjem mestu na Spodnjem Štajer-skem; manufaktura in konfekcija, na najugodnejšem prostoru pod ugodnimi pogoji. Naplačilo 15—20.0CK) K, Naslov se izve v upravništvo »Slov. Naroda«. 2662
I   Pohištvo železno tn od medi  I
Najmodernejše   postelje   od   medi,   toalete,
umivalniki po tvorniških cenah. Modroci iz  jeklene  Žice  od  K  10#— naprej Pristne postelje od medi   *    » 70*—      » Napol   medene   postelje   »    » 34-—      » Otroške postelje    .    .   .    »     »   14-—      » Medene karnise    .    .   .    »    >     3*50      »
Umivalnik.....»    »    5*—      *
Razložljive žel. postelje   »    »  14*—      » Specialist za opreme hotelov, vil, sanatorijev.
Ob sklicevanju   na ta list S°,o popusta. Na debelo.   Cenovnik xaston].   Na drobno.
H. flotiraann, Donaj VI., Webgasse 29, teleftm Sto. 10048.
Vsled preselitve   oddajam svojo dobro iđočo
trgovi z meš. blagom
Treba je le nekaj tisoč kron drugo pa na obroke. Ker je bodočnost zasigurana, iščem samo resne in poštene komoetente. Trgovina se nahaja v blizini mesta Ljubljane in sicer na eni najbolj obljudenih čest Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo MSlov. Naroda" pod „Srećna bodočnost it. 3000/2584u.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tuđi na dom. 257 Parna žaga SCAGNETTI, za skladličem državnega kolodvora.
■■ 9 ^^^L\ m^k^mm. ^BnB, a^L^Hl a^BT^Lat IbV bB BH ^^ BB^^^5 ■■■ BH BB^^^5 9K ^^ HLafll   ^bMbI ^B^BT ■■■■■ VUaf VkaV
s  primerno   Šolsko   izobrazbo  se  pod ugodnimi pogoji
takoj  sprejme-
Naslov:                     2684
Eavarna „Central" v LJublJanL
Vinko jtiajdič
valiloi in i tdanju :
■           (Kranjsko).    ——   i
Največja proizvajanja  primano naj     I
boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov      ► ki lzvirajo iz najbolj izbranih pJeniCnih
;    vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode     ;
- v se in dado kvantitativno nedoscgljiv     • pridclck,   kar je   zlasti  za  gospode  pe~
;    kovske mojstre ncprecenljive vrednosti     ;
Zasiopstva In zaloge:            65
,    ¥ Mvkltul,  Gerkalol.  TrneTOM. :    Podgrađv. Trst«, Poli«. RokL Sa-    :
dm, tpllotu, irecgiioTtan, Kotom , Sv. Laolf l ob Soei, ieliakv«0elOY0v. >   laooaeata. fttloum  Ia  Trtd#ntn
Brtojavk   Val|6nl mlin, KranJ«
<?<  *tev-_______________________________________________________„SLOVENSKI NAROD", dne 1 avgusta 1913.                                                                                                    Stran 13.
AMaIta p° meri S-R ISA#if1 Ll«wlana
VMIVBV najnovejše oblike pri: ■•" aVl UVfJ&A Mestnitrg 19—Stari fpg8.
:: Štajersko slivovko ::   cc|jnc, £ganjarnet „ t-lm
tropinovec,  brinjevec, vse vrst« likerjev ter                            **      J           ]59   II    I   ||l|||    I
::  medicinalna žganja  ::    RARPRT I1IFHI   V LKIIU
i io sicer štajerski koojak, borovi« vinsko žganje, žganje iz šipkovib jagod priporota     H U U L I\ I    U1L HL   ■   VV-jN
^______________,__,_____________________________,______                                       ____                                                                                           ^^fl
#Pege in vse  napake   polti,   ogrce, rdečo    raskavo    kožo,    ćelo gube odrravi samo in edino dr. A. Hlx Pasta Pompa-donr  v   malo   dnch.   Obla-stveno preiskano  in spoznano  za  zar.   neškodljivo.  Od mnogih pro fesoriev in zdrav-nikov   najbolje   pripotočeno.   Ob   neučinku denar nazaj. Poizkusna škatlja K V—, velika K 3—. Kos. dr. A. Rix, laboratorij, Dv-na| IX., Berggasse 17 E. Zaloge v Ljubljani:
Lekarna   pri   „Zlatem   Jelenu", drogerija  A.  Kane in drogerija
„Adria".                26Si
RM^VJ^^H     HE"   Devin-Buckau.    \
^^^ ^^^Hi^l^^V   ^^H           a^H ^^H           ■■■HH                      Podružnica a                             I
■■■V   ^aala^r^BaaaV    ^aV^^...^Baav a^H^a^aM  ■■■■■^      ft^               "    III                                                        H
■kl  W ^V    ^flPH^*^ MP^H 9H       Ulinaj  IIlj Am Heamarkt 21. I
Bruselj, BuenosAires 1910, Raubaii,   ■      1                 1*1*               «v          •                        .                   I
w, „^,. Liliogolijlj i nasiceno in preogreto paro. I
Jgj**fiBHB^y^5k         Originalna konstrukcija Wolf 10—800 k. s.        I
fPsBSge JCajizdatncjša poraba sile za vsc obrti. |
[MARXOVE EMAlLl
■  ln glazure za tla Izborne ■
■  speelalite, kl se hitro snio 9 I   in ]lli vsak labko rabi.   I
M    Zaloga   tovarne   za lake    I
9                                                   1297    H
i Lndvika Marsa I
i pri tvrdki brata EberK Uobllana I
I Prava in neprava Umi I : Snatov BispoSGdL:
I Povest  —   Spisal   Blaž   Po hl i n. I         Zgodovinskapovest. Spisal Iv. Reraec.
I Cena broš. 1 K 60 vio., vez. 2 K WrL     Cena broš. 1 K 80 vin^ vez. 2 K I 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.  I        70 vin^ s pošto 20 vinarjev veČ.
■        I Ti   najaovejši    zabavni    in    veseli    knjigi    pripcDča    najtopleje I
M Jfaroiina knjigama v £j ubij a ni. I™
I ^HH^^^^V Trst, Via S. Nicolo št. 2.
■    Uredba   p^ro!n?h    fnđustri'sVih   narrav vsake   vrste,   dal^e   električne   luči   in   sile
■  eiavno sastopstro  dr at danske tvoralce pllnovin motorie¥ pr«| Moiic HUle
■   w Draiđanih   Najstarej^a tvornica motorjev za nafto, sesani r! n. be->c:n, bencol in
■   plin   Čez 10 000 motorjev v obratu. Sijajne odlike, ftrofl za opekarnice vsakovrstni, I  za. ročni obrat i", r.i silo.   Prve v-«*e strofi xa obdelovanfe leaa firme  Adolf Al-
■   dlnger v  Obartftrkbeimn  pri   Stnttgartn.   Univerzalni   stroj:   za oblanje,   krožne I  žage, vitalni in skobeljni (Frasmaschinen) stroii,   stroji za rezanje čepov in za bru-
■  šenje. Pocolne ocrave mizarstev  Strofi sa obđelovanfe žel«za. Stružnki,  vrtiini
■   stroji, skobeljniki (Frasmaschinen) itd. — Proračuni   ponndbe ln tehnićne inlor-
■                                         marile i&sion]  ln pottsine prosto.                            2684
I Otvoiitveno naznanilo.
P             Podpisani naznanjata slav. občinstvu,  da je lepi,  proti vciru
p^     zavarovani
3 vit mije pii MM prazdrolu* otvoijeo.
^             Točijo   se   zajamčeno   pristna  vina,   Reininghausovo   marčno
^     pivo ter plzenjski prazdroj. Vedno dobra kuhinja. Zmerne cene. M             NaroČDlki na hrano pri znižani ceni se sprejmejo.
^             Za obiien obisk se priporočata
"                                                                            i J. Sttupidt. restavraterkL
3"     1^57                                                   Gradišće št. 2, prej Fiala,
Stalni                 254:
kroleuni agenti
zmožni nemščine se spreimefo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje do-voiienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe pod „MERKUR", Brno, Neugasse Nr. 2O.
liiiiiiiir
Kakor na solneu   beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
^^^|H      ^^^^^rfi^^B     ^^^^^^■H      B^^^l^M^^h.    ^J      m*M      fi^^^B
i     Persil ne vsebuje — kijub svojemu hitremu    učinku   —   nikakih    perilu |     škodljivih snovi.   Zajamčeno neškodljivo   pralno sredstvo.
Gottlieb   Voifh
DUNAJ   Ill.ji.
NaprođsJ po vneh trgovlnah.
Mnogo miiijonov            fc^
kOBservaih steklecic ■ vkuhalnih aparatov   H :
pocenf domaće konserve.       ^H
Hov? rnsjdba: Df^er;evi   aparati za udni sok . REX". ^1 >
Dobiva se poTSth »adevnlh trgovlcah          ^H
nMLZ",   drmiba  u  Unterm«   »teklenio«       ^H
Olavoa zaloga: Dnnaj VIT., Neabaafas« 41. Tel. 33436   ^H ■•h«|   prod«|ailii6   se  ia   odda.      H
■H^MHMHflHIHHEM^H
^XKXXX       ^**~  Najnltle cene< ~^3       xjcxx'@i
kx------------------------------------xx
s                Ljubljana. Kongresni trg št. 12.    232     S
S              O       vt           «                  1   #V               *
nn za spalne in Jefillno sobe, salone ln gosposke wss SS sobe. Preproge, zastor^ modrocl na vzmot žl?! gj           iimnati modrocl. otroiU vozlčkl Itd.           JS
XK____________________________________!XX
VVVVVV      sW      iiajsoi-anejse  oiago.    ^y    VVVVVtf
Nalkraiša in mm not U flmerikO
z modemimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane ln h\w\m v Hew-York   \
37                            je proga                               |
Red Star Line I deča zvezda
Na naših   parnikih   Flnland,   Kroonland, Vaderlaad, Seeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izrx>rna hrana, Vjjudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika cminentne^a pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod 12 tjubljanc vsak torck popolDnc j
Naši pnrniki vozijo  tuđi na mesec po veČkratl
ćez  Saaado v  Severno  Amerlko in  je  ta I
vožnja iidatno cenejša kakor na Novi York.   I
Pojasnila daje vladno potrjen   zastopnik          I
Franc Dolencl
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica o^, stev. 35,
od juroega kolodvora na desno poleg predilnlce.
i Kmetska posolilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestnje hranilne vlogc po čistih   ^m 3 /     0 /        brez odbitka rentnega 9avka. I Rezervni zaklad na) X 800.000.  f    /4     /0     Ustanovljena leta 1881.
Stran 14f_____________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, dne 2. avgusta Itl3.                                                                                                176 štev.
IHi^Bl StediirukA, peci-.,   1
\S£iumptt tonaamm&k ■!
!,<;•••>...■ Scacenie Mosčciisfio. c...--*"?;       ^^S"^    1
^r>....^ ...............      jf. ........!>.>..._____..............r. .............r**H;>....___............minMal
■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■IM                                                                                                                                                                  ^^^By
„PFAFF"  Pozor!                 Pozor!
S&sA          Kdor si   želi   kupiti v resnici   dober   Šivftlni   Stro],   naj
*WJ   PFAFFOV STROJ
ftMr*r31W         ki nosi na glavi in stojalu ime fPfaff* in se zanj 10 let jamči.
■fpSn Velika zaloga koles
kakor Wattenrad, Pucb, solidno ljudsko kolo Rosmos in Ilirija kakor tuđi vsi posamezni deii in popravila po najnižji ceni pri tvrdki:
Franc Tschinkel, Kočevje št. 240.
Cenik brezplačno in poštnine prosto.                        Cenik brezplačno in poštnine prosto.
POZCP!       :lsr-^ OBEOKE!        3BESITS!
Pw3t   n?;u;r'^,   na:">iarejr3   in   na \s pc * c- bne ',ša   slovenska   t«?rifNa in  ix-
posojevainica klavirjev in harmonije« na avstrijskem  jugu.  Velikanska
trgovina vsega glasbenega orodja, strun in muzikaHj.
Ar*JF*Oač25   BREZNIK
učitelj Glasbene  matice  In sodnc laprlseienl  strokornjak c. kr.   dei.   sodnife
>Zvezda« nasproti    I JnhiJotio      KnniTrAcni    trrr   Št    1*1    »2vezda« nasproti : minske cerkve :   LJUDljaiia,   IVOngreSUl   Irg   bi.   10      „unske  ccrkvc :
^^^^         Elavirii, planini :n harmoniii              jfS^^
^^^^^BS*%       S6send«rfer  Rndolf (ne An-                 ^^B   f
^jHHp^g£:»-         tcr.     Stelihammer,   majboljši              ^S^tJKr-^T,-
_j^^BH9jfi|HP!B9[    H61xl 4b Heltunann (neprekos-        mHKTl^mKmsM^jfM ^^^^^HHp'^9    !mvi pian'ni 2 Lexovo mehaniko),     mt^^m. \JKRLjlSL ^^^^Rf^:''^      Brat|c Stingl^ Cupka, Lamb *    M^M^JlMBAr
,^^^B^*^iff~v^      "life^a     n Hčrfigel (amer. harmonij od            HHBH^^^
^^g5laBmi;-£š£^il   PO K. r.aprej), imam le Ui, njih         Jr38
j^B^^P^^*\f^m   velikanski  zalogi  in   izbiri (vedno   30   do   40   instmmentov).
^^-------——    "      '■*    Zato svarim pred nakupom   event. falsifikatov  ali navidezno
cenega bofelna zlasti, ker vsakdo kupi pri meni na obroke od fi 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjenih najbcljSih tvrdk z resnično lOietno postavnoobvezno garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zalogi. Zamena naju^odnejša. UglaSevanje in popravila sol. in ceno. Robena droga trrtfta ne zamore naditi tako cene^a, agodnega in zanesljivega nakupa žc zategadelj, kCf goraj označene prve tovarne ne dajo sto; ;i klavirjev na Kranjskem nikomtir v zalofo kakor eđino meni in dru spe  pa  zato.   ker je  ta knpćija  moj   oostra^ski   zaslsžek   i U   brez   VSake   reitjf.
Praktične in cene ograje ^r:dTtrd.°"S:
IZ tiCastiil RirSi in kOVane^a teleia rrerrosto ali tuđi naikrasneie onremliene, vrtne ograde iz kovanega ž^ieza, stopniike ografe, okes»'te mreie, ogrftie za grobove, grobnice, balkone in nreĆtHa, većkrat sakane sesterooflate, v ognju pociokane ter štirioglate strofne žicaste pietcmlne za ogradltve goidov, travnikov in vrtov, za varstvo proti zaicem, pasfake, iazaneriie, voliere, igraliića za lawn-tennis, Rafcitieve stene m monirske gradbe, daije mre za j>esek in gramoz, jeklena bodeča žica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
£&| Diiitsr I Uz i i Dunaj VL, WiQdmuhIiass8 2t 42
>Sp«                 tvornica sitarskega in klobuCevinastega blaga.
Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
cevK telo?ađno orodie in avtomoliile
kupujte samo pri
R. A. Smeknl, Zosreb
katera tvrdka se zdaj  glasi:                        2093
Srediččna prodaja ogn|egasnlh brizgalnic ia potre¥iMag telovadn. orodja Ib avtomobilov d. s. •. 1. Pra§a-»imlcli#v B. k. Smekal.            ¥. L Stratilek.            V. E. SaukaL
Opozarjamo
da v radnjem času razpošiljajo različoe nemške tvrdke po svojem za-stopniku v Zagrebu na gasilna društva nemftke C#aiko in ponujajo svoje blago. — Ne podpirajte jih, ker imate svojo »lovansko tvrdko.
Anton Mer
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
pri porota svojo
veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vior-cih in najnižjih cenah izvršujejo.
jfVsak dan svežj
Wi   Stari fra št. 21.   88
■ ]—= ■ =E     1 B
\m 5. Čadež .!
H        v Ljubljani         " i
Mestni trg št. 14
I      poleg L'rbančeve minof. ugofine I                   priporoća
m   m   m     ■         a          »
slamnlke
H ispire, razno mo$ko perilo. ffi
■ hravats. ovratnike itd. itd. b
Blago imam  solidno,  cene zraerne. Postrežem točno.
L.H1KUSCH
I Ljubljana, Mestni trg 15
I           priporoCa svojo veliko izber           I
I doznikov in s^lnoaikov.
I  Popravila se izvršujejo točno in solidno.
Kadar hoćete kupiti dobra blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU"za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežn© čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se!               3440        Prosim, prepričajte se!
_____ -——*-—-——m——~——————,              1*86
I I^OZOSt! Ker izdelujcjo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej I izrecno VST gozdni bl3er !z Izrteiovelnic jozdnsf a bisera, Brno-Hnsovice. "TOI
za gladko slamo, z iztresalcem slame, sitom, na-vadnim in dvojnim čišćenjem
MaoUzitonnavodoaliHagepeli
|P^ najnovejše   in   stanovitne   konstrukcije   izdelujejo
in dobavljajo                  1843
n. va a to., Dmi
I   tvornica   poljedelskih in obrt stroiev
5                                                             st
1         IL, Taborstrasse št 71,         &
i                                   v
I   Frankfurt na M.,        Berlin,         Pariz.  C
I                                     &
i           700   odlikovani.
I   Bogato   ilustrovani   katalog   štev. 98
I                  gratis  in  franko.
1  i:i    Zelijo se zastopniki.    ssi
I
Ođbođ Iz  Idrije:     Prihod v Logatec:      OdhodizLogatca:      Prihod v  IdrlfO:
ot)   g-—  zjutraj            ob   7 50  zjutraj            ob   8*30 zjutraj             ob 10*20 zjutraj
„ 12-— opoldan            ,    1-40 popoldan          ,    2*30 popoldan          ,    4*— popoldan
.   330 popoldan          .   5*10 popoldan          ,   6*30 zvečer              ,   8'15 zvečer
Cene z avtomobilnJm nmnibnsom:    | Cene s kombiniranim aviomobilom:
4649                                                                    1- razred  IL razred                                                                                        L razred  IL razred
2a osebo  za osebo i                                                                                  ia osebd  za 6$ebo |
idrija - Lt»?atec    aR nassnrtM    K  3-—    K 2*—   I   Idrija - Lo^atec    aR nasprotno    K 3'—    K 2*—
Idriia-Godovič            n           m  150     , 1'—   I   Idrija - Gođovič            ,            , 150     . I*—
Godovič-HotedrŠica    ,           *   1*50     » 1*—   |   Godovič-flotedršica   ,           , 1-50     , 1*—
Rotedršica-Logatec    .            ,   150     . 1*—   i   Hotedršica-Logatec    ,            , 150     , 1-—
i Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan j opoldan,   ob nedeljah in  praznikih vozi   le opoldan omnibus.
8MT   Točnost se pa nužnosti vzdržnje, vendar pa ne prercamsm nebene odgovornosti za marebitno lamndo.   "W
Valentin Lapajne v Idriji.
najcenejša io oalhltielša vožnja v flmeiiko s parni „Severcnemškega UoyilaM I
M^ Mm                       «.--                                              A^m^                                                                                   I
Bremna
T -
NewYork
S   eosarskimi   brzopat nlkl   „KAISER   WILHELM<<>  „K&ONPRIlfZ WILH£LMU, „KAISER VUHELM d. GBOSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. m
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedeneg8   ^}
parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse pro^e ameriških železoic dobite J2
I                                           v Llnbl|mnl edino ie pn                                          b|
im Ml, KoloflvaTSka A M 35 &
I                  oasproti občeznani gostilni .pii starem Tišlcrjn".                            |
I Odhod li Llnbl|ane Ja vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa mm I I potasnila, U *• tikajo potovanla^ toćno In brosplaćno. — »■ I I                   Postrotba poštena, roelna in solidna.                    trn   I
I Potnikom, namenjentm v  zapadne države kakor   Col orado, Meksiko, Kalif oraijo   ^P    I
I ArizoM, Utalu Wio»i*g, Mevtda, Oregoa ia Washlnrton nudi nas« 4ruštvo posebno   M    I
I ugodno in iz redno ceno Čez Mlvestea.  Odhod na tej proai iz Bremna   A    I
I                                                      enkrat mesečna                                                      gg^_    I
I      se dobirijo pa tnđl HstW preko Btltlnort in na vse ostate dele sveta kako* P*i    I
I                 Iraillijt, Kat*. taeaos-Airct. Ul»«bo, Siaf apore v Avstrau> Itd,                           I
170 Stev._____________________________________________________.SLOVENSKi NARDD«, dne 2. avgusta 1913.                                                                                              Stran 15.
iMAniL IamiL aIamahami • predsobo, dvema sobama,  knhi-nofio lp stanovao] -z* ^3.- "*-oddam za 1. november t. I. Vsakdo, ki  želi  bivati ▼ lepem.  zdra?em  kraju,    naj si jih ogleda v Sp. Šiški,  Kolodvorska  cesta   št.   181, v  blizini  državnega kolodvora K vsa-kemtt  stanovanju pripada  tuđi del vrta.
Trgovina z orožjera in ckr. zaloga sraodnika Lechner & Jungl, Gradec Sporgasse 1.
jjpM| M^   priporoča   po  tvorniških   cenah   kot           ^g|   ,_
^        *-     najboljše branilno orodje avtom. žepne        |jgi|a»^L
/ff^P^^F                 piŠtole, točno    zastreljene    sistemov   ^^j^S^BK^^^tfŠtSm
ijf\>/                 ,Browning*     Ste>T",    .Mauser*    in   M^^^^^^^^^BB
^■f                             .Bavard* samokresi najbogatejše  iz-   ^^           ^«*-^     ^VbF
bire žc od K 5-50 naprej, flobcrti in
karabinai ice,  dvocevne   lovske  puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronske stročnlce  itd. itJ Cenovnik gratis in  franko.                 4658                 Cenovnik  gratis in franko.
I jBflH šiuolnl strofi I
I     fer^ so pHznano najboljši.
I /.^AT^J-1'        Pouk Šivanja in vezenja na stroj  brezplačen.
■  ftf AVTflCfcT ■   Najnovejši brzoŠivalni stroj za krojače, obrtnike, brez
■  W" W W» m m   colnička, do 3000 vbodljajev v 1 minuti. Dobi se le pri
■  M^^^^      \Tr\%r     špecialna trgovina šivalnih strojev In koles
I Igli•  VOK   Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
I Desetletno Jamstvo. — CetiUri zastonj ln poitnlaa prosto.
Imate Bi peska?!
jtf           Upotrebite ga mešanega s cementom za           H
Mf zidne kamene, stresno opeko, votle kotle, cementno H Jm zidno opeko,   bodniške   plošče,   cevi,   stopnice  itd. B
Mm                                    Mi dobavljamo                                    H
' i n st« in ole za lo donosno industrijo. I
^m                    Tvornica strojev                    H
/Di. Got & [o., litali mi Lipta.1
^m   Obisk dobrodošel.                                              Korespondeaca češka.  Hfl
I Ivan Jax & sin
I    v Ljubljani, Dunajska cesta 17
I priporoča svojo bogato zalogi
Sivalm sfrnii
Brop'ttd toni zaxa rodbino ln obrt
vseh    velikost(.       •■**■* ^
PotDiki v Amerlko!        jm7;;;;:;<.
ki   so   previdni,   se   vozijo   dandanes   samo  z           Dolg je 920 čevljev f2S0 metrov),
najnovejšimi parniki .Velikani*  preko                nosi 50.000 ton   ter je prva ladja
■                     Ham buma«                     ■         na 4 vijake, dočim so bili dosedaj
™"^""""                            J*          -—^—^—           največji in najhitrejši parniki samo
/^                               —-   na   2  vijaka.    „Imperator41   je
^j    široko   morje   preplul v 20   dneh
™    trikrat ter se je moral pri  tem Še
H    v Hamburgu in v New Vorku z
lj    Skladanjem   in   nakladanjem  po
"              poldrugi dan muditi.
^    Morska   vožnja   v   6   do   61 '2   dneh
^                se popolnoma jamči.
^    O   prvi   vožnji   „Imperatorja"
Ml    pHe .Glas Naroda" iz New-Yorka:
1^    „Imperator41  je višek moderne
^    tehnike. Ropotanje strojev se čisto
rt    nić ne sliši. Ladja pluje tako mirno,
^    da človek skoraj ne ve, da je na
^    vodi ter se  niti malo  ne da pri-
rt    merjati z drugimi  morskimi vcli-
|j    kani.    Približno   tako   so   urejenl
^    tuđi  drugi   .Velikani"   Hamburg-
rt    Amerika   linije.    Vsi  imajo v III.
^j   razredu sobe z 2, 4, ali k več-
™    jem s 6 posteljami. Hrana je
rt    obila in dobra. Taki .Velikani* so
M    poleg „Imperatori«": .Kaiserin
—         -^-^-         __^^   ,*m         ^    Auguste   Viktoria*   (25.000 ton),
______________________________„    ■ ■_. iiijn    .Amerika"  (24.000 ton),   .Cleve-
(^gflll^nriygyg U. JL jE\  land«  in .Cincinnati-   (po 20.000
ton) itd. Važno! Vsak potnik dobi pri meni   pismeno garancijo, da je prost vseh stroškov za hrano in stanovanje, kakor hitro se pripeije v Hamburg. — 2558                                   Vsakojaka pojasnila  daje  brezplačno:
CD fElINlT Ll«m|a»«, Kolodvorska altca, lili   aLUniUf           vollka itovOka 28.
IliifS^liffMnSkl^SniiSil otroških vozičkov
ta imiH *• M|flB«|i«
1^^^. žiniOi
^9H^fi         ▼ L|«bl|aaL
^^^H^^H^         tamni« uraćiukin si
i Josip Rojina f
I    krojač prve vrste     ~
I              se nahaja sedaj v iastni hiši              I
I Franca JožeTa testa i n
I""    konkurira z največjimi tvrdkami glede f inega kroja in elegantne izvrši tve.               -1
[i| TvorDišhs zaloga najfinejšil angl. pj [1]   in franc. specijalitet blaga.    I
': Zavod za uniformiranje.: j
RL,,___.3SL,___.rJJ)
X*.J '             a   I      </V—I ■             ' f      -^
e Zdrave. rdGcolitne ott i
S 72     hoćete imeti?         i
M                                                                                      m
[J   Potem jim dajte uživati izboljšano,   aro-    J
^    matično ribfe Olje iz lekarne pri zla tem    {J
N    orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje    14
jj    olje iz katerega je popolnoma odstranjen    J
^    zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.    J
S Zoper kaself, zaslize- | >; nost  tat   prehlafenje n
£ je v tem času za otroke najboljše pre- J X izktišcn in mnogostransko priporocen n ^   trpotćev sok« — l-ISteRlenica 1 krono.    jj
c Zaloga vseh tu- in inozemskih J jH specialitet ter preizkuŠenih do- * rm                    mačih  zdraviL                     S
M                                                                                          M
M   Izborna  toaletna sredstva I)AđafC«    h
S Veđno sveis oamljevs šnecialitefe g
j Cddajajo se tuđi zđravila za H | člane vseh bolniških blagajn. j
j*j Razpošilja se 2krat na dan na vse strani. Jj m              Pharnii IVSag«               n
I Josip Cižmdri
I lE'narna pri zlotem orlu |
^ Ljubljana, Jurčičev trg &L 2. |
iy                                 ____________L..--M_^__—_ui,.jl. JM
[nelliiii salm
Viktor Ba|t I
SdHliHiBii ti. H znm glaise puti. I
■   Sopki,  venci   s trakovi   in napisi  se  I
■   izdelujejo 90 na|mli|th vnmh. Delo ■
■   okusno vezano. Velika zaloga krasnih ■
■                     suhih vencev.                   ■
I Priporoča se z odličnim spoštovanjem  I
I                      Vlkt#r Baii,    I
I  BrMjifl:  Bajt, ctetlidii ialo^ Ljiklj*«*.  I
nadloaliUvno   termalno   kopaUiče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1-  maja do 1.  oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C., ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopaajem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neural^iji (trganju), ženskim bpleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte  in pojasnila daje brezplačno kopališka Uprava.      1178
Koroško!                                     Korosko!
^= Edino slovensko narodno podjetje! ^=
v   Celovcu,    Velikovška   cesta   stev.   5.
Podpisana voditeljica „Hotela Trabesinger" se vljudno priporoča vsem velec. slovenskim  in   slovanskim gostom,  ki prenočujejo ali več časa  ostanejo v Celovcu.
V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinia in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tuđi kegljiŠĆe poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah, prtjetno slovensko družbo.                                                                              ■
Slovenci,   ustavljajte   se   samo   v   edini   slovenski   narodni   gostilni   ,,H0TEIi  ■ TRAĐES1NBER" v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi.                                ■
Za mnogobrojni obisk se toplo priporoča voditeljica hotela                       2122  I
Leon Alojzija.     I
—    t L ki. piiv. zavaiovaloa družba.        Č3f    i. ki. priv. unva. družba u življenje.
„Avstrlishl Feniks" na Dunnju.
Vp^ačana   delniška   glavnica   K  8,000.000.                 Delniška glavnica.....K 6,000.000
Družba zavaruje:                                                         Stanje zavarovanih svot    .   .   K 230,000.000
a)   proti škođam vsleđ o?nja, strele in parne ali            Premijske rezerve    ...   .   „   6MO0.0OO plinove  razstrelbe, kakor tuđi   proti   škodam            Letni dohodki na premijah     .   „    12,000.000 vsled   gašenja,   podiranja   poslopij    in   proti                 Družba zavaruje na človeško življenje  po škodam vsled odnašanja premičnih stvari, na-      najraznovrstnejših koinbinacijah, kakor:
dalje  proti  požarnim  škodam   živine,  zalogo      a)  za slučaj smrti:  da je glavnica plačljiva tako]
vsakovrstnega  blaga,   kmetijsko orodje,   pri-           po zavarovančevi  smrti na njega zaostale ali
delke itd.:                                                                   kako (jrug0 doloćeno osebo;
b)   proti   požarnim   škodam  poljske pridelke  in      b) za slflčaj smfil in mešana zavarovanja z opro-klajo v poslopjin in kopicaft;                                     stitvijo  plačila  zavarovalnine,  oziroma s pri-
c)   proti škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega           znanjem dosmrtne rente ob nastali onemogiosti, stekla;                                                                          nadalje sprejema
đ)  raznovrstno  blago proti škodam, nastalim pri      cy   zavarovanja   za   doživetje,    preskrbljenje   za
prevažanju po suhem in po vodi;                               starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri
e)   proti škodam vsled tatinskega vloraa in vsled           dosegu določene starosti na zavarovancasamega; tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;                ^ zavarovanje dosmrtnin rent, za preskrbo vdov
f)   proti   vsakovrstnim   telesnim  nezgodam,   na-           in vzgojinskib rent po najnižjih premijah in dalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih            pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov,            in nezapadlost police,   jamstvo tuđi za slučaj voznikov, lovcev itđ.                                                    vojske  brez posebne premijske   doklade itd
Naiančneja pojasnila daje radovoljno
GeneraBni   zastop  v  Ljubljani
S3                    Sodnijska ulica štev. 1.
rjcir x ^c jc :g ^arg; ggggg^r^ggggg ^ang; g; g x g x žH
W   Ljubljana,   ^J   ^M     IJpMMVVA   ^  LiuMiana,   n
W  Mariie Ter.   W    WmW     Sm 1^1^11^   ^  Marije   Ter.   H
Wj  cesta  št  U N  i   1 .   iliiilUiA  H  cesta  st. U t^
M  : (Kolizej). :W   * &     »»^£  w*   W  : (SolizeJ). : [N
^rsrgyrf tfySrx xB:xxxxggg gggVli n j: g g ^n
§ Zaloga peliištva ia (apetniškega blaga. I
^y^g^igggg gggjnni xxxxxgxgg: g;il^
d Zaloga spalain ter iedllnib son Ej Otomane, divani in limite E
W    :: v različnih najnovejših slogih. ::   W    .          različne kakovosti.    ■          H
I Vsakovntno drugo pohištvo. 5    w;"k.a "bi~ "" 5
H   Priznano solidno   blago   H   OtrOSKlll VOZ1CKOV,   ^
: ^Z^'t^'Z^.: vsakovntnih si. oglefal I:
mm TVm Ševčik wm 11.
I                                     puškar                                     I
I                         priporoča svojo Teliko zalogo raznovrstnih                    63 I
pnšk in samokresov
I Ustaega izdelka, kakor tuđi belgilsklh, sulskih in čeAklh strogo I
I prelzkVSenih pvšk| za katere jamčim za dober streL Posebno pripo- I I ročam lahke trOCOVke in paske Boek s Kruppovimi cevmi za brez- I I                                dimni smodnik. — PriporoČam tuđi                                 I
I    veliko zalogo vseh lovskih potrebščin     I
I                      |9"   po najnižjih oenah.   "^g                     I
I        PopraviU ia aaroibo so Isvriololo točno ia zanesliivo.        I
I             C«n«vnlkl nm xaht«vanje sastonj ln poštnlne prosto.            I
Stran 16.___________________•__________________________________.SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1915.       ___________________                                                       rro stev.
LI« nnnin       nlllilS   4ffM   tllMfilftjt      Zahtevajte pri nakupu vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
II ^ ^3 r I ^M             ri II I I   J       J WW      ■liri ^L  I MM           po K 12° naJbolJše in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim uče som in žuljem.   Dobiva se po vseh lekarnah.
Afl ^k Ei I   M Ei              ^M mm   I I £f     ^- ^M      I  ^M I   I A I \A*        Glavna zaloga L  Schvvenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar ne dosežejo  Luserjeve
^^ ^^                W ^                ^* ^   m m ^*       ^m ^*       • ^* • • ^^ ■* ^*^          originalne znamke, dokazujejo  izborno kakovost  Luserjevega obliža za turiste. —  Pozor pred ponaredbami.
Jftaslo, malisno stupo, suhe gobc, vinski kamen
jabolka namizna in tirnške za mošt, fižol, oves, pšenica, ječmen, bučne peške* ko-ružno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželce pridelke, kakor tndi petrolejske in oljnatesodc, ter močnate soine in otrobne vreče knpi vsako množino
veletrgovina  ANTON   KOLENC,
Celje, Graška cesta 22.  3095
LANZOVA Vročeparu Lokomobile z narav oost vezano Dyaamo.
■ U4aa pro^akdja £ct 2000 LokonobO. ^^^^■^^^^^^^^■I^^Hfet
HEINRICH I    AN17 MANNHEIM 1
Naslov za brzojavke:       ■■■■»■■■m H ■■ ■^■■B     PUmrna: DUMJ VIII.      I LANZF1LIALEDJNAJ.                                                                                 Uudoag.9. Tel. 18881b.     ■
Vročepar ne - Lokomobile   I
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz"        I
zmožnost do 1000 PS.                              1
Jednostavna postrežba.                                      Največji prihranek.  M
—^——^—^——^i^—^^___. . _         .. _   _ -                                              __________^^B^HI
Velik koncert
se vr$i
filtri, v neđeljo 3. avgusta t L na
prostornem vrta pri Travnn na
GlincahViču.
Začetek ob 4. uri pop.              Vstopnina prosta.
Za dobra gorka in mrzla jedila ter pristno pijaco bode preskrbljeno. K obilni udeležbi vljudno vabi                                J> Traun.
Pri neugodnem vremenu se vrši koncert v salonu.                                                    2124
I Izboll&aite promet ¥ svoji gostllnl p°spk^to
| 2150                z izvrstnini cenim                        slovanskem
■           _                       _       m    m                      m                             grandhotelu
I plzeniskim pivom !:r,;
I ^~                                                                                       delta Caser-
I ;: iz Ocške delniške pivovarne v Čeških Budejevicah. ::       ma in v
■                         Največja čisto slovanska pivovarna.               2505      SiOVanskem
■  wm- Zaloga w Ljubljani: V. H. Rohrmann.  ~m      „Ucroma44 I naloge v Zagrebu,  Trstu,   Pulju,   Zadru   itd.      v Grade tu.
N.jboljJ, češki nakani tir.      CdlO      pOSteljnO      pCPje !  |
//^^^      1 k^. sivega, Hobrega, puljencsra 2 K; boijšeca 240 K; prima  ■
VL             polbeieea   2*8*5   K;   bele^a 4 K: bcle^   puhaste^a   5*10  K;   ■
^"N^X^       ^ velefincea sncfnobelejra, pulieneca, 6"40 K, 8 K; kc puha,   I
^r^^<J\v\\     sivega 6K,7K, beleea, finega 10 K;   nai^neiši prsni puh 12 K.  I
^n^^^-^00-!                               SiwMli •>«! S ks vapr«? frtnk*.                       ■
sjj^msc^S^^Ž^ Tdntnailpnp nnrtPilP 1? ^osto^^ r^^ «o. I
-----------—    ^rs=^    LSUlUVUtHC |/VjL%IJC    drega,   bele^a    ah    rumenega  ■
nankintra,   pernica 180 cm dolga,   120  cm široka, t dveraa relavnicanaa, 80 cm dlg, 60  I
cm   žir,   polniena x novim,  sivim,  prav  stanovitnim   puhastim penem  16  K;   napol   ■
puh  20 K; puh Ž4 K: posamezne pernice IO K,   lt K,   14 K,   16  K,   iplavnice   3 K,   ■
3-50, 4 K. Pernica, 200 crr dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K,  zglav-   ■
nica  90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70,  spodnja pernica \i močnega,   ■
črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po novzetju,  ■
od 12 K naprej franko.   Lahko  t« franko zamenia za neusraiaioče se vrne denar.   —   ■
Natancni cenoTniki   eratis in franko.       S Benisch, Dešenlce it. 767, Ceiko.  I
lščem učenca
im pekarsko obrt ¥ pekarijo na
ležali.  —    Ponudbe   na]   se   pošiljajo oa upravništvo »Slov. Naroda«.      2640
[Boit]
obsega v vodi  topljivo  fosforjevo
Ikislino! najučinkovitejše, zato naj-   WM
cenejše                         Hb
gnojilo s fosforovo kislioo  B
Zajamčeno največji donosi na tleh   fch,
vseh vrst, za  vse sadežne  in kul-   ■■
turne stroke! Zajamčeno najhitrejši   ^H
učinek! Superfosfat   prekaša vsako   ^H
drugo  gnojilo s  fosforovo  kišimo   ^S
Posebno učinkuje mešan s kalijem,   ^M
amonjakom in solitrom. Dalje amo-   H
nijakove   kalijeve in   solitrove su-   ^B
perfosfate  dobavljajo   vse tvornice   ^m
umetnih  gnoji!, trgovci,  kmetijske   ^B
družbe in drušva.  Predznambe za   mk
gnojilne  poiskuse  sprejema:       |H
U Centralna pisama društva ^m ^M avstr. superiosfat. tvornic ^E ^B Praga, FHkopy 17. br^7
IC kn priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleć nadkril|u|oći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in  izpričevala               2307
raznih    uradov    in   na j si o vi t e j š ih    tvrdle    so     na raZpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Oddobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
S.jg«s.     Ljubljana, Sv. Petra c. 4, in  s  to /^<^^\ Kovomestojhišalekaria var-,   po^[BJ             Bergman, stveno    Vi^Ji/ Kpaai» aiavnt *«* 119 in .      X^0/   Kočevje,  Glavni trg 79 znamko      \0&^r       ..       * '      ...       A "  __ "^—^      ali pa po naših potnikih. ___         ___________________________._________________
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
..   Pelnižka glawniea 8,000.000 kroiJT^                 152                StrltarjeVa    llllCa    ŽteV.   2.                                    Re«erwni fondi   okroglo 1,000.000 ni^H. I
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun  J£ 31  0|     Sspnfe in prodala srećke in vrednostne papirje s   ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih   s nr   4  |0 ::   ::   ::   vseh vrst po dnevnem korzu.   ::   ::   ?,
P. F. VIDIC & KOMP., LJUBU AH A
: tovarna zarezanih strešnikov :
ponudi vsako poljubno množino dvojno larozani
slpešnik-zak pivač
::   s poševno obrezo in priveznim nastavkom,   u
Brez odprtin navzgor!  Streha popolnoma vapna pred nevihtami!
Najnriprosteiše, najceneiše in najtrpežnejše kritje Streh sedanjOStL
lia ielio pošliemo lakoj vzorce in popis.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
.                   Delniški kapital: 150,000.000 kron. =====               "T-SB^                  "   staBie  wlo»  na   knJiiice»  na tekoči račun  itd.   i:
== Rezervni zaklad: 95,000.000 kron. _______                    ^^                     *«ne 81. decembra 1912 približno 878 milijonov kron.
Podružnica c» l«i?. ^irl-v«
Avstrijskega kređitnega zavoda za trgovino in obrt
Ljubljana. Pre&ernova ulica štev. 50. v lastnem poslopju
sprejema vloge proti  hranllalfl.  lullliioam,  katere obrestuje od dne vplaČila do dne dviga: rentni davek plačuje zavod sam.
■              Vloge na obrestovanje v tokotem račun,  na firo-raftiu. ia proti bUfalBiikim liltOUl najugodnejše.         ,      -
Zavod eskomptuje menice in devize in dovoljuje bančne kredite vseh vrst, kupuje in prodaja tu- In Inesemske vredaestae paplr|e in daje vestna navodila za nalaganle
kapitala, preskrbuje in deponira ¥e|aike tenitrene kavelle, vadile itd. itd.
Povodom potovalne sezife priporočamo proti egnl« in vlMM al|vne savoakraake (Saie-DepMita) Pod lastnim zaklepom stranke, ter sprejemamo vrednostne predmete CnreeilOZel v hranitev proti neznatni pristojbini; dalje prevzemamo Ztprte Zavltke in pMamezne predmete v začasno oskrbo; preskrbujemo upravo depOtOV, V zvezi z natančno KTlZllO žrebalnih etoktOT, ^akor tuđi vnovčenjem zapadlih lmp«MV. — Izdajamo svojim koraitentom potOfalna kreditom plama, s pomočjo katenh je mogoče na vsakem poljubnem mestu dvigniti meske, ne da se nosi seboj gotovina.                                                                 ^^ L fc ^ ^^ ^^ ^^ ^ ^^ fc ^ f ^^
Ml      Jil^    Jt      JI      JI__ft__ft__ft__3 I,—# V-J^%—/\.—/%—/__^^**-J\m^\*^\~J\*J\mJ\^y9JX+^*>9^*^**^*