T SPEŠNOS O U NJSK A ŽIVLJE ANJE Z SPOSABLJU MOJ KORAK bel bel Izobraževalni program za odrasle Izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moj korak (UŽU – MK) Leto nastanka programa: 20051 Leto prenove programa: 2011 Leto revizije programa: 2020 Leto posodobitve programa: 20222 Uredile in posodobile3: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). Jezikovni pregled: Vlasta Kunej Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022 Izdajo programa sta omogočila: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-uzu-mk/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130636035 ISBN 978-961-7116-41-0 (PDF) 1 Besedilo prvotnega programa je bilo sprejeto na 39. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je bila 22. 11. 2005. 2 Besedilo posodobljenega programa UŽU – MK je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15. 6. 2022. Na podlagi sklepa Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moj korak (UŽU – MK). Glej: Odredba o sprejemu izobraževalnega programa za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moj korak (UŽU – MK), http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2778 3 Načrtovalci prvotnega programa: Prvotni program UŽU – MK sta leta 2005 sestavili: dr. Livija Knaflič (ACS) in mag. Lidija Kastelic (Pedagoška fakulteta, Ljubljana). Prvo prenovo programa so leta 2011 opravili: dr. Petra Javrh (ACS), mag. Estera Možina (ACS) in Manuel Kuran (ACS) in Metka Svetina, zunanja sodelavka. Revizijo programa so leta 2020 opravile: mag. Estera Možina (ACS), doc. dr. Petra Javrh (ACS) in Alja Verdenik (ACS). Program je leta 2022 posodobila skupina: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). 2 Izobraževalni program za odrasle USPOSABLJANJE ZA MOJ KORAK ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 3 Vsebina 1 IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 2 NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 3 CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 4 CILJI PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �10 5.2 Katalog znanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11 7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 8 POGOJI ZA UDELEŽBO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 10.1 Didaktično-metodična navodila za izpeljavo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �25 10.2 Priporočene vsebine programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �28 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � �29 10.4 Viri za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 10.5 Priporočeno število udeležencev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 10.6 Časovna razporeditev in organizacija izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 10.7 Evalvacija programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .31 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 4 1 IME PROGRAMA1 Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Moj korak, s kratico UŽU – MK. Po vsebini je UŽU – MK javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1). 2 NAMEN PROGRAMA UŽU – MK je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Temeljni namen programa je omogočiti odraslim osebam, ki potrebujejo pomoč pri socialnem vključevanju, večjo samostojnost pri dostopu do storitev in dobrin ter s tem boljšo kakovost življenja. S tem se uresničuje tudi namen programov Usposabljanja za življenjsko uspešnost, to je povečanje samostojnosti in neodvisnosti udeležencev v različnih družbenih položajih, ki zahtevajo uporabo temeljnih zmožnosti. Program Moj korak naslavlja izhodiščno potrebo udeležencev, da obnovijo in pridobijo temeljno znanje in zmožnosti. Te jim omogočajo lažje obvladovanje položajev v vsakdanjem življenju, večjo samostojnost in odgovornost v življenju, udeležbo v različnih družbenih dejavnostih in zvečanje samozavesti ter tudi boljšo kakovost življenja. Vstop v program UŽU – MK jim bo prinesel najpomembnejšo spremembo – bolj pozitivno izobraževalno izkušnjo, ki jim bo omogočila večjo motiviranost in aktivnost v življenju na sploh, novo pridobljeno znanje pa bo uporabno v vsakdanjem življenju. Nacionalna evalvacija javnoveljavnih programov (2010) je pokazala nekaj zakonitosti, ki veljajo za vse programe UŽU, čeprav so si glede na ciljne skupine pa tudi opredeljene kratkoročne cilje različni. Programi nedvomno izboljšujejo pismenost odraslih v najširšem pomenu besede, poleg tega lahko pri udeležencih opazujemo še druge učinke: okrepitev samozavesti, aktivnejše delovanje v različnih socialnih okoljih, izboljšanje komunikacijskih spretnosti, predvsem pa izboljšanje kakovosti življenja. Evalvacija prvotnega programa UŽU – MK je pokazala, da je program ustrezno zasnovan (Javrh, 2011). Evalvacija je potrdila domnevo snovalcev programa, da osebe s posebnimi potrebami praviloma potrebujejo več znanja in veščin za večjo samostojnost, boljšo vključenost in kakovost življenja. Specifičnost prvotnega programa UŽU – MK je bila tudi ta, da večini udeležencev v programu manjka znanje iz branja, pisanja, računanja, strategij učenja in obvladovanje digitalnih tehnologij, torej na vseh področjih temeljnih zmožnosti (Javrh, 2011). Dolžina programa se je po mnenju učiteljev izkazala kot ustrezna, tretjina učiteljev je predlagala tudi razmislek o podaljšanju prvotnega programa UŽU – MK oziroma razpotegnitev izpeljave sedanjega programa na vse leto. Čeprav je bil prvotni program UŽU – MK vsebinsko dobro zasnovan, pa bi bilo treba narediti več, da bi bili izpolnjeni drugi, bolj organizacijsko obarvani pogoji, kot so: skrb za organiziranje prevoza udeležencev, zvečanje motivacije in izgubo njihovega »strahu pred novim«. 1 Sestavine javnoveljavnih izobraževalnih programov za odrasle opredeljuje Zakon o izobraževanju odraslih (ZOI-1), ki v 17. členu določa obvezne sestavine javnoveljavnih programov za odrasle, po katerih se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Pri opredelitvi sestavin programa smo upoštevali tudi Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle, ki jih je sprejel Strokovni svet za izobraževanje odraslih na 103. dopisni seji, ta je potekala od 14. 5. do 21. 5. 2020. 5 Program UŽU – MK je eden iz vrste javnoveljavnih programov za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti, ki temeljijo na izvirnem slovenskem modelu izobraževanja ranljivih skupin odraslih in aktualnih potrebah odraslih udeležencev.2 S programom UŽU – MK in drugimi programi iz sklopa programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost sledimo uveljavljenemu izvirnemu modelu izobraževanja ranljivih skupin v Sloveniji. Udeleženci v programu v resnici pridobijo tudi temeljno znanje pismenosti (branje, pisanje, računanje in digitalne spretnosti). To so spretnosti, ki se razvijejo ob zadovoljevanju posebej izpostavljene potrebe, poimenujemo jo lahko »izhodiščna potreba«. Zaradi pazljivo strukturiranih dejavnosti v programu udeleženci tudi berejo, čeprav te dejavnosti načeloma v vsakdanjem življenju ne marajo in je ne obvladajo dobro; pripovedujejo in sporočajo svoja stališča, čeprav se težko izrazijo; izračunavajo konkretne podatke, čeprav so pozabili šolsko matematiko in računske operacije; uporabljajo digitalne medije za sporočanje in urejanje zadev – vse to počnejo zato, ker želijo izpolniti svojo potrebo. Ta je v izhodišču posameznega programa posebej poudarjena, udeleženci pa se ob pomoči učiteljev in mentorjev vedno znova vračajo k njej. Spretnosti branja, pisanja, računanja in digitalne spretnosti se s tem postavijo na svoje pravo mesto – so le orodje, sredstvo za zadovoljitev potrebe. Niso več cilj sam na sebi. Programi so različni, njihovi kurikuli omogočajo obširnejše ali skromnejše urjenje teh spretnosti, vendar nikoli zato, da bi udeleženec na koncu dobil oceno, koliko zna brati, pisati ali računati. Oceni se sam, po rezultatu, povezanem z »izhodiščno potrebo«. Posredno ga oceni tudi okolje, po dosežkih. Spremembo oziroma dosežke mu priznajo soudeleženci, učitelji, družina. S posodobitvijo programov pa se odpirajo še nove možnosti: priznanje naj bi končno udeleženec dobil tudi v izobraževalnem sistemu, in sicer z javno listino in primerjavo s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij (Javrh, 2011). Pri opredeljevanju področij temeljnih zmožnosti udeleženih v programu UŽU – Moj korak in drugih programih UŽU smo se v Sloveniji oprli na Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki je bil januarja 2018 revidiran, junija 2018 pa je bilo izdano Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem temeljnih zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (tudi jedrna pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, matematične zmožnosti, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta opredelitev modela temeljnih zmožnosti in sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. V programu Moj korak so največji poudarki na obvladovanju socialnih in državljanskih zmožnosti in kulturne zavesti in izražanja. Nekoliko manj izrazito se v programu osredinja na tele zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), učenje učenja in digitalna pismenost. Zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih, matematične zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost pa se krepijo posredno ob obravnavi posameznih vsebin. Potrebe po pridobivanju tovrstnih znanj in spretnosti pri nekaterih skupinah odraslih so bile 2 Program Moj korak je eden izmed programov za razvoj temeljnih zmožnosti odraslih v Sloveniji, ki so nastali po letu 2000, in sicer po objavi izsledkov nacionalne raziskave pismenosti. Nacionalna raziskava pismenosti je razkrila, katere so najranljivejše in najštevilčnejše skupine ljudi z neustrezno ravnijo pismenosti. Raziskovalci področja so med letoma 2001 in 2006 izpeljali manjše raziskave, ki so pokazale, kakšne so izobraževalne potrebe posameznih ciljnih skupin ter njihove možnosti in priložnosti za izobraževanje v okolju, kjer živijo. Ugotavljalo se je, kakšne so njihove pisne prakse ter možnosti za razvoj in ohranjanje pismenosti. Na podlagi teh raziskav ter ob upoštevanju nekaterih izkušenj pri izvajanju programov UŽU v devetdesetih letih se je postopoma začela razvijati paleta javnoveljavnih programov za razvoj pismenosti odraslih, med njimi program UŽU – Moj korak (Možina v Javrh, 2011). 6 ugotovljene z nacionalnimi raziskavami pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016) ter z nacionalno evalvacijo javnoveljavnih programov (2010). Utemeljene pa so tudi v nacionalnih in nekaterih evropskih dokumentih. S programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti in s tem tudi s programom UŽU – MK podpiramo uresničevanje 5. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1), (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO)3, ki določa cilje javnega interesa, predvsem pa tehle ciljev: 1/ omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; 2/ omogočanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; 10/ spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine na trgu dela za izobraževanje in učenje. Podpiramo pa tudi uresničevanje prednostnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2021–2030 (v pripravi): 1/ povečati udeleženost odraslih v vseživljenjskem učenju; 2/ zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost; 5/ izboljšati in okrepiti podporne dejavnosti za učenje in udeležbo v izobraževanju. Usmeritve nacionalnih razvojnih dokumentov na področju zviševanja ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti izhajajo iz ugotovitev zaporednih raziskav pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016). Podrobnejša analiza podatkov mednarodne raziskave pismenosti odraslih s samoidentificiranimi motnjami učenja v primerjavi z drugo populacijo mladih in odraslih brez motenj kaže, da so bili dosežki odraslih s samoidentificiranimi motnjami učenja pomembno nižji v vseh treh vrstah pismenosti (besedilna, dokumentacijska in računska). V tej populaciji le 7,8 odstotka odraslih dosego tretjo ali višjo raven pismenosti, ki ustreza potrebam današnjega časa. Posledično so bili nižji tudi njihovi izobrazbeni dosežki in zaposlitveni položaj.4 Zaradi tega je treba posebno pozornost nameniti tudi položaju in načinu obravnavanja odraslih s posebnimi potrebami. Ti bi potrebovali posebej zanje pripravljene programe splošnega in/ali temeljnega izobraževanja ter usposabljanje za nekatere temeljne veščine. Navadno je na voljo zelo skromna ponudba izobraževalnih programov. Njihov položaj označuje »dvojna marginaliziranost«: prvič zaradi zapostavljenega položaja izobraževanja odraslih v primerjavi z izobraževanjem otrok in mladine, drugič zato, ker je ves čas veljalo, da se skrb družbe pri osebah s posebnimi potrebami konča z osnovnim šolanjem in temeljnim poklicnim usposabljanjem. Če pobliže pogledamo izsledke aktualne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) o stanju spretnosti v populaciji, ugotovimo, da se Slovenija umešča med države z največjim deležem aktivnega prebivalstva (od 16 do 65 let) na najnižjih ravneh spretnosti, večje deleže nizko usposobljenih od Slovenije imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Pri tem poudarjamo, da je raziskava z mednarodno primerljivo metodologijo merila spretnosti odraslih, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje na trg delovne sile in participacijo v družbi. Med drugim je bilo v raziskavi Spretnostih odraslih – PIAAC ugotovljeno, da ima tretjina oseb, starih od 16 do 65 let, v Sloveniji – to pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Še bolj zaskrbljujoče je, da bo morala biti polovica teh oseb na trgu dela še vsaj 10 let, nadaljnjih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let. Po ugotovitvah raziskave Spretnosti odrasli – PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila in uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Med njimi sta dve tretjini starejših od 45 let in nižje izobraženih (OECD, 2017)5 . Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so pokazale, da je 3 Zakon o izobraževanju odraslih (ZIO-1), Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO. 4 Svetovalni center, Raziskovalno poročilo Specifične motnje učenja in pismenost pri mladostnikih in odraslih, 2004. 5 OECD (2017). Skills Strategy Diagnostic Report: Slovenia. 7 višja raven spretnosti tesno povezana z višjo ravnijo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov. Spretnosti so prav tako temeljnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju in bolj zdravi (Javrh, 2017). Zdaj ni nobenega dvoma več, da neustrezno razvite temeljne zmožnosti in šibka pismenost odraslih najbolj prizadenejo socialno prikrajšane. Pri tem ni največji osebni in družbeni problem ta, da so posamezniki za svoje delo slabo plačani in živijo na robu družbe, ampak da so bili prikrajšani za možnost, da bi se osebnostno razvili in primerno izobrazili, zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja okolje. V Sloveniji je pojav neustrezno razvitih pisnih spretnosti odraslih množičen, zato ga je mogoče reševati samo z množičnim izobraževanjem ter usklajenimi ukrepi na osebni, socialni in politični ravni (Drofenik, v Javrh, 2011, str. 133). Čas, v katerem živimo, zahteva od posameznikov ne le soočanje z nenehnimi spremembami v vsakdanjem in delovnem življenju, temveč tudi pripravljenost in zmožnost sooblikovati spremembe za razvoj demokratičnih družb in blaginjo ljudi. 3 CILJNA SKUPINA Ciljna skupina, ki se udeležuje programa UŽU – MK, so osebe, ki potrebujejo v vsakdanjih življenjskih položajih pomoč za doseganje večje samostojnosti in socialne vključenosti. Za sprejemanje odločitev za samostojnejše in bolj kakovostno življenje pa je potrebno tudi, da bolje obvladuje temeljnih zmožnosti. Učitelji, ki so sodelovali v nacionalni evalvaciji programa (2010), so potrdili, da osebe s posebnimi potrebami praviloma potrebujejo več znanja in veščin za večjo samostojnost, boljšo vključenost in kakovost življenja. Večina učiteljev tudi meni, da so ta znanja in veščine lahko tudi motiv za njihovo udeležbo v programu. V ciljno skupino so zajete tudi odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki so dokončale ali opustile izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene izobraževalne programe. To so osebe s primanjkljaji na posameznem področju učenja (npr. s posebnimi učnimi težavami), osebe z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne osebe, gluhe in naglušne osebe, dolgotrajno bolne osebe, osebe z govornimi in jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane osebe, ki so bile že v osnovnošolskem ali srednješolskem obdobju usmerjene v posebne, zanje prilagojene programe in oblike pomoči. Njihova skupna značilnost je, da imajo več ovir pri udeležbi v izobraževanju, kot so: šibka splošna poučenost, slabe izkušnje s šolanjem, pomanjkljive spretnosti v komunikaciji, iskanju in izbiri informacij ter na splošno pri dejavnem vključevanju v širšo družbeno skupnost, težave pri prenosu znanj in spretnosti v praktično življenje, težave pri vključevanju v okolje in manjša iznajdljivost v vsakdanjih okoliščinah, drugačna čustvena odzivnost. S psihosocialnega vidika lahko pričakujemo še: slab gmotni položaj, neugodne psihosocialne učinke izključenosti iz delovnega okolja (npr. depresivnost), pomanjkljivo obveščenost o možnostih za izobraževanje in zaposlovanje, pomanjkljivo ozaveščenost o kakovostnem preživljanju prostega časa v okolju, manjšo samostojnost oziroma odvisnost od drugih odraslih oseb. Nacionalna evalvacija prvotnega programa UŽU – MK (2010) je nakazala še nekatere druge skupine odraslih, ki so se uspešno udeležili programa: to so invalidi, dolgotrajno bolni odrasli in ljudje s težavami v duševnem zdravju, odrasli s kombiniranimi motnjami, osebe z najtežjimi čutno-gibalnimi motnjami, trajno nezaposleni in praktično nezaposljivi, upokojenci ter upokojenci v domovih za starejše. Po oceni učiteljev v prvotnem programu UŽU – MK so bila poglavitna pričakovanja dosedanjih udeležencev: druženje in učenje novega, delo z materialom, pripovedovanje, raba informacijsko-komunikacijske tehnologije, nova znanja, spoznavanje novih vsebin, zabava, učenje po kreativnih metodah, zvečanje samozavesti, večja samostojnost, urjenje socialnih veščin, navajanje na samovrednotenje in ocenjevanje drugih, krajšanje časa, zaposlitev, osvežitev znanj, 8 orientacija, komunikacijske spretnosti, pokazati svoje zmožnosti, ureditev družinskih in bivanjskih razmer, pridobiti mnenje o sebi ter branje in pisanje. Največje ovire za najranljivejše udeležence v prvotnem programu UŽU – MK so prevoz, nezanimanje in strah pred novim, pomanjkanje izobraževalnih navad ter to, da zanje izobraževanje ni vrednota. 4 CILJI PROGRAMA Temeljni cilj programa je obnavljanje in pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti udeležencev, da bi lažje obvladovali okoliščine iz vsakdanjega življenja, bili samostojnejši in odgovornejši ter se čim bolj enakovredno in optimalno udeleževali različnih dejavnosti v bivalnem okolju. V programu Moj korak so največji poudarki na obvladovanju socialnih in državljanskih zmožnosti ter kulturne zavesti in izražanja. Nekoliko manj izrazito se v programu osredinja tudi na tele zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), učenje učenja in digitalna pismenost. Širši programski cilji so: ⊲ sprememba izobraževalne izkušnje udeleženih in spremembe osebnih prepričanj, ⊲ izboljšanje jedrne pismenosti (branje, pisanje, temeljne matematične spretnosti) in digitalnih spretnosti, ⊲ izboljšanje samopodobe in oblikovanje novih načrtov za prihodnost. Cilji programa se uresničujejo z razvijanjem temeljnih zmožnosti socialna in državljanska zmožnost ter kulturna zavest in izražanje pa tudi z razvijanjem temeljnih zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost), učenjem učenja in digitalne pismenosti. Z razvijanjem socialnih in državljanskih zmožnosti bodo odrasli: ⊲ spoznali temeljne prvine državljanstva in postali zato bolj usposobljeni za dostop do institucij (npr. pripadnost, temeljne pravice in svoboščine); ⊲ razvijali splošno poučenost o vlogi spoštovanja človekovih pravic in enakosti, ki je podlaga za demokracijo, ter razumevanju razlik v prepričanjih ali etnični pripadnosti; ⊲ lažje navezovali stike z drugimi ter s tem bolje prepoznavali različne položaje in kulture; ⊲ spoznali, kaj pomeni aktivna vloga državljana na osebni in medosebni ravni, ter tako lažje sodelovali v javnem življenju; ⊲ sposobni sporazumevanja v različnih okoljih s strpnostjo, razumevanjem različnih pogledov; ⊲ znali spoštovati različnost drugih ter pripravljeni bolje premagovati predsodke in sklepati kompromise; ⊲ spoznali in razumeli pomen spoštovanja človekovih pravic, enakosti, ki je podlaga za demokracijo, spoštovanje ter razumevanje razlik v prepričanjih ali etnični pripadnosti. S pridobitvijo temeljne zmožnosti kulturna zavest in izražanje bodo odrasli dosegli tele cilje: ⊲ okrepili bo prepričanja o pomenu zavedanja in izražanje lastne kulturne identitete; ⊲ premišljevali bodo in se po svojih zmožnostih ustvarjalno angažirali; ⊲ na novo bodo ovrednotili pomen prenosa kulturne dediščine iz roda v rod; ⊲ spoznavali bodo in zavzeli odnos do spoštovanja kulturnih vrednot drugih; ⊲ pridobili si bo zanimanje za dogajanje v kulturi in razvijali okus za umetniško ustvarjalnost; ⊲ poglobili bodo splošno poučenost o snovni in nesnovni kulturni dediščini v ožjem in širšem okolju. 9 Z razvijanjem zmožnosti sporazumevanja v maternem jeziku (jedrne pismenosti) bodo odrasli: ⊲ obnavljali in razvijali znanja za govorno sporazumevanje in poslušanje; ⊲ obnavljali in razvijali temeljne bralne spretnosti; ⊲ obvladovali pisno sporazumevanje; ⊲ pridobili znanja za iskanje, izbiro in rabo informacij; ⊲ razvijali splošno poučenost o pomenu razvoja in uporabe maternega jezika. Z razvijanjem zmožnosti učenje učenja bodo odrasli: ⊲ doživljajo sebe tudi kot učence; ⊲ svoj osebni napredek povezujejo tudi z učenjem in razumejo pomembnost te kompetence za življenjsko uspešnost; ⊲ določijo učne cilje in poti, kako jih bodo dosegli, pridobili nova znanja in si okrepili že pridobljena; ⊲ se zavedali rezultatov svojega učenja; ⊲ uporabljali naučeno v novih položajih; ⊲ razvijali splošno poučenost o procesih učenja, pomnjenja, motivacije, koncentracije. Z razvijanjem zmožnosti digitalne pismenosti bodo odrasli: ⊲ znali samostojno uporabljati osnovne informacijske tehnologije; ⊲ spoznavali različne (najbolj uporabljane) informacijske vire; ⊲ kultivirali potrebe po informiranosti; ⊲ spoznali osnovne strategije iskanja informacij; ⊲ se zavedali pomena informacij in razvijali kritičen odnos do njih; ⊲ spoznali osnovne standarde komuniciranja v e-okolju. Raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo programu UŽU – MK, je primerljiva s Slovenskim okvirom kvalifikacij (SOK). Znanje in spretnosti so opredeljeni na minimalni in optimalni ravni za vsako od temeljnih zmožnosti, in sicer so izraženi v obliki opisnikov. Tako sta postavljeni dve referenčni točki razvoja. To seveda ne pomeni, da se temeljna zmožnost razvija samo v razponu od minimalne ravni do optimalne (to sta pravzaprav samo prvi dve ravni, ki se nadgrajujeta). Ti dve ravni pomenita izhodišče, s katerim je začrtana pot nadaljnjega razvoja temeljne zmožnosti. To izhodišče se ujema z opisniki Slovenskega ogrodja kvalifikacij do tretje oziroma četrte, ponekod tudi pete ravni (Javrh, 2013, str. 32). Druge temeljne zmožnosti: sporazumevanje v tujih jezikih, matematične zmožnosti ter samoiniciativnost in podjetnost v programu, niso posebej poudarjene, se pa krepijo ob obravnavi posameznih vsebin. 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa Program UŽU – MK je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih, ki izhajajo iz poudarjenih in manj poudarjenih temeljnih zmožnosti. Program obsega obvezni in odprti del, ki ga določi izvajalec programa. Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa izvajalec programa opredeli v izvedbenem načrtovanju programa ter ga prilagodi posebnostim in potrebam ciljne skupine. Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa . 10 Preglednica: Vsebinski sklopi programa UŽU – MK P R O G R A M S K A E N O T A Š T E V I L O U R A – Obvezni del programa Socialne in državljanske zmožnosti 30 Kulturna zavest in izražanje 20 Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) 10 Učenje učenja 10 Digitalna pismenost 10 Skupaj A 80 ur B – Izbirni del Skupaj B 0 ur C – Odprti del programa Skupaj C 20 ur Skupaj A + B + C 100 ur 5.2 Katalog znanja 5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – MK Udeleženci v programu UŽU – MK razvijajo vse temeljne zmožnosti, vendar ne vseh enako. Program se osredinja na tele temeljne zmožnosti: SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Moje in tvoje pravice in dolžnosti, ⊲ Pridobivanje in preverjanje informacij, ⊲ Dobro zame in za družbo, ⊲ Sodelovanje z drugimi, ⊲ Spoštovanje sebe in drugih, ⊲ Skrb za prihodnje generacije. KULTURNA ZAVEST IN IZRAŽANJE Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ To sem, ⊲ Ustvarjalnost, ⊲ Iz roda v rod, ⊲ Različnost bogati, ⊲ Radovednost in dvom. SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST) Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Branje, ⊲ Pisanje, ⊲ Poslušanje in govorjenje. 11 UČENJE UČENJA Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Priprava na učenje, ⊲ Izvajanje učenja, ⊲ Spremljanje učenja. DIGITALNA PISMENOST Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Digitalno okolje, ⊲ Informacije in komuniciranje, ⊲ Digitalno ustvarjanje, ⊲ Varnost, ⊲ Umetna inteligenca in robotizacija . 5.2.2 Opredelitev znanja in spretnosti v programu UŽU – MK6 Znanje in spretnosti v programu UŽU – MK so opredeljeni na dveh ravneh zahtevnosti, na minimalni ravni in optimalni. Pripravljeni so v obliki opisnikov, ki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, to so opisniki, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih (Javrh, 2013, str. 6). SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI7 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki omogoča odraslemu najbolj temeljno prepoznavanje različnih družbenih vlog, zadovoljivo razvijanje socialnih odnosov in vsaj delno vključevanje v družbo ter udejanjanje državljanskih pravic in dolžnosti. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo ali socialni položaj uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo bolje razvito temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da razume, zakaj siva ekonomija ni odgovorno ravnanje do družbe, in se ji izogiba; ve, kdaj in kako je primerno uporabiti državne simbole, sprejme odgovornost za svoje odločitve in ravnanje in se iz njih uči, med prijatelji se odkrito zavzame za zanj pomembno vrednoto, ki so jo nekateri nameravali kršiti v njegovi navzočnosti. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N S O C I A L N I H O P T I M A L N O R A V E N S O C I A L N I H Z M O Ž N O S T I I N D R Ž A V L J A N S K I H Z M O Ž N O S T I , I N D R Ž A V L J A N S K I H Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : MOJE IN TVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI Poznavanje Ve, da ima zagotovljeno varstvo osebnih Pozna pravice in dolžnosti in jih udejanja v temeljnih človekovih podatkov in človekovih pravic. Ve, da so vsakdanjem življenju, pa tudi druge spodbuja, pravic in dolžnosti njegove pravice omejene s pravicami drugih. da vztrajajo pri tem . 6 Tu so navedena znanja in spretnosti za (v tem programu) poudarjene temeljne zmožnosti. Znanja in spretnosti smo praviloma povzemali po Opisnikih temeljnih zmožnosti. Glej Literaturo in reference. 7 Opisniki temeljne zmožnosti socialne in državljanske kompetence so vzeti iz Knjižice z opisniki Socialne in državljanske kompetence. Glej Literaturo in reference. 12 Ravnanje v skladu Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko Aktivno sodeluje v lokalnem okolju. z državljanskimi vpliva na pomembne odločitve. pravicami in opravljanje dolžnosti Ravnanje v skladu Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko V posameznih vlogah prepozna različne z državljanskimi vpliva na pomembne odločitve. načine vedenja in zna usklajevati različne pravicami in vloge med seboj . opravljanje dolžnosti Poznavanje vlog v Zaveda se različnih družbenih vlog, ki jih V posameznih vlogah prepozna različne skupnosti prevzame . načine vedenja in zna usklajevati različne vloge med seboj . Poznavanje državnih Pozna državne simbole. Ve, ob kakšnih priložnostih in kje uporabljamo simbolov državne simbole v vsakdanjem življenju. Poznavanje Na dela prost dan razmišlja o razlogu zanj. Razloži pomen in zgodovinsko ozadje zgodovine države slovenskih državnih praznikov in zgodovinskih mejnikov . PRIDOBIVANJE IN PREVERJANJE INFORMACIJ Iznajdljivost pri Pri iskanju informacij uporablja znane načine Pri iskanju informacij uporablja različne medije iskanju informacij in vire informiranja o splošnem dogajanju (radio, televizija, tiskani in spletni mediji) in (tiskani mediji, spletni mediji, radio, televizija, nove druge osebe). načine iskanja (spletna orodja, družbena omrežja). Uporabnost Zaveda se pomena uporabe različnih vrst Uri se v varni uporabi digitalnih tehnologij, digitalnih tehnologij digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju. uporablja različne vrste tehnologije za komunikacijo in se zaveda možnih nevarnosti. Ocenjevanje Spremlja in preverja informacije, ki pomembno V množici informacij, ki jih ima na voljo, si o informacij v medijih, vplivajo na njegovo vsakodnevno življenje in neki temi ustvari svoje mnenje in ve, kateremu kritičnost do virov delo . viru lahko bolj zaupa. informacij DOBRO ZAME IN ZA DRUŽBO Skrb za telesno in Načrtuje dejavnosti za zdravo življenje in Zaveda se, da se lahko s preventivnimi duševno zdravje kakovostno preživljanje prostega časa. zdravstvenimi programi prepreči ali pravočasno odkrije kronično bolezen. Prepoznavanje in Razmišlja o svojih čustvih in se zaveda, da Ustrezno izraža svoja čustva in sooblikuje izražanje čustev način izražanja vpliva na odnos do drugih odnose z drugimi. ljudi. Aktivno sodelovanje Aktivno sodeluje v lokalnem okolju in pomaga Aktivno sodeluje v okolju, zaveda se svojega z dejanji pa tudi z nasveti, s svojim znanjem in znanja in spretnosti, s katerimi lahko pomaga izkušnjami. ter uči druge. Prevzemanje Zaveda se odgovornosti za svoje odločitve Sprejme odgovornost za svoje odločitve in odgovornosti in ravnanje, na primer v prometu, na javnih ravnanje ter se iz njih uči. prostorih, pri ravnanju z odpadki. Vztrajanje pri Ne obupa, če ni takojšnjih rezultatov. Uspešno premaguje ovire za dosego cilja. ravnanju Usmerjenost k Osredini se na cilj in naredi načrt, kako ga Postavi si cilj, naredi načrt, ga spremlja in po postavljenemu cilju doseči. potrebi prilagodi . Soočanje z izzivi Ne boji se sprememb, sprejema novosti. Ve, da so spremembe potrebne zato, da napreduje, in da vsaka sprememba vodi k novi spremembi . SODELOVANJE Z DRUGIMI Obvladovanje Aktivno posluša sogovornika in se iskreno Izraža se razumljivo, se odziva na povedano in komuniciranja v odziva . preverja, ali ga sogovornik razume. skupini Sodelovanje Upošteva predloge drugih in jih sprejema. V skupini skrbi, da si razdelijo delo in si med in spodbujanje seboj pomagajo . sodelovanja v timu Soočanje z Ko ne more ustaviti prepira, se umakne. Prepozna položaj, ki vodi do prepira, in ga nesoglasji umiri. Sposobnost Sklene dogovor za dosego skupnih ciljev. Z več člani skupine rešijo skupno težavo z pogajanja dogovorom . 13 Povezovanje med Verjame, da lahko razlike med generacijami Rad prisluhne modrosti starejših ter hkrati generacijami povezujejo. prenaša svoje znanje in izkušnje na druge generacije . SPOŠTOVANJE SEBE IN DRUGIH Razvijanje in Pozna lastne vrednote, kot so na primer Zavzema se za vrednote, ki jih je sprejel za spoštovanje lastnih družina, spoštovanje, poštenost, delavnost, svoje . vrednot pomoč drugim. O njih se občasno pogovarja z drugimi (jih artikulira). Izražanje in Zna sprejeti in izraziti pohvalo ter kritiko na Kritika in pohvala vplivata na spremembo sprejemanje kritike spodbuden način. njegovega vedenja . in pohvale Sposobnost empatije Zaznava in razume težave drugih ljudi. Sposoben se je vživeti v položaj drugega in mu svetovati pri reševanju težav. Izražanje strpnosti Poskuša razumeti drugačne in sobiva z njimi. Razvija in krepi dobre odnose med ljudmi. Iskanje in Poišče pomoč, ker ve, da jo potrebuje. Poišče posameznike, skupine in institucije, ki sprejemanje pomoči dajejo pomoč, in jo sprejme. Razumevanje Zaveda se, da živimo v večkulturni (raznoliki) Sprejema ljudi drugačnih kultur, prepričanj in večkulturnosti družbi, in se uči živeti v teh okoliščinah. navad . SKRB ZA PRIHODNJE GENERACIJE Skrb za okolje Upošteva navodila za varovanje narave. Načrtuje aktivnosti za varovanje narave in pri tem spodbuja druge. Ozaveščenost o Zaveda se vplivov mednarodnega trgovanja in Zaveda se pozitivnih in negativnih posledic spremembah v preseljevanja . mednarodnega preseljevanja in trgovanja ter družbi pomena družbene odgovornosti. Energetska Sledi priporočilom o boljši izrabi energije in Spremlja in nadgrajuje načine uporabe učinkovitost in povečanju uporabe obnovljivih virov. obnovljivih virov. obnovljivi viri 14 KULTURNA ZAVEST IN IZRAŽANJE8 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča sprejemati in uživati kulturne dobrine ter zaradi njih izboljševati kakovost svojega življenja in življenja drugih. Optimalna raven pomeni tako razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo to temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da pomaga razvijati kulturni produkt, da dobi ta pristne značilnosti lokalnega okolja; predstavi lokalne kulturne posebnosti, ki jih bodo v drugem okolju razumeli in lahko povezali s skupnimi evropskimi kulturnimi vrednotami; se prilagaja novemu kulturnemu okolju; razvija zavzetost za razumevanje kulturnega izražanja in ima kritičen odnos do umetniške produkcije. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N T E M E L J N E D O S E G A O P T I M A L N O Z M O Ž N O S T I N A T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I N A R A V E N T E M E L J N E M I N I M A L N I R A V N I K U LT U R N A Z A V E S T I N O P T I M A L N I R A V N I Z M O Ž N O S T I K U LT U R N A I Z R A Ž A N J E , I Z K A Z U J E Z A V E S T I N I Z R A Ž A N J E , T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A S P R E T N O S T I : I N S P R E T N O S T I : TO SEM Poznavanje lastnih V svoji skupnosti Prilagajanje Sprememb in novosti kulturnih vrednot in govori materni jezik in nenehnim se ne prestraši in znanja praznuje praznike. spremembam in jih sprejema kot odprtost za nove priložnost za boljše izzive življenje. Poznavanje lastne Zaveda se svojih Ohranjanje lastne Ohranja šege in navade svoje kulture šeg in navad. kulture skupnosti. Poznavanje lokalne in Pozna lastno kulturo Poznavanje lokalne, Pozna razlike med nacionalne kulture in kulturo drugih, nacionalne in lastno kulturo in na primer jezik, evropske kulturne kulturo drugih, kot verovanje, glasbo, obrt dediščine so jezik, verovanje, in rokodelstvo . glasba, obrt in rokodelstvo . Poznavanje dogodkov Pozna dogodke iz Razumevanje vpliva Povezuje dogodke iz iz preteklosti preteklosti, ki so dogodkov preteklosti in njihov vplivali na sedanje vpliv na sedanjost . življenje v skupnosti. Poznavanje Pozna pomen in izvor Poznavanje pomena Pozna pomen in izvor nacionalnih praznikov nacionalnih praznikov. nacionalnih nacionalnih praznikov. praznikov Samopotrjevanje Zaveda se pomembnosti potrjevanja z znanjem in sposobnostmi, ceni in neguje socialno vključenost. USTVARJALNOST Umetniško izražanje Najde najprimernejšo Razvijanje Razvija svoje zamisli, čustev in obliko ustvarjalnega ustvarjalnosti sposobnosti izkušenj izražanja zase. in umetniškega umetniškega izražanja ustvarjanja in jih prenaša drugim. 8 Opisniki temeljne zmožnosti kulturna zavest in izražanje so vzeti iz Knjižice z opisniki Kulturna zavest in izražanje. Glej Literatura in viri za izvedbo programa . 15 Kulturna ustvarjalnost Obiskuje predstave, Kulturna Sodeluje pri dogodkih, prireditve, literarne ustvarjalnost kjer predstavljajo dogodke, kjer na ljudsko izročilo šeg in primer predstavljajo navad . šege in navade o ljudskem izročilu in leposlovna dela . Naturalna menjava Prepozna priložnost Prepoznavanje Prepozna pomen in obliko za menjavo poslovnih priložnosti podjetnosti za lastne izdelkov, ker ceni, kar kulturnega zamisli in izdelke . je ustvaril nekdo drug. ustvarjanja P O Z N A V A N J E P O Z N A R A Z L I Č N E Z V R S T I L O Č E V A N J E I N S O D E L U J E P R I R A Z L I Č N I H U M E T N O S T I – G L A S B E N O , R A Z U M E V A N J E R A Z L I Č N I H Z V R S T I L I K O V N O , P L E S N O , R A Z L I Č N I H N A Č I N I H K U LT U R N E G A U M E T N O S T I D R A M S K O U M E T N O S T I T N . N A Č I N O V I Z R A Ž A N J A . K U LT U R N E G A I Z R A Ž A N J A Smisel za promocijo Zna poiskati možnosti in načine za predstavitev lastnega umetniškega dela. Smisel za kritično Pri umetniško-kulturnih oceno del drugih delih pojasni svoj pogled in dopušča drugačno mnenje drugih. IZ RODA V ROD Poznavanje Pozna ustvarjalnost in Poznavanje Pozna ustvarjalnost in ustvarjalnosti delo svojih prednikov. ustvarjalnosti delo ljudi svoje vasi, prednikov prednikov mesta in regije . Razumevanje Ve, da je kulturna Ohranjanje kulturne Poznavanje kulturne vrednosti ohranjanja dediščina zelo dediščine dediščine deli z kulturne dediščine dragocen vir starega drugimi. znanja, in skrbi za ohranjanje tega. Varovanje naravne Zaveda se pomena Varovanje naravne Varuje naravno dediščine in okolja resnične odgovornosti dediščine in okolja dediščino in s in skrbi za okolje za pozitivnim zgledom sedanje in prihodnje skrb prenaša na rodove . mlajše rodove. Spoštljiv odnos do Zanima se za kulturne Spoštljiv odnos Ohranja in varuje kulturnih spomenikov spomenike lokalnega do starodobnih starodobne predmete . in nacionalnega predmetov pomena . Čustveni spomin Zaradi spominov Čustveni spomin S kulturnim na otroštvo ohranja ustvarjanjem oživi kulturno dediščino. svoje spomine na preteklost . BOGATI V RAZLIČNOSTI Poznavanje različnih Pozna različne Razumevanje Prilagaja se novemu kultur veroizpovedi in se in spoštovanje kulturnemu okolju. zanima za zgodovino različnih kultur različnih veroizpovedi. Spoštovanje vrednot Upošteva, da ima vsak Spoštovanje vrednot Spoštuje in spodbuja drugih posameznik svoje in prepričanj drugih ohranjanje vrednot vrednote . drugih. Medgeneracijska Razume, da se različne Medgeneracijska Zaveda se pomena in medkulturna generacije in kulture in medkulturna krepitve dialoga komunikacija med seboj razlikujejo. komunikacija med različnimi generacijami in kulturami. RADOVEDNOST IN DVOM 16 Zanimanje za Pri rokodelskih in Odprtost za Pri lastnem ustvarjalnost drugih umetniških delih medsebojno ustvarjanju se napaja spremlja delo drugih kulturno vplivanje iz posebnosti različnih ter se zanima za kultur. različne načine in tehnike dela. Odprtost za nove Odkrivanje in Zanimanje za Spremlja kulturno izkušnje uresničevanje nacionalne in tuje dogajanje v domačem priložnosti za iskanje kulturne dogodke in tujem okolju. novega znanja in preizkušanje novih veščin. Zanimanje za kulturne Spremlja kulturno Iskanje informacij z Ob spletnem iskanju dogodke dogajanje v lokalnem različnimi sodobnimi informacij o kulturnih okolju in se udeležuje mediji ter njihova dogodkih poskrbi za raznovrstnih dogodkov. odgovorna in varna odgovorno in varno uporaba uporabo. Iskanje informacij o Na spletu poišče Vrednotenje Razvije kritičen kulturnih dogodkih informacije o različnih informacij ali odnos do medijskih v različnih sodobnih kulturnih dogodkih podatkov ocen umetniškega medijih v mestu (razstavah, ustvarjanja predstavah ipd.). posameznika in njegovih del. SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)9 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča branje, pisanje, poslušanje in govorjenje v maternem jeziku za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo sporazumevanje v maternem jeziku, to pomeni, da za svoje potrebe dobro obvladuje branje, pisanje in ustno izražanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N T E M E L J N E O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I N A M I N I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V N A O P T I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V R A V N I M A T E R N E M J E Z I K U R A V N I M A T E R N E M J E Z I K U ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : BRANJE Branje različnih Ob branju označi Branje zahtevnejših Ob branju prepozna uradno preprostih, kratkih najpomembnejše podatke (tudi uradnih, neuradnih in neuradno besedilo oziroma besedil iz nebesednih delov besedila, na in javnih besedil javno in zasebno besedilo . primer preglednic) in s svojimi Razume pomen prebranega in besedami povzame prebrano . se glede na vsebino prebranega ustrezno odzove in ukrepa. Branje zahtevnejših besedil na spletu. Pri branju sledi temeljnemu cilju, se ne izgublja v povezavah ne glede na moteče prvine na spletni strani (oglasi, pojavna okna, zavajajoča sporočila). 9 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literaturo in reference. 17 Razumevanje Prebere navodilo in ga ustrezno Branje za učenje Svoje branje prilagodi glede na prebranega uresniči. dolžino in zahtevnost besedila prilagodi. Po potrebi posamezne korake ponavlja , dokler ni zadovoljen z izidom. Časovno nadzira svoje branje (določi si čas in/ali obseg branja). Glasno branje Bere razločno in dovolj glasno, da Kritično branje Prepozna namen tvorca besedila, različnih besedil ga poslušalci dobro slišijo. zahtevnejših prepozna razliko med informacijo besedil in dezinformacijo ter informiranjem in zavajanjem . Branje za iskanje Poišče informacije o smeri, uri Branje, opisovanje, Bere in razume literarna dela in ob informacij v odhoda, uri prihoda, potovanju z vrednotenje tem izrazi svoje mnenje . različnih medijih javnim prevoznim sredstvom . umetnostnih (informacijske table, besedil tiskani mediji) Branje za iskanje Zna uporabljati zemljevid (strani Branje različnih Sistematično se loti branja daljšega informacij iz neba, legendo, razbrati relief daljših besedil besedila (predvidi čas za branje, različnih virov itn.), leksikon (poišče kraj bivanja, pregleda mednaslove, prebere (zemljevidov, uporablja stvarno kazalo, kazalo povzetek ali uvod, pregleda leksikonov, vsebine, zna razbrati legendo, slikovno gradivo, besedilo razdeli razpredelnic) ve, kaj je geslo itn.) in zna iz na manjše enote itn.). razpredelnice razbrati podatke (na primer razdaljo med kraji) ter jih uporabiti. Branje uradnih, Ob branju prepozna uradno in Glasovna Zna glasno in z občutkom prebrati neuradnih, zasebnih neuradno besedilo oziroma javno interpretacija in zahtevnejše umetnostno besedilo. in javnih besedil in zasebno besedilo . Zaveda se dramatizacija razlike v uporabi. besedila Branje in Prepozna piktograme in jih Uporaba temeljnih Uporablja temeljne sodobne razumevanje upošteva. jezikovnih jezikovne priročnike in poišče piktogramov priročnikov pri potrebne informacije. branju PISANJE Izpolnjevanje Pregleda tiskani obrazec in ga Pisanje različnih Pri pisanju upošteva pravopisna obrazcev po navodilih izpolni. Zna pravilno vrst besedil in oblikovna pravila . Zna napisati izpolniti spletni obrazec (preveriti (prošnje za prošnjo za zaposlitev, življenjepis, zna varnost spletne povezave: zaposlitev, voščilo ali opravičilo. v naslovu mora biti HTTPS, življenjepisa, ključavnica), vnese podatke v voščila, neuradnega vsa zahtevana polja (označena z in uradnega *). Upošteva pomen pravilnega opravičila) vnosa in varovanja podatkov . Zna izpolniti univerzalni plačilni nalog (UPN, tiskano in spletno različico). Pisanje preprostih Slišano zapiše v obliki preprostega Pisanje dopisov Pravilno napiše glavo dopisa. Pri besedil zapisa . tem pravilno strukturira dopis z uvodom, jedrom in sklepom. Z dopisom nedvoumno izrazi namen pisanja ter pri pisanju pazi na slovnično in pravopisno pravilnost. Zbiranje, urejanje Izdela miselni vzorec. Zbere, Opisovanje Razumljivo in jezikovno pravilno in zapisovanje uredi in zapiše informacije okrog vsakdanjega zapiše dogodke iz vsakdanjega informacij ključnega pojma. Zapis opremi z življenja življenja, želje in pojasnila. risbami, simboli itn. Pisanje po nareku V zapisu slišane informacije Izpolnjevanje Natančno sledi navodilom (kdaj pravilno uporabi ločila in veliko zahtevnejših uporabiti velike tiskane črke itn.) začetnico. obrazcev za izpolnitev obrazca . Zna izpolniti obrazec za vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pisni opis predmeta, Opiše osebo, predmet in kraj po Pisanje avtorskih V svojih zapisih upošteva temeljna osebe, kraja zakonitostih opisa (natančnost, besedil (članki, pravopisna pravila in pravila jedrnatost, vrstni red itn.). prispevki, pisanja različnih vrst besedil. seminarske naloge itn.) 18 Pisanje e-sporočil Pozna specifike (kratkost, Dopisovanje po Ob upoštevanju spletnega bontona jedrnatost, jasnost) komunikacije e-pošti učinkovito spletno komunicira po po e-pošti in se zaveda prednosti e-pošti. tovrstne komunikacije pred drugimi vrstami komunikacije. Pisanje dopisov Pozna strukturo dopisa in napiše Pisanje besedil s Na poljubno strokovno temo zbere preprost dopis (glava dopisa, strokovno vsebino in pripravi vire ter napiše besedilo. smiselna vsebina, podpis, datum in kraj). POSLUŠANJE IN GOVORJENJE Poslušanje in Sodeluje v preprostem pogovoru. Sporazumevanje v Spoštuje demokratična načela razumevanje Drugega posluša, ne da bi mu skupini sporazumevanja v skupini in zna sogovornika segel v besedo, in mu odgovarja dejavno poslušati. na vprašanja v skladu s temo pogovora . Razumevanje Prepozna nebesedno Govorno Se temeljito pripravi na nastop osnovne nebesedne komunikacijo v pogovoru in se nastopanje (naredi privlačen uvod, jasno in komunikacije nanjo ustrezno odzove. Svojo zanimivo predstavi vsebino in nebesedno komunikacijo prilagodi se drži predvidenega časa). Pri okoliščinam. tem uporablja položaju primerno jezikovno zvrst in ustrezno nebesedno sporazumevanje. Telefonski pogovor Pri telefoniranju se predstavi, Predstavitev Pridobi ustrezne podatke, ki so pojasni namen klica, govori delodajalcu pomembni za osebno predstavitev razumljivo, pazi na trajanje pri delodajalcu, in se pripravi na pogovora, strpno posluša pogovor. S svojo predstavitvijo, sogovornika in mu pri tem ne izražanjem in vsebino pogovora je sega v besedo ter vljudno konča sposoben prepričati delodajalca. pogovor . Sporazumevanje v V uradnih ustanovah pridobi Predstavljanje Jasno in zanimivo pripoveduje javnih ustanovah informacije in sporoči svoje (dela, okolja, drugim o svojih izkušnjah, svojem potrebe. Pojasni namen obiska vsakdanjih kraju ali dogodku. ustanove, opiše svoje težave, dogodkov itn.) želje in potrebe, strpno in samozavestno govori z uradnimi osebami in po potrebi prosi za dodatna pojasnila . Izražanje misli, želja, Jasno, razločno in vljudno vpraša Obnova besedila S svojimi besedami zna obnoviti potreb, nasvetov v po (dodatnih) informacijah in prosi prebrano besedilo v knjigi, različnih okoliščinah za pojasnila . učbeniku, priročniku, časniku ali reviji . Predstavljanje Se pripravi za pogovor in se predstavi delodajalcu. Iskanje in zbiranje Med iskanjem informacij postavlja informacij vprašanja ustreznim osebam. Izražanje preprostih Razumljivo pove preprosta navodil navodila . Povzemanje V kratkem monologu v nekaj prebranega besedila točkah povzame besedilo. UČENJE UČENJA10 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča »preživetje« z uporabo temeljne zmožnosti učenje učenja v vsakodnevnem življenju. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito temeljno zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, katerih sestavni del je učenje učenja. 10 Znanja in spretnosti za temeljno zmožnost učenje učenja so vzeti iz Knjižice z opisniki Učenje učenja. Glej Literaturo in reference. 19 P O D R O Č J E U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : PRIPRAVA NA UČENJE Ciljno učenje Ve, kaj je ciljno učenje. Zmožen je učno gradivo razdeliti na smiselne učne enote in jasno določiti korake do cilja. Premagovanje Zaveda se pomembnosti in koristnosti Uči se zaradi svoje motivacije in išče odpora do učenja vseživljenjskega učenja za osebno uspešnost priložnosti za nadgradnjo že pridobljenega v življenju. znanja . Učni slog Pozna večsenzorno učenje. Zmožen je izbrati sebi najustreznejši učni slog (vizualni, slušni itn.) in učenje prilagoditi izboru. Oblike učenja Pozna različne vrste učenja (individualno, Glede na potrebe izbira ustrezne oblike v dvojici, skupinsko), njihove prednosti in učenja za čim večjo učinkovitost. pomanjkljivosti . Utrjevanje znanja Pred novim znanjem s pomočjo učitelja ali Pred učenjem z uporabo različnega mentorja obnovi že pridobljeno znanje. gradiva samostojno sistematično preveri že pridobljeno znanje . Tehnike pomnjenja Spozna in preizkuša različne tehnike V vsakodnevni praksi uporablja pomnjenja . najučinkovitejšo tehniko pomnjenja. Časovni okvir Se zaveda pravočasnosti učenja in s tem Učenje načrtuje tako, da lahko predela snov povezane učinkoviti učenja. do roka, ko je predvidena uporaba tega znanja v praksi . Iskanje virov Uporablja literaturo kot poglavitni vir učenja. Zna poiskati ustrezne vire vsebin za učenje z uporabo različnih pripomočkov in metod (literatur, splet, mediji itn.). Samoocena znanja Dobro oceni količino svojega znanja na Zna predvideti oceno svojega znanja za izbranem področju. vsakdanjo prakso, hkrati ve, kako nadgraditi že pridobljeno znanje na določenem področju. IZVAJANJE UČENJA Različna orodja za Za potrebe učenja pozna in uporablja različna Z uporabo tehnološko podprtih orodij skuša – različne namene tehnološko podprta orodja (računalnik, poleg učenja – zadovoljiti tudi druge potrebe telefon, kalkulator itn.). (denimo socialne, terapevtske itn.). Tehnike učenja Pozna in uporablja različne tehnike učenja Ugotovi, katere tehnike mu najbolj ustrezajo, (hitro branje, priprava miselnih vzorcev, jih pogosteje uporablja in tako naredi učenje izpisovanje pomembnih pojmov itn.). prijetnejše in zabavnejše. Izkušenjsko učenje Zaveda se, da učenje ni samo sebi namen, in Uči se z razumevanjem, novo znanje išče primere iz vsakdanjega življenja. neposredno povezuje z že pridobljenim znanjem in skuša z njim odpravljati težave vsakodnevnega življenja. Učenje v skupini Izkusi prednosti in pomanjkljivosti Uporablja oblike skupinskega učenja, ki mu skupinskega učenja. najbolj ustrezajo, in se na podlagi tega odloča, ali mu bolj ugaja individualno ali skupinsko učenje. Kritično mišljenje Vsebine kritično ovrednoti. Vsebine kritično ovrednoti. Analiza Zastavlja vprašanja in raziskuje. Opredeljuje pojme in probleme. Sklepanje Preiskuje ustreznost in utemeljitev trditev in Analizira predpostavke in usmerjenost v sklepov ter se izogiba poenostavitvam . posameznih sklepih. Reševanje Dopušča različne interpretacije dogodkov in Dovoljuje nedorečenost, odprtost. problemov pojavov . Uporaba znanja Pridobljeno znanje uporablja v vsakdanji Učenje razume kot začetek izobraževalnega praksi tudi cikla, in ne kot konec tega: pridobljeno znanje takrat, ko se faza učenja konča. uporablja v vsakdanjem življenju, ga po potrebi spreminja in prilagaja praksi in teoriji . Različni viri za Zna uporabiti različne vire (zemljevid, slovar, Uporablja več vrst učnega gradiva hkrati različne namene knjigo receptov itn.) za različne namene ali (kompas, zemljevid, učbenik o geografiji) za cilje učenja. čim učinkovitejše učenje in pomnjenje. 20 Vztrajnost pri učenju Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini, Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini saj se ter skuša doseči vse cilje, ki so bili zastavljeni zaveda, da bo to znanje uporabno. ob pripravi na učenje. Samodisciplina Učenje načrtuje in dosledno sledi Načrtuje, izvaja, evalvira učne cilje. postavljenim ciljem . Postopnost in Načrtuje učenje po posameznih ciljih, ki se Odgovorno načrtuje učenje po posameznih odgovornost nadgrajujejo. ciljih, ki se nadgrajujejo. Motivacija Zna odstraniti moteče dejavnike. Notranje je motiviran za doseganje zastavljenih ciljev. Priprava povzetka Po vsakem učenju ali pridobivanju znanja zna Po vsakem učenju zna po potrebi na kratko učenja na povzeti, zapisati in pripraviti povzetek vsebine, kratko povzeti bistvo vsebine . s katero se je ukvarjal. SPREMLJANJE UČENJA Refleksija učenja Med učenjem spremlja, ali se uči aktivno (piše, Ob spremljanju aktivnega učenja (pisanje, riše in podčrtuje). risanje in podčrtovanje) poskuša ozavestiti svojo pozornost (spremlja, ali je zbran ali ni). Samoocena učenja Ko se učenje konča, posameznik zna oceniti, Poleg tega da posameznik oceni, kaj zna in kaj si česa ne, je sposoben sproti oceniti, kaj je bolj je zapomnil in česa ne. in kaj manj pomembno pri učenju za njegovo vsakdanje življenje. Odpravljanje ovir Zaznava ovire pri učenju in razmišlja o odpravi Razumevanje ovir razširi tudi na ovire glede teh učenja, pri učenju oblikuje rešitve za odpravo (morebitni odmor, dodatno gradivo, dodatna teh in jih sproti odpravlja, da bi bilo učenje razlaga, hrup iz okolice). učinkovitejše. Nagrajevanje po Po uspešnem učenju se nagradi in s tem Med nagrajevanjem po uspešnem učenju učenju utrdi prijetnost izkušnje (odmor, sproščeno premisli o strategijah učenja in morebitnih druženje s prijatelji itn.). izboljšavah ter nadgradnji. Dojemanje učenja Učenje učenja razume kot sposobnost, ki se Novo naučeno znanje dejavno prenaša kot sposobnosti je v vsakdanje življenje in novo učno snov naučimo in jo gojimo. povezuje in uporabi pri vsakdanjih opravilih in delu. Vrednotenje učenja Zbira potrdila in dokazila o svojem učenju, Potrdila o učenju hrani v obliki zbirne mape ki jih uporablja kot spodbudo za nadaljnje (portfolia), ki jo uporablja kot vodilo pri učenje. poglobljenem razmišljanju o vsebini, evalvaciji svojega dela ter kot dokazilo za priznavanje lastnega učenja. Utrjevanje znanja Znanje, ki ga pridobi z učenjem Znanje, ki ga pridobi z učenjem, pozneje pozneje utrjuje z različnim enigmatskim utrjuje ob različnem gradivu, tudi zahtevnejšo gradivom . učno vsebino (učni listi, različni slovarji itn.). 21 DIGITALNA PISMENOST11 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja za njegovo delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo temeljno zmožnost digitalna pismenost – to pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o umetni inteligenci in robotizaciji . P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E O P T I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E Z M O Ž N O S T I P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : DIGITALNO OKOLJE Poznavanje Pozna osnovne digitalne naprave (stacionarni Poleg poznavanja osnovnih digitalnih naprav temeljnega in prenosni računalnik/tablica/pametni in njihovih komponent pozna in uporablja tudi informacijskega telefon), njihove komponente (disk, grafična vire za pridobivanje digitalnih zmožnosti. znanja kartica ipd.) in običajne vhodne/izhodne enote (monitor, zvočniki, tiskalnik, projektor ipd.). Poznavanje Pozna osnovne operacijske Pozna vrste operacijskih sistemov in upravlja informacijskih sisteme (Windows, Linux, Android ipd.), ki nadgradnjo teh. sistemov omogočajo delovanje posamezne naprave. Poznavanje Poišče, organizira in shrani digitalne Poveže se z digitalno napravo (osebni digitalnega okolja informacije (dokument, fotografija, avdio-/ računalnik pametni telefon, tablica ipd.) in videovsebina, PPT ipd.) prenese podatke . Izbira programa ali Izbere ustrezen računalniški program ali Izbere ustrezen odprtokodni računalniški aplikacije aplikacijo, primerno svojim potrebam/za program, primeren svojim potrebam za trenutno delo. trenutno delo. Povezovanje Fotografije in avdio-/videoposnetke, Obvlada povezovanje različnih naprav različnih tehnologij ustvarjene v mobilnem telefonu, prenese v in prenos podatkov med njimi z uporabo in naprav računalnik. ožičenega ali brezžičnega (Wi-Fi, Bluetooth) omrežja. Uporaba e-storitev Pozna eno ali več e-storitev in jih zna Za rešitev problema poišče možnosti uporabljati v zasebnem življenju. e-storitve in to uporabi. Uporaba oblačnih Razume pojem oblaka in pozna najpogostejše Razume namen skupne rabe podatkov v storitev ponudnike oblačnih storitev (na primer oblaku in ga uporablja. DropBox,Google Drive, iCloud ipd.) Namestitev, Na naprave, ki jih uporablja v zasebnem Na napravah, ki jih uporablja v zasebnem posodabljanje in življenju, namesti, na njih posodobi in z njih življenju, zna namestiti, z njih odstraniti in odstranjevanje odstrani splošno dostopne aplikacije. posodobiti različne aplikacije. aplikacij Reševanje Prepozna tehnične težave in poišče pomoč. Opredeli tehnične probleme in jih ustrezno problemov reši. INFORMACIJE IN KOMUNICIRANJE 11 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Digitalna pismenost. Glej Literaturo in reference. 22 Iskanje informacij na Poveže se s spletom in pozna/razlikuje nekaj Na omizju naredi bližnjico do najpogostejših svetovnem spletu na različnih iskalnikov, ki jih ustrezno uporablja spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing) in različnih napravah na različnih napravah. V iskalnik vpiše temo, enega določi za privzetega. ki ga zanima, primerja zadetke in odpre Najpogosteje iskane strani nastavi med najprimernejšo stran. »zaznamke« oziroma »priljubljeno« in upravlja zgodovino iskanja oziroma po potrebi vključi zasebno iskanje . Ugotovi, ali je naprava povezana v omrežje kabelsko ali brezžično, in pozna postopek za vključitev/izključitev povezave. Preverjanje Informacije preveri z uporabo dodatnih virov Poišče podatke za stik na neki spletni strani verodostojnosti na spletu. in preveri verodostojnost pravne osebe, ki informacij upravlja spletno stran/aplikacijo. Komuniciranje z V vsakdanjem življenju vsakodnevno Uporablja različna orodja za spletno uporabo digitalnih komunicira z uporabo računalnika, tablice komuniciranje (e-pošta, klepetalnice, naprav in pametnega telefona. družbena omrežja ipd.) na različnih napravah. Pozna možnosti družbenih omrežij kot možnost komunikacije, izmenjave informacij in predstavljanja . Uporaba Komunicira (sestavi, odgovori in pošlje) Poleg uporabe elektronske pošte upravlja tudi e-pošte po e-pošti, poslani iz računalnika/tablice/ nastavitve, sinhronizacijo, uporablja pametnega pomočnika ob odsotnosti oziroma e-poštni telefona, in pri tem dodaja ali izbriše račun tudi ustvari. naslovnike ter vstavlja priloge . Poznavanje netetike Pozna osnove spletnega bontona. V spletnih okoljih komunicira v skladu z netetiko in spletnim bontonom . DIGITALNO USTVARJANJE Ustvarjanje besedil Ustvari/odpre dokument v urejevalniku Uporablja napredne funkcije pri posameznem besedil, napiše besedilo, ga osnovno oblikuje izbranem računalniškem programu in shrani. (sklici, kazalo, preverjanje slovnice, sledi premembam, opombe, preglednice ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Z urejevalnikom preglednic ustvari preglednic funkcije urejevalnika preglednic (vstavi zahtevnejše preglednice z izračuni – besedilo/podatke v preglednico, jih ureja, uporablja napredne funkcije pri posameznem vstavi/izbriše vrstice in stolpce ipd.). izbranem računalniškem programu (formule, oblikovanje preglednic ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Pripravi napredno predstavitev v programu za predstavitev funkcije programa za pripravo predstavitev. ustvarjanje predstavitev. Ustvarjanje Posname fotografijo, ustvari video-/ Pozna napredno uporabo fotografije večmedijskih avdioposnetek . (programi za obdelovanje fotografij) in videa vsebin (snemanje in montaža). VARNOST Varovanje naprav Zaščiti svoje naprave ter razume tveganje in Pozna orodja/programe za varovanje osebnih grožnje v digitalnem okolju. podatkov in zasebnosti za različne digitalne naprave . Pozna tveganje dostopanja drugih do njegovih digitalnih naprav (sledenje GPS, Wi- Fi, Bluetooth). Poznavanje varnosti Pozna načine za varovanje osebnih podatkov Razume varno uporabo osebnih podatkov in na spletu in zasebnosti ter zna prepoznati znake, ki povezano tveganje pri uporabi in pošiljanju. kažejo na spletno prevaro. Odgovorno uporablja spletna družbena omrežja in pozna načine varovanja osebnih podatkov na teh omrežjih. Varnostno kopiranje Pozna orodja/programe za varnostno Za varnostno kopiranje podatkov uporablja podatkov kopiranje podatkov (CD, ključ USB, zunanji tudi disk ipd.) oblačne storitve. in ve, kako jih povezati z osnovno digitalno Odpravlja napake pri prenosu in formatira napravo, iz katere/v katero želi prenesti naprave za shranjevanje podatkov. podatke . Varovanje okolja Pozna pomen in možnosti za ločevanje Upravlja digitalne naprave v skladu z načeli digitalnih naprav kot odpadkov in njihov vpliv varovanja okolja (npr. varčevanje z energijo, na okolje . poraba podatkov, način letenja). 23 UMETNA INTELIGENCA IN ROBOTIZACIJA Poznavanje razvoja Razume pojem umetne inteligence in jo umetne inteligence prepozna v svojem okolju. Poznavanje Pozna pojem navidezne/nadgrajene navidezne/ resničnosti in možnosti uporabe te. nadgrajene resničnosti Uporaba digitalne Pozna možnosti uporabe digitalne tehnologije tehnologije v in jo uporablja v izobraževalnem procesu. izobraževanju Poznavanje Pozna prednosti in vlogo domačih in domačih industrijskih robotov. in industrijskih robotov Poznavanje pojma Razume pojem »internet stvari« in sledi »internet stvari« razvojnim težnjam na tem področju. 6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA Program obsega 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci programa. 7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA V programu UŽU – MK se preverjajo znanja in spretnosti na tale način: ⊲ s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,12 ⊲ s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom, ⊲ s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po dokončanih sklopih in ob koncu programa . V programu UŽU – MK so znanja in spretnosti izraženi z opisniki. Ti zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga ima posameznik, zato so v fazi preverjanja ter ocenjevanja znanja in spretnosti nepogrešljivi. Tako bo lahko učitelj ali vodja programa zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki mu bodo rabili kot izhodišče pri odločanju za nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje ali iskanje zaposlitve, morebitnemu naslednjemu delodajalcu ali izobraževalcu pa bodo izhodišče za delo s posameznikom oziroma za ponujanje ustreznega dela. Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti, ki je primernejše za skupine odraslih z velikimi primanjkljaji v temeljnih zmožnostih. Posebno za te skupine odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverja z uporabo praktičnih življenjskih primerov. Dokazila o pridobljenih 12 Za vsako temeljno zmožnost je pripravljen predlog pripomočka za delo z udeleženci izobraževanja. Glej Literaturo in reference. 24 znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Ta dokument ima v programu več vlog: je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, je pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in je tudi instrument za ocenjevanje doseganja standardov programa . 8 POGOJI ZA UDELEŽBO Za udeležbo v programu ni treba izpolnjevati posebnih pogojev. Priporočljivo je, da se ob udeležbi v programu odraslim udeležencem omogoči ustrezna oblika preverjanja znanja in spretnosti, zato da se identificirajo posameznikova močna področja in tudi primanjkljaji, ki bi lahko vplivali na uspešnost posameznika pri udeležbi v nadaljnjem izobraževanju. Programa UŽU – MK se odrasli udeležujejo: ⊲ na lastno željo, ⊲ na predlog vodje izobraževanja ali učitelja, ko presodita, da primanjkljaji v temeljnih spretnostih udeležencu povzročajo težave, ⊲ na predlog tretje osebe v soglasju z udeležencem, ⊲ na predlog lokalne skupnosti, ⊲ na predlog invalidskih organizacij in društev, humanitarnih organizacij, ⊲ na predlog centra za socialno delo, zavoda za zaposlovanje idr. 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA Udeleženci v programu napredujejo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Drugih posebnih pogojev za napredovanje ni. Pogoji za dokončanje programa so: ⊲ aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi programa, ⊲ izdelava zbirne mape, v kateri so zbrana dokazila o doseganju učnih ciljev oziroma o izpeljanih učnih projektih. 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 10.1 Didaktično-metodična navodila za izpeljavo programa Učitelj v programu UŽU – MK upošteva tale didaktična načela: NA UDELEŽENCA OSREDINJEN UČNI PROCES Izhodišče za načrtovanje in samo učenje so udeleženčeve učne potrebe in interesi, izraženi v pogovoru ter v drugih oblikah komunikacije. Upoštevajo se udeleženčevo znanje, sposobnosti, pripravljenost za učenje in zunanje okoliščine, v katerih se uči. Udeleženec ves čas sodeluje pri načrtovanju, izpeljevanju in vrednotenju učenja, naloga učitelja pa je, da mu pomaga razporediti, povezati, premisliti in ovrednotiti posamezne stopnje učenja. Pri tem se postavi v vlogo aktivnega poslušalca in opazovalca, ki z različnimi vprašanji pa tudi z napotki usmerja udeleženčevo premišljevanje in pozornost s problema in zahtev, ki jih ta postavlja pred udeleženca, na organizacijo in strukturo njegovega znanja in izkušenj, ki jih ima udeleženec z reševanjem podobnih problemov 25 – ter spodbuja metakognitivne procese pri udeležencu, kot so: opazovanje in definiranje problema s svojimi besedami, razmišljanje o strategijah in načinih razrešitve problema, iskanje in uporaba virov (npr. čas), vrednotenje rešitve. S tem ko je program v izhodišču usmerjen v aktualne potrebe udeležencev, je zagotovljena prepotrebna vstopna motivacija. Snovalci programa so sledili zamisli, da se bodo udeleženci pripravljeni udeležiti izobraževalnega programa kljub zadržkom, saj jim udeležba obeta zadovoljitev neke življenjske potrebe. Da bi dosegli ta cilj, je kurikul osredinjen na znanje, spretnosti, zmožnosti, ki so nujno potrebni, da bi udeleženci zadostili opredeljeni potrebi. Vsebinsko so v programu na to potrebo vedno vezane informacije o vseh temeljnih zmožnostih. S tem sežejo mnogo dlje od vstopne motivacije – udeležence v resnici izobražujejo, saj jih seznanjajo s ključnimi zmožnostmi, ki so danes nujno potrebne za uspešnost v družbi. Tu pa se začenja nov krog učenja – sprožajo se novi vpogledi, začenja se opolnomočenje in porajajo se nove potrebe po učenju/izobraževanju. Zviševanje ravni temeljnih zmožnosti ni končni cilj; s pridobljenim znanjem in spretnostmi si bodo namreč odrasli prizadevali za boljšo kakovost življenja, dosegali osebne cilje, uspešno nastopali na trgu dela ter se dejavneje vključevali v družbene procese. POVEZANOST UČNIH VSEBIN Z ŽIVLJENJEM UDELEŽENCEV IN NAČELO UČITELJEVEGA VŽIVLJANJA V ŽIVLJENJE IN KULTURO UDELEŽENCEV Za uresničevanje ciljev programa učitelji izbirajo vsebine, za katere je pomembno, da izhajajo iz vlog in življenjskih položajev, ki jih imajo udeleženci kot družinski člani, delavci in državljani. Iz njihovega okolja je mogoče izbirati vsebine, ki jih udeleženci zaradi poznavanja/bližine lažje umestijo med pridobljeno znanje in pri katerih prepoznajo praktično uporabnost naučenega. To učiteljem omogoča, da poiščejo ustrezne življenjske primere, s katerimi se udeleženci lahko identificirajo ali jih prepoznajo kot resnične. Udeleženci spoznajo, da je učenje sredstvo za reševanje problemov. Učenje dobi smisel. Učitelji morajo torej spoznati kulturo, vrednote, interese, potrebe in strukturo življenja, ki ga živijo udeleženci. Pri tem lahko uporabijo različne metode in tehnike, ki jim to omogočijo: na primer osebni pogovor z udeležencem, predstavitev ali kratko avtobiografijo udeležencev, občasno sodelovanje drugih članov družine ali skupnosti, v kateri živi udeleženec, na srečanjih, prireditvah ali skupnih akcijah, seznanjanje z dediščino, ljudskim in umetnostnim izročilom kulture, ki ji pripada udeleženec, pridobivanje objektivnih podatkov o okolju in razmerah, v katerih živijo udeleženci, in podobno. Tako delo učiteljem omogoča, da prepoznajo posamezne udeležence kot odrasle in celostne osebnosti in z njimi ustvarijo enakovreden in na humanističnih vrednotah zasnovan medosebni odnos, udeleženci pa se v programu osebnostno celostno izrazijo in delujejo kot odrasli, samostojni ljudje. V programu ne gre zgolj za prenašanje znanja ali urjenje spretnosti, temveč za priložnost posameznika, da v konkretnem položaju izkusi dejavno vlogo pri ustvarjanju znanja in uporabi temeljnih spretnosti. V učnem procesu udeleženec sam, z učiteljem, drugimi udeleženci in drugimi sodelujočimi premisli, ovrednoti in posploši izkušnjo, ki si jo je pridobil. Tako udeleženec poleg dejstev in vsebine ponotranji tudi načela, postopke in tehnike, ki jih uporablja kot kritični mislec, pa tudi vrednote, načine in postopke ustvarjalnega učenja. Zato se z didaktičnega vidika pred učitelje, snovalce in ustvarjalce učnega gradiva postavljajo drugačne – zahtevnejše naloge, kot jih navadno prevzemajo v transmisijskih modelih učenja. Učitelji so moderatorji v učnem procesu, ki s svojim vedenjem in delovanjem udeležence spodbujajo in jim pomagajo, da so dejavni pri učenju. Bolj kot na podajanje učnih vsebin se osredinjajo na spremljanje in opazovanje učenja udeležencev. Pomagajo jim pri načrtovanju, spremljanju in vrednotenju učnih ciljev, učenja in učnih dosežkov. Učitelj pomaga udeležencu pri uporabi pridobljenega znanja in spretnosti v različnih položajih. NAČELO POVEZLJIVOSTI UČNIH VSEBIN, UČNIH METOD IN UČNEGA GRADIVA Ravnanje po tem načelu udeležencu omogoča, da spozna funkcijsko zvezo med posameznimi temeljnimi spretnostmi in jih celostno uporabi v različnih okoliščinah. Ustvari se tudi priložnost, 26 da opazuje predmet in probleme, ki jih rešuje, z zornega kota različnih razlag ter jih poskuša rešiti na različne načine. Tako si kritično izoblikuje svoj pogled na različne pojave pa tudi na svoje načine reševanja problemov in svoj slog učenja. Pri tem so učiteljem in udeležencem v pomoč opisniki temeljnih zmožnosti. Opisniki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih. Opisniki omogočajo lažje prilagajanje izvedbenega kurikula posameznim udeležencem in njihovim potrebam, razvit je tudi instrument za vstopno in končno preverjanje pridobljenih znanj in spretnosti ter samoevalvacijo. Cilj je bil oblikovati zbirko opisnikov za temeljne zmožnosti, ki bi opisovali vsakdanje življenje udeležencev različnih programov UŽU, hkrati pa bi bili dovolj splošni, da bi presegli konkretno navezanost na specifično okolje ali cilje programa (Javrh, 2016). Ta zbirka je zdaj na voljo v obliki knjižic z opisniki osmih temeljih zmožnosti.13 To so inovativna orodja, ki učiteljem v programih UŽU rabijo za kakovostno izobraževalno delo z ranljivimi skupinami odraslih in krepitev njihovih temeljnih zmožnosti, ki jih opredeljuje Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti. Pri tem je posebno učinkovito projektno učenje, pri katerem si udeleženec ali skupina udeležencev izbere področje ali predmet učnega projekta, izdela načrt, izvede in ovrednoti delo in učenje, ki ga je ob tem opravila. Učitelji načelo uresničijo tako, da poleg poudarjenih vsebin, na primer uporabe osebnega računalnika, obravnavajo integralne probleme – na primer pisanje prošnje na računalnik in jih vzporedno ob problemih, povezanih z računalništvom, opozarjajo tudi na druge prvine pismenosti, kot so vsebinska, oblikovna in pravopisna korektnost prošnje. Pri tem lahko uporabljajo različne metode učenja, pri katerih udeleženci rešujejo probleme enkrat individualno, drugič v dvojicah ali majhnih skupinah, primerjajo različne posamezne in skupinske rešitve ter se ob tem naučijo predstavljati, zastopati in zagovarjati svoje mnenje, ob tem pozorno poslušati druge in se kritično odzivati. Spodbujanje komunikacije in interakcije med udeleženci pripomore k večji povezanosti v skupini, spodbuja udeležence in jim daje dobre neposredne izkušnje s timskim delom. Učitelji sami izbirajo učno gradivo za uporabo pri izobraževanju. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa. Učno gradivo je lahko vnaprej pripravljeno učno gradivo, ki ga pripravi učitelj sam; tiskano gradivo iz življenjskega okolja udeležencev (časniki, revije, reklame), ki je povezano z vsebinami in standardi programa; gradivo, ki ga pripravijo udeleženci. NAČELO INDIVIDUALIZACIJE UČENJA IN KONTINUIRANEGA SPREMLJANJA NAPREDOVANJA Program je zasnovan tako, da zahteva od učiteljev pomoč udeležencem pri izdelavi osebnega učnega načrta, ki zajema opredelitev osebnih učnih ciljev, nalog in korakov, ki jih bo udeleženec opravil na poti do cilja, okvirno opredelitev časovnih rokov za izpeljavo posameznih učnih korakov ter oblik in časovnih intervalov preverjanja znanja ter vrednotenja učnega procesa. Pri neposrednem stiku z udeleženci učitelji sodelujejo z udeležencem pri načrtovanju in vrednotenju napredovanja po učnem načrtu in pri morebitni modifikaciji učnega načrta. V tem dialogu učitelj poudarja predvsem napredovanje posameznika in usmerja njegovo pozornost na primerjavo njegovega znanja pred začetkom izobraževanja z novim znanjem in stopnjo neodvisnosti, ki jo je udeleženec že dosegel. Hkrati pa ga spodbuja k nadaljnjemu učenju in definiranju novih učnih ciljev. Pri vrednotenju napredka učitelj udeleženca spodbuja, naj sam izrazi svoje mnenje o 13 Opisniki temeljnih zmožnosti so bili razviti s kvalitativnim raziskovalnim pristopom akcijskega raziskovanja. Podroben opis metode je zapisan v Priročni knjižici z navodili – Opisniki temeljnih zmožnosti. Glej Literaturo in reference. 27 napredovanju, učitelj pa to pozneje upošteva kot enakovredno prvino evalvacije. Tako postajajo udeleženci samostojnejši in odgovornejši za svoje učenje. NAČELO IZBIRNOSTI To načelo zadeva predvsem možnost izbire učnih vsebin, ob katerih si udeleženci izboljšujejo svoje temeljne spretnosti. Načelo izbirnosti je najtesneje povezano z načelom življenjske bližine, saj predvideva, da poteka učenje ob vsebinah, ki jih izberejo udeleženci programa, ker so zanje zanimive in/ali so pomembne za njihovo življenje. Udeleženci lahko izbirajo med sicer predpisanimi učnimi vsebinami, ki pa so v programu ravno zaradi tega zelo široko in splošno opredeljene, na primer Družina in dom, Telo in zdravje, Domača ekonomika, Kultura in družba. Izbirnost je tako omogočena na eni strani med predpisanimi področji, na drugi pa tudi pri konkretizaciji učne vsebine ali izbiri problema in problemskega položaja. Učenje bo zasnovano na problemih, ki so za udeležence pomembni in aktualni tudi glede pridobivanja znanja in temeljnih spretnosti, potrebnih za uspešno reševanje problema. 10.2 Priporočene vsebine programa Priporočene vsebine za projektno obliko dela pripomorejo k širjenju splošne razgledanosti ter razvijanju znanja in spretnosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti odraslih udeležencev programa. Učitelji bodo podrobneje opredelili vsebine tako, da bodo upoštevali značilnosti in potrebe vsakokratne, konkretne skupine udeležencev. Izbirali bodo med priporočenimi vsebinami, lahko pa bodo dodali tudi nove vsebine, za katere bodo presodili, da so najprimernejše za doseganje teh ciljev. V S E B I N E Osebna identiteta ⊲ osebni podatki (starost, datum in kraj rojstva, stan, osebni dokumenti, državljanstvo) ⊲ izvor (narodnost) ⊲ pozitivna samopodoba ⊲ poklic, interesi, konjički ⊲ videz, značaj, temperament, razpoloženja in čustvena stanja, počutje Družina in dom ⊲ člani družine in odnosi med njimi ⊲ družinska zakonodaja ⊲ prazniki in družinske navade Osebna razmerja ⊲ odnosi med ljudmi (moški – ženske, formalni – neformalni ipd.) ⊲ prijateljstvo Prosti čas ⊲ pomen prostega časa in načrtovanje prostega časa ⊲ konjički, zabava, obiski različnih prireditev, obisk knjižnice ⊲ kino, gledališče, koncerti, radio, televizija ⊲ šport in rekreacija, ples ⊲ družabne igre ⊲ počitnice, dopust Turizem ⊲ države, dežele, mesta in znamenitosti ⊲ orientacija, transport, namestitev, prenočevanje ⊲ osebni dokumenti, prtljaga 28 Telo in zdravje ⊲ osebna higiena in kozmetika ⊲ metode za razvijanje in ohranjanje spomina ⊲ telesno in duševno počutje, bolezni ⊲ varovanje in sistem zdravstvenega varstva, zdravstvene storitve ⊲ prva pomoč ⊲ tehnologija za lajšanje življenja ljudem s posebnimi potrebami Komunikacija in ⊲ predstavitve in nastopi socialne veščine ⊲ govorne spretnosti ⊲ veščine vključevanja v družbo Ekonomika ⊲ nakupi, moda in oblačila, cene in razprodaje, reklame ⊲ mere, uteži, denar, načini plačevanja, različne storitve Hrana in pijača ⊲ jedi in pijače, obedi, obroki, recepti ⊲ restavracije, jedilni listi, naročanje ⊲ zdrava/nezdrava prehrana ⊲ priprava hrane Javno življenje ⊲ javni napisi, reklame, pošta, telefon, banka, šola, carina, promet, policija, prva pomoč, bolnišnica, servisi, razne informacije ⊲ poznavanje inštitucij in društev v življenjskem okolju Kultura in družba ⊲ vrste umetnosti, ⊲ zgodovinske in druge zanimivosti ⊲ jezik, vera, prazniki, šege in navade, aktualni dogodki, življenjski standard Mediji in IKT ⊲ radio, televizija, tisk ⊲ uporaba računalnika, splet Naravno okolje ⊲ ure, deli dneva, meseci, letni časi, koledar ⊲ vreme, podnebje, dežele in pokrajine ⊲ rastline in živali ⊲ poseganje v naravo, ekologija ⊲ neposredno spoznavanje bližnjega življenjskega okolja Delo, zaposlitev ⊲ delovno mesto, delovne okoliščine, zaslužek, davki, prispevki ⊲ možnost za pridobitev dela ter brezposelnost Poklic, ⊲ različni poklici in kvalifikacije zanje, iskanje zaposlitve brezposelnost ⊲ možnosti denarne pomoči med brezposelnostjo za posameznika in družinske člane, ustrezne ustanove Socialna varnost ⊲ dohodki, prejemki, stanovanje, premoženje ⊲ viri in načini preživljanja (denarne pomoči) Učenje za ⊲ vsakdanje učenje in vseživljenjsko učenje potrebe ⊲ način zapisovanja, metode pomnjenja vsakdanjega ⊲ informacijsko-komunikacijska tehnologija za potrebe vsakdanjega življenja (npr. bankomat in življenja drugi digitalni pripomočki) Domače okolje ⊲ dejavno sodelovanje v vsakdanjih aktivnostih 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa Temeljna oblika in metoda dela je učenje v učnih projektih. V tem programu so lahko to kratki učni projekti, ki jih skupina izpelje na enem ali dveh učnih srečanjih, lahko pa si že na začetku izbere učni projekt, ki ga bo uresničevala na več učnih srečanjih, tako da bo pri posameznem učnem srečanju obravnavala eno od nalog, ki si jih bo določila v učnem projektu. Pri projektnem 29 učenju je pomembno, da si skupina izbere zanjo pomemben življenjski problem in ga obravnava z različnih zornih kotov. Pri tem mora biti učitelj pozoren predvsem na postavljanje učnih ciljev. Paziti mora, da so v njem obravnavane različne prvine pismenosti, vse temeljne spretnosti in da je upoštevana večina standardov. Projektno učenje udeležencem omogoča, da se povezujejo z različnimi posamezniki in institucijami v okolju, s katerimi lahko sodelujejo različno – na primer pri pridobivanju informacij o okolju ali tako, da skupaj izpeljujejo katerega od projektov. Za program UŽU – MK je izjemno pomembno, da se izvajalci programa čim bolj povezujejo z invalidskimi organizacijami in društvi v ožjem lokalnem okolju in njihove aktivnosti uvrstijo v izvedbo programa. Organizacija izvedbe programa se natančno določi v sklopu izvedbenega kurikula, ki ga pripravi organizacija izvajalka programa. Ta določi tudi vsebine odprtega dela programa. Obvezni sestavni del izvedbenega kurikula je osebni izobraževalni načrt udeležencev programa. Ta načrt pripravi udeleženec v sodelovanju z učiteljem. Glede na ciljno skupino, ki ji je program namenjen, se lahko uporabljajo tudi individualne oblike poučevanja. Organizirane oblike se lahko kombinirajo s samostojnim učenjem ali učenjem ob konzultacijah, ki je namenjeno utrjevanju in poglabljanju pridobljenega znanja in spretnosti. Izobraževanje izvajata specialni ali rehabilitacijski pedagog oziroma defektolog in učitelj sočasno. Če je v skupini gluha ali naglušna oziroma slepa ali slabovidna oseba, izvajalska organizacija priskrbi defektologa ustrezne usmeritve. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilni za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. Pri vprašanju pismenosti ne gre za kratkotrajno krizo, ki jo lahko rešimo s posameznimi kampanjami. Pismenost je področje, kjer se različne oblike družbene neenakosti – tudi neenakosti pri dostopu do izobraževanja – zelo jasno kažejo. Izobraževanje za pismenost ne more biti uspešno, če ga ne spremljajo tudi druge dejavnosti, ki zmanjšujejo socialne, ekonomske in izobraževalne neenakosti. Predlogi, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, obsegajo razmislek o zasnovi programov pa tudi o vlogi in usposobljenosti učitelja, »da poučevanje v skupini odraslih prilagodi epistemologiji in koncepciji jezika, ki jo imajo njegovi udeleženci, da razume raznolike vplive, ki sooblikujejo pripravo in izpeljavo izobraževalnih programov za ranljive skupine odraslih, ter da ostaja toliko družbeno zaveden, da mu to zagotavlja neupogljivost pred nesmiselnimi pritiski politike, kapitala in drugih vzgibov« (Jelenc Krašovec v Javrh, 2011). Učitelji naj bi se poleg prizadevanja za didaktično usposobljenost in ožjo predmetno strokovnost ukvarjali tudi s filozofijo in teorijo, ki vodi njihovo konkretno izbiro metod, prijemov in načinov dela v izbrani učni skupini. Razmišljali naj bi o svoji filozofski osredinjenosti, vplivu različnih izobraževalnih filozofij na postavljanje ciljev, izbiro vsebin, metod poučevanja, načina vrednotenja, na njihovo prepričanje in odnos do udeležencev ter navsezadnje tudi na njihovo odločitev, v kakšnem izobraževalnem programu bodo sploh sodelovali. Pomemben je njihov kritični odnos do stalnih sprememb in novosti. Ob tem smo želeli posebej poudariti tudi potrebo po tem, da so strokovni delavci deležni sistematične skrbi za svoj profesionalni razvoj, tako da morejo razviti profesionalno identiteto učitelja v programu za razvoj pismenosti oziroma v programih za opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilni za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. Ker gre za programe, v katere se vpisujejo odrasli udeleženci s primanjkljaji na področju temeljnih spretnosti, je priporočljivo, da organizacija, ki izpeljuje program, zagotovi še sodelovanje učitelja pomočnika, ki opravlja delo prostovoljsko (brezplačno). Kot učitelji pomočniki lahko sodelujejo študentje (lahko tudi za potrebe študijske prakse), dijaki zadnjih letnikov srednjih šol, strokovnjaki s posameznih področij ali drugi prostovoljci (npr. upokojeni učitelji). Zaradi skrbi za večjo dostopnost programa je treba proučiti tudi vse možnosti, da se organizira prevoz do lokacije, kjer se izvaja program. 30 10.4 Viri za izvedbo programa Učno gradivo izbirajo učitelji. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa; priporočljivo je, da učno gradivo zajema tudi gradivo, ki ga pripravijo udeleženci sami, ki je iz njihovega ožjega življenjskega okolja in se nanaša na uresničevanje njihovih vsakdanjih potreb. Priporočeni viri za izvedbo programa so navedeni v dodatku Literatura in viri za izvedbo programa. 10.5 Priporočeno število udeležencev Priporočeno število udeležencev je od 6 do 12, odvisno od sestave (homogenosti) skupine. 10.6 Časovna razporeditev in organizacija izvedbe programa Izobraževanje izvajajo izobraževalne organizacije za odrasle, saj bo tako zagotovljeno vključevanje udeležencev, tudi oseb s posebnimi potrebami, v socialno okolje. Organizacija, ki izpeljuje program, lahko v skladu s programom porazdeli celotno vsoto ur glede na potrebe učne skupine in posameznika, učno obliko in druge okoliščine, v katerih poteka izobraževanje. Praviloma se program izpelje v krajših sklopih do štirih ur, enkrat na teden, v trajanju od 6 do 8 mesecev. Priporočljivo pa je, da se razpotegne na vse leto. 10.7 Evalvacija programa Evalvacija programa je stalna strokovna naloga izbrane strokovne organizacije, ki je s svojimi strokovnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi ter vsebino dela pristojna za opravljanje evalvacije . Metoda evalvacije naj izhaja iz strokovne presoje evalvacijskih ciljev ter bo usmerjena v kvalitativne analize, ki so uveljavljene v izobraževanju. Pri izpeljavi programa bo potekala tudi sprotna notranja evalvacija učnih dosežkov, ki jo opravljajo udeleženci. 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV Zaradi narave programa in značilnosti ciljne odraslih s posebnimi potrebami, ki se udeležujejo programa UŽU MK, je priporočljivo, da imajo izvajalci specifična znanja s tehle področij: Poznavanje značilnosti ciljne skupine programa; Zmožnost prepoznavanja izobraževalnih in drugih potreb ranljivih skupin odraslih; Usposobljenost za izvedbeno načrtovanje na ravni skupine in posameznika, ki upošteva značilnosti in ovire pri udeležbi v izobraževanju; Obvladovanje sodobnih andragoških metod pri zviševanju ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti pri odraslih; Usposobljenost za povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z življenjskimi področji po modelih izobraževanja ranljivih skupin uveljavljenih v Sloveniji; Specialna rehabilitacijska in defektološka znanja za delo z odraslimi. Priporočljivo je tudi, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa UŽU – MK. 31 V S E B I N S K I S K L O P S T R O K O V N I Z N A N J E S P O D R O Č J A D E L A V E C visokošolskega izobraževanja zgodovine, geografije, filozofije, učitelj politologije, pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali Socialne in državljanske slovenistike zmožnosti visokošolskega izobraževanja defektologije, specialne in učitelj rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali inkluzivne pedagogike visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, učitelj socialne pedagogike, slovenistike, razrednega pouka, zgodovine, Kulturna zavest in geografije ali politologije izražanje visokošolskega izobraževanja defektologije, specialne in učitelj rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali inkluzivne pedagogike visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj Sporazumevanje v pedagogike, razrednega pouka ali slovenistike maternem jeziku (jedrna visokošolskega izobraževanja defektologije, specialne in pismenost) učitelj rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali inkluzivne pedagogike visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike, slovenistike ali matematike Učenje učenja visokošolskega izobraževanja defektologije, specialne in učitelj rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali inkluzivne pedagogike visokošolskega izobraževanja računalništva ali informatike, učitelj pedagogike, andragogike, socialne pedagogike, slovenistike Digitalna pismenost visokošolskega izobraževanja defektologije, specialne in učitelj rehabilitacijske pedagogike, socialne pedagogike ali inkluzivne pedagogike Odprti del programa določi izvajalec določi izvajalec določi izvajalec 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU Udeleženci dobijo ob koncu programa potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina. Potrdilo ima obvezno prilogo z navedbo znanj in spretnosti, kadar je to smiselno, pa tudi izpeljanih učnih projektov . 32 Literatura in viri za izvedbo programa D E L O O P I S Javrh, P., Povše, M., Ogrin, M., V monografiji so zbrana poglavja, ki obravnavajo specifične posebnosti in Zupančič Danko, A., Žgur, E., Rezar, značilnosti oseb s pridobljenimi možganskimi okvarami ali poškodbami, P., Kermauner, A., Gerenčer, S., oseb s specifičnimi učnimi težavami in oseb z motnjami pozornosti in/ Rehberger, T., Novak, M., Popović, ali hiperaktivnostjo, z gibalno oviranostjo, oseb z gluhoto in naglušnostjo, T. in Hegedüš, B. (2021). Izzivi slepoto in slabovidnostjo, oseb z gluho slepoto, avtističnimi motnjami, oseb z inkluzije pri vseživljenjskem učenju in lažjimi motnjami v duševnem razvoju, dodano pa je tudi poglavje o učenju in izobraževanju odraslih s posebnimi izobraževanju odraslih. Bralca seznanimo najprej z nekaterimi znanstvenimi potrebami (I. Srebotnik in M. Povše, spoznanji, prepoznavanjem in posebnostim določene motnje oziroma okvare, Eds.). Andragoško društvo Slovenije. sledijo pa še primeri, prilagoditve, metode, priporočila in ravnanja pri učenju, izobraževanju, izzivi v vsakdanjem življenju. Delo zapolnjuje veliko strokovno vrzel na področju obravnave odraslih oseb s posebnimi potrebami in s povezovanjem različnih izvajalcev izobraževanja in učenja, skrbi za uveljavljanje koncepta inkluzije v vseživljenjsko učenje. Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi Monografija Obrazi pismenosti prinaša razmislek o različnih vidikih pismenosti. Ljubljana: Andragoški pismenosti, ki jo avtorji in avtorice pogosto povezujejo s konceptom center Slovenije. družbene (ne)pravičnosti in družbeno ranljivih skupin. Teoretična ozadja prispevkov so različna, saj avtorji in avtorice razmišljajo s konceptualnimi aparati različnih strok (andragogike, sociologije, psihologije, socialnega dela, književnosti, jezikoslovja ipd.). To jasno izriše pismenost kot kompleksen pojav, probleme, ki nastajajo na področju pismenosti, pa kot probleme, ki jih je treba obravnavati in reševati interdisciplinarno. Javrh, P., Možina, E., Kuran, M. (2010). Poročilo nacionalne evalvacije javnoveljavnih programov je povzetek Evalvacija javno veljavnih programov namena, ciljev in metodologije evalvacije ter najpomembnejših ugotovitev Usposabljanje za življenjsko obsežne evalvacije. Spoznanja in ugotovitve evalvacije so bili podlaga uspešnost (UŽU) in Temeljno za snovanje Monografije Obrazi pismenosti in pozneje za prenovo ter usposabljanje za učitelje v programih posodobitev javnoveljavnih programov. UŽU. [Elektronski vir]: povzetek zaključnega poročila. Elektronska knjiga. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti Delo Spretnosti odraslih je pomembno tako za nadaljnji razmislek o rezultatih odraslih. [Elektronski vir]. 2., nacionalne raziskave Spretnostih odraslih – PIAAC kot tudi za uporabo teh recenzirana in dopolnjena izdaja. na makro in mikro ravni. Delo sestavlja 14 prispevkov avtoric in avtorjev, ki Ljubljana: Andragoški center osvetljujejo raznotere vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnosti Slovenije. odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih. Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti V priročni knjižici je na kratko in poljudno predstavljena metodologija odraslih: metodologija in rezultati raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki pomaga razumeti rezultate – na kratko. Ljubljana: Andragoški raziskave. Zajetih je nekaj osnovnih rezultatov za Slovenijo in sodelujoče center Slovenije. države. Javrh, P. in Kuran, M. (ur.). Priročnik temelji na avtorskih prispevkih monografije Obrazi pismenosti, (2012). Temeljne zmožnosti odraslih: Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih 2011 (Javrh). Posamezna poglavja so priročnik za učitelje. Ljubljana: izvlečki izvirnih prispevkov avtorjev. Pet poglavij so avtorji pripravili posebej Andragoški center Slovenije. za ta priročnik. Javrh, P. in Možina, E. (2016). Opisniki Knjižica predstavlja podrobne informacije o projektu in pomenu opisnikov temeljnih zmožnosti: priročna knjižica temeljnih zmožnosti. Poda metodološko zasnovo za opredeljevanje opisnikov z navodili. Ljubljana: Andragoški in predstavi nastajanje vsebin knjižic z opisniki temeljnih zmožnosti ter Center Slovenije. praktične namige za njihovo uporabo v didaktične namene. Predstavlja teoretsko podkrepitev koncepta, ki se izraža v krajših knjižicah posamezne temeljne zmožnosti, namenjenih za uporabo v vsakodnevni praksi . 33 Brezovar, D., Magajne, A., Šarc, Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh S., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, S. in delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in Možina, E. (2016). Opisniki temeljne tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe matematičnega zmožnosti. Matematična kompetenca načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v vsakdanjem življenju. Zajema in osnovne kompetence v znanosti sposobnost in pripravljenost za uporabo matematičnih načinov razmišljanja in tehnologiji. Ljubljana: Andragoški (logično in prostorsko razmišljanje) in načinov predstavljanja (formule, modeli, Center Slovenije. konstrukcije, grafi in razpredelnice). Veldin Bednjanič, O., Brezovar, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti samoiniciativnost D., Chvatal, M., Fišer, L., Kušar, D., in podjetnost., ki pomeni uresničevanje posameznikovih zamisli, zajema Magajne, A., Olenik, D., Šarc, S., ustvarjalnost, inovativnost, sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja Šubic, J., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, Š. in vodenja projektov za doseganje konkretnega cilja . in Možina, E. (2016). Opisniki temeljne V pomoč bo posameznikom na delovnem mestu, pri razumevanju ozadja zmožnosti. Samoiniciativnost in samega dela in izrabi ponujenih priložnosti pa tudi v njihovem vsakdanjem podjetnost. Ljubljana: Andragoški življenju in v družbi nasploh. Center Slovenije. Veldin Bednjanič, O., Chvatal, Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem jeziku, ki M., Fišer, L., Olenik, D., Šubic, J., pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, čustev, dejstev Javrh, P., Kuran, M., Lenič, Š. in in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, branje in pisanje) Možina, E. (2016). Opisniki temeljne ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen in ustvarjalen način v vseh zmožnosti. Sporazumevanje družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so izobraževanje in usposabljanje, v maternem jeziku. Ljubljana: delo, dom in prosti čas. Andragoški Center Slovenije. Kušar, D., Princes, T., Javrh, P., Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje učenja, Kuran, M., Lenič, Š. in Možina, E. ki predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, organizirati lastno (2013). Opisniki temeljne zmožnosti. učenje, skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in informacij, individualno in v Učenje učenja [Elektronski skupinah. vir]. Ljubljana: Andragoški Center Ta knjižica predstavlja pomoč bralcu pri zavedanju lastnega učnega Slovenije procesa in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna pismenost, K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje v digitalnem L., Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš, svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične uporabe tehnologij N. in Brecelj, V. (2018). Digitalna informacijske družbe na različnih področjih: pri delu, v prostem času pismenost [Elektronski vir]: opisniki in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni del te zmožnosti je temeljne zmožnosti. Ljubljana: digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo Andragoški center Slovenije. digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, L., v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš, N. in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega in Brecelj, V. (2018). Sporazumevanje razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za zmožnost v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je nujno potrebno [Elektronski vir]: opisniki temeljne zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje temeljnega besednjaka in zmožnosti. 2., recenzirana in slovnice, zavest o primernih in v jeziku uveljavljenih oblikah najsplošnejših dopolnjena izdaja. Ljubljana: besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje Andragoški center Slovenije. nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno rabo jezikov . Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., Knjižica podrobno opisuje temeljno zmožnost socialne in državljanske Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., kompetence, ki na eni strani zajema družbeno oziroma socialno, na drugi pa Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, državljansko perspektivo. Socialni del temeljne zmožnosti zajema osebnostni M. in Tamše, E. (2020). Socialne in in družben vidik in se nanaša na sposobnost posameznikovega razmisleka državljanske kompetence [Elektronski o sebi ter konstruktivnega sodelovanja z drugimi v medosebnih odnosih in vir]: opisniki temeljne zmožnosti. različnih socialnih okoljih. Državljanski del temeljne zmožnosti pa zaobjema Ljubljana: Andragoški center znanje, spretnosti in držo posameznika, da ravna kot odgovoren državljan, Slovenije. ki je dejaven v državljanskem in družbenem življenju. Pomembne prvine te temeljne zmožnosti so razvijanje zavesti o vrednotah, povezovanju ter zavedanju o raznolikosti in različnih kulturnih identitetah doma, v Evropi in svetu. 34 Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., V knjižici je predstavljena temeljna zmožnost kulturna zavest in izražanje, Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., ki je v priporočilih Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje Novak Lešnik, U., Oder, K., Oražem, navedena na zadnjem mestu, a zagotovo ne sodi med manj pomembne. M. in Tamše, E. (2020). Kulturna Še kako pomembna je za opolnomočenje posameznika, saj poudarja zavest in izražanje [Elektronski znanje, spretnosti in odnose, ki jih potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj. vir]: opisniki temeljne zmožnosti. Posebno mesto zavzema pri razvoju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, Ljubljana: Andragoški center izražanja lastnih zamisli, odgovornosti, občutka pripadnosti in vloge v družbi, Slovenije. medkulturnih spretnosti ter posameznikove identitete. Serija izobraževalnih filmov Na poti Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in zvočno do življenjske uspešnosti: https:// gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do življenjske pismenost.acs.si/ uspešnosti. V vsakem filmu izbrani posameznik predstavi posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo o tem, kako je imel v nekem trenutku Izobraževalni film Temeljna zmožnost življenja težave zaradi neke premalo razvite temeljne zmožnosti, in pot, Sporazumevanje v maternem jeziku kako jo je razvijal. Didaktično so filmi zasnovani tako, da jih učeči se in [Video]. YouTube. učitelji lahko preprosto uporabljajo. To so preizkušena praktična orodja, Izobraževalni film Temeljna zmožnost ki jih je mogoče uporabiti za začetno animiranje in procesno motiviranje Učenje učenja [Video]. YouTube. udeležencev izobraževanja iz različnih ranljivih skupin in za različne namene Izobraževalni film Temeljna zmožnost ter v različnih fazah izobraževalnega procesa: za samostojno individualno Samoiniciativnost in podjetnost učenje ali kot orodje za skupinsko delo in učenje, kot vajo za ogrevanje in [Video]. YouTube. zvečanje motiviranosti ali kot povzetek za ponavljanje. Filmi so zlasti primerni Izobraževalni film Temeljna zmožnost za tiste odrasle, ki se soočajo z večjimi težavami pri razumevanju besedil in Matematične kompetence in zato informacije lažje sprejemajo v večmedijski obliki. Poglavitna posebnost kompetence v znanosti in tehnologiji izobraževalnih filmov Na poti do življenjske uspešnosti je, da so osebne [Video]. YouTube. zgodbe predstavljene tako, da postopno odkrijejo univerzalne in prenosljive Izobraževalni film Temeljna zmožnost zakonitosti, ki jih gledalci z lahkoto prepoznajo, saj so podane na zelo Digitalna pismenost [Video]. YouTube. nazorno in preprosto, kot osebna modrost. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti [Video]. YouTube. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Kulturna zavest in izražanje [Video]. YouTube. 35 bel bel 36