Poštnina plačana v gotovini. Izhaja V9ak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Posamezna številka Din 1-—, mesečna naročnina Din 20'—, za tujino Din 3(V—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. Telefon uredništva 30-70, 30-69 In 30-71. DRŽAVNO 1» UU®1 Hmt> li.vi.iajo se ne ^T%čajo. — Oglasi po^aiTlP^ dogovoru. — Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostanska ulica St. 4. St. 8 a Ljubljana, dne 11. junija 1930. Leto I. kralj romunski Nagli razvoj dogodkov po prinčevem povratku - Tudi liberalci za novega kralja - Konzultacije za sestavo nove vlade - Madjarske želje in špekulacije Bukarešta, 9. junija. Včeraj ob 11. uri je b!’a otvorjena seja velike narodne skupščine. Najprej sta se sestala senat in po-r' ins!:a zbornica poselej. V obeh . Gornicah so bili predlogi vlade, naj se razveljavi zakon od 4. januarja 1926., soglasno sprejeti. Ob 11.30 se je nato sestala velika narodna skupščina. Bivši pravosodni minister Junian, ki je vršil funkcijo predsednika, je predlagal, naj se akt od 4. januarja 1926. razveljavi ter princ Karol proglasi za romunskega kralja. Najprej pa je bilo treba proglasiti princa Karla zopet za prestolonaslednika. Po poslovnem redu se je moral tozadevni predlog odstopiti posebnemu odboru v proučitev. V ta namen je bila velika narodna skupščina za nekaj časa prekinjena. Ko je omenjeni odbor opravil predpisano formalnost, se je seja zopet nadaljevala. Po krajši razpravi, pri kateri so govorniki posameznih strank izjavili, da sprejemajo predlog bivšega ministra Ju-niana, se je vršilo tajno glasovanje, katerega rezultat je bil, da so vsi člani velike narodne skupščine razen enega glasovali za predlog. Princ Karel je bil s 485 glasovi proti enemu proglašen za romunskega kralja. Z istim glasovanjem se je sprejel tudi predlog o ureditvi položaja dosedanjega mladoletnega kralj Mihaela, kateri je proglašen za prestolonaslednika ter bo kot tak nosil naslov »vojvode od Albe Julije«. S tem si ohrani sin novega krrlja tudi pravico do naziva »veličanstvo«. Po glasovanju so prirejali poslaneci kralju, ki bo nosil ime Karel II., burne ovacije. Popoldne ob 13.30 se je kralj Karel II. pripeljal v častnem spremstvu v skupščino ter položil vladarsko prisego na ustavo. Po prisegi in ko se je poleglo navdušenji*, je imel novi kralj nagovor na poslance, kateri so mu prirejali tudi tem povodom navdušene ovacije. Bukarešt, 10. junija. AA. Vlada je od- poklicala rc anskega posla-a v Parizu Diamandija. Bukarešta, 10. junija, d. Kralj se je posvetoval z nekaterimi voditelji strank. — Večina njih je predlagala zopet Maniuja za predsednika vlade. Tudi general Ava-rescu je podpiral ta predlog, vendar pa noče sam stopiti v vlado, temveč hoče ostati v rezervi na razpolago kralju. V novi kabinet Maniu bi vstopili Popoviči kot notranji minister, Madgearu kot finančni minister, Nironescu ali Wajda kot zunanji minister in Manolescu kot trgovinski minister. Bukarešt, 10. junija, d. Nova romunska vlada bo jutri definitivno sestavljena. Novi kralj Karel je danes konferiral z vodilnimi romunskimi politiki in voditelji strank. Generala Averescu in Presan sta bila imenovana za maršala. Danes so bile razširjene govorice, da bo poverjena sestava nove vlade generalu Presanu. Ta vlada bi imela značaj vojaške diktature. Te vesti so bile povsod zelo skeptično in rezervirano sprejete. Bukarešt, 10. junija, d. Proti proglasitvi Karla za romunskega kralia so v narodni skupščini v nedeljo glasovali le so-cijalni demokratje in to z načelnega republikanskega stališča. V splošnem nimajo socijalisti nikakih večjih pomislekov proti novemu kralju. Bukarešta, 10. junija, d. Princ Nikolaj, ki je bil včeraj imenovan za divizijskega generala, je bil danes postavljen za vrhovnega inšpektorja romunske armade. Bukarešta, 10. junija, d. Senzacija današnjega dne ji bil popolni preokret pri liberalcih. Po dolgih pogajanjih so se liberalci odločili, da opuste svojo opozori jo-nalno politiko napram novemu kralju. Voditelj liberalcev Vintila Bratianu se je zavezal, da bo v bližnjih mesecih odstopil kot voditelj stranke in da bo prepustil vod- stvo nekdanjemu zunanjemu ministru Du-ciu. Vsi liberalni poslanci, ki so včeraj in danes izjavili, da izstopijo iz stranke, so zaradi nove situacije preklicali svoje izstopne izjave. Bukarešt, 10. junija, d. Razširjene so bile vesti, da bo uvedeno kazensko postopanje proti nekaterim voditeljem liberalne stranke, ki so bili zakrivili svoječasni izgon Karla odnosno njega abdikacijo. Na drugi strani pričakujejo, da bo kralj podpisal dalekosežno politično in vojaško amnestijo. Zanimivo je, da so bili nekateri Karlu prijazni generali in diplomati stavljeni na razpoloženje. Tako je upokojen general Mardarescu, poveljnik romunske vojske med svetovno vojno proti Madjarski ter romunski poslanik v Parizu in biv5i zunanji minister Diamandi. Zadnji je stavljen na razpoloženje v prvi vrsti zato, ker je organiziral najstrožjo kontrolo o delovanju in življenju Karla v inozemstvu. Budimpešta, 10. junija, d. Madjarski politični krogi zasledujejo razvoj dogodk' v na Romunskem z največjo pozornostjo ter jih živahno komentirajo. Mnogi odlični politiki so podali listom dajlše izjave o novi situaciji na Romunskem, v kolikor vpliva tudi na zunanje-politični položaj Madjarske kot sosede. Romunske. Grof Apponyi je novinarjem izjavil, da je treba dogodke na Romunskem motriti z rezerviranostjo. Pojavile so se vesti, da je Karel zelo naklonjen Madjarski in da bo napram Madjarski spremenil politični kurz. Treba je počakati, da dogodki sami potrdijo Karlovo prijazno stališče napram Madjarski. LtivSi minister dr. Lukacs smatra za neverjetno, da bo kralj Karel usmeril nanram Madjarski prijaznejšo politiko in da bo položaj madjarske narodne manjšine na Sedmogra-škem znatno izboljšan. Korespondenčni urad uradno dementira vse danes dopoldne razširjene govorice, da pride do personalne nnije med Madjarsko in Romunsko. Vesti o personalni uniji jo najprej razširil angleški in ameriški tisk. Po teh vesteh so gotovi starejši politiki uvedli akcijo, da bi se ustvarila personalna unija med Madjarsko in Romunsko ter da bi bil proglašen kralj Karel v kratkem za kralja Madjarske, Po informacijah korespondenčnega urada so vse te kombinacije neutemeljene in brez vsake podlage. Dunaj, 10. junija, d. Kljub uradnim de-mentijem madjarske vlade se na Dunaju še vedno vzdržujejo vesti o personalni uniji med Madjarsko in Romunsko. Za ta načrt delujejo močne tajne sile. Bukarešta, 10. junija, d. V političnih krogih menijo, da bo kralj Karel okrog meseca oktobra tega leta kronan. Monakovo, 10. junija, d. Kraljica-mati Marija biva v Oberammergau-u. Napram novinarjem se je kraljica izrazila, da ni ničesar vedela o akciji kralja Karla. Odločno je zanikala vesti, da bi bila pobegnila iz Romunske. Še danes ali jutri se vrne nazaj v Bukarešt. Bukarešta, 10. junija, d. V stališču kralja Karla napram princezi Heleni ni še nobene odločitve. Princezinja si je izprosila kratek čas za pomislek, preden se odloči. Poučeni krogi potrjujejo, da princezinja še vedno stoji na odklonilnem stališču, da bi zopet stopila v zakonsko skupnost, vendar upajo, da se bo le še dala omogočiti njih združitev. Na vsak način se v tem oziru zelo trudijo. Bukarešta, 10. junija, d. Kakor javljajo listi, se je moldavski patriarh branil priseči zvestobo hralju Karlu. Pripravili so ga do tega, da je podal ostavko. Bukarešta, 10. junija, d. Za poslanika v Parizu bo namesto Diamandisa imenovan Lubojeanu, ki je bil v zadnji Mironescovi vladi en dan naučni minister. Komunistični izgredi v Avstriji Lilienfeld, 10. junija, z. V Praisenu so komunisti priredili veliko zborovanje. Na zborovanju je prišlo do spopada z orožniki. Komunisti so pobili in vrgli iz dvorane vladnega komisarja dr. Jožefa Allingerja in orožniškega kapetana Windischa. Zastopnika oblasti sta pozvala na pomoč večjo četo orožništva in se vrnila pred zborova-lišče, kjer sta pozvala komuniste, naj se predajo. Komunisti pa so pričeli metati nanje stolice, kozarce in steklenice. Ko je orožništvo zapretilo s puškami, so se komunisti vdali. Bili so aretirani vsi prisotni zborovalci- okrog 300 po številu, ter prepeljani na dvorišče neke tovarne, kjer so bili preiskani. Orožniki so 40 ljudi zadr-*3ali v zaporu, ostale pa odpravili na Duda j. Akademija Rdečega križa Beograd, 10. junija, z V nedeljo se je v Beogradu vršila svečana akademija Rdečega križa. To je VIII. akademija, ki se vrši v spomin na poroko Njunih Veličanstev kralja in kraljice. Akademijo je otvoril ob 11. uri predsednik Oblastnega odbora Rdečega križa Marko Leko z govorom, v katerem je naglasil, da se dan Rdečega križa prireja kot spomin na poroko Njunih veličanstev. Vsi udeleženci akademije so ob tem priredili kralju in kraljici spontane manifestacije. Nato je govoroli še general Radulovič o pomenu Rdečega križa o notranjem in mednarodnem življenju. Isti dan je bila prirejena tudi nabiralna akcija za Rdeči i križ. nsinisfea Grandi ja v Varšavi Varšava, 10. junija. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve Grandi je v spremstvu poslanika Martina Franklina obiskal poljskega ministra za zunanje posle grof Zaleskega. Nato je bil v posetu pri predsedniku republike. Popoldne je s predsednikom poljske republike prisostvoval mednarodnim konjskim dirkam, pri katerih je zmagala italijanska skupina in si osvojila kupo narodov in posebno nagrado predsednika poljske republike. Varšava, 10. junija. AA. Poljska agencija poroča, da je poljski minister za zunanje zadeve grof Zaleski priredil banket na čast italijanskemu ministru Grandiju. Po večerji je bila velika zabava. Med večerjo je grof Zaleski dvignil čašo na zdravje italijanskega naroda in kralja, napredek Italije in zdravje predsednika italijanske vlade Mussolinija in ministra za zun. zadeve Grandi ja. V svojem govoru je grof Zaleski naglašal veliko radost poljske prestolnice in vse Poljske radi poseta, ki ga je napravil Poljski italijanski minister za zunanje zadeve Grandi. Zatem je grof Zaleski opozoril na tradicijonalne vezi prijateljstva med Poljsko in Italijo. Med Poljsko in Italijo obstoji tesna kulturna sorodnost, ker je Italija mati latinske civilizacije. Zaradi te sorodnosti, je dejal Zaleski, je v obeh državah isti duh in istovetnost pojmovanja nacijonalne plitike, nacijonal-nih zahtev, ki slone na pravičnosti. Oba naroda imata enaka naziranja o političnih vprašanjih, ki je od njih odvisna varnost v Evropi. Ta politika stremi za tem, da se mir v Evropi učvrsti. V svojem odgovoru je italijanski minister za zunanje zadeve rekel, da prinaša na Poljsko najlepše že-[je Italije, Mussolinija in fašistične vlade. Zatem je Grandi objavil, da bosta poljsko poslaništvu v Rimu in italijansko v Varša- vi izpremenjeni v veleposlaništvi. Zatem je ugotovil, da predstavljajo medsebojna prjateljska čuvstva v obeh državah močno oporo za vzajemne odnošaje med Italijo in Poljsko. Poljska zavzema med evropskimi narodi zaradi genijalnosti in patrijotične prefinjenosti generala Pilsudskega mesto, ki ji gre. Poljska, je dejal Grandi, je konstitutivni element sporazuma in miru v Evropi. Naposled je Grandi dvignil čašo na zdravje predsednika poljske republike Mošickega, na zdravje generala Pilsud-l:e-ga, ministra za zunanje zadeve Zaleskega in napredek Poljske. — ♦——— “ Velika letalska nesreča v Karlovih varili Karlove Vari, 10. junija, k. Včeraj se je všil mednarodni aero-meeting Masaryko-ve letalske lige. Ob tej priliki je najboljši češkoslovaški letalec štabni kapetan Mal-kovski okrog 5. ure popoldne padel iz višine 500 metrov in se tako težko ranil, da je kmalu zatem v bolnici izdihnil. V znak žalosti je bil meeting nemudoma prekinjen. Malkovski je v zraku izvedel tri smrtne skoke in se nato začel v spirali spuščati proti zemlji. Izgleda, da se je spustil prenizko in da se nato ni mogel več z letalom dvigniti v zrak. Na tribuni je sedela njegova sorodnica in je, ko se je zgodila nesreča, padla v nezavest. Vprašanje rednih pomorskih zvez z Južno Ameriko Beograd, 10. junija, z. Končno so sklenjene dolgoročne pogodbe med Jugoslo-venskim Lloydom ter Oceanio na eni strani in državo na drugi strani. Pogodbe so sklenjene za deset let in urejajo vsa vprašanja glede rednih trgovskih prog med našimi lukami in med lukami Južne Amerike. Te proge bo vzdrževal Jugosloven-ski Lloyd. Drugo progo, in sicer med našimi lukami ter med Španijo in Levanto, bo vzdrževala Oceania. Razen tega obstoji še redna proga med našimi lukami in med Kanarskimi otoki. S temi tremi novimi progami dobi naše gospodarstvo krepko možnost, da odda svoje blago na tuja tržišča. Pričakujejo, da bo ob aktivnem delovanju našega gospodarstva in v skupnosti z utemeljitelji teh prog zagotovljena tudi rentabilnost teh prog. Z istimi pogodbami sta se obe naši brodarski družbi zavezali, da obnovita svoj plovni park, in sicer: Jugoslovenski Lloyd poveča tonažo z nabavo 6 velikih novih prekoocenanskih parnikov, z 10-14 tisoč tonami nosilnost in z brzino od 10—12 morskih milj. Oceania pa nabavi 4 nove ladje z nosilnostjo od 3 do 3.500 ton in z brzino 14 morskih milj. Skala razbila avtomobil Ženeva, 10. junija. AA. Vsled neprestanih nalivov se je odtrgala ogromna skala in zletela na cesto. Avtomobil, ki je slučajno vozil mimo, je zadel ob skalo in se popolnoma razbil. Štiri osebe so bile ubite, dve hudo ranjeni. Poročilo Simonove komisije o Indip Prvi del objavljen - Listi ga smatiajo za najvažnejšo parlamentarno listino sedanjega časa Koncentracijska vlada Eno najbolj mučnih poglavij v bivših strankarskih vladah so bile večne vladne krize. Pravzaprav je bila sploh vsaka vlada v vedni krizi, če ne odkriti, pa vsaj latentni. To je šlo že tako daleč, da se pri nas sploh že ni več vladalo, temveč samo križarilo. Kakor morske kače so se vlekle te vladne krize skozi vse naše parlamentarno življenje, da je zaostajalo vse delo in da je vladala povsodi največja negotovost. In ker se je vrhu tega s spremembo vlade menjal tudi uradniški aparat, ni bil noben uradnik gotovo, če ni čez noč izgubil svojega mesta. Mesto da bi uradniki posvetili vse svoje moči uradu, so morali prisluškovati, kako se razvija situacija v Beogradu in paziti, da s spremembo vlade ie izgube tudi svoje službe. Nič manj pa ni trpelo od večnih vladnih kriz naše gospodarstvo. Vladna politika se je z vsako vladno spremembo menjala in enkrat so določali smer vladne gospodarske politike uvozniki, drugič pa izvozniki, enkrat so bili merodajni producenti, drugič pa konsumenti. Naravno, da pri takšni negotovosti ni bil mogoč noben napredek našega gospodarstva, saj ni bila mogoča niti pravilna kalkulacija. Zato je naravno, da so se zlasti iz gospodarskih krogov vedno bolj množili glasovi, da treba narediti tem večnim vladnim krizam konec in da se morajo stranke že enkrat sporazumeti, da se prične resno delo in da se ne zapravlja čas in denar vsled neprestanega krizarenja. Pa vsi ti apeli in najsi so bili še tako podprti z razlogi, so bili zaman, ker se stranke niso hotele in mogle sporazumeti. Zlasti pa so imele malo volje za sporazum stranke, ki so bile na vladi ali ki so upale, da jih prihodnja kriza dvigne na vlado, ter se sploh niso hotele sporazumeti, ker naj bi delile oblast z drugimi. In tako so propadli vsi poskusi za ustvaritev koncentracijske vlade, pa čeprav je bila dostikrat že iz političnih vzrokov koncentracijska vlada dolžnost. Saj ni bila naloga koncentracijske vlade samo ta, da reši državo od večnih kriz, temveč njena naloga je bila predvsem ta, da zbere vse žive sile naroda in da s tem omogoči napredek države na vseh poljih materijelne in duševne kulture. Po razdejanjih, ki ga je zapustila svetovna vojna, je bilo to zbiranje narodnih sil še dvakrat bolj nujno in zlasti še vsled našega mednarodnega položaja, ko smo mogli le s podvojenim delom premagati vse ovire, d nam jih je dan na dan pokladala pred noga dobro organizirana tuja propaganda. Kljub vsem tem težkim nalogam pa ni moglo priti do koncentracijske vlade, dokler so vladale stranke. Strankarski interes ni potreboval koncentracijske vlade, ker so bili splošni interesi šele na drugem mestu. Šele 6. januar je z likvidacijo strank ustvaril možnost za koncentracijsko vlado in danes ta tudi v resnici obstoja. V sedanji vladi so zastopani vsi kraji, vsa plemena in vse vere Jugoslavije. A ne samo tol V sedanji vladi so tudi voditelji m člani vseh nekdanjih strank, da je sedanja koncentracijska vlada v vsakem pogledu koncentracija vseh narodnih sil. Čeprav pa so v sedanji vladi voditelji in člani vseh bivših strank, pa niso v vladi kot strankarji, temveč le kot izkušeni javni delavci. To pa je ravno največja dragocenost sedanje vlade. V sebi je zbrala vse dobrine bivših strank, izločila pa iz sebe vsak strankarski vpliv. Ali z drugimi besedami. Kar je bilo gradilnega in pozitivnega v strankah, to je danes v vladi, kar pa je bilo razdejalnega in negativnega, to je iz nje izločeno. Dobili smo tako naravnost idealno koncentracijsko vlado, takšno, kakršne smo si vedno želeli, koncentracijsko vlado, ki združuje vse elemente dela, ki pa v svoji sredi ne trpi prepirov. V tem pa je baš največja vrednost sedanje koncentracijske vlade in v tem je tudi nauk za vse nas, kako treba delati, da bomo tudi mi pomagali k splošnemu napredku države. Vsi moramo delovati složno, vsi se moramo po vaseh, trgih in mestih sporazumeti za složno delo, vsak prepir pa izločiti iz naše srede. Koncentraciji v vladi mora slediti koncentracija v narodu in napredek vsega naroda in države se bo pričel v največjem obsegu. Krizarenja je konec in konec mora biti tudi prepirov v narodu. Nova miselnost složnega dela in medsebojnega zaupanja mora zavladati povsodi in srečna doba Jugoslavije se je pričela. London, 10. junija. AA. Prvi del poročila Simonove komisije o indijski vladi smatra časopisje za eno najvažnejših parlamentarnih listin, ki je bila objavljena v času sedanje generacije. Komisija bo objavila svoje predloge v drugem delu poročila, ki bo izšlo po 14 dneh. Kako ogromno delo je dovršila komisija, dokazuje najbolj dejstvo, da je priloženih prvemu delu poročila 15 zvezkov spomenic, statistik in pomožnih poročil, ki štejejo 13.000 strani in okrog 12 milijonov besedi. Porčoilo razpravlja o gospodarskih in političnih razmerah ozemlja, ki šteje 1,800.000 štirajških milj 8 319 milijoni prebivalcev. V Indiji je 2300 ločenih kast, 7 veroizpovedi in 222 jezikov. Nad 43 milijonov ljudi pripada takozvani višji kasti »ne-dotakljvih«. Komisarji, ki so izdelali poročilo, štv jejo 7 mož in so bili izbrani iz vseh treh parlamentarnh strank. Skoraj dve leti in pol so žrtvovali ti ljudje izključno indijskemu problemu in prepotovali po Indiji Beograd, 10. junija. V nedeljo je pričel sokolski dan v prazničnem razpoloženju. Še pred 8. uro zjutraj so se pričeli Beograjčani zbirati po ulicah, po katerih se je moral razviti sprevod sokolske mladi-- Ob 9’30 so bili vsi pločniki zasedeni po mnogoštevilnem občinstvu. V tem času se je po ulicah okrog »Trga Sla-vije« pričel razvrščati sprevod Sokolov. Pogled na sprevod je bil veličasten. Na čelu so korakali sokolski vaditelji z Gan-glom in Paunkovičem. Srednješolska mladina je bila razvrščena po banovinah in pred vsako skupino je bil napis z znakom banovine in šole. V sorevodu je bilo okrog 10.000 srednješohkih dijakov in dijakinj iz vse države. Občinstvo jih je burno pozdravljalo, še prav posebej pa dijake iz Dravske in Savske banovine. Slovenci so na aplavze publike odgovarjali s sokolskimi zdravo-klici. Posebno simpatične so bile ovacije, ki so veljale dečkom iz Sente, ki so imeli svoj orkester. Popoldne še pred 2. uro se je pričel polniti stadion. V ministrskih ložah so bili predsednik vlade ge . Zivkovič, ministri Uzunovič, Boža Maksimovič in gen. Hadžič; Starešinstvo Sokola in zletni odbor sta se zbrala v bližini kraljeve lože. Nad kraljevo ložo se je vila standarta, loža sama pa je bila okrašena z zastavami, preprogami in cvetjem. Prireditvi je prisostvovala večina diplomatskih zastopnikov iz raznih držav. Na povelje, ki je bilo izdano po Gigan-tofonu, se je zbralo na vežbališču okrog 10.000 srednješolcev po števHu. Ko je bilo telovadišče polno dijaških čet, je sokolsko mladino nagovoril s toplimi besedami prosvetni minister Boža Maksimovič, Njegov govor so dijaki in občinstvo pozdravljali z dolgotrajnim ploskanjem, nakar so se pričele vaje. Prvi so nastopili dijaki nižjih razredov, okrog 3000 po številu. 7.a njimi so nastopili dijaki in dijakinje višjih razredov. Nato pa je bil nastop skupinskih vaj dijakov in djaknj mešanega učteljišča v Skoplju, ki jih je občinstvo še prav posebej navdušeno pozdravljalo. Nato so sledile proste vaje učencev nižjih razredov, vežbe s traki ruske ženske gimnazije iz Vel. Bečke-reka, katere so bile znova navdušeno pozdravljene. — Posebno zadnja vaja je izzvala trenetične aplavze. Skupina dijakinj je simbolično izražala edinstvo in bratstvo Slovanov. Na vrhu skupine so plapolale 4 zastave; ruska, jugoslovanska, češkoslovaška in poljska, zvezane s trakovi. Tej točki so sledile posamezne telovadne vaje dijakinj iz nižji* razredov in dijakov iz višjih in nato dijakinj iz višjih razredov. Vse vaje so bile izvršene precizno in so baš radi tega žele toliko aplavzov. Ob 7. uri so bile prireditve za-kliučen in so se občin'- ’o in mladi sokoli razšli. čer sta bili prirejeni ra čast gostom in srednješoleer.i d”" r 'dstrrvi V oleda lišču na Vračaru se je uprizorila Hasana- 20.000 milj tn zaslišali nešteto ljudi o vseh straneh indijskega problema. Komisarji so izdelali na temelju svojih izkušenj soglasno poročilo, ki je naravnost čudo/ito delo. »Times« pravijo, da soglasnost komisarjev dokazuje, da ne bo nobenih nesoglasij v vprašanju bistva problema. Predloge, ki jih bo stavila komisija, bodo lahko izboljšali ali pa odklonili. Na konferenci zastopnikov britske Indije in indijskih držav bo morala biti razprava popolnoma svobodna. Nič ne more zmanjšati, zaključuje list, odgovornosti kraljeve vlade in parlamenta. »Manchester Guardian« poudarja, da rezultat indijskega poročila ne opravičuje mnenja onih, ki mislijo, da je indijski narod nesposoben za samoupravo. »Daily Telegraph« naglaša, da površen pregled dejstev poročila dokazuje, da so zahteve onih, ki hočejo naglo rešitev ustavnega problema v Indiji na temelju samouprave, neizvedljive. »Daily Herald« pravi, da je bilo vprašanje priznanja Indije za samoupravno edi- ginica, v gledališču pri Spomeniku pa Dvoržakova opera Rusalka. Pri obeh predstavah je bilo nabito polno ljudi. Beograd, 10. junija. 1. Včeraj popoldne je tekom predvajanja druge točke programa vsesokolskih vaj krog 5. ure pri-rpe! na sladion Nj. Vel. kralj. Njegov prihod ' bil ^azrcnjen občinstvu in sokol ski mladini z mikrofonom. Godba je into-nira’ himno in te'" občir b'0 kot sred nješolci so svo>oa vle ’arja navdušen > pozdravljali. Kralj je veselo odzdravljal in zavzel mesto v kraljevski loži. Sprejel je predstavnike sokola in zletnega odbora, njim na čelu gg. Engelberta Gangla in g. Paunkoviča. Z njima se je dalj časa razgovarjal o sokolskih vprašnjih, nakar so se sokolski vaditelji oprostili. Za njimi so pristopili h kralju ministri, s katerimi se je nekaj časa razgovarjal. Med razgovori si je Nj. Vel. kralj ogledoval vežbe. Dalj časa se ie menil s predsednikom vlade generalom Petrom Zivkovičem in ministrom ^rez portfelja Uzunovičem. ki sta sedela peleg njega. Med vajami je Nj. Vel. kralj sprejel v svoji ' yi 10 učencev z zagrebških srednjih šol v spremstvu njihovega profesorja g. Krizmaniča. Ob tej priliki so mu učei-ci izročili dar zagrebške srednješolske mladine za Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Na bronastem kipu je bil vdelan naHs: »Njeg. Vis. Petru, starejšini Sokola kraljevine Jugoslavije, zagrebška srednješolska mladina ob priliki 1. vsesoko -skega zleta v Beogradu lela 1930«. Kralj je z vsakim dijakom posebej spregovoril nekaj besed. Ostal je na stadionu do 7. ure. Razveseljiv razvoj poštae hranilnice Beograd, 10. junija. A A. Po objavi poštne hranilnice so prihranki v mesecu maju zelo napredovali. Pristopilo je 8155 novih vlagateljev, tako da znaša zdaj število vlagateljev poštne hranilnice 94.226. Vsota vseh vlog je v mesecu maju narasla za 8 in pol milijona Din, tako da je konec meseca maja bilo število vlog 140 milijonov 559.509 Din. V mesecu maju je bilo otvorjenih 144 novih čekovnih računov in je zdaj vsega 18.392 pri poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Čekovni promet v mesecu maju je znašal Din 5.259 milijonov 493.868, na vseh čekovnih računih je bilo vloženo Din 839 milijonov 840.812. Skupno je bilo vloženih v štede-nje in na čekovno račune koncem meseca maja Din 895 milijonov. Popust v prid športnikom Beograd, 10. junija. 1. Prometno ministrstvo je odobrilo 50-odstoten popust na železnicah članom Jugoslovenskega zimskega športnega saveza v Ljubljani, ki bo imel te dni v Ljubljani svoj občni zbor. nico in položaja dominijona že rešeno. Tež-koče, ki jih je treba premagati, so velike. Anglija ima pravico zahtevati od vseh indijskih politikov, naj ji pomagajo, da se te težkoče premagajo. Ravnotako je pa obvezana, da sama pomaga indijskim voditeljem. »Daily Mail« meni, da prihaja javno mnenje vse bolj do prepričanja, da mora dobiti Indija samoupravo le polagoma in da bi bilo najbolje, ko bi se ustanovile v Indiji zvezne vlade, ki bi stale pod nadzorstvom centralne imperijalne uprave, kakor tudi da bi imela Indija izvoljeni osrednji parlament s popolno zakonodajno močjo. »Daily News Cronicle« pravijo, da se ni razvil britski imperij na temelju kake teorije, temveč na postopnem razvoju svobodnih institucij, ki so se prilagodile iz-preminjajočm se razmeram. Le na ta način bo dosegla Indija svoj cilj. Najprej bodo morali prepričat Indijce, da je potrebno za rešitev njihovega problema veliko trdega in vztrajnega dela in da je pri tem vsako teoretiziranje odveč. Demonstracije fašističnih organizacij v Bariju Pariz, 10. junija. AA. Havas poroča iz Barija tele podrobnosti o nedeljskih dijaških demonstracijah: V Bariju in po drugih italijanskih vse-učilLških mestih so bile prirejene velike manifestacije fašističnega dijaštva. Na shodu na univerzi v Bariju je govoril generalni tajnik fašistične vseučiliške zveze. V svojem govoru je opozarjal na uspehe, ki jih je dosegla organizacija fašistične milice, zlasti v Bariju, Tarantu, Tramitu, Malfetiu, Biscegli itd. Zatem je povdarjal, da je fašistična organizacija pripravljena. Nedavno tega so nas skušali v neki protifašistični knjižici, obinvii^n? r>.,nV,, ornn. lovaževati. »Nadejamo se, da dumo u-.t Napodi v Franciji in njem vrednem prijateljem v Jugoslaviji v bližnji bodočnosti primerno odgovorili. Fašističen režim bo trajno ostal režim mladosti. Potrebno je, da ve to ves svet, tako v Indiji, kakor v inozemstvu. Kdor nas bo hotel omalovaževati in kdor se bo drznil nagajati nam, mora dobro premisliti s kom ima opravka. Najboljši del Italije — aristokracija fašizma, je stalno pripravljena na vsakršne žrtve za karšni-koli cilj.« S shoda je bila odposlana Mussoliniju tale pozdravna brzojavka: »Dijaki puljske pokrajine oborožujejo svoja srca in čakajo na povelja vaše ekscelence, da oborožijo svoje roke.« Po shodu so dijaki odšli na ulice, nakar je došlo do znanih incidentov. Smrt odličnega narodnega delavca Sušak, 10. junija. AA. Danes ob 4. popoldne je preminul po dolgotrajni bolezni ugledni vinski trgovec na Sušaku in tvor-ničar likerjev Ante Bačič. Bilo mu je 65 let. Pokojnik, čigar ime je bilo znano tudi izven meja naše kraljevine, je bil duša mnogih podjetij na Sušaku in odličen či-nitelj njegovega napredka. Vrsto let je bil občinski odbornik. Na njegovo pobudo je bilo na primer zgrajeno novo poslopje Sokola, krasni hotel »Jadran« in druge stavbe. Zapušča hčerko Zoro, ženo upravnika zagrebške policije dr. Janka Bedekoviča, sinova Milana in Antona, ki vodita podjetja pokojnika, sina Ljubo, uradnika Prve hrvatske štedionice in dr. Janka, ki je praktični zdravnik na Sušaku. Romunski avtomobilisti pridejo šele opoldne »Avtomobilski klub« javlja: Zaradi nepričakovanih zaprek se je vožnja romunskih avtomobilistov po Jugoslaviji zakesnila tako, da so dospeli v Zagreb danes namesto ob 12. šele proti 6. uri zvečer. Zato se zakesni tudi njihov jutrišnji odhod iz Zagreba. Zato pričakujemo njihovega prihoda v Ljubljano v sredo namesto ob 10. šele proti 12. opoldne. Ob tej uri približno bo tudi zakuska v restavraciji »Zvezda«, ki jo priredi romunskim gostom ljubljanska mestna občina. Banket na Bledu pa bo šele ob 3. popoldne. VsesokolsSri ziei v Beogradu Desetiisoč srednješolcev koraka skozi Beograd - Navdušene ovacife Nj. Vel. kralju na stadionu Prrsrac Karol -romunski kralf Kako se je izvršil preobrat — Demisija vlade g. Maniu-a, imenovanje nove vlade g. Mironescu-a — Demisija regentskega sveta — Svečana seja velike narodne skupščine Bukarešt. 9. junija. Po povratku princa Karla v Bukarešt so se razvijali nadaljni dogodki z veliko naglico. Prinčev povratek je zahteval takojšnje ukrepe za ureditev njegovega položaja v romunski dinastiji In v deželi sami. Ker je bil njegov prihod v nasprotju z zakonom od 4. januarja 1296, je bila prva skrb vlade, da se takoj izvede sprememba tega zakona, tako da bo odgovarjal novemu položaju, ki ga je ustvaril Sovratek do tedaj izgnanega princa arla. Vso soboto je zboroval radi tega ministrski svet v permanenci ter se bavii s tem vprašanjem. Ministrski predsednik Maniu je konfeiira! isti dan z regentskim svetom in princem Karlom. Iz nove situacije sta bila le dva izhoda: ali so princ Karol izvoli za člana regentskega sveta ali pa se proglasi za kralja, namesto njegovega sina Mihaela, kateri je mladoleten in je postal po smrti kralja Ferdinanda kralj le radi tega, ker je bil njegov oče in dotedanji prestolonaslednik izgnan in se je kot *ak bil moral odpovedati prestolu. Vsekakor je bila edino velika narodna skupščina kompetentna, da reši to nujno vprašanje v enem ali drugem smislu. V ta namen je bila napovedana »kupna seja poslanske zbornice že za v soboto. V začetku se je mislilo na prvo re&itev prinčevega vprašanja, namreč da postane princ Karol član regentskega sveta, tako da bi bil njegov mladoleten sin še nadalje kralj. Toda napovedana seja se ni mogla vršiti, ker ni bilo ne v senatu ne v poslanski zbornici prisotno zadostno število članov. Predsed-ništvi obeh zbornic sta pozvali radi tega brzojavno poslance v Bukarešto ter napovedali skupno sejo za v nedeljo ob 11. uri. Med pristaše take rešitve dinastičnega vprašanja, da bi bil princ Karol vsaj začasno proglašen le za člana regentskega svet ter še le pozneje tudi za kralja, je spadal tudi predsednik vlade g. Maniu. Kakor zatrjujejo njegovi najbližji prijatelji, je vodila ministrskega predsednika pri tem stališču zavest, da ga veže napram kralju Mihaelu prisega, katere njegova vlada ne sme in ne more prelomiti. Toda to stališče g. Maniu-a, naj bo še tako pohvalno in pošteno, je bilo v popolnem nasprotju s splošnim razpoloženjem ljudskih množic in armade, ki so kipela od navdušenja za princa Karla, kakor tudi v nasprotju z ogromno večino njegove narodno-kmetske stranke, ki je bila ves čas dinastične krize ved-;no na strani princa Karla. Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila v soboto po noči, je morala pasti končna odločitev in tedaj se je g. Maniu odločil za plemenito žrtev, t. j. na njegovo pobudo je bilo sklenjeno, da poda vlada ostavko v roke regentskega sveta. Ostavka je bila .sprejeta in take j nato sestavljena. Nova vlada .'pod predsedstvom g. Mironescu-u. Nova vlada je bila sestavljena tako-le: Predsednik in zunanji minister: Miro-‘nescu. Notranje zadeve: Popoviči. Vojni minister: general Condescu. Pravosodje: Lizescu. Finance: Raducanu. Trgovina- Mirto. Promet: Halipa. • Poljedelstvo: Mihalake.. Narodno blagostanje: Joanicescu. Prosveta: Lugajanu. Vlada je takoj položila prisego pred regentskim svetom. Cim je bila ta formalnost izpolnjena, je demisijoniral tudi regentski svet in s tem je prišla začasno na vlado g. Mironescu-a tudi vladarska oblast. Vlada se je po teh dogodkih lotila vseh priprav, da izvrši svojo misijo, ki je obstajala v tem, da izvede svečano proglasitev princa Karla za romunskega kralja. V ta namen se je vršila včeraj, v nedeljo, predpoldne pod predsedstvom g. Mironescu-a seja ministrskega sveta, na kateri je bilo sklenjeno, da se predloži veliki narodni skupščini, ki se ima sestati še isti dan ob 11. uri, predlog zakona, s katerim se razveljavi zakon od 4. januarja 1926, ki je proglasil Karlovega sina Mihaela za kralja ter predpisal ustanovitev regentskega sveta, ki naj vodi vladarske posle, dokler ne postane polnoleten, dalje naj se sklene, da velika narodna skupščina razveljavi določbe o izgubah pravic princu Karlu, jih vzpostavi ter ga proglasi za romunskega kralja. Po seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Mironescu obiskal načelnike vseh strank ter jih obvestil o sklepih vlade, a istočasno so se vršile v parlamentu zadnje priprave za svečano sejo. Dunajska vremenska napoved. Dunaj, 10. junija, d. Vremenska napoved za jutri: Zelo toplo, lokalne vremenske motnje. Predsednik vlade gen. Živkovič in podpredsednik min. Uzunovii! pri vajah srednješolcev. vali svojo neodvisnost, ker so pa Švedi medtam že zasedli njih ozemlje, so morali pristati na Unijo, ki je bila sklenjena leta 1814. Ta Unija med Švedsko in Norveško Je trajala celih 19 let Na Norveškem je raslo število nasprotnikov Unije in edinole taktnemu nastopanju švedskih kraljev se je bilo zahvaliti, da med obema državama že prej ni prišlo do preloma. Prelom je bil pa neizogiben, ko so Norvežani zahtevali lastne konzulate, neodvisne od švedskega zunanjega ministrstva. Švedski kralj ni hotel dati svoje sankcije tozadevnemu sklepu norveškega stortinga. Nova vlada se ni mogla sestaviti, nakar je izreklo norveško narodno predstavništvo svoje mnenje v tem smislu, da je dežela brez zakonitega zastopstva, in je odpovedala do tedaj obstoječo Unijo tudi v državnopravnem smislu. Švedska je seveda smatrala norveški afront kot izzivanje in je nanj odgovorila z mobilizacijo armade in mornarice. Končno pa eo se pobotali tako, da so dobili pravico razdejanja norveških obmejnih trdnjav. Pred podpisom pogodbe, ki je imela urediti no ve odnošaje med obema narodoma, se je vršilo na Norveškem ljudsko glasovanje. S 368.000 proti 184 glasovom je norveški na rod izjavil željo ločitve s Švedsko. Drugo ljudsko glasovanje se je izreklo 7 veliko večino za monarhijo in tako je princ Karl Danski, zet Eduarda VII., kot Ha akon VII. stopil na prestol obnovljen« Norveške. S tem datumom pa se je pričeJ nenavadni kulturni razmah, ki mu dajejr imena Henrik Ibsen, Bjornstjerne Bj9m son, Kjelland, Jonas, Bemt Lie, Fritjol Nansen in Amundsen ter Sverdrup jasno obiležje. F. G. Celjsko gledališče Petek, 13. Junija: »Rigolettoc. Gostovanje mariborskega gledališča In ge. Tinke Wesel- Polla. Ptujsko gledališče Sreda, 11.: »Bobrov kožuh«. Gostovanje mariborskega gledališča. Gostovanje »Soče« v Kranja. Dramska druži na »Soče« iz Ljubljane gostuje pri nas v Narodnem domu v sredo dne 11. t. m. ob 2030. uri s Strindbergovo dramo v treh dejanjih »Oče«. Igra je že v Tržiču vsestransko uspela, zato upamo na popolen uspeh tudi pri nas. Naše občinstvo bo znalo ceniti idealno prizadevanje odlične ljubljanske družine in bo posetilo predstavo polnoštevilno. Jugoslovanski teden so otvorili dne 7. t. m. s Foersterjevim »Gorenjskim slavčkom« in Ipa včevim »M o ž i 5 k o m«. Gorenjski slavček je bil prvotno opereta ln je škoda, da ni ostalo pri tem. Snov sama je bolj operetna, glasba seve tudi. Kot opera je bil Slavček kmalu potreben reparatur ln mislim da ga vse skupaj ne bo rešilo. Da Je šel v neki sezoni okoli tridesetkrat preko odra, na stvari pač nič ne izpremeni. Cim bolj pa pilijo, tem bolj se vidi skromnost njegovega skeleta. Rešiti ga morejo le prvovrstni pevci, ki jih pa pri nas ni. To se pravi, da jih na binkoštno soboto ni bilo slišati. Ne rečem, da bi se ne bili potrudili — nekateri so se celo preobilno. V na siovni vlogi je Ribičeva zadovoljevala, tudt Go stič, Grba in Adlešlčeva niso bili slabi, manjše vloge tudi ne, — celota pa vendar ni bila zado voljiva. Zupan kot gost nam je v igri pokazal •kopijo Beteta, pevski pa nima mnogo nuditi in tudi ni nudil. Predstava je bila dokaj dolgočasna in površna, publike malo. Kakor je videti tudi stare opere dane* ne vlečejo več, čeprav so svoj čas dosegle rekordno število vprizori-tev. Gotovo bi pod operetnim naslovom Slavček bolj vlekel. Dirigiral je ravnatelj Polič. Ipavčev »Možiček« je bil kot pantomima po dan od članov, v glavnem od članic baleta. Prvo vrstno. Ipavčeva glasba je polna invencije, rit mičnih domislekov In pestrosti. Instrumenti™' je zadevo Viktor Parma — ne slabo, «*n pak kdo drugi bi Jo bolj dal. In i pridom! Predstava je pokazala, da je naS operni balet precizen in »vež. Skoda, da mora delati le ku luk pri operetah! Možička Je dirigiral Neftat §ia»ko Osterc. Slike s sokolskega zlerfa fHastfop srednješolske mladine Nj. Vel. kralj prisostvuje vajam srednješolske mladine. Na levi od kralja podstarosta Paun- kovid. na desni 1. podstarosta Gangl. Nastop srednješolske mladino. Skupina ljubljanskih srednješolcev. 25 Ie4 neoJvisne Noiveške Skandinavija in evropska celina. — Tragika norveške politike. — Švedsko norveški sporazum. Dne 7. Junija 1905 Je sklenil norveški Storting razveljavljenje L 1814 s Svedško sklenjene državnopravne Unije. V dobi wikinških pohodov je Skandinavija imela skoro najjačji upliv na Evropo. V tistem razdobju pa se ji je nudila tudi zadnja prilika, nastopiti kot sklenjena enota. Celih osemsto let so se vrstili razni poizkusi, zvariti to medtem razbito enotnost v geografskem in etnografskem pogledu, toda nobena izmed treh kraljevin ni bila toliko močna, da bi si bila mogla podrediti ostali dve v smislu trajnosti. In tako je bila unionistična politika za Norveško, Švedsko in Dansko takorekoč večno razočaranje. Norveška je igrala v politiki Skandinavije skoro vedno le tragično vlogo. Olaf Sveti, ki si je priboril velike zasluge za pokristjanjenje svoje države, je padel v vojni z danskim kraljem Knutom Velikim, nakar je postala Norveška vazal Danske. Ko je 1. 1319 izumrla slavna dinastija Ha- ralda SchOnhaarja, je prešla njih dedščina na švedske Folkungerje: pričela se je Unija s Švedsko, ki pa tudi ni bila trajna. Po raznih dinastičnih intrigah je prišla Norveška zopet v odvisnost od Danske. Pozneje, za čaas reformacije, je postal danski upliv na Norveškem tako silen, da je pri tem trpela uporaba norveščine. V švedsko-dan-skih vojnah je bila Norveška večinoma voj. ozemlje. Med obema bratskima narodoma je spričo tega nastalo silno sovraštvo, obenem pa se je začela buditi nacijonalna zavest Norvežanov. Napoleonska doba je prinesla delitev Danske in Norveške. Toda norveški patrijoti, ki so že mislili, da je B tem prišla doba norveške neodvisnost, so se zmotiali. Francoski maršal Bernadotte, takratni švedski prestolonaslednik, je še pravočasno stopil na stran Napoleonovih nasprotnikov in je zahteval kot odškodnino za izgubo Finske nič manj kot posest Norveške. Norvežani so kljub temu zahte- išlei £>fuhiliamske sohclske župe Na binkoštne praznike Je zbrala ljubljanska sokolska župa svoja društva v Ljubljani na župnem zletu, da pregleda svoje vrste pred odhodom na vsesokolsld zlet v Beograd. Dopoldan so se izvršile še skušnje prostih vaj za popoldanski nastop. Popoldan ob 14-30 se je formiral na Taboru sokolski sprevod, ki je krenil, z godbo Sokola I. na želu, po Vidovdanski, Sentpetcrski. Wol-fovi ulici, preko Zvezde, Selenburgove in Aleksandrove ulice do Narodnega doma, kjer je bil razhod. Godbi je sledilo 17 praporjev, nato župno starešinstvo, žlanstvo in narašžaj. V sprevodu sta trobili tudi fanfara Sokola iz Moravč in naraščajska fanfara ljubljanskega Sokola. Tekme članov. 2e v nedeljo dopoldan se je zbralo precej občinstva, ki je s pozornostjo zasledovalo razne tekme. Največ zanimanja so vzbudili mednarodni tekmovalci ljubljanskega Sokola in Sokola I., ki so tekmovali v višjem oddelku. Ljubljanskemu Sokolu lahko čestitamo, ker je postavil kompletno vrsto in še 2 posameznika. Priznanje gre tudi Ljubljani II., ki je poslala k tej tekmi B bratov. Pohvaliti žal ne moremo Sokola L, ki ima znane vrhunške telovadce, a je na tekmo poslal le 2. Presenetil nas je pogum 2 mladih borcev iz Domžal, ki se nista ustrašila pomeriti svoje moči z znanimi mednarodniki. Tako je pravi Tudi tekme v nižjem in srednjem oddelku ter tekme članic so bile zanimive. Ob 16. je pričela javna telovadba na letnem letovadišču v Tivoliju, kateri je prisostvovalo mnogo odličnih gostov, med njimi div. general T r i p k o v i <5, čehoslovaški konzul Resi, v zastopstvu bana načelnik Vončina, v zastopstvu župana Likozar in mnogo drugih. — Sokolski Savez sta zastopala načelnik dr. Murnik in dr. Fuks. Obisk ni bil ravno velik, vendar smo lahko zadovoljni, ako upoštevamo, da je mnogo ljudi za praznike odšlo iz Ljubljane in da se je zlet vršil za Čas velesejma, ki je marsikoga zapeljal. Pester spored je olvorila moška (116) in ženska (42) deca z igrami. Mnogo smeha je vzbujala ogromna žoga, ki so jo nosili dečki Sokola I. Sledile so proste vaje ženskega (92) in moškega (140) naraščaja. Nato je nastopilo 160 članic k prostim vajam, po orodni telovadbi pa 176 članov. Vsi oddelki so izvajali proste vaje, ki so določene za zlet v Beogradu. Izvedba je bila v splošnem dobra, vendar so se tu in tam pokazali še mali nedostatki z ozirom na kritje, ravnanje in skladnost, ki so bodo pa do vsesokolskega zleta še lahko odpravili. K orodni telovadbi je nastopilo 11 vrst raznih oddelkov. — Največ pozornosti je vzbudila vrsta na drogu s krasnimi izvedbami vrhunških vaj. Buren aplavz publike je žel nastop 180 vojakov 40. in 52. pešpolka sstrumno izvedenimi vajami s puškami. Uspelo javno telovadbo je zaključil nastop izbranih telovadcev in telovadk s kombiniranimi prostimi vajami, s katerimi bo nastopila ljubljanska župa na zletu v Beogradu. Tekme in popoldansko javno telovadbo je vodil vzorno župni načelnik, neumorni brat Vrbovc, ženske oddelke za župna načelnica s. Možinova. Vse točke je spremljala gobda Sokola I. pod spretnim vodstvom br. Švajgerja. Zlet je začel že v soboto popoldan z nara-ščnjskimi tekmami na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola v Tivoli. Veselje Je bila gledati mlade Sokoliče in Sokolice, ki so prijateljsko tekmovali v vajah na orodju, v skokih, metanju krogle, v hitri hoji itd., dokler iih ni pregnal mrak. Zlet je kvalitativno uspel popolnoma. Ne moremo biti pa zadovoljni s številom nastopajočih članov, ko je vendar ljubljanska župa naša največja župa, ki šteje 33 društev in skoraj 7000 pripadnikov. Zato bratje, na delo, da v bodočnosti nastopimo v takem številu, ki bo res odgovarjalo naši moči! oglasov je dobil več ponudb za vstop v službo. Vse osebe, ki so lahko založile kavcijo, je sprejel v službo ter spravil kavcijo, katero je potem sam zase porabil. Živel je Istenič precej razkošno ter je razmetaval denar. Napram uslužbencem, ki jih je sprejel, se je bahal, da je njegova tvrdka »UnitA« velika izvozna trgovina, ki letno proda in izvozi v Italijo, Španijo in na Grško nad 2000 vagonov. Lahkoverni ljudje so mu verjeli ter mu zaupali denar. Čudno se jim je naposled vendar le zdelo, da nimajo nikakega posla, da je cela stvar nekam fingirana. Čudno pa se jim je še bolj zdelo, ko gospod še! okoli prvega v mesecu nikdar ni imel denarja. Izgovarjal se je na vse mogoče načine, da pridejo čeki iz Italije v najkrajšem času in da naj nekoliko potrpe. Ker ta mesec Istenič ni plačal mesečne plače, so ga prijeli in ovadili policiji, ki je izvedla temeljito hišno preiskavo. Prišle so na dan prav čudne manipulacije »lesnega veletrgovca« Franceta Isteniča. France Istenič po domače »Nadelnov« France je pod pretvezo »kavcije« ogoljufal Grozen zločin Cerknica, 9. junija. V nedeljo okrog 6. ure zjutraj se je raznesla po Martinjaku in okolici grozua vest, da je v Martinjaku 30 letni nekoliko slaboumni Kuntelov France zaklal svojo teto. Dogodki so se vrstili takole: Ker je bil France že od mladosti nekoliko slaboumen, so se ga hoteli starši Aia vsak način odkrižati. France je bil doma od Sv. Ane in tam je bila doma tudi njegova teta, katero je'sedaj zaklal. Ko se je pa teta omožila v Martinjak in nista imela z možem nič otrok, sta vzela Franceta za svojega. France je bil nekaj časa zelo zadovoljen pri novi družini, a zadnje čase je postal zamišljen in tudi nekoliko hudoben. Ker sta bila teta in njen mož že stara okrog 60 let, sta prepisala nekaj posestva na Franceta. Tako si je mislil France, da bi bilo najbolje, če bi se sedaj oženil. A a tem nista bila zadovoljna teta in njen mož. Radi tega je bil France vsak dan bolj siten. Pred dobrim mesecem je sklenil France, da se mora na vsak način odkrižati obeh, a najprej tete. Počim mu je teta vedno lepo stregla, je on kazal vsak dan PreJrzna golgufica Grosuplje, 10. junija. Orožniki v Grosupljem že dalj časa zasledujejo 1. 1899 v Lahovčah pri Kamniku rojeno Marijo Strehar, žensko srednje vitke postave. — Streharjeva se je pojavila pred meseci v Grosupljem ter se izdajala za veletrgovko iz Ljubljane. — Hodila je okrog po vaseh ter ljudem ponujala razno blago v nakup. Ker ima izredno fin nastop in je zelo zgovorna, so mnogi pri njej naročili blago. Dajali so ji tudi večje zneske kot naplačilo za blago. Ko je videla, da so ji postala tla prevroča, jo je popihala. Ker ljudje niso prejeli naročenega blaga, so se obrnili na orožniško postajo. — Zenska je ogoljufala razne stranke za 31.234 Din. Lal*©ia fe baci! feilhel Rudarji so brez dela, zato brez kruha. Kriza premogovne industrije je najtežje udarila prizadete rudarje, ker ona jim je vzela vse: delovno priliko in s tem vsakdanji kruh. Zaloigra v naših črnih premogovnih dolinah in kotlinah ima svoj vrhunec v bedi in lakoti nežnih otroških bitij.Mlada telesca, katera bi potrebovala svežih sokov, da bi se krepko razvil njih telesni ustroj, hirajo in ginevajo, bledč in propadajo. Matere jim na prošnjo ne morejo več dati kruha, samo s solzami v očeh in trpečim objemom jim morejo še izkazati svojo materinsko ljubezen. Lesk v očeh nežnih bitij, ki naj bi bil za nas odsev zarje bodočnosti, je zasenčen z mrakom žalosti in neme tuge. Kako strašno je življenje, preko katerega je padla črna temal Lakota je najstrašnejši bacil jetike. Mlado telo že itak nima odpora, če ga pa razjeda še lakota, je zaznamovano za to strašno bolezen in ji ne uide. Tako je ustvarjeno sto in sto novih baoilonoscev, kateri ogrožajo človeško družbo, bogatine in reveže v njej. Nevarnost jetičnih obolenj je 13 oseb, ki so mu izročile večje ali manj še zneske. To žrtvo so v dobri veri izro čile kot kavcijo zneske od 2000 do 10.001 Din. Celotno je tem osebam Istenič izmaknil do 100.000 Din. Najbolj so bili prizadeti: France Bratkovič za 30.000 Din, France Mejač, Josip Kovač, Anton Avsenik in Ivan Brenčič vsi po 10.000 odnosne 9000 Din. Istenič pa je imel na vrvici še druge svoje žrtve. V službo je sprejel še 14 drugih oseb, ki bi mu bile imele položiti kavcijo. Mnoge teh oseb je nastavil kot obratovodje na svoji veliki parni žagi tam na Dolenjskem. Ta žaga pa sploh ni eksistirala. France Istenič je bil pretekli petek aretiran ter izročen sodišču. Svojo pisarno je imel v Wo!fovi ulioi št. 8. Ogoljufal je pa tudi mnogo ljubljanskih trgovcev. Pripovedujejo, da je Istenič na premeten način več oseb ogoljufal za približno 200.000 dinarjev. Proti Isteniču je bila že popreje podana po treh oškodovancih kazenska ovadba. Preiskava je bila že zaključena, ko so prišle na dan nove goljufije. Prihodnji teden se bo proti Isteniču že vršila prva kazenska razprava. večjo mržnjo do nje. Tako ji je nekoč pokazal kuhinjski nož in ji rekel: »Ravno ta bo zate!« Ko je teta to povedala sosedom, so jo nagovarjali, naj to pove orožnikom, a ona je molčala. Pred štirinajstimi dnevi je že morala enkrat bežati pred njim skozi okno, ker jo je hotel zaklati. Na binkoštno nedeljo je pa v resnici izvršil nameravani zločin. Zjutraj okrog petih se je odpravljala teta k prvi maši v Grahovo. Stopila pa je še nekaj k sosedu. Ko se je vrnila, jo je že v veži čakal France z nožem. Brez besedice ji je porinil nož v prsi. Teta je bila še toliko pri moči; da je šla v hišo in zaprla vrata za seboj, da ne bi prišel France za njo. A takoj nato se je zgrudila na tla, kjer je kmalu nato umrla. France je ostal ves čas miren. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je mirno odvrnil: »Kar sem se namenil, to sem naredil.« Teto so prepeljali v nedeljo popoldan na cerkniško pokopališče, kjer se je vršila v ponedeljek obdukcija, Franceta pa so oddali v norišnico. Ves Martinjak govori samo o strašnem dejanju slaboumneža. * po lakoti v vrstah otrok nevarno stopnjevana. Osrednja protituberkulozna liga se zaveda, da bi morala bednim in lačnim otrokom rudarjev priti z materijelno podporo na pomoč, da jim zagotovi vsaj najpotrebnejši dnevni kruh. Toda od ustanovitve lige je komaj nekaj mesecev in ona še nima sredstev, da bi izvedla uspešno pomoč v krizi, katera je tako strašno obsežna. Liga more zato le neposredno pomagati. Obrača se s tem na našo socijalno čutečo javnost, na vse one, kateri morejo vedeti, kaj je lakota nežnih otrok in kakšne ■■■•> njene posledice, da priskočijo na p * /, de- narnimi sredstvi ali s podporo v živilih. Podporo bodo radevolje sprejemali občinski odbori prizadetih občin ali pa posebni pomožni odbori, kateri so že ali bodo ustanovljeni v pomoč gladujočim otr /- poselnih rudarjev. Dobro slovensko srce ne bo šlo slepo mimo nežnih otrok, kateri prosijo kruha, da ostanejo zdravi in dobri sinovi naroda I CVO 122CSfc Veliko propagandno kolesarsko dirko priredi »Triglavski pododbor« Koturaškega save-za kraljevine Jugoslavije v nedeljo 15. junija t. 1. o priliki proslave ustanovitve »Kolesarskega kluba Novo mesto«. Razen Novomeščanov sodelujejo kolesarski klubi: Zagreb, Bjelovar, Celje, Sevnica, Ljubljana (2 civ. kluba in vojaška skupina) ter Ribnica. Točno ob 11. uri bo sprevod po mestu, ob 18. uri v salonu hotela Windischer redna seja »Triglavskega pododbora. Pred razhodom se nameravajo vsi kolesarji na starem pokopališču pokloniti manom velikega gospodarskega glasnika Janeza Trdine. Želeti je, da bi bilo občinstvo napram dirkačem obzirno ln uslužno. To nič ne stane, pa mnogo koristi. Tečaj o .precepljevanju šmarnice se vrši v •redo 11. t. m. ua Trški gori. Zbirališče je ob 9. uri dopoldne na Trški gori pri vinogradu Kmetijške šole, ki ta tečaj tudi priredi. Dopoldne se vrši teoretičen pouk, popoldne praktično delo. Za kosilo bo preskrbljeno. Škoda, ki jo je med dolenjsko vinogradništvo zanesla šmarnica, je še popravljiva, zato, vinogradniki, v sredo na Trško goro! m živili sezona v razmaEm. 70.000 potoiltov Ljubljana, 10. junija. »Plingsten, das liebliche Fest ist gekom-men«, poje Goethe v »Reinecke Fuchs«. Kes. Letos so bili prav prijetni binkoštni prazniki. Pripravni so bili za kopalce in izletnike. Pravo vrvenje je vladalo ob Savi, pa tudi drugod je bilo izredno veliko kopalcev. Otvorjeno je bilo tudi kopališče v Mednem in Stiruovo kopališče pri Ježici. Ježici. Omeniti je treba tudi kopališče v Kole-ziji, ki je bilo na binkoštno nedeljo prvikrat oficijelno otvorjeno. Na pobudo gosp. Vekoslava P e 1 c a je mestni magisrat preuredil in moderniziral poprej že močno zanemarjeno kopališče. Zgrajenih je več novih kabin tako, da se lahko kopa na enkrat do 300 kopalcev. Kopališče je tudi sedaj tako preurejeno, da se lahko plavalci trenirajo in vežbajo v plavanju. Gospod Pelc je ustregel športnemu klubu »Primorje« ter dovolil, da se člani lahko trenirajo v plavanju. Preurejen je tudi prostor za »olnčenje. Postavljena je posebna črpalna naprava, ki črpa vodo iz kanala ter jo najprej dviga v poseben prostor, kjer se voda filtrira in očisti vsake nesnage. Voda v bazenu, ki je sedaj dolg 50 m in širok 6-50 m, je izredno čisla in bistra. Oba'praznika je bilo kopališče nabito polno. Za Izletnike so bili binkoštni prazniki kakor nalašč. Vlaki so iz Ljubljane odnosno v Ljubljano od sobote do ponedeljka prepeljali do 70.000 oseb. — Izletniški vlaki so bili naravnost prenapolnjeni. V soboto je v Ljubljano prispelo nad 9500 potnikov, ki so večinoma posetili ljubljanski velesejem. Iz Ljubljane se je v soboto na razne kraje odpeljalo do 10.000 oseb. Popoldanski vlak je v soboto na Gorenjsko odpeljal nad 1100 izletnikov. Izredno živahen je bil potniški promet na binkoštno nedeljo. V Ljubljano je iz raznih krajev prispelo nad 14.000 ljudi, odšlo pa je 13.000 ljudi. Prav mnogo izletnikov se je na binkoštno nedeljo odpeljalo proti Dolenjski, ki je v turistovskem pogledu še prav zanemarjena. Na binkoštni ponedeljek je prispelo v Ljubljano 11.000 oseb, a odšlo je 12.000. Izletniški vlak je v ponedeljek zvečer pripeljal v Ljubljano 1250 zletnikov, ki »o bili vsi prav veselo razpoloženi. Na železnici se ni primeril noben večji incident. Le pri mariborskem /ečernern vlaku je sprevodnik Rudolf I n -1 of bil primoran, da je v Ljubljani ovadil n izročil stražniku dva suroveža, ki sta Mi|e o - Železnice se g&rejpeSfale aio ISšrsina v stolnici sprevodnika med vožnjo od Litije proti Ljubljani surovo zmerjala in ga nahrulila. Oba je stražnik odvedel v policijske zapore. V stolnici sv. Nikolaja je bila oba praznika birma. Opažati je bilo, da so bili mnogi botri prav skromni, kar kaže, da vlada pomanjkanje denarja. V nedeljo ob 930 je daroval pontifikalno mašo pomožni škof dr. Gregor Rožman. Nato sta škof dr. A. Jeglič in koadjutor dr. Rožman birmo-vala. Birmancev je bilo dopoldne 1243, a popoldne še 593. Na binkoštni ponedeljek je bilo 219 otrok pri birmi. Skupaj oba dneva je bilo 2055 birmancev. Aretocšge pelirešrafliiega tesanega Ljubljana, 10. junija. Citatelji ljubljanskih dnevnikov so lahko med malimi oglasi pred meseci opažali prav vsiljiv oglas, s katerim je iskala neka lesna tvrdka uradnike in druge nameščence. V oglasih pod donečim naslovom »dobra služba« je »lesna tvrdka« tudi navajala, da imajo prednost oni, ki so kavcije zmožni. Tvrdka je dobivala nešteto ponudb. In ubogi uslužbenci, ki so si z velikim trudom prihranili kak večji znesek, so dajali lesni tvrdki kavcije od 2000 do 10.000 Din in še celo večje zneske. — Tvrdka jim je potrdila prejem zneska kot kavcijo ter jim izdala bianco-menico za dotični znesek z obljubo, da se bo kavcija plodonosno obrestovala, najmanj 10%. — Menica bi po dogovoru zapadla v plačilo, čim bi dotična oseba zapustila službo. Lastnik te tvrdke pod italijanskim imenom »Unitš« je bil 1. 1889. na Brezovici rojeni in tja pristojni France Istenič, pravi tip nevarnega sleparja in goljufa. Istenič je najprej po prevratu ustanovil v Zagrebu lesno družbo z omejeno zavezo. V Zagrebu si je na Iliči najel imenitno pisarno ter je začel goljufati s kavcijami. Bil je v Zagrebu zato že obsojen. Leta 1923. je dobil od ljubljanskega magistrata obrtno dovoljenje, da sme trgovati z lesom, s premogom in drvmi, z lesnimi izdelki in ceol s kolonijalnim blagom. Ustanovil je z nekim Francetom Piškurjem lesno družbo z omejeno zavezo »Unitd«. Družba sama je bila le bolj na papirju, kajti Istenič je tu pa tam prodal kak vagonček v Italijo. Lovil je zadnje mesece razne uradnike in druge osebe, ki so iskale službe in ki so imele kak večji denar prihranjen. Potom JUGOSLOVAN Si. ncT^c v&s — Objave »Službenega lista« z dne 0. Junija objavlja zakon o arhivih ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih za-Btopstev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu, dalje uredbe o organizaciji in področju higi-Jenskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj, pravilnik o opravljanju državnega strokovnega statističnega izpita v oddelku občne državne statistike predsedništva ministrskega sveta, naredbo ministra za poljedelstvo o odvračanju in zatiranju ovčjih osepnio, odločbo o ukinitvi spec. doklad na plačo, popravek k pravilniku o pobiranju občinske dav-Sčine na vozila v mestni občini mariborski popravek z zakonu o vinu, naposled P°Pray® k pravilniku o odpremljenju živali in iva s sirovin po železnici ali z ladjo. — Uvrstitev državnih pošt telegrafov in telefonov. Z ministrsko nnredbo se je izvršila nova uvrstitev državnih pošt, telegrafov in telefonov. Dosihmal spadajo v Dravski banovini vi red: Celje, Ljubljana 1, Ljubljana 2, Maribor 1 in Maribor 2; II. red: Jesenice na Gorenjskem, Kranj In Ptuj; III. red: Bled 1, Bre-iice. Dolnja Lendava, Domžale, Gornja Radgona, Kamnik, Kočevje, Ljubljana 8, Ljubljana 4, Ljubljana 7, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto, Ormož, Radovljica, Slovenjgradec, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Zidani most in Žiri; v IV. red pa so uvrščene vse ostale državne pošte. — Nove telefonske relacije v Avstrijo. Po ministrskem odloku je otvorjen telefonski promet Ljubljana—Graz in sicer po reaktivirani telefonski napeljavi Gornja Radgona—Radkers-burg. Pristojbina za navadno govorilno enoto je Din 29-70. Z istim dnem se Je otvoril tudi telefonski promet: Gornja Radgona — Halben rain, Križevci pri Ljutomeru — Halbenrain, Maribor — Halbenrain, Murska Sobota — Halbenrain, Ptuj — Halbenrain In Slatina Radenci — Halbenrain. Govorilna pristojbina za te relacije je pa Din 16-50. — Mednarodni promet J! nakaznicami. Uradno se razglaša, da se uvede s 1. julijem 1930 mednarodni promet z nakaznicami in pa promet z odkupnimi pisemskimi pošiljkami, paketi, vrednostnimi pismi ln škatlami z Italijo, Švico in Madžarsko. Nakaznice za Italijo se morajo glasiti v Italijanskih lirah tn centesi-mih. Največja vsota, ki se lahko pošlje z eno nakaznico, znaša 1000 italijanskih lir. Na nakaznicah za Švico se označujejo nakazani zneski v švicarskih frankih in centimih. Največja vsota ene nakaznice znaša 250 švicarskih fr. Na nakaznice za Madžarsko je treba nakazani znesek napisati v pengah tn filirjih. Največji znesek za vsako nakaznico Je določen na 800 pengo. Poštna zveza Krško—Novo mesto. S 1 Junijem 1930 se le začelo dnevno poštno prevažanje na cesti Krško-Novo mesto ? avtobusom gosp. Kosa iz Kandije pri Novem mestu. Obenem pa so se opustile poštne vožnje Šmarjeta pri Novem mestu — Novo mesto, Škocijan pri Mokronogu ~ Mokronog in Raka — Krško. Poštni avtobus odhaja iz Krškega ob 7. liri in prihaja v Novo mesto ob 9. uri lz Novega mesta odhaja ob 12-20 ter prihaia v Krško ob 14-20. — Kraji Leskovec, Smled nih (izmenjališče za Rako) škocijan pri Mokronogu, Šmarjeta pri Novem mestu, Dolnie Kronovo (izmenjališče za Relo cerkev) in Št Peter pri Novem mestu so prejemali poštne pošiljke šele v popoldanskih urah, začenši s 1. junijem t. 1. pa jih dobivajo že v prvih dopoldanskih urah. namreč od 7"10 do 8‘45, kar je vsekako velika pridobitev za rečene vasi ter njih bližnja Belišča. Tako imenitne poštne zveze ni imela ta stran Dolenjske pred svetovno vojno. Jasno je. da so Dolenjci za to novo poštno zvezo poštni upravi jako hvaležni Prijet ponarejevalec kronskih bonov Pred nekaj dnevi je dunajska policija sporočila v Zagreb da je prijela nekega Mirka Stipanovih, baje iz Zlosela pri Šibeniku ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Zagrebška policija je takoj ugotovila, da je Mirko Stipano-vič identičen z Milanom Stipanovi em. ga zagrebška policija že dolgo išče zaia.i ponarejanja kronskih bonov Zagrebško bo i je sklenilo zahtevati od dunajske policije i&ro tev osumljenca. ... m — Avtomobilska nesreča v Rimskih Toplicah. Na binkoštni ponedeljek zvečer je rve skozi Rimske Toplice neki zagrebški avtomobil. Ker šofer ni dobro pazil, je avtomobil povozil posestnikovo hčerko Julko Senico iz skih Toplic. Zlomil ji je desno ključnico, Vče-rai dopoldne so z vlakom težko poškodovano deklico prepeljali lz Rimskih Toplic v Ljubljano v javno bolnico. — Sovjetska razstava v Benetkah Včeraj je bil na svečan način otvorjen sovjetski paviljon 17. umetniške razstave v Benetkah. Svečanosti so prisostvovali predsednik razstavo grof Vol-pi in sovjetski generalni konzul Gai1nnSky Gostje so si z velikim zanimanjem ogledali razstavljene umetnine, ki imajo veliko umet niško vrednost. Samomor ‘Slovenke v Zagrebu. Na bin- koštno nedeljo se je v Zagrebu zastrupila z ocetno kislino 22-letna služkinja Marija Verstovšek iz Brežic. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico in upajo, da bo okrevala. — Kobilice v Banatu. Iz Novega Sada poro čajo: Iz Romunije je priletela velika množina kobilic in pokončala 1 oral livad, kjer je bilo treba ves ta svet politi s petrolejem iu zažgati, Tudi iz okolice Szegedina na Madjarskem javljajo, da je prišla tja velika množina kobilic. Tatvina mikroskopov v Kranju. Orožniška postaja v Krani-i marljivo zasleduje tatu, ki je ukradel iz fizikalnega kabineta kranjske gim-nzije dva mikroskopa, vredna do 8000 Oin. — Letalska tekma v Zagrebu. 15. Junija prl-rede veliko letalsko tekmo, na kateri bodo sodelovali beograjski In zagrebški aeroklubi in vojaška letala. Za goste, ki pridejo gledat tekme iz province, je dovoljen 50% popust. Hjubljenna ■ Razobesite zastave v čast riimunskim gostom! Zupan dr. Dinko Puc vabi ljubljanske hišne posestnike, da razobesijo danes dne 11. in jutri dne 12. junija 1930. zastave na čast članom Rumunskega avtomobilskega kluba, ki se vozijo dane« med 10. in 11. uro dopoldne na poti skozi Ljubljano na Bled in se jutri dne 12. junija 1980 vrnejo z Bleda v Ljubljano in nadaljujejo pot v Rogaško Slatino. ■ Rnmunski avtomobilisti pridejo danes v Ljubljano. Na svoji veliki turneji _ po Jugoslaviji prispo rumunskl avtomobilisti, na čelu s predsednikom Rumunskega Avtomobilskega Kluba Nj. E. Mitilineu med 10. in 11. uro v Ljubljano. Z Dolenjske ceste zavijejo pri Kar-, lovškem mostu ob Grubarjevem prekopu v rtreliško ulico, mimo Mestnega doma. Mestnega trga na Stari trg, od tu na Sv. Jakoba trg, čez Sv. Jakoba most na Cojzovo cesto, mimo spomenika Ilirije na Kongresni trg. mimo kina »MaMce«, pred sed ‘ našega Avtomobilskega kluba v Kazini. Na vrtu restavracije >Zvezda«, kjer jim priredi mestna občina malo zakusko, bo pozdravil rumiinske goste v imenu mesta Ljubljar župan gospod dr. Dinko Pne. Navzoči bodo ‘udi predstavniki oblasti in konzularnega zbors in seveda tudi naši avtomobilisti. Takoj oo zakuski odpotujejo rumunski avtomobilisti v "spremstvu na^ih proti Blefu., kamor prispejo ob pol 1. uri popoldne. Na rvojem potovanju širom naše države so bili deležni rumen- ski gostje povsod nniorisrčnejšega sprejema in ne dvomimo, da bode tudi ljubljansko prebivalstvo pozdravilo drage go®.te čim najprisrč-nejše ter razobesilo v znak pozdrava in počaščen’" zastave po ulicah, po katerih bodo ramenski avtomobilisti vozili. Z Bleda, kjer prenoče. odnofoj' ’ rumunski Izletniki dne 12. ‘ m. ziutraj nrofi Rogaški 'ini. kjer pasi-rajo prt tem zop?* Ljubljano, toda brez zastanita. B Mal požar nrl Slnsrra«?«. Na binkoštni ponedeljek opoldne je čuvaj tvrdke >Slograd< Josip Božaj zapazil, da je začelo goreti v tvrd-kinem lesnem skladišču. Poklical je delavce, ki so ogenj kmalu pogasili. O požaru obveščeni gasilci niso stopili v akcijo. Po požaru povzročeno Bkodo cenijo na 450 Din. Ugotovljeno fe. da te požar nastal na ta način, da Je priletala Iskra Iz lokomotive opoldanskega goreniškega vlaka. Tskra je začela tleti In se Je r ibi i-w kmalu vžgal. ■ Raz«tavic Izbranih slovenskih Mpk je od-šo dr. 14. iuniia 1930, Turjaški trg 4-T Ne zamudile prilike in ogledati sl tudi odlikovana razst-ivna dela iz Barcelone Vstop prost. ■ Policjske nriave Od ponedeljka do včeraj popoldne je bilo policijski upravi prijavljenih 7 oseb zaradi kaljenja nočnega mini In 1 zaradi nedostojnega vedenia. dalie neka gostilničarka zaradi prekoračenje policijske ure, avtomobilistov zaradi prekrvitev avtomobilskih predpisov in 8 voznikov zaradi prekršitev cest-nopolicii^-ega reda. H Samomor mladenke. V Strugah pri Kočevju leta 1908 rojena Tvanka TTegler je bi.a zaposle-a kot -bižklnja pri ravnatelju Zadru* ne banke g. Vilhariu na Miklošič 1 cesti. Ze dalj časa je bila zelo potrta in melanholična. Tm~’a »e nesrečo v ljubezni Ni n liubček je IzvrSil snmnmnr 7n bipk^Stn® praznike so napravili Vilharjevi izlet in je ostala Heglerjeva sama doma. V ponedelick zvečer so stranko opazile, da vhaja iz Vilharjevega stanovanja ':n. Obvestili so o tem polidiskega nadzornika Ant i Rusjana, ki je s stražnikom Ivanom Puciharjem vdrl v stanovanje. V kuhinji se mu je nudil nenavaden prizor. Na stolu je mri'n slonela Tvanka TTeglerieva. Na binkoštni ponedeljek opoldne je še nesla več pisem na pošto. Nato se je vrnila domov. Pristavila je stol k plinski cevi, ki jo je odprla. Sama se je nato vsedla na stol in začela vdihavati plin. V roke je vzela še Matičičevo knjigo >V rob-stvu«. Plin jo je zadušil. Policijska komisija, obstoieča tz dežurnega uradnika g. Keka in policijskega zdravnica dr. Pavla Avramoviča je ugotovila nastop smrti ter nato odredila, da so njeno truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. ■ Aretacije, Od nedelje do včeraj popoldne so bile v Ljubljani aretirane 4 osebe in sicer neki Anton G. zaradi tatvine obleke vredne 1500 Din, ki je last Frana Moška, dalje neki mladenič zaradi tatvine škornjev, vrednih 450 Din in naposled dva pijanca, ki sta se vozila v vlaku brez voznega listka ter sta zelo surovo zmerjala sprevodnika. ■ Nesreče in nezgode. Pri tvrdki Anton Krisper zaposlena 22-letna delavka Tvanka Kepic stanuje v Spodnjih Gameljnih št. 20. Dnevno se vozi v Ljubljano s kolesom na delo. Včeraj zjutraj se je peljala skozi Ježico, Ko so za njo privozili drugi delavci, so jo opazili m. vestno ležati na tleh, n poleg nje je bilo kolo močno poškodovano Kakor domnevajo, se je moral neznan kolesar znleteti v njeno za Inje kolo t->ko, d jo je podrl m tla. Pri padcu je dobila težje poškodbe. Prepeljali so jo v javno bolnico. — Posestnika in prevoznika 67-letuega Josipa Judeža, stanujočega v Kladežai ulici, je neznan avto včeraj oleoli 15. povozil na Gosposvetski cesli. Judež je dobil težje poškodbe na desni nogi. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v javno bolnico. H Zopet tatvina koles. V soboio, 7. t. m. je bilo iz gostilniški ga vrla Josipa Goliča ia Kette-Murnovi cesli ukradeno 1000 Din vred- no kolo znamke »Waffenrad«, ki je bilo last Stankota Prebiliča iz Vira št. 89. Tat je neznan. Prav tako v soboto ob istem času je bilo trgovcu g. Josipu Ketteju na Aleksandrovi cesti ukradeno 1200 Din vredno, črnopleskano kolo. Marifecr m Težka usoda deiožirancev. Pod državnim mostom, ki je že nekaj let zatočišče mariborskih deiožirancev, so nastanjene sedaj šttrl družine, ki imajo tudi male otroke Dne 5. t. m. so morali neko šele tri tedne staro dete prepeljati v bolnico, ker Je v takem »stanovanju« nevarno obolela. Nekateri teh revežev so že dva me- 'i še več pod mostom, v prihodnjih dneh pa pridejo najbrž 5e tri rodbine, tako da potem tudi tu ne bo več prostora. Kakor Izvemo. se bo te dni vendarle začelo štetje vseh onih ki so brez strehe in se bodo potem napravili nadaljni koraki za rešitev tega perečega In obenem tudi žalostnega In sramotnega vprašanja. m Čigav je ribolov v Pesnici? Zemlja nekdanjega veleposestva v Pesniški dolini je že skoraj sto let razdeljena In last tamkajšnjih po-sestnikov-kmetov, ribolov v Pesnici pa je Se sedaj baje last baronov Twtckel kt ga sami oddajajo v najem. Prizadeti bi radi vedeli, po kakšnem zakonu se je ta pravica ohranila? m Zaključek gledališke sezone. Narodno gledališče v Mariboru bo v prihodnjih dneh uprizorilo še Wedekindov »Duh zemlje«, ki bo poslednja letošnja noviteta. Z njo bo gostovalo tudi še v Ptuju na kar bo krog 24. t. m zaključek. Vodstvo gledališča pripravlja za prihodnjo sezono nekatere spremembe v ansamblu, posebno v opereti, in sestavlja tudi že bodoči repertoar. m Objava »Študijske knjižnice« v Mariboru. Javna čitalnica ostane zaprta od 16. junija do 30. avgusta Izposojevalcem knjig na dom se bodo v tej dobi izdajale, odnosno izmenjavale knjige le vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure. Radi tega Je fant neznanokam pobegu /. Dose daj ni še nikakega sledu za njim. Škropljenje ceste Sedaj, ko Je vro /jna in t» neznosni prah, so »ačeli škropiti ce-- o po Cer knicl; samo pametneje bi bilo, če bi škropili cesto v jutranjih urah in ne šele popoldan. Navsezadnje pa tudi ne bi škodilo, če bi Jo škropili dvakrat dnevno. Avtobusna vožnja Rakek—Cerknica In obratno je precej draga. Saj je cesta komaj 5 km dolga, pa velja vožnja Še 7 dinarjev. Se pozna, da nimata avtoprevoznika nikake konkurence SVovo mesfo Tatvine so te pričele pojavljati zadnje dni prav neprijetno v novomeški okolici. V Cegel-nici so uzmovlči obiskali Pavčkove, Kernalove, Knafličeve in Jarčeve. Kokoši, piščeta, gospodarsko orodje in celo dve posteljni blazini sta Izginili v nenasitno torbo. V Trči vasi so žel. strojevodji Šilcu tatovi ponoči odnesli veliko pletenico žganja, pri Bokavškovih več perila In obleke, pri Finku pa perutnino Tam je tat v naglici zgrabil tudi umazano perilo, zunaj pa Je uvidel zmoto In neugodni plen obesil na plot. Orožništvo že sledi dolgoprstnežem. Prav kmalu bodo delali družbo zaprtemu tatu, ki je dalje časa vznemlr|al Ručno vas. Občutna je postala v okolici ciganska nadlega. Z včerajšnjim jutranjim vlakom je dospela v Trbovlje večja skupina članov Udruženja železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije, podružnice Maribor. Ekskurzisti so si v spremstvu rudniških inženjerjev ogledali rudniške zunanje naprave, popoldne pa so odpotovali. * Poroka niontel’-’ dr. Novačana. Na binkoštni ponedeljek se je poročjl slovenski pisatelj in odvetnik v Celju g. dr. Anton Novačan z gospodično Pepco Mahnovo lz znane narodne rodbino Mahnove v Trnovljah. Ko se je ženin pripeljal iz Celja v Trnovlje, so mu priredili tmovljsk; fantje in dekleta navdušen sprejem ter vzklikali kralju domovini. Na drugem koncu vasi je_ bila postavljena »šranga« in se je moral ženin, ko se je z nevesto peljal v cerkev v Vojnik, odkupiti, ker je odpeljal dekle jz vasi. Poroka se je vršila v vojniški župni cerkvi, obrede je izvršil v slovenskem jeziku pisatelj Finžgar, ki je imel uvodoma krasen govor na novoporočenca. Ženinu je bil priča mjnister g. Ivo Shvegel, nevesti pa mariborski odvetnik g. dr. Tgor Rosina. Pri slavnostnem obedu, ki se je vršil na nevestinem domu. Je v imenu Nj. Vel. kralja čestital g. mmister Shvegel novoporočenemu paru In iz-m v«iT,L dragocen briljantni prstan, dar kra]la- 0os»Je so navdušeno vzklikali .1 *n . njegovemu domu. Nato je Izrekel lJrneUlkuc Citatno pod tem naslovom resnično zgodbo, ki se zdi berlinskemu listu silno čudna, ki pa bo našim ljudem manj nenavadna, saj so bile takšne stvari za časa vladanja neomejenega strankarstva na dnevnem redu. Vso zgodbo pa je povedal neki vele-nemški poslanec v avstrijskem parlamentu tako-le: Na Dunaju bi se morala nekoč prirediti velika razstava pitane živine, katere naj bi se udeležile vse dežele. O tej razstavi je zvedel tudi kmet Matija Kilijan, ki je bil prepričan velenemec. Živel je v neki krščansko socijalni vasi na Gornje Avstrijskem. Ker je imel kmet Kilijan dva krasna pitana vola, prava vzorna vola, je predlagal županu, ki je bil obenem živinski strokovnjak, da njegova pitana vola zastopata občino na nameravani razstavi. Župan pa je bil pristaš nasprotne stran- ke in je zato odklonil predlog svojega ve-lenemškega nasprotnika. Dejal, da vola vendarle nista dovolj rejena, da bi zastopala občino na tako imenitni razstavi. Žalosten je odšel Kilijan domov. O tem pa je zvedel tudi Kilijanov sosed, ki pa je bil pristaš županove stranke. Nagovoril ja Kilijana, da mu proda vole za primemo ceno. Razočarani Kilijan se je udal in mu prodal oba vola. Sedaj pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Komaj sta vola menjala svojega lastnika in s tem spremenila tudi »svoje politično prepričanje«, je naenkrat izjavil župan, da sta oba vola v resnici dve divno pitani živali, ki ju je treba poslati na razstavo na Dunaj. In res so ju poslali in v resnici sta tudi oba vola dobila nagrado.. Celo voli niso bili dovolj rejeni, če niso imeli pravega političnega prepričanja. Da, lepo je bilo v onih srečnih partizanskih časih. l&IKnAI* Gustav Ekinan, novi švedski ministrski predsednik, vodja švedske liberalne stranke. ---- Krakaiau Ognjenik Krakatau bruha po zadnjih poročilih čedalje bolj živahno. V preteklem tednu so bili dnevi, ob katerih so našteli opazovalci do 16.000 izbruhov na različnih mestih. Ko je ognjenik v 1. 1928. zopet enkrat resno bruhal, je nastal pod vplivom bruhanja otočič Anak Krakatau (mali Krakatau), ki pa je pozneje zginil pod morsko gladino. Pri sedanjem bruhanju se je ta otočič nenadno zopet pokazal na istem mestu iz morja. Krakatau se nahaja v morski ožini Sun-du med otokoma Sumatro in Javo. Leta 1883. je bilo tu največje ognjeniško bruhanje v novejši zgodovini. Dve tretjini otoka sta tedaj zginila pod morje in delovanje ognjenika je povzročilo tako grozno valovanje morju, da je 20.000 ljudi izgu- bilo ob tej priliki življenje. Eksplozije, ki so spremljale bruhanje, so se slišale celo do Avstralije, ki je oddaljena od Kraka-taut nad 2000 milj. Ob času bruhanja v 1. 1928. je bila poslana na lice mesta posebna komisija, ki je imela zbirati podatke o delovanju ognjenika. Tedaj se je poročalo, da je prihajalo bruhanje izpod morja, od koder so švigali stolpi vode, lave in pare proti nebu od 80 do 200 metrov na visoko. Ko se je divjanje ognjenikov nekoliko poleglo, je štrlel iz vode poleg prvotnega ognjenika še drug manjši krater. V nekoliko dnevih pa se je ta novi ognjenik zopet pogreznil v morje. Vedno novi zločini ECiirtena prihajajo na Jan Zverinski dusseldorfski morilec Peter Kiirten je priznal nove zločine, ki jih je zagrešil. Tako je priznal celo vrsto požigov. Poleti 1925. je skušal Kiirten umoriti neko hišnico. Že jo je pričel daviti, toda v zadnjem hipu se je mogla še oprostiti njegovega prijema, nakar je pričela kričati. Kiirten je nato pobegnil. V soboto je pri zaslišavanju priznal Kiirten dva popolnoma nova umora. V začetku se je še nekaj obotavljal, potem pa je le povedal, da je zagrešil v Altenburgu in okolici dva umora; štiri poskuse umora in en požag. Umoril je neko 19 do 20 letno dekle na Czer-tiškem griču, s tem da jo je zadavil. Na isti način je umoril neko 35 let staro gospo jeseni 1. 1923 v njenem letnem bivališču. Poskuse umora je izvršil v letu 1921. Nadalje je Kiirten priznal, da je storil v jeseni 1. 1923. in spomladi 1. 1924. v Win-dischtenbenu dva požiga. Kiirten je izjavil, da je zagrešil te požige zato, da bi umoril one ljudi, ki so bili brez stanovanja in so se zatekali v te hiše. Kriminalna po- licija je na delu, da preišče tudi te Kiirte-nove navedbe in ugotovi njih resničnost. Saul g. Bron, šef novootvoi jenega sovjetskega trgovinskega zastopa v Londonu. Stoletnica siorjenih oblek Danes imamo po vseh večjih krajih na tisoče prodajaln, ki prodajajo storjene obleke. Pred sto leti pa storjenih oblek še niso poznali, ampak so si dali ljudje izde-lavati obleke samo po meri. Storjene obleke so prodajali samo starinarji. Pariški starinarji so takrat prodajali stare obleke po dva franka, srajce pa po dva vinarja, pa so kljub nizkim cenam dobro izhajali. Trgovec Peter Pariceau pa se je domislil, da ne bi bilo napačno, če bi prodajal nove storjene obleke, ki pa ne bi smele biti dosti dražje kakor stare pri starinarjih. Da pa ne bi mogli starinarji ž njim preveč tekmovati in mu nagajati, je sklenil prodajati storjene obleke po stalnih cenah. Najprej je začel izdelovati delovne obleke za delavce in obrtnike v svojem okrožju. Že čez nekaj mesecev pa se je posel tako obnesel, da je sklenil izdelovati obleke tudi za uradnike. Po enem letu je prodajal že obleke vseh vrst, od najbolj priprostih do najfinejših. Trgovina je cvetela bolj in bolj in Peter Pariceau jo je moral znatno razširiti. — Kmalu je moral najeti celo hišo, pa še ta je bila kmalu preozka. Danes, po sto letih pa stoji tam, kjer je nekdaj zadostovalo za 12 kvadratnih metrov za prodajalno, velika modna trgovina »La belle jardinifere«, ki obsega nad petna jsttisoč kvadratnih metrov. Pred sto leti je delalo v mali delavnici komaj 10 po- močnikov, danes pa je v veliki trgovini zaposlenih nad 4000 ljudi, poleg trgovine v Parizu pa ima podjetje še celo vrsto podružnic v vseh večjih francoskih mestih. Tatinska hvaležnost Neki mladi odvetnik je moral braniti dekle, ki je kradlo po trgovinah kot sraka. Bil je krasen človek, še lepša je bila ona. Mož se je zaljubil v nedolžnost svoje varovanke in pri obravnavi je govoril s takim ognjem in pihal sodnikom tako dolgo na srce, da so si osvojili isto prepričanje o lepih čednostih lepe obtoženke, kakor njen mladi zagovornik, in jo oprostili. In dekle se je svojemu branitelju s solzami v očeh zahvaljevalo, da je bil on prvi, ki je veroval v njeno nedolžnost, in da ni dopustil, da bi paragrafi oskrunili njenih čednosti. Pa mu je bila deklica tudi v resnici hvaležna. Mladi gospod odvetnik se še ni prav oddahnil od ganotja, ki ga je vanj pripravila njegova lepa in čednostna varovanka, ko mu pripravi ta še lepše presenečenje in ganotje. Nekega dne, kmalu po razpravi prejme zabojček in v njem umetniško izdelan bronast kip. V mladem odvetnikovem srcu se je le še stokrat bolj poglobilo prepričanje, da je njegova krasotica prepolna vseh čednosti. Toda sladka kupa dobrot in hvaležnosti še ni bila zvrhana. Se tiste dni potrka nekdo na odvetnikova vrata in, ne da bi čakala odgovora, vstopi vsa srečna njegova lepa varovanka. Mlademu pravniku je zaigral dobrohoten nasmeh okrog ust, pa je vstal in stopil do dekleta, se mu poklonil ln ekoro, skoro poljubil njene nežne prstke. »Saj mi boste oprostili, gospod doktor, da imam takšno silo, in še posebej, da morda nisem znala izbirati za vas primernega daru, ki bi vam zares tolmačil mojo hvaležnost.« »Toda nasprotno, dražestna, saj sem storil le svojo skromno dolžnost, da se je izkazala resnica.« »Veste, gospod doktor, težko ml je bilo izbirati in že sem obupala, pa sem oni dan slučajno vstopila v neko modno trgovino. Na mizi sem zapazila bronast kip in v istem hipu Fem se spomnila na vas in na moj dolg. Prodajalec se je tedaj ozrl, lahno sem prijela kip in odšla. Toda oprostite, gospod, da vas moram zapustiti. Sicer pa še enkrat, prav lepa hvala in — priporočam se še za nadalje.« Mladi pravnik se je še poklonil, potem pa se je sesedel na svoj stol in v njem se je sesedlo njegovo prepričanje in njegova vera. Toda mladi gospod odvetnik je imel mlade živce in drugo jutro Je vložil tožbo. Bralno društvo. V veliki čitalnici v Londonu se blesti na steni v velikanskih Črkah napis: Gospodje čitatelji, ki se abecede še le učijo, se uljudno prosijo, naj za to uporabljajo včerajšnje novine. Slab spomin. Pozabnež se ni mogel spomniti na ime nekega mladeniča. V zadregi reče, da mu je ime tako, kakor neki zlati podobi, ki so jo molili otroci Izraelovi in okoli nje plesali. To je bil državljan Mavricij Brotteaux, bivši davčni zakupnik, poprej plemenitega stanu: njegov oče, obo-gatevši v raznih strankah, si je bil kupil plemstvo. V dobrih časih se je Mavricij Brotteaux nazival "ospod des Hettes ter dajal v svojem dvorcu v ulici de la Cliaise razkošne večerje, ki jim je 8 svojimi očmi podeljevala poseben blesk lepa gospa de Rochemaure, soproga državnega pravdnika, dovršena žena, katere častitljiva zvestoba je bila neoporečna, dokler je Revolucija Mavri-ciju Brotteaux-u des Hettes pustila njegovo službo, njegove rente, njegov dvorec, njegova posestva in njegovo ime. Revolucija pa mu jih je odvzela. Kruh si je služil s tem, da je slikal doprsne slike ob vežnih vratih, cvrl krofe in mlince na nabrežju Megisserie, sestavljal govorance na predstavitelje naroda ter dajal mladini držav-ljanskam pouk v plesu. Mavricij Brotteaux, čigar bogastvo je bilo sedaj lonec za klej, zveženj vrvic, škatla z akvarelniini barvami in nekoliko papirnih odrezkov, je ob tej uri v svojem podstrešju, kamor si moral lezti po lestvi in kjer se ni bilo mogoče vzravnati, izdeloval možice, ki jih je prodajal veletržcem z igračami, kateri so jih razpečavali raznasalcem, ti pa so jih nosili po Elizejskih poljanah (Champs-£lyees), kjer so ti blesteči predmeti otroških želj bingljali na koncu palic. Sredi javnih zmed, ki so tlačile tudi njega, je ohranil vedro dušo, čitaje za razvedrilo svojega Lukreca, ki ga je vedno in povsod nosil v zevajočem žepu svojega kot bolha rjavega površnika. Evarist Gainelin je odrinil vrata svojega bivališča, ki so se takoj udala. Siromašnost mu ni nalagala skrbi za ključavnice, in kadar je njegova mati iz navade porinila zapah, ji je rekel: »Čemu pač? Pajkovih umetnin nihče ne krade... in mojih tudi ne.« V njegovi delav* nici so se kupičile pod plastjo prahu ali pa obrnjene proti zidu slike iz njegove začetniške dobe, ko je še, kakor je zahtevala moda, obdelaval galantne prizore, božal z gladkim in plahim čopičem prazno tulce in odletele ptice, nevarno igračkanje in sanje o sreči, izpod-brecaval gosje čuvarice ter kitil z vrtnicami grudi pastiric. Toda ta vrsta slikarstva ni prijala njegovemu temperamentu. Ti hladno obravnavani prizori so izpričevali nepreklicno slikarjevo nedolžnost. Ljubitelji se v tem niso varali in Gainelin ni nikdar veljal za erotičnega umetnika. Danes se mu je dozdevalo, dasi ni še izpolnil tridesetega leta, da so nastali ti predmeti v davno minulih časih. V njih je spoznaval monarhistično izprijenost in sramotni učinek pokvarjenih dvorov. Očital si je, da se je udajal tej prezimi umetnosti ter očitaval duševne zmožnosti, onečaščene od suženjstva. Sedaj je državljan svobodnega naroda, črtal s krepkimi potezami svojega oglja Svobode, Prava Človeka, francoske Ustave, republikanske Kreposti, poljudne Herkule, pobijajoče Hidro Tiranije, ter polagal v vse svoje kompozicije ves žar svojega domoljubja. Toda kaj! To mu ni neslo toliko, da bi od tega živel. Bili so slabi časi za umetnike. Saj temu gotovo ni bil kriv Konvent, ki je od vseh strani pošiljal armade proti kraljem, ki se je ponosen, neomajan, odločen pred zarotivšo se Evropo, verolomen in krut napram sebi samemu, trgal z lastnimi rokami, ki je stavil strahovlado na dnevni red, ustanavljal, da kaznuje zarotnike, brezmilostna sodišča, katerim je namenil dati svoje lastne ude, da jih pogoltne, in ki je v isti sapi mirno, globokomiselno, kot prijatelj vede in krasote, preustrojal koledar, ustanavljal specialne šole, odrejal slikarske in kiparske natečaje, določal na- grade, da bi vzpodbujal umetnike, organiziral vsakoletne salone, otvarjal muzeje ter po vzgledu Aten in Rima skusal vtisniti proslavi javnih praznikov in žalovanj čim sijajnejši značaj. Toda francoska umetnost, nekoč toli razširjena na Angleškem, Nemškem, Ruskem, Poljskem, ni imela več odjemalcev v tujini. Ljubitelji slikarstva, radoznaleži umetnosti, velika gospoda in finančniki so bili gmotno uničeni ali pa so se izselili ali se skrivali. Ljudje, ki jih je bila Revolucija obogatila, kmetje, ki so si bili pridobili narodnega imetja, ažioterji, vojni dobavitelji, krupjerji iz Palais-Royal-a, si še niso upali na dan s svojim bogastvom in jim v ostalem tudi ni bilo do slikarstva. Treba je bilo Reg« naultovo slave ali pa spretnosti mladega Gerarda, ako si hotel prodati kako sliko, Greuze, Fragonard, Houin so živeli v skrajni bedi. Prudhon je s trudom preživljal ženo in otroke, risaje motive, ki jih je Copia graviral v pikovanih obrisih. Domoljubni slikarji Henne-quin, Wicar, Topino-Lebrun, so gladovali. Gamelin, ki ni bil v položaju, da bi kril stroške le ene slike, ker ni mogel niti plačati modela niti kupiti barv, je moral ostaviti v osnutku svojo veliko sliko »Tiran v peklu v krempljih Furij«. Zakrivala je polovico delavnice z nedokončanimi, grozotnimi, nadnaravno velikimi obrazi in z množico zelenih kač, katerih vsaki sta sikala ia žrela dva ostra, nazaj upognjena jezika. V ospredju na levi je bilo videti mršavega, hudogledega Harona v njegovem čolnu, mogočna, krasno očrtana postava, ki pa je dišala po šoli. Mnogo bolj genialna in naravna je bila neka druga, tudi nedovršena slika manjšega obsega, ki je visela na najbolje razsvetljenem mestu delavnice. Predstavljala je Oresta, ki ga sestra Elektra privzdiguje na postelji njegovih muk. Videti je bilo, kako mu devica z genljivo kretnjo odmiče zmedene lase, ki zastirajo bratu oči. Orestova glava je bila tragična in lepa; v njej si mogel spoznati neko podobnost b slikarjevim obrazom. (Dalje prihodnjič.) Uvoz sadja in dru London 274 65—275-45, Newyork 56 50, Pari: 200 98—222 98, Praga 176-50-168 30. Trst 295-41 do 297 40 Din. Zagreb. 10. jun. Amsterdam 22-635 — 22 795 Dunaj 796 86 — 799 86, Berlin 13-4925—13-5225 Bruselj 787 92 — 79192, Budimpešta 9S8-87 dr 991-87, Milan 295 333 — 297-333, London 274-6.r do 275-45, Newyork ček 56 40 — 56 60, Pari? 220-98 - 168 30, Curih 1094 40 — 1097 40. Beograd, 10. jun. Amsterdam 2273-50 dr 2279 50. Berlin 1349 75—1352-75, Dunaj 796 86 — 799 86, Budimpešta 988-37 — 99127, Curi!’ 1094-40 — 1097-40, London 274-65 — 275 45 Milan 295 30 — 297-30, eNwyork 56 40 — 56 60 Zaris 220 98 — 22198, Praga 167 50 — 168-30. Dunaj, 10. iuni. Berlin 16912, Amsterdam 285 05, Knpenhagen 189 55, Stockholm 19025 Newyork 709, London 34 4450, Pariz 27-8150 Bruselj 98 88. Praga 21 024, Beograd 12-5312 Budimpešta 123 95, Bukarešta 4-2125, Varšava 79465, Sofiia 5 1375, Milan 3613, Curih 137-25 Curih. 10. jun. Beograd 9125, Pariz 20-25 London 250875, Newvork 516-35, Milan 27 05 Madrid 62-50, Amsterdam 207-65, Berlin 123 20 Dunaj 72-81, Stockholm 138 60, Praga 15 31 Varšava 57-90, Budimpešta 90-325, Atene 670 Carigrad 2 45. Vrednostni papirji. Na ljubljanski borzi ni nobenih sprememb Zagreb, 10. jun. Drl. papirji: 7% inv. pos 87-25-87 625 (87 25-87-50), Stela ar. 434-43P (435), Ratna šteta kasa 434—436, Ratna šteta jun. 434 50— 436, Ratna šteta jul. 434 50—435 (434-50)) Ratna šteta avg. 434—436-50 (435) Ratna š'eta dec. 434—437 (436), 4% agr. 5450 do 55 7% Bler. pos. 85-75-86 (86-125), 7% pos. hip. 84-75—85-25. Banke: Hrvatska 50 d Praštediona 900-907-50., Udružena 196—167 Ljublj. kred. 122 d, Dedjunarodna 61 u, Narodna banka 8280—8400, Industrija: Sečerana 380-385, Trboveljska 432—438, Slavonija 200 d, Vevče 120 u. Dunaj, 10. jun. d. Bankverein 18-25, Kreditni zavod 47 60, Donav, Sava, Adria 1365, priori tete 92 90, Trbovlje 53 50. Žitna tržišča. Tendenca na ljubljanskem tržišču neizpre menjena, prometa ni bilo. Tečajnih sprememb m bilo 10‘ *un PSeniea: baška 77 kp ^ -kT, ka 78 kS 210 - 2l2'50- Sor. 91T ™k*21 - 212r’°, R°r. baška 78 kp 21o — 217 50, han. Tisa šlep 78 kg 215—217-50 srem. 77 kg 190 - 192-50. sreni. 76 kg 185 do 190. — Koruza: baška, srem. 96 -- 98. baška srem., ladja Dunav 102 — 104, ban., ladja Du nav 102 — 104, baška, srem. junij 102-50—105 baška, okolica Sombor 98 — 100, srem., okolica Sid 98 - 100, ban. 92-50 - 95. - Moka baška: Ogg Og 340 - 350, 2. 300 - 310, 5. 240 - 250 6. 170 — 180, 7. 110 — 120, 8. 80 — 90. -Promet: pšenica 24 vagonov, koruza 35 vago nov, moka 16 vagonov, oves 2 vagona, otrobi 3 vagone. — Tendenca stalna. Budimpešta, 10. jun. Tendenca mlačna, pro met miren Pšenica: jun. 22-53 - 2308 20-51 do 22-52), okt. 20 42 — 20-85 (20 43 - 20 44) Rž: jun. 1160. okt. 12-32 — 12 82 (12-37—12-39) Koruza: jul. 12 60 — 12 80 (12 60 — 12 62) avg. 12-95 - 13 05. Ljubljansko lesno tržišče. Tendenca za les nadalje mlačna, zaključila sta se dv9 vagona hrastovih pragov in en vagon plohov in desk. Povpraševanje vlada za buko ve plohe, hrastove plohe, lipove plohe, za je love in smrekove deske, za bukova metlišča za črni bosanski oreh, za surovo neobrobljem bukovino, za madnjere. za parjeno bukovino za javorjeve hlode, za bukove hlode ter za tra me raznih dimenzij. Ponujajo se: bukovi testo ni, hrastove »parizer« deske, borovi brzojavn drogovi, parjena orehovina, škurete, hrastovi hlodi, mecesnovi blodi, bukove cepanice, smre kove deske, lipovi plohi ter trami raznih di menzij. Dunajski živinski trg. Dunaj, 10. jun Na trg je bilo prignanih 2191 komadov goveje in druge živine. Cene so ge znižale za 5 grošev pri kg. Masvetfe za nove grailbe načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena .n arhitektonična inže-rierska pisarna: Tehnični biro »T e h n a«. Ljubljana, Mestni trg štev. 25/1. PoseSafte hotel - restavracij o Mariborski dvor Osat, Maribor. Prenočišče, kopalnice garaže, auto. n m m ■im j KAVA OBnHMBMBH dnevno sveže pražena pri B. MOTOM, Vodnikov trg St. 5 Liubliana popolnoma suli sfalno v zalogi pri družbi „1 i« I H I I A." \ lijubijani na Dunajski cesti štev, 46 Telefon 28-20 Razglasi kraljevske banske uprave. VIII. No. 3305. 1441 Razglas. Tiskarskemu in litografičr^emu zavodu, Knjigoveznici in založništvu I. Blasnika »asi., delniški družbi v Ljubljani, sem »dobril izpremembo imena v >1. Blasnika ^asl., Univerzitetna tiskarna, litografija in kartonaža d. d. v Ljubljani« po sklepu občnega zbora delničarjev z dne 8. marca 1930. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1930. Pomočnik bana: dr. Pirkmajer a. r. t. No. 1541/5. Razpis. Na podstavi § 31. zakona o banski upra- vi se razpisuje mesto upravnika kmetijske šole v Rakičanu. Prosilci morajo imeti fakultetno izobrazbo in najmanj 5 let ekonomskega praktičnega dela v smislu 4. odstavka § 7. zakona o pospeševanju kmetijstva. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene i vsemi prilogami, je vložiti podpisani kraljevski banski upravi najkesneje štiri tedne po objavi tega razpisa v »Službenem listu«. Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1930. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se lzpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 187. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: »Dom«, stavbena zadruga drž. nameščencev in upokojencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 12. aprila 1930. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 1., 2., 4., 8., 12., 23., 31., 33., 37. in 89. Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom po ceni in zdrava stanovanja ali lastna domovja. Zato kupuje, prezidava ali gradi na novo primerna domovja in jih članom prodaja ali pa jim oddaja v njih stanovanja v najem. Zadruga tudi pomaga članom, da si sami preskrbe stavbišČa in grade hiše; v ta namen jim daje posojila iz lastne imovine ali posreduje, da dobe posojila in druge ugodnosti drugod. Za zbiranje glavnice v gradbene namene sprejema zadruga tudi hranilne vloge. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 663/30 — Zadr. VIII 34/17.) • 188. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Ekonom, osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se člani uačelništva Bukovec Janko, Mencinger Alfonz in Trupej Franc. Vpišejo se člani načelništva: Prepeluh Albin, publicist v Ljubljani, Breg št. 10, Ažman Ivan, posestnik, Hraše pri Lescah št. 20 in Majcen Aleksander, posestnik, Mokronog. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1031/30 — Zadr. VII 82/29.) * 189. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Kmetski hranilni in posojilni dom v Ljubljani, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Vpišeta se člana načelništva: Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje, p. St. Vid nad Ljubljano in Pucelj Ivan, minister v pok. in posestnik, Vel. Lašče. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1027/30 — Zadr. VIII 90/13.) * 190. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani. Vpišeta se člana načelništva: Ponikvar Ciril, železniški uradnik v Ljubljani, Ma-sarykova ulica št. 1 in Novan Ivan, zvanič-nik državnih železnic v Ljubljani, Gradišče št. 11, Zemlja Franjo je podpredsednik, Kobal Albert pa je tajnik. Izbrišeta se člana načelništva: Fratina Ludvik in Negro Ivan. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 990/30 — Zadr. VII 143/23.) • 191. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Prva slovenska zidarska zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Žigon Ivan. Vpiše se član načelništva: Kosi Ivan, zidarski polir v Rožni dolini V1/26. Martinač Josip je načelnik, Kogovšek Peter pa načelnikov namestnik. Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1028/30 — Zadr. VII 49/24.) * 192. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Vinarska in kletarska zadruga v Metliki, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Vpisala sta se novoizvoljena člana načelništva Pezdirc Franc, posestnik v Drašičih št. 25, in Molek Martin, posestnik v Slamni vasi št. 26. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 22. maja 1930. (Firm. 62/30 — Zadr. III 104/2.) 193. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 23. aprila 1930. Besedilo: Zadruga državnih službenika za nabavku namirnica v Novem mestu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrisala sta se iz načelništva dva člana: Soban Josip in Strajnar Vekoslav. Vpisali so se novi člani načelništva: Lamut Anton, učitelj, Kambič Ivan, višji poštni oficijal in Koželj Ljudevit, učitelj, vsi v Nove mmestu. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 23. aprila 1930.< (Firm. 65/30 — Zadr. II 291/14.) * 194. Sedež: Poljane nad Škofjo Loko. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Električna strojna zadruga r Poljanah nad Škofjo Loko, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Čadež Anion, posestnik, Srednjavas št. 9. Vpiše se član načelništva: Šubic Ivan, posestnik in mizar v Poljanah št. 39. Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 1042/30 — Zadr. VI 160/26.) * 195. Sedež: Rakičan. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v § 16. Zadruga razglaša svoja oznanila z vabilom, nabitim v poslovnih prostorih, v važnejših primerih pa z dostavitvijo posebnega pismenega obvestila. Okrožno kot trgovsko sodišče T Mariboru, dne 22. maja 1930. (Firm. 522/30 — Zadr. IV 33/5.) 196. Sedež: Šiška. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Šiški, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Hafner Mihael. Vpiše se član načelništva: Malgaj Anton, slikarski mojster v Ljubljani VII., Knezova ulica št. 22. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 985/30 — Zadr. IX 19/3.) • 197. Sedež: Šmartno pri Litiji. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Šmartnem pri Litiji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se član načelništva: Fincinger Ognjeslav. Vpiše se član načelništva: Robavs Ivan, posestnik v Šmartnem. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 935/30 — Zadr. IV 70/57.) • 198. Sedež: St. Peter pri Novem mestu. Dan vpisa: 22. maja 1930. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Petru pri Novem mestu. Zbrisal se je dosedanji član načelništva: Blažič Franc, posestnik v Mačkovcu št. 14. Vpisal se je novoizvoljeni član načelništva: Bevc Josip, posestnik na Kiju št. 1. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 22. maja 1930. (Firm. 96/30 — Zadr. II 46/45.) * 199. Sedež: Železniki. Dan vpisa: 27. maja 1930. Besedilo: Pašna zadruga za občine Selce, Železniki in Sorica, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Železnikih. Po sklepu občnega zbora z dne 19. marca 1930. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 1., 21., 29. in 29/a. Besedilo zadruge se glasi odslej: »Pašna zadruga za selško dolino na Češnjici«, registrovana zadruga z omejeno zavezo«. Sedež zadruge odslej Češnjica. Deželno kot trgovsko sodišče ▼ Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1930. (Firm. 965/30 — Zadr. VII 131/27.) Razne objave. Broj 44.614/1930. 1442 OGLAS JEFTIMBE. Predmet: Dobava koksa za Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. Središnje ured za osiguranje radnika u Zagrebu održat če u svojim službenim pro-storijaina u Mihanovičevoj ul. 3, soba broj 315, javnu pismenu jeftimbu i to dne 15. juna 1930. u 10. sati prije podne za dobavu koksa za uredjaj centralno grijanje svoje zgrade u Zagrebu. Ponude imadu glasiti ua ejelokupnu dobavu od 100 vagona koksa za loženje ure-djaja centralnog grijanja. Ponude se imadu biljegovati sa Din 100 i predati u zapečačenom omotu do gore označeuog roka u urudžbeni zapisnik Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu. Na omotu valja napisati: »Ponuda za dobavu koksa na jeftimbeni oglas broj 44.614/1929.« Jamčevina u iznosu od 5% ponudjene svote za domače državljane, a 10% za strane, imade svaki nudioc položiti kod blagajne Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu te potvrdu o tome uničiti povjerenstvu prije olvaranja ponuda. Kao jamčevina može služiti: 1. Nevinku-lirana uložna knjižica koje velebanke ili gotov novac. 2. Državni vrijednosni papiri računajuči ih po nominali. 3. Uložnica Državne Hipotekarne baake, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar Fi-nansija oglasio podesnima za kaucije i priznao im pupilarnu sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko nominale, konačno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda registrovano kod gene-ralnog inspektora Ministarstva Financija samo kao privremena kaucija, koja se u roku od 8 dana izmenjuje sa jednom od ostalih spomenutih kaucija. Dostalac dobave imade ovu jamčevinu povisiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) ponudjene svote. Ponudi dužni su nadmetači priložiti pismenu izjavu da su im uvjeti jeftimbe poznati te da pristaju po istima nadme-tati se. Svaki nudioc ima doprinjeti pismenu uvjerenje svoje nadležne trgovačko - obrt-ničke komore, esnafa ili sindikata o pravu učestvovanja kod javne, licitacije. Isplata zaslužbine izvršivat če se nami-rama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5% svote koja se podiže. Ponude koja ne bi propisanim uslovima odgovarale ne če se uvažiti isto tako i naknadne te brzojavno podnešene ponude. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti nijednu ponudu, niti najjeftiniju niti obrazložiti izbor nadmetača. Potanke i jeftimbene uvjete mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika uz cijenu od Din 15’— kao I eventualno mužna razjašnjenja. U Zagrebu, dana 3. juna 1930. Središnji ured /a osiguranje radnika u Zagrebu. 1439 Vabilo na redni letni občni zbor, ki ga bo imela Tekstilana, d. d. tovarna sukna v Kočevju, dne 2 6. j u n i j a 1 9 3 0. ob 16. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 10, s sledečim dnevnim redom: _ 1. Poročilo upravnega sveta in predložitev bilance ter računa izgube in dobička per 31. decembra 1929. 2. Poročilo revizorjev. 3. Odobritev bilance in podelitev razreš-nice upravnemu svetu. 4. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika. 5. Raznoterosti. • Tega občnega zbora se smejo udeležiti in glasovalno pravico na njem imajo le oni delničarji, ki založe vsaj 6 dni pred občnim zborom najmanj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred ali pri blagajni firme v Kočevju ali pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Kočevju. Posest 10 delnic upravičuje do enega glasu. Ljubljana, dne 6. junija 1930. Upravui svet. 1440 Vabilo na redni letni občni zbor, ki ga bo imela Zadružna elektrarna, r. z. ■ o. i. t Trbovljah, dne 2 8. j u n i j a 19 3 0. ob šestnajstih (ob 4. uri popoldne) v dvorani Sokolskega doma. Dnevni red: 1. Zapisnik o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništvas a) o reviziji blagajne; b) o računskem zaključku za L 1929. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1929. 5. Izžrebanje treh članov načelništva in volitev novih članov. 6. Slučajnosti. Opomba: Če bi bil razpisani občni zbor nesklepčen, se bo vršil eno uro pozneje drug občni zbor z istim dnevnim redom in na istem kraju, ki bo sklepčen ob vsakem številu prisotnih zadružnikov (§ 26. zadružnih pravil). Trbovlje, dne 6. junija 1930 Načelništvo. Izdaja tiskarna »Merkuit, (iregorčičova ulica 23. Za tiskarno odgovarja Qtmac Mich&lek. mm Urednik Jane* Debevec, •-» Za lnaeratnl del odgovarja Avgust Kozman, V»i V.