204. številka. L jobijana, sredo 8. septembra. VI1L leto, 1875, SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, Izvienoši ponedeljke in dnevn po praznikih, j,u. velja p« posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za, pol leca 8 d. za četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brea pošiljanja na dom za celo loto 13 irold.. --a četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I ^»Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šoLah'-iu^z-jv dijake velja znižata oena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eotiriatoprie ,' potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na oelovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa" Of ravntstvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. admi ' Iminiserativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši "vit;, 1, ter bled in drhteč poslušal, kako je piemonteški minister avstrijsko vladanje v Lombardo-Veneciji slikal. Naj večo senzacijo je po celi Evropi iz-budil dogodek zgodivši se v Milana, ki ga je Cavour kaj izvrstno v svoji spomenici kakor šrapnel strelivo porabil. Drastično je piipo-vedoval kako je neka mlada elegantna pevka v glediSča „Scala" ueko revolucionarno popevko pela in pri gromovitem ploska isto večkrat opetovala. Policija jo je dela „stante pede" iz gledišča v zapor odpeljati: ter je bita obsojena, da jih ima dobiti dragi dan 25 na golo — ! Brez vse šale se je ta razsodba tudi izvršila, po vojaškem korporalu, v to svoto kt mandiranem. Pevka je pri prvem udarca omedlela, ali to ni prečilo, da bi se ne bila kazen do kraja vršila! Ko je to dogodbo Evropa iz Cavourjeve spomenica izvedela, nastal je po celi Evropi brez izjave soglasen kiik začudenja in naj bolj uzrujene indignacije. Ves svet je začuden vprašal: ali je res Se dandanes kaj tacega v izobraženej Evropi mogoče?! Cavour sam je pozneje v neki noti označil utisek pripovedke tega dogodba na Evropo z besedami: ,,uti erid' indignation se leva daus toute i' Europeu! S to spomenico 18513. leta je prišlo italjansko vprašanje v tek, jelo se je gibati enako lavi. Napoleon III. sam se je izrazil o tej Cavourjevi spomenici z besedami: ., A present la (juestion italienne est poHĆe diplomatiquemeut.u Zdaj pa vprašamo, kaj so turški gro-zočini, ki se izvršujejo leto za letom, dan za dnevom na balkanskem poluotoku nad jadno slovansko rajo, v primeri s temi petindvajsetimi, ki jih ta pevka v Milanu od avstrijskega korporala sprejela?! Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list v petek. Na pomoč! Visoka c. k. kranjska deželna vlada je dovolila, da se smejo po vsej deželi nabirati milodari za nesrečne iz Turčije na avstrijska tla pribegle rodbine. Ustanovil se je tedaj v Ljubljani podpisani odbor, da sprejme darove in odpravlja na mesto, kjer je najsil-nejša potreba. Si..venci! Naši jugoslovanski bratje bi jejo krvav boj za „krst Častni in slobodo zlato". Svoje rodbine, žene, otroke in star-čeke pak so spravili na avstrijska tla, da jih rešijo pred turško silo in divjostjo. Tudi mnogo ranjencev so uže prenesli iz Bosne in Hercegovine v sosednjo granico in Dalmacijo. Treba je tedaj vsestranske pomoči, treba je denarjev, stare obleke, platnine in iarpije (cufanja) itd. Pomagajmo torej vsak po svojih m i - <• čh! Milodare sprejema odbor in uredništva slovenskih časnikov; poslana darila se bodo po Časnikih izkazala. Ljubljanski podpiralni odbor: J. N. llorak, predsednik. Dr. J. Vošnjak, denarničar. Dr. Karel Bleivveis, Franjo Drašler, J. Jurčič, Vaso PetričiČ, Franjo Potočnik, Josip Regali, Pavel Skale, dr. V. Zamik. Kaj je zdaj vstašem treba storiti ? Kako se je treba potlačenemu naroda boriti, pokazal je mojsterski in izgledno Cavour, ko je iz italijanskih državnih ničel napravil veliko, mogočno državo. Ali to je šlo korak za korakom, polagoma, ter je v resnici začudenemu svetu predočilo, kako iz malega raste veliko. V prvo mu je do tega stalo, da je skušal za svoj potlačeni in gnje-teni narod simpatije Evrope pridobiti. To mu pa najbolj s tem uspelo, da je pošiljal pri vsakej količkaj ugodnej priliki mojsterBko izdelane spomenice vsem evropskim državam, v katerih je nedosežno opisaval muke in tuge, bolečine in rane svojega tiikrat nesrečnega naroda, ter je vse svoje z najživejšim koloritom namalane blike podprl z natančnimi dati in s priobčenjem dotičnih fakt, kakor so se res brez pretiranja histerično istinito dogodile. Ko je bil 1856 leta v Parizu kongres zbran, po končanej krimski vojski, sodelovali so pri njem: Francoska, Kuska, Augležka, Turška, Avstrija in tudi mali Piemont, da bi „večni" mir sklenili. — Ko so nže dotični diplomati vsa kongresna dela dokončali in se drug dtuzemu jeli sladko smehljati in za slovo priklanjati, vrgel je Cavour prvo bombo mej nje, ki je vso Evropo pretresla. Kar iznenada je izvlekel izpod suknje kos papirja in jel jo brati prvo glasovito spomenico, v kateri je kakor zgodovinar od leta do leta slikal, kako žaloBtua je osoda italijanskega naroda. Avstrijski zastopnik na kongresu grof Baol - Schauenatein je od jeze zelen z drhtečim glasom protestiral zoper to Cavour-jevo „predrznostu, ter trdil, da to ne spada sem in da če se bo tu kaj tacega obravnavalo, bode on prisiljen oditi. Zastopniki družili vlastij, uže prej spo-razumljeni z grofom Cavourjem izjavili so se soglasno da jih bode jako zanimalo čuti, kaj j i tn misli Cavour v tej spomenici povedati. Vsled tega je tudi še grof Buol-Schauenstein Iz Bukovine. Stoletnica — vseučilišče. (Konec.) Druga znamenitost so Lipovanci, sta-notni v Beli Krinici ne deleč od Sučave. Oni so velikoruski uskoki, ki so zarad ver-Bkih razprtij pribežali na Avstrijsko. Nosijo se velikoruski: široke plave hlače, visoke škornje, plavo suknjo do kolen z rudečim prepasom in srednje visok klobuk. To so zmerni, trezni in pridni ljudje; krčme nij in ne sme biti v Beli Krinici, Če ravno ste^ 2200 prebivalcev; zato pa čitajo sv. pismo v cerkveno-slovenskem jeziku, imajo svojega biskupa, svoje duhovne in obrede. Tržujejo največ S6 sadjem. Tretja imenitnost je Sadagorski rabinec iz svete judovske rodovine, ki slovi po vs«*j Galiciji, Bukovini, Moldavi in daleč po Kn skem. Od vseh teli krajev ga hodijo vprašat za svet, mu prinašajo in pošiljajo zlatnine in srebrnine; nij čuda, da je mož bogat, čeravno ne zna ne brati ne pisati. Njegovi otroci se vozijo s krasno četvorico. Vse to pa nij branilo, da bi ga ne bili zarad ponarejenih baukovcev zaprli, ali judovski denar je baje tudi železna vrata kaznilnice odprl. Vsi ti rodovi so do poslednjih let mirnu mej soboj živeli. Vsak goji svoj jezik, svoje navade in Šege, ima svoja društva, ki pa vsaj ne kažejo mej sobi j nikakoršne mržnje. Vsak se tudi v tuji družbi prijazno sprejme. Poljak in Kusin govori z Nemcem rad nemško, in nemški uradnik, če le količkaj zna, rad poljsko ali rusiusko. Celo Nemci po naselbinah rabijo radi mej soboj rusinski jezik. Sploh je društveno življenje prijetnejše, nego pri nas. DomaČa gostoljubnost gospoduje tudi po mebtih biez ekskluzivnosti ali one zagrizene opravljivosti, ki vsako družbo uduši. Če poleg tega človek ulice vedno polne Ijndij vidi, zlasti judov, skoro pozabi, da biva v mestu srednje velikosti, kjer je sicer občna „oniika" na precej nizki stopinji. Ob enem se bodo 4. oktobra otvorilo vseučilišče. Vzbudilo je povsodi nenavadno pozornost, da se je lavno v Cernovicah vseučilišče ustanovilo, ko so se tudi druge kro-novine, mej njimi Kranjska, za to poganjale. Vprašalo se je zlasti pri nas: Zakaj? in vprašanje je res nekoliko opravičeno. Če primerimo Kranjsko z Bukovino, bomo lahko uvideli, da ta nema posebnih pred-nohtij. Občna omika je z Bukovino nižja kot na Kranjskem. Po najnovejših statistič-uih razkazih 80°/0 nij obiskovalo šole v Bukovini, na Kranjskem le 35°/o no« Torej se je po pravici ravno z nemške strani poudarjalo v državnem zboru, da je Bukovini uižjih šol treba, ne vseučilišča. Dežela tudi nij tako zelo bogata. Vred- Torej je treba, da irđado ustaši nemudoma obširno spomenicoali memorandum, ▼ kateri bi turlko opravo in sodstvo (administracijo in justicijo) zadnjih 19 let, to je po promulgaciji glasovi tega „ h athu majama" s R*mimi golimi fakti in dogodki risali. Navesti bi se imela pri vsakem dogodka natančno imena, stan, starost, rod in đomovje dotičnih onesrečenih Slovanov in njihovih turških trinogov (kadijev, ag, begov, paš itd.). Potem dan leto in kraj kdaj in kje se je to in to dogodilo. Koliko je materijala za tako spomenico ▼ jugoslovanskih časopisih zadnjih 15 let zakopanega katerih pa žalibog zapadna Evropa ne bere. — Zbirka vseh teh novin se nahaja gotovo v knezovi knjižnici v Cetinji. Torej bi ne bilo treba veliko Šariti in iskati, da se v kratkem taka klasična spomenica začudeni Evropi v prevdarek izroči. Evropa že sicer od nekdaj sliši zvoniti da je turška uprava grozovita in barbarska — ali to so le fraze; dogodki o tem, ki bi stvar historično pojasnili, se še dozdaj nijso podali evropskemu občinstvu. — Razen dunajskih, peštanskih in ljubljanskih nem ^tatarskih Turkov simpatizuje vsa izobražena Evropa z našimi brati ustaši. Aii simpatije bi se veliko lože v djanja začele spreminjati ko bi bile podprte s tako spomenico. Posebno bi morala biti ta spomenica namenjena tistim diplomatom, ki misilijo mej nstaši in Turki posredovati ; tem bi se moralo „ad oculos" demonstrirati, daje turška oprava za vsacega Evropca gola absur-diteta. Sklepamo ta članek s tem, da čas hiti, in da se čem preje taka spomenica izdela in Evropi izroči. Spomenica, kakor smo rekli, mora biti tako po dogodkih sestavljena, da bi se ji dal lahko naslov: Turčija obsojena sama po svojih činih. (La Tnrqnie jugee par elle — meme)! Z. Iz jugoslovanskega bojišča. Jz Spljeta 7. septembra. [Izv. telegram „Slov, Naroda".] Črna gora začne gotovo najdalje v 10 dneh boj. Senator Plamenac je došel z včerajšnjim parobrodom sem, ter gre na Dunaj, kjer ostane nekoliko ur, da pride do 16. sept. zopet v Cetinje. Črno- gorska artilerija je nže na meji, vojska je sklicana. Telegram iz Cetinja, katerega smo priobčili v včeraj snem lista in ki nam je došel od zanesljive strani, daje nam skoraj pričakovati imenitne dogodbe na jugoslovanskem bojišči. Sicer pa so ruski listi uže pred petimi dnevi priobčili telegram iz Dubrovnika, da je tajnik kneza Nikolaja prišel k ruskemu konzula v Dubrovnik, ter mu naznanjal v imenu kneževem, da je knez dozdaj pač ohranil neatraliteto proti Porti, a Črnogorci da so uže tako razburjeni, da jih ne more več od boja s Torki zadržati. Iz Hercegovine nemamo novejtih poročil, le toliko je gotovo, da se vstanek širi in krepi. Turška vlada popolnem molči o bitki pri Nevesinji, kjer so Turki bili hudo tepeni. DiplomatiČno posredovanje se še nij začelo In se menda ne bode. Diplomatje so se zastonj potrudili v Mostar. Ustaši so odločno izrekli, da ne verujejo Torkom in bi nikakor ne prišli v kako turško mesto k skapnim obravnavam. In zdaj se je tudi sultan oko-rajžil, ter v ministerskem svetu izrekel svoj trdni sklep, da hoče vstanek z vsemi silnimi sredstvi končati. (Bode ostalo pač le pri besedah. Ur.) V Bosni je zopet na več krajih vstanek počil. Torki obdolžajejo Srbe v kneževini, da samo oni predirajo na Turško in mir kale ; domače ljudstvo pak je mirno. No če Turki vsacega kristijana, ki se jim le malo sumljiv zdi, zakoljejo, Ženske, otroke in starčke umore, žgejo in ropajo, potem lefako vlada smrtna tihota. V malo dneh pa se bodo Torki prepričali, da je vsaka sila le do vremena. IzKostanjice poroča dopisnik hrvatskemu „Obzoru", da je bihački mutašerif (turški oblastnik) najodličnejše krščanske trgovce iz Banjaluke in Predora povezati dal, ter nje na ketini z rinko okolo vratu po dnevn v Novi odpeljal. 1 z No ve ga j i h je tiral v Bihač. Ti mučenci turške divjosti so Simon Metrinovič, Peter Vukič, Simon B i- nost realnega posestva in produktivnega zemljišča se ceni na 51 milijonov gold., na Kranjskem pa ukljob Krasu nad 136 milijonov. Vsega davka plačuje Bukovina 2 milijona gold., Kranjsko 3Va milijonov. Obrt-nija je še zelo medla: 1 fabrika za mašine, 1 parni mlin, 1 pivovarna, 3 steklarnice, nekaj papirnic in 120 žganjarij, ki skuhajo 100.000 veder žganja na leto. Tudi v tem obziru smo na Kranjskem na boljem. In vendar je dobila Bokovina vseučilišče. Uzroki morajo tedaj drngi biti. V prvej vrsti ima mesto Černovice res ugodno lego. Pred sto leti majhna rosinska vas, je mesto doslej naraslo do 34.000 prebivalcev vsled svoje izvrstne lege, in tako rekoč sredotočje raznih narodov postalo. Drugič ima dežela ogromni pravoslavni cerkveni zalog ali fond; dve tretjini Bukovine (to je 120 Omilj) ste lastnina tega fonda. Iz njega se vzdržuje višja realka v Černovicah in višja gimnazija v Sučavi; iz njega so zidali stolno cerkev in krasno, velikansko poslopje za nadškofa; iz njega se bode brž ko ne tudi poslopje za vseučilišče postavilo. Tretjič od cislejtanske vlade nij bilo pričakovati drugačnega vseučilišča, kot nemškega, in oni so s tem zadovoljni. Nij čuda; kakor razmere tam stoje, je vsako drugačno nemogoče. S časom se premetu'- razmere in se bode morda tudi učni jezik premenil. Saj so tudi nemške univerzitete dolgo rabile latinski jezik, a zdaj so nemške, in nemški „ognjeplanutiči" nameravajo, latinščino celo iz srednjih šol izbacniti. Četrtič so v tem važnem vprašanji vse bukovinske stranke bile edine ; pri nas pa je strankarska raz-jarjeuost uže tolika, da nij več korist dežele odločilna, nego lastna nezmotljiva trma. Agitirali so pa gališki in bukovinski judje, ki imajo več upliva kot si navadno mislimo -. nam agitatorjev v obče manjka, toliko več imamo nasprotnikov. To je nekaj objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki nam, kolikor moč, ovo novo prikazen razjasnijo. V. K. laj kič, Ivan Šesto, Hadži Peter, K - dostav Janeš, Simon Bera in Tit Štefanovi6. Vsi tržijo z Avstrijo in imajo velik kredit. Turki v Predoru so hoteli nU)-prej 50 krščanskih trgovcev posekati, toda pašs Si je modro izmislil, da imajo ti še nekaj premoženja; za to jih hoče naj pred iz-slečl in je potem kot puntarje zaprte držati! dokler ne poginejo v smradljivih bihačkih ječah. Turki so si izmisl'li izredno hudobijo, da pogubljajo kristijane. Z cirilico napišejo pismo ter ga pošljejo v gozd, gder se potem najde in sierli kot priča proti kristijanom. V teh pismih se priporoča kmetom, da naj vstanejo, da poj de pomoč iz Srbije itd. Podpišejo pa na list najodličnejše kristijane, katere potem zgrabijo, rekoč: „Ubili smo vašega pismonoša, sedaj vas pobijemo". Vsi ljudje bi izbežali iz Bosne, pa Turki tudi begoče sekajo. Vse to se je uže dostikrat prigodilo, potem se pa še govori o turških „reformahu. Kdo se smeje? O vstanku prinaša dalje „Obzor" sle* d;če brzojavne vesti: S tara gradiška, 5. Sept: Vkljnb vsem nezgodam in vednemn deževanju bojujejo se ustaši s Turki pri Prozora, Kozaru in Motajici. Okolo Gradaca in pri Bišcah je nastal npor. Glasoviti beg Kulinović je poginil. Ustauek ne pojenjuje, kakor pišejo neki turški listi. Pravi in splošni npor začenja se stoprv. Ustaši hočejo slobodo ali smrt. Zadar, 5. sept. V sredo je potolkel Mi-ličevič pri Ljubinji 60 Turčinov, požgal 30 hiš, vzel 700 rogate živine, izgubil je pri tem 8 svojih ljudi j. Bel g rad, 5. sept Turčija zbira proti Srbiji 3 vojaške oddelke in sicer pri Niša, na Koso vem polji in v stari Srbiji. Te trij oddelke hoče zmnožiti na 40.000 (!) mož (ke-dar jih bode imela Ur.) Vojui minister Hus-ssin Avni paša pride okolo 18. septembra z velikim generalštabom iz Carigrada v Niš, kjer se mislijo Turki vtaboriti. (Bode pač ostal general brez armade! Ur.) Rumu nija izjavila je tukaj, da hoče ostati nevtralna, ker nij oborožena. RistiČevo ministerstro nema prijateljev v Bukareštu in Ateni. (?) D un a j 4. sept. [Priv. tel. ,Pol.a] Vnanji listi objavili so nek carigradski telegram, da bo vsled odhoda turških vojakov iz Sirije boje upora Maronitov. V Belgradu je splošno veselje radi dobrega vspeha vstašev na srbsko-bosenskej meji. V Berolinu se snuje komite za podporo ustašev. Cetinje 4. sept. Pri Diordjevi Štabovi (slavni samostan) in pri Beranih so bili hodi boji. Turki so izgubili 150 mrtvih in več ko 300 ranjencev. Ustaši so imeli 12 mrtvih in 26 ranjenih. Boji so nastali vsled tega, ker je turška posadka iz Beranov udarila, pri kateri priliki je več vas i j z omenjenim samostanom vred pogorelo. Politični razgled. Hotrssnje dežele, V Ljubljani 7. septembra. Delegacije bodo sklicane 21. septembra na Danaji. V ministerstvu je uže vse gradivo neki pripravljeno, „Rudeča knjiga" se letos ne bode predložila, ker menda Andrassv nema kaj pOBebnega pokazati. Predložila bo vlada le ona pisanja, ki se tičejo trgovskih zvez z drugimi državami. Črez mhor ustavovercev v Novem Tešinu na Mnravskem zabavljajo sedaj nže Nemci sami. Tako piše „N. Fr. Pr.,u da tak zbor ne velja nič, ki hoče le volilce kapti-virati, mesto da bi želje in težnje volilcev izrazil. Iz vsega je razvidno, da je naredil zbor popolen nasko. Državni zbor ogerski je verificiral izvolitev 394 poslancev, šestero volitnv se je ovrglo, proti 15 so vloženi bili protesti. Predsednik Giczy je omenil, da je odbor volitev hrvaških poslancev verificiral, da je pa ob enem opomnil, da naj se v prihodnje ne rabi v njihovih mandatih izraz •„hrvaško-ogcrski državni zbor," ker je postavno le naslov „državni zbor dežel ogerske krone" opravičen. Hrvat Živkovič je odgovoril na to, da je zgoraj omenjeni izraz aie od leta 1868 sem v navadi in da je popoloem pravilen. — V seji 4 septembra je zbor izvolil za podpredsednika Josipa Bano in Gaborja Varady-a. Mej zapisnikarji je tudi Hrvat Tombor. Odbor ca denarništvo se je pomnožil na 21 poslancev. Kakor se čuje, bode &enyey v zboru tudi vnaujo politiko grofa Andrassy-a ostro kri-tikoval. Vjnmnje države. O položaju v Srbiji piše nPol. Corr." : „Iz Belgrada nam naznanjajo, da se vrlo živahno vrše razprave s Crnogoro, o vzajemnem postopanji in delovanji v bercego-vinskobosniškem vprašanju. To so razprave najnovejšega časa, ker sti si vladi v Bel-gradu in v Cetinji do najnovejšega časa zelo reservirano nasproti stali. Kako to, o tem se je uže mnogo govorilo, zato se nij posebno na to oziralo. Trdi se za gotovo, da odkar stoji Ristić na čelu vnanjih srbskih zadev, je mnogo dosedanjih srbskih bojaznij proti ugodnej zavezi s Crnogoro izginilo, in dA nij dvoma, da se bode Srbija z Crnogoro naposled popolnem sporazumela. Manje sangvinični glasovi v Belgradu so prepričani, da še nikdar pri nobenej priliki nij bilo tako teško, razna mišljenja Srbije in Crnegore privesti v eno pot. Dalje po roča „Pol. Korr.," da se poslednje dni Srbija silno oborožuje. V arsenalu topčiderskem se baterije pripravljajo. Vojni minister je vsled pritiskanja skupščine bosniški deputaciji izročil zaželeno orožje. V Carigradu je imel te dni avstrijski poslanec grof Zichy avdijenco pri sultanu, o kateri turški listi molče, ker baje sultanu, nij govoril preveč prijetnih reči. Kar zadeva izbarkanje turških vojakov v Kleku, je grof Zicby sultanu izjavil, da dobro vredjene domaČe zadeve Avstriji pač dopuščajo, da dopusti turškim vojakom masirati črez Klek, d a j i pa ne dopušča ozir na avstrijske Slovane, da bi jih pustila tudi črez dalmatinsko zemljo. — Turško vlado je zelo vzanemirila vest, da je 3000 Srbov udarilo v Bosno, kder so pri Novembazarn razdrli vso zvezo s Carigradom. Tnrki se tudi zelo boje, da bo Srbija vsak hip stopila v akcijo in da bo Crnagora začela vojsko. Turčija se hoče pripravljati na boj, a to ji gre sila teško, ker so sultan in njegovi velikaši uže zdavnaj s svojimi haremi porabili denar posled njih posojil, in je imela Turčija vrhu tega 1. sept. plačati Angležem 30 milijonov goldinarjev. Take so turške reforme! Server paša in ž njim poslaniki tujih vlad so imeli iti te dni v Mostar. Toda o tem so malo kaj več čuje, ker vstaši nijso več tako neumni, da bi vrjeli Turkom in terjajo popolno neodvisnost od Turkov, katere jim pa poslaniki ne morejo obljubiti. Zato vstaši tudi nijso nikogar izvolili, da bi se s Tnrki pogajal in razsodil bo meč, Česar se pa vstašem po nikakem nij bati, kakor sedaj reči stoje. Iz francoskega se poroča v „Ind. Belg.," da bodo republikanci v narodnej skupščini ostro prijeli ministra BuiFsta zarad spletk bonapartovskega prefekta Duc roBa v Lijonu in dragih rcakcijonarnih činov. Karlistom na SpanJsUctn bije poslednja ura. Dorregaray, ki je bil s poslednjimi 1000 pešei in 100 koniiki v Kataloniji, se nij mogel umakniti v Navaro, ker mu je general J o ve 11 ar vrgel nasproti dve diviziji v Tofallo. Dorregaray je prestopil na to francosko mejo, kder so Francozi razorožili 150 mož in 40 oficirjev. Z ostalimi je Dorregaray pobegnil čez gore v Navaro. Ob biskajskem zalivu pa bombardira admiral Polo poslednja zavetja Karlistov. V Haagu, niztko&emskem prestol-nem mestu, zboruje sedaj zbor „za mej-narodne pravice," da izreče svoje mnenj« o bruseljskem kongresu. Več o tem izpre-govorimo prihodnjič. Zbor je sklenil, terjati od vlad, da svoje armade zmanjšajo. Dopisi. Iz H.r$ik4»grfe 6. sept. [Izv. dop.] Po dolgem mirovanji je imelo včeraj tukajšnje pevsko društvo zopet enkrat izredno sejo. S .-šli so se družabniki iz raznin krajev okolice. Vršila se je volitev novega odbora. Za predsednika po smrti žalibog prehitro umrlega g. dr. Bratkoviča, ki je kot ustanovitelj društva vedno vspešno deloval v korist taistega, bil je izvoljen tukajšnji odvetnik g. dr. Karol Koceli, energičen pa vnet narodnjak, ki bode gotovo druStva izvrstno predsedoval. Za podpredsednika blagajnika in tajnika je bil voljen državni poslanec, g. V. Pfeifer, znani požrtovalni rodoljub ter neustrašeni zastopnik dolenjskih kmetov v državnem zboru; za pevovodja je izvoljen posestnik g. Sušteršič iz Vidma, izvrsten basist in isšolan pevovodja. Društve-niki so veselo preživeli nedeljsko pop61udne ter so se pozdravljali z napitnicami in razveseljevali z dobro ubranim petjem. Ce sta se koncem dva gospoda iz privatnih razlogov nekoliko razgrela, — kar pa se ve da društvo ne zadeva, a vendar je želeti, da take nevšečnosti za vselej izostanejo — ker je bolj lahko podirati, nego zidati. Kot nov ud je pristopil društvu g. Jerman, izvrsten tenorist, tudi Ljubljančanom iz čitalnice dobro znan. Želeti bi bilo, da si društvo pridobi še mnogo močij, ter tako izvrstno napreduje v vsakem obzira. Domače stvari. — (V. č. g. k ne z o škof dr. Pogača r) je razposlal prvi svoj pastirski list du hovščini ljubljanske škofije. Več o tej pre-važnej izjavi izpregovorili bodemo v prihod njem listu. — (Učni minister) razglaša določbe o notranji upravi ljudskih šol na Kranjskem in o varstvu zdravja v le teh šolah. — (Pevci čitalničnega zbora) napravijo pri lepem vremenu nedeljo 12. t. m. izlet na Šmarno goro, tam poj6 ob 0. uri pri sv. maši, potem odidejo v Sent Vid, kjer bode po polu dne pevska veselica, h kateri so vabljeni vsi prijatelji narodnega petja. Gospode pevce vabi k generalnej skušnji v petek duć 10. t. m. pevski odbor. — (Znani državni poslanec dr. F o r e g g e r), ki se je onidan v Laškem trga pred svojimi volilci sijajno blamiral, bode, kakor „T. P." poroča, jutri v Celji zopet debutiral s svojo politično modrostjo. Ali z večjim vspehom, ko prvikrat, bo še ne ve. — (Iz Samobora) se nam piše: Dne 12. rujna 1875 daje se ovdje svečaai kon- cert i ples u slavu otvorenja Samoborskoga pjevačkoga druŽtva ,.Jeka", i a slavu posvečen ja družtvenoga barjaka, te si družtvu uzima slobodu, ovime sve prave prijatelje slovenskoga naroda k ovoj svečanosti naj-uljudnije pozvati. Odbor. POMlalllO. Nekaj časa je opazovati, da se pri tu-kajŠni c. kr. pošti v oddelka „Fahrpost" menda zarad prepičlega števila uradnikov jako počasno nraduje. Denarna pisma in pošiljatve blaga katere od 3. po pola dne e dunajskim vlakom dohajajo, se še le ob 5. uri začno iznašati in adresati prav blizu pošte jih komaj do pol 6. are prejmejo. Ker je pa čas, posebno pri kupeu, denar, se hitrejša ekspedicija živo priporoča. N. Za pribegle iz Hercegovine i Bosne. JT-r EsaJUcega trga na Slovenskem Štajerskem: Neimenovan 2 gl., J. J. 1 gl., Tone Flis 1 gl., Fr. Tieber 5 gl., Fr, Orožen 1 gl., Karel Lažič 1 gl., Micka 2 gl., A. Karntner 1 gl., R. Spindlcr 1 gl., J. Kubii 1., gl., Ku . . 1 gl., Kačič Jdrnej 1 gl., Zupančič 2 gl., Elsbacher Andrei 5 gl., N. F. 1 gl., Drobnič 50 kr., Andrej Kepa 1 gl., Štrikarček 2 gl., F. Herman 1 gl., Lerch 1 gl., skupaj 31 gl. 50 kr. — #* fjratica: Gospod M. Herman 10 gl. A. Hostelka 5 gl., dr. Ipavic 3 gl., G. 1 gl., M. 1 gl., Ljubeč 5 gl., Makovec J. 5 gl., Simonič 5 gl.. Haupt-mann 1 gl., Schumen 5 gl., dr. Stanonik 5 gl., dr. L. Molle 1 gl., J. Seifert 1 gl., zdravnik G. 4 gl., Brož l„gl., T. P. 1 gl., skupaj 54 gl. — Vfncenc Skorjanec v Krajevi 4 gl., F. v Dolu 1 gl., F. P. v Dolu 1 gl. — JT*r Maribora: Družba pri nru-dečem ježu" 5 gl. 50 kr. Sprejeli in od dali ljubljanskemu podpiral ne mu odboru. Gosp. X. na Slovenskem: Dozdaj je bilo MOOHS gl. 45 kr. nabranih. — Gosp. Y. na Slovenskem: Račun o porabi se položi podpiralnemu odboru. Listnica administracije t G. V. S—c v Krajovi: Naročnino prejeli; manjka So 1 gld. 50 kr., da bode za pol leta. Poprejšnjih listov nemarno voč. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in bre« stroškov po izvrstni Reialfisciere H Barry V LiO**(i0199t. 28 let uze je nij bolesni, ki bi jo ne bila ozdra- rtla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i jtrocili brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni .- želodcu, na živcih, dalj^ prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-Davljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanjo, slabosti, zlato tilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, >tožnost, diabet, trganje, shujSanje, bledičico in pre-tilajenje; posebno se priporoča za dojeneu in je bolje, iego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala proteBorja Dr. VVurzerja, g. P, V. Boneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Ur. Campbella, prof. Dr. Ded6, Dr. Ure, grofinje Castle-*tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih >8ob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega Bvetnika Dr. W ur zerj a, Bonn, 10. jul. 1852. Rovalesciere Du Barry v mnogih Blučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri riristi in .rriži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d. ^ri kamnju, pri prifiadljivem a bolehnem draženji v icalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v oh istih ,n mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in 'u neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-•lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen .uuogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. do-embra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere jo ozdravila večletne nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, )olne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede /ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shorelaud, ranocolnik, 5M>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalesciere du Barrv Vieatransko, najbolje spričevalo. Dr. A u g u 1 s t e i n, taj ni sanit, svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalescfere du Barrv so izvrstni. Fe r d. t' 1.1 u s ber ge r, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 7G.921. Obcrgimpern, (Radensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za Btraš niuii bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalesciere du Barrv po-polnauia zdrav. Viljem Rurkart, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi proteaor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše \ _,B e r 1 i n e r Klinische vVochenschritt" od 8. aprila 1872 to le: »Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „ Kovalen ta Ara-biča" (Kevalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila niJBO bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciere ga je ozdravila popolnoma v ti tednih. St. 79.810. Ciospo vdovo Klemmovo, Dilsseldori nu dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treBlici na vseh udih, Bhujšanji ir> hipohondriji. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre Davljenji, nespanji in hujšanji. St. 75.970. Gospoda Uabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na akoro breznadejui prsni bolečini in pretresu čutnic. ŠL 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat teČneja, nego meso, ter »e pri odraščenib in otrocih prihrani 50 krat več ua ceni, glede hrane. V plebastih puiicah po pol fnnta 1 gold. 50 kr , 1 fant 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 86 gold., — Revalesciore-Bitcuiten v pnšioah i 2 gold. 50 kr. In 4 gold. 50 kr. — Bevalesoiero-Chooolatee v prabt In v ploščicah za 12 tai 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 60 kr., 18 tai 4 gold. 50 kr., v prahu ca 120 ta« 10 gold., za 288 ta* 20 gold., — za 576 tai 36 goid. — Prodaje: Barry dn Barry & Comp, na Dr-taji, vYalJ£laeliKuaae it. 8, v LJubljani ha Manr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v dradel bratjo Oberanzmeyr, v lua b-raJfcn Dioohtl & Frank, v Celovel P. Birn-baeher, v Loeičl Lndvig Mtlller, v Mariboru M. Morio, v Merana J. B. Stockhauien, v Eagrebu v lekarnici namiljenih sester, v •. .ii . , , . . . 70 gld. 25 ki • ™ „ 75 it • HI ■ 00 n 926 „ — » aio „ 40 h B5 ti • 8 ■ 92 ft 29 ff . 101 .. so B-oterijne srećke. Na D unaji 4. septembra : GG. 62. 85. 23. 50. V Gradcu 4. septembra : 77. 14.78.86. 25. 1 zda tel j iu urednik Makso Armič. Študenta nižih šol dobita stanovanje in hrano pri poštenej rodbini na siiiiiin trgu lii-.ii. »t. :t7 v II. nadstropji, naaproti deželnej zbornici. (9D8—1) Učiteljske služIle na narodnib šolah v Ht. ll.oliun in li^at eij.ih pri Gornjem grada, prva ie služnino 111., druga m- služnino IV. razreda m prostibj stanovanjem, se razpiHujeti. Prtsitelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje potom predstavljene šolske goapodske vposlati dotičnim krajnim šolskim svetovaltjtvoni do 20. septembra 1.1, Okrajni šolski svet Gornjogradski, due 27. avgm-ta 1875. (299—1) Predsednik : Minus 1. r. Nadučiteljska služba. Na naroduej šoli v 1 Kanji se razpisuje uaduciteljnka služba se služnino GOO gl., potem 50 gld. priklade in prostim stauova-uje m. Prositelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje potem predstavljene aolake gospodske do konca ttcittetnbra t* l. vposlati krajucmu šolskemu svetoval-stvu v Vita nji (Post Weitenstein). Okrajni šolski svet Konjiški, dne 20. avgusta 1875. (295—2) Predsednik : Miaas 1. r. Izborno prirodno (289—3) od lanskega in prejšnjih let priporoča po najnižji ceni Peter Grasselli, v Ljubljani, v Šiški, na velikem trgu, 263. Cadežova hiša, 166. V 1 z dobrimi spričali dovršene spodnje realke sprejme za učenca ali za praktikanta Frane Nouvan (2£6—2) v Ljubljani. Mjilo iz olja solnčnih rož, I kos ,xa •*« a*-. je zadosti, da se vse pege odpravijo. Kno samo enkratno umivanje z mojim iiijittmi i~ olja solnvnih »•«£ napravi, da se trda, razpočena koža takoj izprumeni v nježno, mehko in vojno. Duh prekosi vse indijske blagodišave. Dela jo (292—2) Ferdinand Fritsch, Dunaj, I. okraj, Schulerstrasse št. 20, Fabrikaiil keiiiieuo-tclinleiiilt poaebnoal»j- dlaviia zaloga pri g. /miiton liri«*!*«'!«!!! v Ljubljani. Poštene in pridne osobo, katere imajo veliko znancev, lehko dobe dobor zaslužek v stvari, ki so Emirom iohko prodaja. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom \\. k. 1h27 na ekspedicijo anons gosp. Rudolf Mosse, Praga, Graben 14. (288—8) utsr Mazilo "^Bbc za pego, liNaje, bradovivc, i -ud« « ■< «. itd. To mazilo prežene, ako so rabi lo 10 večerov, pege, lišaje itd. — Lonček velja z navodom vred TU kr. Dobiva se čista <282—5) v doželaktrj lekarni v Gradcu, Saekstrasse. Glavna zalogu za Kranjsko v lekarni pri „Koldvucn liuiii.rn-- g. Viktorju Trukoezj-ja, v L j u b I j a n i na glavnem trgu št. 4. Za zamasenje otlih zob nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. 0. 1'nppa naDunaji, v mestu, Hognerstrasse št. 2, katero si more vsaka osoba sama prav Iuhko in brezbolestno deti v otli zob, ki se potem trdo sprime /. ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino. Anatherin — voda za usta od dr. J. ii. Ponpa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dnnaji, v mestu, Bognergasse št. 2, jo najizvrstnejše sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, ter zabrani njegovo razširjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobč in zobno meso vsili škodljivih tvarin, usiam pak podoii prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkoj rabi. Anatherin — zobna pasta od dr. J. 0. 1'oppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podoii zobcin belo-leskečo barvo, ohrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno meso. Ur. j". G. JP(>ppov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vedno večjo helinjo in nježnost. (354—24) V zalogi je v i. j ubij it ni: pri Petri-čiču in Pirkerjn, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard. Mahru, F. M. Schmittu, E. Hiršicu, v lekarni; dalje v vseh lekarnah, purtiunerijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem. Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni l»rašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobiil in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper dili eri t is ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo Bredstvo za 61« stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bodo gotovo prednost, vzlic \ m iu enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surflns ti« l*ariN, 1 Bacon 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda Bacon t gld-Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang Bacon 1 gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodcem liker. Pospešuje cirkulacijo in prebav ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi iu oživi. 1 steklenica 8U kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in skulend sredstvo proti večini lioleznij. Velika poraba je najboljšo spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela, (ena steklenice z navodom, kako su rabi lu kr. GlVCerin-Crenie. Je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. i Bacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani kožu krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umivalniiiii vodami, lepoličjein in lepotičiiiiu sredstvom, katera bo eesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—*J7) NaroČila >se izvršujejo vracajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. L.-i> -u..u» .u usk _!Na.euiue uskarne*