S PODOBAMI.
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: vodja E. Kramer
^Gospodarski List“ izhaja kot priloga „Sot:e“ dvakrat na mesec in sicer vsak drugi petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dob:vnjo list brezplačno ; drugače pa stane list na leto 1 gold. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemn društvu, dop si pa vodstvu deželne kmetijske šole v Gorici. — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 14.	V Gorici, 29. Julija 1887,	Leto VII.
Kaj storiti se starim vinogradom?
Vsaka rastlina potrebuje dobre hrane, da za-more uspešno svojo nalogo izvrševati. Tako začne tudi trta kot dolgotrajna rastlina s časom hirati vsled pičle hrane ter slednjič usahne.
Res da zamorerno z obilnim gnojenjem in z umuim ravnanjem trto dalje obdržati ali vklub vsej postrežljivosti konečno obnemore.
Iz tega sklepam, da tudi trta, kakor vsaka druga rastlina, tirja kobobarenja to je, da vinograd menjamo s travnikom ali v njivo; kar je sploh odvisno od kakovosti zemlje, od lege viguograda in od potrebe gospodarja za to ali drugo vrsto obdelovanja.
če tudi stari vinograd prekopljeno in zrahljamo ter naj rodovitnejše trte nasadimo vendar ue bodo imele tiste moči in rodovitnosti, kakor trte na živi neizmolzeni prsti. Zato naši vinorejci tožijo, da trta ne rodi in ue dajo tako okusnega vina, kakor na neizmolženi zemlji.
Tvarine, katerih trte potrebujejo v živež namreč: kalij, natron, kalcij, fosforova kislina i. t. d. so v zemljo pjošle in vsied tega trte polagoma tako oslabijo, da še stroškov obdelovanja ne plačajo.
Imel sem priliko opazovati pri gospodarju, kateri je prekopal izmolženo vinogradsko zemljo in nadomestil z novo nasadbo nemškega rizlinga; ali trte so tako revne in šibke, čeravno že več let rastejo ter pri obilnem gnojenju in z pravilno režujo vendar še stroškov ne plačajo.
Zatorej bi bilo svetovati, da ako imamo živo zeljo na razpolaganje; ne porabimo starega vinograda nikakor za novo nasadbo, ampak ga na drugi način izkoristimo.
Skrbeti moramo nadalje, da tla kolikor mogoče poravnamo posebno, *ko so iz tako imenovanji1 „haž“, ki po Vipavskem niso posebno redke, razi naj se, da ostane kolikor mogoče zgornja zemlja na poveršji, katera je vsied obdelovanja, in gnojenja dobro razkrojena, torej drugim rastlinam zelo vgodua.
Na tako pripravljenem svetu uspevale bodo hrmke rastline. Dokaj dobička donašala bode dete-
lja lucerna, posebno ako ji nekoliko pognojimo in ako zemlja ni preveč strma in soldanasta ter nima preveč solnčne lege. Bolj suho iu kamenito zemljo, naj pa obsejeino s tako imenovano „tursko deteljo", katera daje dokaj dobre in tečne krme samo, da jo moramo pokositi mlado iu o pravem času.
A. Kodrič.
O krmi.
(Konec.)
Iz tega se razvidi, da je beljakovina v razni krmi v različni množini prebavljiva, in zatorej imajo te krme tudi razno redilno vrednost.
Rastlinska tolšča je tudi v različni množini prebavljiva. V dobrem senu, v otavi, v detelji prebavi živina polovico tolšče, v zrnju raznega žita, v bobu, v koruzi, v lanenih prešah pa skoraj vso tolščo. Tolšča ima za rejo živine posebno tč veljavo, ker se s primerno tolsto krmo pomnoži muožina mleka, loja in tudi mesa v živalskem truplu.
Olesenina je težko prebavljiva. Prebavljena ole-senina izpremeni se, kakor škrob, v slador, kateri preide potom v kri. Olesenine v zeleni koruzi, v senu, v otavi, rženi in ovseni slami, suhi detelji prebavi živina 50 do 70 °/0. V drugih krmah pa manje.
Ogljcnčevi Kuhati (škrob, slados itd.) so sploh lahko prebavljivi, škrob spremeni se vselej v slador predno preide v kri.
Ogljenčevi hidrati v pesi, v krompirju, grahu, v koruzi, v bodu iu ječmenu so skoraj popolnoma prebavljivi. Nekoliko manj prebavljivi so oni v detelji, v ovsu, v zeleni krmi, najmanj pa oni v ovseni, pšenični in rženi slami, katerih živina komaj 40 °/ prebavi.
Izmed mineralnih redilnih tvarin nam je omeniti v prvi vrsti soli fosforove kisline in apna.
Navadna sol je živini, posebno govedom in ovcam zelo potrebna, kajti sol stori, da živina krmo bolje prebavlja, razen tega pa pri slami krmi živina več vode popije, katera vpliva posebno na raz-tok sokov po živalskem telesu.
- 54 -
/
Fosforova kislina in apno sta sestavni osnovi kostij, torej teh tvarin' posebno mlada živina neob-hoduo potrebuje. Apna se nahaja dosti v senu, posebno v detelji, fosforove kiseline pa v zrnju, po sebno v ovsenem.
Voda je živini neobhodno potrebna, kar nam ni treba posebej razlagati.
Kako vrstimo krmo ?
Razno krmo razdelimo v sledeče vrste :
1.	Sveža ali zelena krma;
2.	Seno ;
3.	Slama ;
4.	Korenstvo ;
5.	Žito in sočivje;
6.	Obrtuijski odpadki.
1.	Zeleua ali presna krma. V to vrsto spada trava, presne detelje (lucerna, štajarska detelja, esparseta itd.), grahovka vsake vrste, mlada koruzaa mlada žita, repno iu pesno natje itd.
Ta različna krmila imajo v sebi povprečno 70 do 90 % vode, 1.2 do 4.6 % beljakovin in 5 do 16 % ogljenčevih hidratov.
Redilna vrednost odvisna je od njih zrelosti. Cim mlajše so, tem več imajo v sebi redilnih tvarin in tim laže jih živina prebavlja ; kajti v mladosti imajo V sebi mnogo vode, beljakovin, škroba, sladorja in raznih solij. Ko se pa postarajo, olesenč in beljakovine preselijo se v seme ter postanejo težko prebavljive.
Zelena krma ugaja najbolj molznim kravam, mladi in tudi pitovni živini.
2.	Seno. Seno, katero je bilo v pravem času pokošeno in v lepem vremenu spravljeno, ima tisto redilno vrednost, kakor zelena trava in detelja. Seno razločuje se od presne krme samo v tem, da ima manj vode v sebi. 1 kilogram sena nastane s 4 do 5 V2 kilogramov trave ali detelje. V 100 delih sena nahaja se 15 do 20 delov vode.
Seno, pripravljeno s trave, je najboljša krma za konje in za goveda. Posebno goveda prebavljajo seno lahko in dobro.
Seno pripravljeno z raznih detelj ima skoraj še večjo redilno vrednost, nego navadno seno, ker se v tem nahaja več beljakovin, kakor v prvem ; kajt: v 100 delih navadnega sena je povprečno 10, v deteljskem senu pa 14 delov beljakovin.
Seno napravljeno z uže orumenele trave ali ocvetele detelje ima v sebi mnogo oleseni ne iu malo beljakovin, ter ima le malo redilne vrednosti.
Kislo ali konjsko seuo z močvirnih travnikov ne ugaja niti molzni niti mladi živini; najrajši jedč t&ko seno voli in tudi konji.
3.	Slama. Slama ima mej vso drugo krmo največ oleseu ne in sicer povprečno do 40n/0. Beljakovine ima le 3 do 5 °/0, vode pa 15 do 20 °/0, torej skoraj ravno toliko, kakor seno.
Slama ja rega žita ima manj olesenine in več beljakovin, ter je tudi laže prebavljiva, nego slama ozimine. Slama raznega sočivja ima več beljakovine v sebi, kakor žitna slama.
Sama slama živini ne zadostuje za krmo, k večjemu se goveda z njo revno preživijo.
Slamo torej primešamo drugi bolj redilni krmi, na primer ovsu ali kakemu drugemu zrnju in tudi koreustvu ali pa zeleni presni krmi, na primer detelji.
Razrezana slama ali rezanica je v zvezi z ovsom ali tudi s kakim drugim zrnjem izvrstna krma za konje; sploh pa rezanica, pomešana s kako drugo bolj redilno krmo prav dobro ugaja molznim kravam, volom, mladim govedom in ovcam. Najbolj redilna je ječmenova in ovsena slama, posebno ugaja prva molznim kravam; manj redilna je pšenična, najslabejša pa ržena slama. Ajdova slama ugaja govedi, ne pa ovcam in konjem, koruzua slama nima posebne vreduosti, ako se je spravila, ko je koruza ože dozorela.
4.	Korenstvo. Tu sem spada krompir, repa, pesa, korenje, papeževa repica itd. Korenstvo razlikuje se od druge krme v tem, da je zelo vodeno. V sto delih je 75 do 90 delov vode; zatorej tudi ni varno živino sč samim korenstvoin krmiti. Korenstvo ima razen tega malo olesenine in beljakovine, a primeroma mnogo škroba in sladorja. Ako koienstvo pomešamo z rezanico, katera ima mnogo olesenine in sč zrnjem (žitnim ali sočivnem), v katerem je precej beljakovin, dobimo izvrstno krmo za mlada, pitovna iu molzna goveda in za svinje.
V	to vrsto prištevamo tudi buče, katere imajo kot krma jeduako vrednost kakor korenstvo.
5.	Žita in sočivja. Žita in sočivja imajo v sebi le 8 do 15 odstotkov vode, škroba in sladorja po 30 do 75, beljakovin po 7 do 30°/o- tega se razvidi, da ima ta krma veliko redilno vrednost. Sploh je pa sočivno zrnje laže prebavljivo nego žitno.
Najlaže prebavljivo žito je oves, kateri je, pomešan z rezanico glavna krma konjem. Oves pa ugaja tudi mladi živini in sploh doječi živini, ki ima še mladiča pri sebi.
Namesto ovsa poklada se včasih tudi ječmen, kateri pa nima toliko redilne vreduosti, kakor oves. Posebno pa ugaja pitovnim volom in ovcam. Rež je še teže prebavljiva, nego ječmen. Pšenica se pa radi visoke cene le relkokr.it za krmo rabi Zdrobljena koruza je izvrstna krma pitovnim volom in svinjam, katere dobijo po njej zelo okusao mast. Konjem, ki opravljajo težka dela, poklada se zraven ovsa tudi nekoliko koruze.
Bob in grah se za krmo bolj redko rabita; zdrobljeni in liamoč-ni bob iu grah ugaja posebno mladi živini, ker ima v sebi mnogo fnsforokislega apna.
V	to vrsto prištevamo kouečno tudi želod, divji kostanj, žir iu seme akacij, katera semena zdrobljena in primešana zelo ugajajo pitovni živini, posebno svinjam.
6.	Obrtnijski odpadki. V to vrsto prištevamo otrobe razne vrste, moko, lanene iu druge oljne preše, ječmenove tropine iu ječmenove kali iz piva-ren, sirotko, posneto kislo mleko itd.
— 55 -
Otrobe krmimo navadno namesto žitnega zrnja, ker so mnogo cenejši. Otrobi imajo v sebi mnogo beljakovin in fosforove kisline, torej ugajajo posebno mladi živini, kakor tudi molznim kravam, pitovnim ovcam in svinjam.
Lanene in oljne preše imajo mnogo beljakovine, ter so jako lahko prebavljive.
Zdrobljene, namočene in z rezanico pomešane dajo izvrstno krmo molzni in pitovni živini.
Ječmenove kali imajo mnogo beljakovin in fosforove kisline, ter so zelo lahko prebavljive, torej ugajajo posebno žrebetom, teletom in jancem.
Isto tako so ječmenove tropine zelo lehko prebavljive zaradi beljakovin, ki so v njih zelo redilne. Pokladajo se z rezanico, ali pa s korenstvom na-inešano sč zdrobljenim zrnjem je izvrstna krma prašičem.	E. Kramer.
Proračun goriške pogozdovalne komisije za leto 1888.
Tok. št.		proračunjeno	
	POTREBŠČINA	za leto 1887	za leto 1888
		goldinarjev	
1	Nakup in razlastitev zemljišč	2000	2000
2	Pogozdovanje 		7350	8600
3	Stavba ograd 		1200	1200
4	Vzdrževanje semeuikov .	750	1250
5	Gozdno varstvo		600	1200
6	Pogozdovalni kataster . .	600	100
7	Komisijski stroški....	300	300
8	Pisarniške potrebščine . .	100	100
9 r	Razni troški		100	150
	Skupaj	13000	14900
Pojasnila.
K. št. 1. Nalcup in razlastitev zemljišč:
Od tega se porabi 350 gl. za nakup dveh v kat. občini „Mavhmje“ ležečih in preko 2 or. 9U0D° 1‘4746 ha. obsegajočih parcel, kateri se obsaditi, da se zakrije žeb/,nična proga Bivij Tržič. Ostali znesek 1650 gl. uporabljal se bode za druge razla-titve.
K. št. 2. Pogozdovanje.
Leta 1888 bode preko l1/2 milijona, v komisijskih semeuikih vzgojenih sadik za porabo; iz državnih vrtov pa kacih 5 0000 kosov. Skupaj toni j preko 2 milijona ra b! j i vi h sadik na razpolago, in sicer se bodo porabile kakor:
a.	za nove sadbe na lastne troske 1,600.000 kosov
b.	za pnlsadbe v dosedanjih za-
sadbih. . .................... 300.000	„
c.	za odd ijo posestnikom, kateri
žele pogozditi svoja za pogoz-
denje določena zemljišča. . .	100.000	„
Skupaj 2000000 kadi k s tim se bode, poleg potrebnih podsadb, okoli 225
ha-ov na stroške komisijske in preko 15 ho-ov po posestnikik, skupaj toraj 240 ha-ov zemljišč, na novo zasadilo. Sadilo se bode skoraj v vsih v delokrog pogozdovalue komisije spadajočih kat. občinah.
Posestnikom, kateri žele svoja v pogozdovalni kataster vpisana zemljišča sami pogozditi t. j. zasaditi, se bode dajala v zmislu § 6 pogozdovalne postave (z. in uk. št. 13 od leta 1884) primerna denarna podpora, za pravilno izvršene sadbe, in sicer za vsad 1000 sadik 2 gld. — 2 gl. 50 kr.; vrh tega se jim bode potrebni sadež brezplačno oddajal.
Za nadalevanje letos pričetih sadb od želez-ničnej progi Bivij — Tržič potrebovalo se bode 4000 sadik po 2 do 3 m. visocih.
Stroški za navedena pogozdovanja računijo se:
a.	za nove sadbe na lastne stro-
ške, potrehue luknje pripravijo posestniki) za 1000 sadik 3.60 gl........................
b.	za podsadbe, za 1000 sadik
3.60 gl........................
c.	za podporo, oziroma premi-ranje po posestnikih dovršenih sadb za 1000 sad 2.50 gl.
d.	za sadbe ob progi Bivij —
Tržič in sicer :
1.	za nakup iu prevoz 4000 po
2 do 3 m visocih sadik, listov-cev, po 25 kr..................
2,	izkop 4000 jam 0*60 m šir. in 0*40 m glob. po 8 kr.. .
4. Zalivanje.....................
Skupaj
(Dalje).
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje štev. 25. — Vinarski nemški časopis „Die VVeinlaube priporoča neko čistilo za vino z imenom „Claritas“. Jeli kake vrednosti?
J. Brdih.
Odgovor'. Lastnih izkušenj o tem čistilu nimamo, govorili smo pa te dni z nekim gosp. župnikom, kateri si je to tvarino naročil in žnjo vino prav dobro očistil. Mogoče, da Vam zainoreino v kratkem več o tem poročati.
Gospodarske novice.
(Občni zbor c. kr. kmetijskega društva 17. t. m. v Tolminu) bil je jako dobro obiskan, udeležlo se ga je preko 50 udov in nad 200 posestnikov ne-udov Obširneje poročilo priobčimo v prihodnji številki.
(Kmet jski tečaj za ljudske učitelje) ua deželni kmetijski šoli pričue se 3. avgusta ter bode trajal do 31. avg. t. 1.
5760 gl. — kr. 1080 „ - ,
250 „ - ,
1000 „ „ 320 „ - „
70 » - ,
8600 gl. — kr.
— 56 -
(Sušenje sadja). Na deželni kmetijski šoli pričnejo se z mesecem avgustom poskušenje z novo sadno sušilnico sistem „Adamy“.
RAZPIS
cesarskih štipendijev
ea vrtnarsko šolo „Elisabethinumu v Modling - u
Na vrtnarski šoli „E'isabethinum“ zvezani s kmetijsko šolo “Francisco -Josephinum,, oddajala se za dveletno dobo 1887-8 in 1888 9 dva štipendija letnih 250 gold , katerih eden nosi ime presvitlega cesarja in drugi ime cesarice.
Prosilci uloži.jo naj svoje prošnje naj dalje do 31. augusta 1887 pri vodstvu kmetijske šole “Francisco - Josephinum « v Modling-u, pri katerem se dobivajo tudi šolski programi.
Vsprejemni pogovi v vrtnarsko šolo :	“Elisa-
bethinum,, so:
1)	privolitev starišev oziroma varuha;
2)	Dokaz, da je prosilec dovršil z dobrim uspehom ljudsko šol;
3)	Starost najmanj 15 let.
Dobro je, ako ima prosilec nekoliko prakse v vrtnarstvu.
Štipendisti šolnine niso prosti.
Na Dunaji 27. junija 1887 C. kr. minister st v o kmetijsva,
RAZPIS
državnega štipendija
ea kmetijsko šolo “Francisco Josephinum,, v Modling-u
C. kr. ininisterstvo kmetijstva je ustanovilo za kmetijsko šolo ‘Francisco - Josephinum„ v Modling u in sicer za triletno dobo 1887-8, 1888-9, 1889-90 štipendij z 250 gold. na leto.
Vsprejemni pogoji v to šolo so :
1)	Privolitev štarišev oziroma varuha;
2)	Starost naj manj 16 let;
3)	Dokaz, da je prosilec dovršil vsaj štiri razrede srednbh šol.
Dobro je, če ima prosilec uže nekoliko kmetijske prakse.
Prošnje naj se uložijo naj dalje do 31. augusta 1887 pri vodstvu kmetijske šole “Francisco -Josephinum« v Modling-u, pri katerem se dobivajo šolski prograpii.
Štipendisti niso prosti šolnine.
Na Dunaji 27. junija 1887.
C. kr. ininisterstvo kmetijstva.
RAZPIS
cesarskih štipendijev
ea kmetijsko šolo „Francisco-Josephinum" v Modling-u pri Dunaji.
Njih c. kr. apostolsko veličanstvo blagovolilo je ustanoviti dva štipendija po 250 gl. na leto za kmetijsko šolo v MOdling-u ter dovoliti, da nosi eden teh štipendijev presvitlo ime cesarja, drugin pa cesarice.
Ker sta te dva štipendija sedaj prosta, se oddajata za triletno dobo 1887-8, 1888-9, 1889-90.
Vsprejemi pogoji za kmetijsko šolo so sledeči:
1)	Privolitev starišev oziroma varuha;
2)	Starost najmanj 16 let;
3)	Dokaz, da je prosilec dovršil vsaj štiri razrede srednjih šol.
Dobro je, ako ima prosilec nekoliko kmetijske prakse.
Prošnje s potrebnimi prilogami naj se uložijo naj dalje do 31. augusta t. 1. pri vodstvu kmetijske šole “Francisco - Josephinum« v Modling-u, pri krterem se dobijo tudi šolski programi.
Na Dunaji 27. junija 1887.
C. kr. mini s ter s tv o kmetijstva
Tržne cene
23. julija t. 1. v Gorici.
		od gold.		do gold.	
Pšenica ....	100 k.	8	25	8	50
Koruza ....	v	7	—	7	50
Rž		v>	7	50	8	—■
Ječmen ....	99	8	—	8	50
Fižol		n	10	—	12	—
Proso		•n	8	—	8	50
Riž (fin)....	y>	22	—	23	50
Riž navaden	n	19	—	20	50
Riž indij.sk .	.	.	V	14	—	17	50
Seno		v	2	40	2	60
Slama ....	5?	1	70	—	—
Češplje (goriške suhe)	n	15	—	20	—
Breskvice (suhe)	99	—	—	—	—
Fige (suhe) .	.	»	V	—	—	—	—
Maslo (kuhano)	1 k.	—	85	—	90
Maslo (surovo) .	.	99	—	62	—	66
Sir (navaden) .	. Nino črno furlansko	??		64	'	68
100 litrov		16	—	24	—
Vino črno kraško .	99	20	—	36	—
Vino belo Dornber.	99	16	—	22	—
Vino belo briško .	7)	17	—	20	—